Kidričeva zapuščina v Biblioteki SAZU

KIDRIČ, France, R 14 in R 101

R 14. - Zapuščina Franceta Kidriča v Biblioteki SAZU. Dne 23.3.1955 so v Inventarno knjigo III vpisali pod št. 5380 kot darila akademika Borisa [!, pravilneje Franceta] Kidriča naslednje enote:

- R 14-1 Hubad, Matej: Opombe k Dalmatinovi pesmarici iz leta 1854, 3 volumni (DI/5380, dalje napaka III/5384-5);

- R 14-2 Brenz, Johannes: Katekizem, 2 volumna (III/5381-2); - R 14-3 [Listek s tajnimi šiframi], 1 kos. (III/5385); . R 14-4 Pagliarucci, Natale: Biografia di Sigismondo Zois Barone d'Edelstein, 1 kos,

(IH/5425); - R 14-5 Prešerniana. (Prešernova razstava, Nova izdaja 1946, tipkopis s Kidričevimi

dopolnitvami, III/5383).

Po času (oz.zaporedju) in tematiki lahko še sklepamo (darovalec namreč ni vpisan), da so iz Kidričeve zapuščine še naslednje enote: R 16 Pregled zgodovine slovenskega slovstva (III/5387, vpisano 26.7.1956), R 17 Remeš, Morie: Abbé Martin Kuralt, B.k.l., (111/5388; isti datum), R 23 Hašnik, Jožef: [Zvezek pesmi in drugo], B.k., 1842-1858, (rokopis, III/5386; isti datum, ob signaturi dopis: Iz skladišča, iz Kidričeve ostatine?), Sign. 61680 TR Prešeren, France: Sonett bei Gelegenheit, als das Bildniss des Herrn Herrn Johann Nep. Hradetzky, Laibach, 1834 (tisk, III/5389 in XXXIV/1238).

R 101..- Zapuščina Franceta Kidriča je v Biblioteki vpisana v inventarno knjigo III pod zaporedno št. 5405, kot darovalka je navedena Zdenka Kidrič, dne 11.4.1958. In ta zapuščina je sedaj na L. V letih po smrti Borisa Kidriča (1955 in dalje) je vdova Zdenka Kidrič darovala vsaj 2695 zvezkov (med rokopisnimi zgoraj navedeni Hubad, Brenz...), sicer pa še Praxis cathechistica, Volkslieder aus Krain, Hermann, B.F.: Uiber die Frage (1787) ter dela predvsem s konca 19. in začetka 20 stoletja. Knjige so, glede na tematiko, postavljene v Biblioteki in na različnih naših inštitutih. V knjigah, ki jih je uporabljal France Kidrič, so pogosto obsežne opombe, tudi v stenografiji. (Biblioteka SAZU: Kidrič-NachlaB. - V: Handbuch deutscher historischer Buchbestände in Europa, 2001, str. 195).

Dne 28. 2. 2003 je ga. Mojca Grabnar predala Biblioteki del fonda Kidričeve zapuščine, ki je bil po letu 1960 iz Biblioteke prenesen na Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede.

Vse sodi v sklop Kidričeve zapuščine, rokopisi predvsem kot Tuji rokopisi, zato tudi niso razvrščani v oddelke, temveč so znotraj posameznikov razvrščani po ustaljenem redu.

1. Boršnik, Marja: 1.Dela: Prešernova rodbina. (Rokopis, 29 f., paginacija 13-41).

2. Jelovšek, Ernestina: I.Pisma: Franu Levcu, rokopis, 12.1.1884, (nemško), kuverta. II. Rokopisi:

Bilo je -. (Rokopis 10 strani, slovensko, 17. aprila 1903, spomini na očeta Prešerna). "Nezakonska mati", (rokopis, nemško, 7 str.). Vodnik..., (rokopis, v nemščini, 6 strani).

Kastelic, Miha: I. Dokumenti (1848-1882, 16 kosov); Dokumenti Schuldschein (Zadolžnica) 1848; Ertabulationsquittung 1871; Ertabulationsquittung 1871; Erklärung (pojasnilo) 1871; Kaufoertrag 1872; Löbliches k.k. Bezirksgericht (Okrožno sodišče) 1878; Vollmacht (Pooblastilo) 1878; Quittung (potrdilo) 1879, 1880; Vollmacht 1880; Hochlöbliches k.k. Landesgericht 1880; Kostenverzeichnis (stroškovnik) 1880; Loeschungs-Quittung 1882; II.Pismo: (Pismo bratu, 9. marca 1867, rokopis s svinčnikom).

Kette, Dragotin I.Dokumenti: Ubožni list: Ausweis und Zeugnis II. Dela: Beležka ( 1 3 x 8 cm), 1896, (od 28

Korš, Fedor Evgenjevič: I.Dela: Prešeren, France: Poezije Doktarja Fr. Presérna : Pésmi, iz Sbornik II otdelenija Imperatorskoi akademii nauk, [1900], str. [l]-8. (Korševe rokopisne korekture in opombe).

Kušej, Rado I. Delo. Mnenje. (Prisega očiščenja, tipkopis, 3.1..1931, 3 str. + kuverta).

Leveč, Fran: I.Dokumenti: Ausweis und Zeugniss (formular), 1867; Ausweis und Zeugniss (rokopis), 1869 (potrdili o premoženjskem stanju); Index lectionum, 1867-1870; Interimszeugniss Začasno spričevalo o opravljenem profesorskem izpitu 1876; Odobritev Knafljeve štipendije, 19.7.-17.11.1870; Oprostitev od vojaščine, 1866; Potrdilo o absolutoriju 1867 (Nos rector, et decanus Colegii...); Zeugniß (Spričevalo glasbene šole), 26.11.1859, suhi žig; Zeugniß (Spričevala, 1868-1870,10 kosov); Lastnoročna Levčeva prošnja za upokojitev An das hohe k.k. Ministerium fur Kultur und Unterricht, 1.11.1914, rokopis;

II. Dela: Tema za pismeno nalogo za profesorski izpit 1875, rokopis;

= Izkazilo in svedočba, Prem, 25.9.1894.

.6.1896-5.9.1897), zvezek pesmi in prevodov.

III. Pisma: Levčevo pismo, 1888; Levčevo pismo dr. Karlu Glaserju, rokopis, pismo (očitno neodposlano), Podbrezje 5/8 1899; Levčev koncept pisma županu (Hribarju), 1906, rokopis (+ časopisna izrezka - Hribar contra Leveč); .

IV. Tuja korespondenca: Deželna visa Kranjske, Pismo, tipkopis, 1915, Grča, Blazij (Šempas, župnik, 2.3.1916, rokopis in kuverta); Ilich-Šlebinger, Zora (o predaji gradiva, 21.9.1961); Lego, Jan, pismo, rokopis, kuverta, 4. 11. 1899, Žižkov; Leveč Pavla Šlebingerju, (zahvala za nekrolog, rokopis), 5.3.1917; Merčun, Rok, Školja Loka 12.3.1883, (s prepisom pesmi Jožefa Virka: Sotlijada); Ministrstvo za javna dela. (dva tipkopisa ministrstva za Podkrajškovo Obrtno in trgovsko spisje, 1913); Starker, Krakow, pismo, rokopis, 1875, kuverta; Winkler, Andrej: pismo, rokopis, 1897; (+ 2 Levčeva koncepta); Neznani: (pismo, Trst, 18/3 1985), dopisnica (Ljubljana, 1889),

V. Tuji rokopisi: Šlebingetjevi zapiski o Levcu za SBL (8 listkov);

VI. Tiski:

Castelar, Emilio (6 brošuric z Levčevimi podpisi, 1869-73;

Pesjakova, Luiza I.Pismo. (15.10.1889, rokopis). (Dopis deželnemu glavarju Josipu Poklukarju, pismo je Šlebingerju izročil Rado Murnik). (0 knjigi Korytko-Goldensteinovih slik narodnih noš).

Prešeren, France I. Dela: 1. Vi dnevi novga leta (Čestitka Smoletu za novo leto 1823, z dopisom Šlebingerja); 2.Prešernovo pismo Celakovskemu, 14 dan brezna 1833, (kopija rokopisa na finem paus papirju), 3. Prešernova prošnja za Čopov spomenik, (1840?). 4. Poezije Doktorja Fr. Presérna, faksimile Prešernovega tiskarskega rokopisa Poezij, [1908], 1.2. Pravna dela: Sodni zapisnik, 1848, podpisan F. Prešeren, (obžgan) in kopija Protokoli, Prešernov podpis, 1835.

Slebinger, Janko: I. Delo: Poezije Doktorja Fr. Preščrna (prepis naslovnice in variante ob verzih pesmi, 7 strani v zveščiču 17x10 cm).

Vodnik, Valentin I. Službena dela: Spričevalo. Vodnikov podpis: Für die erste Klasse, 1814, (Mathias...); Akt pogodba iz Neuhaus, Altguttenberg, 1817.

Župančič, Oton Pri sklopu Zupančičevih rokopisov je dopis: Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani pošilja dr. Janko Slebinger, Gornja Radgona, 17. maja 1950.

I. Pesmi:

Dom (rokopis, 1 list = stran), podpis, 29x23 cm, (LZ 1911, 337 kot opomba), (zadaj dopis Oton Župančič, Bled, Vila Kessler).

Glösa (rokopis, 3 listi = strani), podpis, 21x17 cm. (Naveden datum: 27.4.18). Intermezzo (rokopis, Jerala, 4 listi = strani), 29x23cm. (Prejel 17.12.14). Iz zbirke "Meh za smeh" (rokopis, 6 listov = strani), 21x17 cm. Pesmi: Zlato v Blatni

vasi, Ciciban in čebela, Uspavanka, (LZ 1915, 481; prejel 21.10.15). Jerala (rokopis, 12 listov = strani), 21x17 cm. (Dopis: Korekturo Zupančiču, zadaj LZ

1910, 127 in Wolfova ulica 6) ; Ljubavne pesmi (rokopis, 3 listi = strani), 29x23 cm. (Slebingerjev dopis: prejel 14. 3.

12. Na Bledu (rokopis, 2 lista = strani, 29x23 cm, podpis, (LZ 1911, 337). Otroci molijo (rokopis, 1 list = stran), 21x17 cm, podpis, (LZ 1915, 3; 17.12.14). Pesem (rokopis, 2 lista = strani), 21x17 cm, (LZ 1915, 242), (prejel 22.5.15). Pesem žeblarjev [!], (rokopis, 3 listi = strani), 21x17 cm, (LZ 1912, 1), (Dopis: Naslov

napisal M. Pugelj). Razgovor, (rokopis, 9 listov = strani), 21x17 cm, podpis, (Prejel 22/2.15, LZ 1915,

145). Revija (rokopis, 3 listi = strani), 21x17 cm, podpis, (LZ 1911, 1). Zgrabi pomlad (rokopis, 1 list = stran), 29x23 cm, podpis (LZ 1911, 393). Zlata jutra (rokopis, 1 list = stran), 21x17 cm, (17.12.14, LZ 1915, 49).

II. Proza. Tisti (rokopis, esej, 2 lista = strani), 21x17 cm. (prej 1.5.16, LZ 1916, 193). Za božič 1915 (rokopis, razmišljanje, esej, 2 lista = strani, 29x23 cm. (3.1.16, LZ

1916).

III. Pisma. Dragi, (rokopis, podpis, datum 26.4.1915; 1 stran, 23x14 cm (najbrž Slebingelju); Dragi uredniče, pismo s kuverto, rokopis, podpis, 21x17 cm, (prejel 27.4.1915;

naslovnik najbrž Šlebinger); Posetnica Velecenjeni gospod vladni svétnik, (naslovnik (najbrž) Tominšek), rokopis,

(okoli 1910).

Rokopisne pesmarice: Ena pesen Semrt nui (dodan rokopisni list F. Ramovša, tri različne roke,

spodnjeziljski dialekt, 56 strani, 16x9 cm, Goriče, Podklošter); H ljubci (122 str, 8,5 x 7 cm); J.P.: No.50: Krainische Sprichwörter nach clem Alphabeth, Beuke maj 1839 -

pregovori po abecedi in Kako ribniški otroci vreme prosijo, 2 strani, 22x17 cm; Jurman, Matevž: Božične peismi (5 pesmi, rokopis, 7 str., 22x17 cm); Kratka visha - S. krishou pot obiskati, zvezek, (57 str., 19 cm, 1. pol. 19. stoletja); Mi smo shladauzi rojeni, (17 strani slovenskih pesmi, dalje v nemščini še 40 strani,

19x12 cm); Pesem od krishovga pota, (4 strani, 16x10 cm); Pesem od Krishzhouga terpleina, (1 list [4] str., rokopis, 22x18 cm); (Svete) Peissmi is mirakelnu, zhudeshu, nu... Matere za zhast boshie,1805; (St.Gotard, Ivan

Vrhovnik, (92 str., 21x18 cm) + obrnjeno Dushe bosh mogu loviti, 60 strani); Wallenko, Jakob: Cirkvene pesmi pri sveti meši / spisane od Jakoba Wallenko, učitelna na

Humi v letu 1850. (208 str. z eno pisavo, in notami, dopisi ; 21 cm; dodatki Pesem od svete Ane 3 x; Popevke od sv.Aljaša 33 str., Na staro leto).

Razno:

Rokopis: U., I.: Continuatio de sacramento. Ampak jest rečem..., [24] str. rokopisa, (bohoričica, pred 1850).

Tiski: Andrejka, Rudolf: Trgovska zgodovina Schellenburgove ulice v Ljubljani, 1937. (Vpisano). Bernacki Ludwik: Rozmowy..., 1913, 125 str., posvetilo avtorja; Gerlica.Vredil J. Fleišman, 2. zvezek nova izdaja (1852), - glej Slovenska gerlica (Vpisano

TR). Kurz zum Thum und Goldenstein, Franz: Narodne noše, risbe, (iz Carniolia 1844), 12

listov, št. VII ročno kolorirana); (glej tudi: Goldenstein, Franc); Linhart, Anton Tomaž: An Joseph nach dem Tode Marien Theresens, im Winter 1781,

Laybach : Johann Friedrich Eger, (8 str., tisk, v nemščini pisana oda, podpis: Linhard); Nova krajnska prateka na tu lejtu 1785 (J.F.Eger), 32 str., deloma kolorirana, 9,5x7,5

cm; Nova pratika za navadno leto 1843 (Rozalija Eger), 32 str., ročno kolorirana, 10x8

cm. Prešeren, France: Poezije Doktorja Fr. Presérna, [Ljubljana: Tiskarna J. Blasnika nasi., 1908],

175 str. (Faksimilirana izdaja Prešernovega tiskarskega rokopisa Poezij iz leta 1846, vpisano).

Schlossar, Anton: Erzherzog Johanns Tagebuchaufzeichnungen, Graz 1912, 124 str, (Kidričev podpis in opombe).

Skerbinc, Pashal: Isloshejna pesem, 1813, 8 str, (Tisk, vezano, vpisano posebej, TR). Slovenska gerlica. Pervi zvezek 1848; Drugi 1848: Peti 1859: Sesti 1859. 2.zvezek nova

izdaja (1852) (vpisano TR), Trgovski tovariš, 31, 1934, št- 3-4 in 6-7, (Kidričeve opombe pri člankih R. Andrejke). Vilhar, Franjo Serafm: Pesmi / zložil Prostin, V Trstu, 1871, 78 str. (zgodnji Kidričev podpis). Žlogar, Anton: Trojna božja pot s svetimi stopnjicami na Kranjskem, Lj., 1881. (Vpisano).

Ostalo: Kidrič, F.: Zgodovina slovenskega slovstva. Variante naslovnice.

R 14

KIDRIČ France. Zapuščina. 1. Hubad, Matej: Opombe k Dalmatinovi

pesmarici iz leta 1854. 3 vol. 2. Brenz, Johannes : Katekizem. 2 vel. 3. /Listek s tajnimi šiframi/. 1 kos. 4. Pagliarucci, Natale: Biografia di

Sigismondo Zois Barone d'Edelstein. 1 kos.

5. Prešerniana. 1946. Tipkopis.

&C C H 5 (J

»

KIDRIČ-

Dne 28.2.03 je ga. Mojca Grabnar oddelila del fonda Kidričeve zapuščine, ki je na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede, ZRC SAZU,

Tiski: Andrejka, R.: Kje so bili Zoisovi vrtovi?, (nova sign, na H), 1934 (R. Andrejka), Andrejka, R.: Trgovska zgodovina Schellenburgove ulice v Ljubljani, 1937 (Trg tovariš; R. Andrejka), (na L, nova sign.) Andrejka, R.: Znameniti slovenski obrtniki (1575-1940; Zbornik slov obrta, 1940), (R. Andrejka), (na 12844 H) Bemacki, Ludwik: Rozmowy..., 1913, 125 str., posvetilo avtorja; Gasparini, Evel: 11 principe Myskin, 1937, 48 str. Posvetilo avtorja, 1938. Gerlica. Vredil J. Fleišman, n.izdaja, 2. zvezek nova izdaja (1852), - glej Slovenska gerlica. Kidrič, France: Drobiž iz dobe restavracijske cenzure (Žemlja), 5 str. Kidrič, France: Ob kritikah 'Prešerna'. LZ 57, 1937, [6] str., opombe. Kidrič, France: Rogaška Slatina 1801-1814 v situacijskih načrtih, slikah in memoarih. ČZN, 32, 1937, str. 163-182. Kidrič, France: Slovenski gledališki jubilej ..., 1940, 35-37. (Kronika slov. mest Kidrič, France: Stapleton med Slovenci, ČJKZ, 4, 1924, 76-105. Kidrič, France: Tomaž Markawitsch, ČJKZ, 5, 1926, 143-153. Korš, Feodor Jevgenijevič: Pesmi. Poezije Doktorja Fr. Preščrna, v Sbornik' II. Otd. I.A.N., (okoli 1920), 8 strani, rokopisne opombe v cirilici, pesmi: Strunam, dekletam, pod oknom, prošnja, kam? Ukazi in nedokončano, 25 cm. Levstik, Fran: Pesmi, 1854 (nkpl, 5 pol=80 str., žig: Akademično društvo Slovenija na Dunaj i); Linhart, Anton Tomaž: An Joseph nach dem Tode Marien Theresens, im Winter 1781, Laybach : Johann Friedrich Eger, (8 str., tisk), (v nemščini pisana oda), (podpis: Linhard); Ljubljana gradi, 1948, + pril. Nosilci značk v letu 1948. Prešeren, France: Poezije Doktorja Fr. Presérna. [1908], 175 str. (Faksimilirana izdaja tiskarskega rokopisa Poezij iz leta 1946. (V škatli). Rakovec, Engelbert: Sestava človeškega jezika ali Splošna etimologija, 1927. (Kidričeve opombe); Rakovec, Engelbert: Tolmač slovenskega jezika ali Slovenski etimolog, 1927. (Kidričeve opombe); Schlossar, Anton: Erzherzog Johanns Tagebuchaufzeichnungen, Graz 1912, 124 str, (Kidričev podpis in opombe). Sk(e)rbinc Pashal, Isloshejna pesem, Ljubljana, 1813, 8 strani, tisk, vezano. Slovenska gerlica. Pervi zvezek 1848; Drugi 1848; Peti 1859; Šesti 1859. 2. zvezek nova izdaja (1852); Trgovski tovariš, 31, 1934, št. 3/4, 5, 6/7, 10 (s članki R. Andrejke), Trgovski tovariš, 32, 1935, št. 3/4 (R. Andrejka: Priseljeni trgovci v Lj), Trgovski tovariš, 33, 1936, (od dr. Rudolfa Andrejke, vezan letnik). Vilhar, Franjo Serafm: Pesmi / zložil Prostin, V Trstu, 1871, 78 str. (zgodnji Kidričev podpis). Žlogar, Anton: Trojna božja pot s svetimi stopnjicami na Kranjskem, V Ljubljani, 1881, 72 str.

V rokopisni zapuščini: Kurz zum Thum und Goldenstein, Franz: Narodne noše, risbe, (iz Carniolia 1844), 12 listov, št. (VII ročno kolorirana); (tudi Goldenstein, Franc (Kurz zum Thum und Goldenstein, Franc, vitez).

- Nova krajnska prateka na tu lejtu 1785 (J.F.Eger), 30 str. deloma kolorirana, 9,5x7,5 cm;

- Nova pratika za navadno leto 1843 (Rozalija Eger), 32 str. ročno kolorirana, 10x8 cm;

Rokopisne pesmarice: Ena pesen Semrt nui (dodan rokopisni list F. Ramovša, tri različne roke, spodnjeziljski dialekt, 56 strani, 16x9 cm, Goriče, Podklošter); H ljubci (8,5 x 7 cm; 122 str; J.P.: No.50: Krainische Sprichwörter nach dem Alphabeth, Beuke maj 1839 - Pregovori po abecedi in Kako ribniški otroci vreme prosijo, 2 strani, 22x17 cm; Jurman, Matevž: Božične peismi (5 pesmi, rokopis, 7 str., 22x17 cm; Kratka visha - S. krishou pot obiskati, zvezek, 57 str., 19 cm, (1. pol. 19. stoletja); Mi smo shladauzi rojeni, 17 strani slovenskih pesmi, dalje v nemščini še 40 strani, 19x12 cm; Pesem od krishovga pota, 4 strani, 16x10 cm; Pesem od Krishzhouga terpleina, 1 list [4] str., rokopis, 22x18 cm; (Svete) Peissmi is mirakelnu, zhudeshu, nu... Matere za zhast boshie, 1805 (Št.Gotard, Ivan Vrhovnik, 21x18 cm, 92 strani) + obrnjeno Dushe bosh mogu loviti 60 strani); Wallenko, Jakob: Cirkvene pesmi pri sveti meši /spisane od Jakoba Wallenko, učite Ina na Humi v letu 1850. 208 str. z eno pisavo, in notami, dopisi ; 21 cm; dodatki Pesem od svete Ane 3 x; Popevke od sv. Aljaša 33 str., Na staro leto;

ROKOPISI:

Jelovšek, Ernestina: Continuatio de sacramento. Ampak jest rečem..., [24] str. rokopisa, Jelovšek, Ernestina: Pismo Franu Levcu, rokopis, kuverta, 12.1.1884 (nemško). Jelovšek, Ernestina: Bilo je -. (Rokopis 10 strani, slovensko, druga pisava ?, 17. aprila 1903, spomini na očeta Prešerna). Jelovšek, Ernestina: "Nezakonska mati" (rokopis, nemško, 5 str.). Vodnik..., (rokopis, nemško, 6 strani). Prešernova rodbina (na ovitku: Ernestina Jelovšek, pisana pa najbrž Kidričeva ?), paginacija listov 13-41.

Kastelic, Miha Pismo bratu, 9. marca 1867, rokopis s svinčnikom; dokumenti Schuldschein (Zadolžnica) 1848, Ertabulationsquittung 1871, Ertabulationsquittung 1871, Erklärung (pojasnilo) 1871, Kaufoertrag 1872, Löbliches k.k. Bezirksgericht (Okrožno sodišče)1878, Vollmacht (Pooblastilo) 1878, Quittung (potrdilo) 1879, 1880, Vollmacht 1880, Hochlöbliches k.k. Landesgericht 1880, Kostenverzeichnis (stroškovnik) 1880, Loeschungs-Quittung 1882 (14 kosov);

Kette, Dragotin Kette, Dragotin: Beležka 1 3 x 8 cm): 1896, (od 28.6.-5.9.1897), zvezek pesmi in prevodov, rokopis;

Kette, Dragotin: Ubožni list: Ausweis und Zeugnis = Izkazilo in svedočba, Prem, 25.9.1894.

Kušej, Rado: Mnenje. (Prisega očiščenja), tipkopis, 3.1.1931, 3 str. + kuverta.

Leveč, Fran: (predala Zora Ilich-Šlebinger, 21.9.1961 (s seznamom): Pismo Zore Ilich-Šlebinger, da predaja gradivo, ki naj bi potem šlo v NUK, 21.9.1961; Zeugniß (Spričevalo glasbene šole), 26.11.1859, suhi žig; Oprostitev od vojaščine, 1866; Ausweis und Zeugniss (formular), 1867; Ausweis und Zeugniss (rokopis), 1869 (Potrdili o premoženjskem stanju); Castelar, Emilio (6 brošuric z Levčevim podpisom, 1869-73; Index 1867-1870; Zeugniß (Spričevala, 1868-1870, 10 kosov); Potrdilo o absolutoriju 1867 (Nos rector, et decanus Colegii...); Odobritev Knafljeve štipendije, 19.7.-17.11.1870; Pismo: Merčun, Rok, 1883, (s pesmijo Sotlijada); " iz Trsta 1885, pismo; "Blazij Grča iz Šempasa, župnik, 1916, rokopis in kuverta; "Jan Lego, pismo, rokopis 1899, Žižkov; " Starker iz Krakova, 1875, rokopis, kuverta; "Winkler, pismo, rokopis, 1897; (+ 2 Levčeva koncepta); Tema za pismeno nalogo za profesorski izpit 1875, rokopis; Interimszeugniss Začasno spričevalo o opravljenem profesorskem izpitu 1876; Levčevo pismo 1888; Pismo Leveč Karlu Glaserju, 5.8.1899, rikopiš; Levčev koncept pisma županu (Hribarju), 1906, rokopis (+ časopisna izrezka - Hribar contra Leveč); Lastnoročna Levčeva prošnja za upokojitev An das hohe k.k. Ministerium für Kultur und Unterricht, 1.11.1914, rokopis; Dopisnica Levcu, (22.11.1889), (ne razberem podpisa); Dve pismi, tipkopisa minstrstva za Podkrajškovo Obrtno in trgovsko spisje, 1913; Pismo deželne vlade Kranjske, 1915, Leveč Pavla Šlebingerju, zahvala za nekrolog, rokopis), 5.3.1917; Šlebingerjevi zapiski o Levcu za SBL (8 listkov);

Pesjakova, Luiza: Pismo (Dopis deželnemu glavarju Josipu Poklukarju, pismo je Šlebingerju izročil Rado Murnik), 15. oktobra 1889, rokopis, (o knjigi Korytko-Goldensteinovih slik narodnih noš);

Prešeren, France: 1. Prešernovo pismo Čelakovskemu, 14 dan brezna 1833, (kopija rokopisa na finem paus papirju), 2. Vi dnevi novga leta (Čestitka Smoletu za novo leto 1923, z dopisom Šlebingerja); 3. Prešeernova prošnja za Čopov spomenik, (1840?) 4. Sodni zapisnik (1848), podpisan F. Prešeren. (Obžgan). 5. Kopija Protokoli, Prešernov podpis (1835).

Šlebinger, Janko: Poezije Doktorja Fr. Presérna. Prepis naslovnice in variante ob verzih pesmi, 7 strani v zveščiču 1 7 x 1 0 cm.

Vodnik, Valentin: Spričevalo, Vodnikov podpis: Für die erste Klasse, 1814, (Mathias ...); še akt pogodba iz Neuhaus, Alteguttenberg, 1817);

Župančič, Oton: Rokopisi. Šlebinger: Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani pošilja dr. Janko Šlebinger, Gornja Radgona, 17. maja 1950 (U-723/50): Dom (pesem), rokopis, 1 list (stran), podpis, 29x23 cm, (LZ 1911, 337 kot opomba), (zadaj dopis Oton Župančič, Bled, Vila Kessler).. Glösa. Rokopis, 3 listi (strani), podpis, 21x17 cm. (Naveden datum: 27.4.18). Intermezzo. Pesem (Jerala), rokopis, 4 listi (strani), 29x23cm, Prejel 17.12.14. Jerala, rokopis, 12 listov=strani, 21x17 cm, (dopis: Korekturo Župančiču), (zadaj LZ 1910, 127 in Wolfova ulica 6); Ljubavne pesmi. Rokopis, pesmi, 3 listi (strani), I, II in III; prejel 14.3.12., 29x23 cm. Na Bledu (pesem), rokopis, 2 lista=strani, podpis, 29x23 cm, (LZ 1911,337); Otroci molijo (pesem, rokopis, 1 list (stran), 21x17 cm, podpis, objava LZ 1915,3.), druga roka ((prejel)) 17.12.14). Pesem (rokopis, pesem, objava LZ 1915, 242), 2 lista (strani), 21x17 cm. (druga roka prejel 22.5.15) Pesem žeblarjev [!]. Pesem, rokopis, 3 listi (strani), LZ 1912,1 (Naslov napisal M. Pugelj -dostavek Šlebingerja). Razgovor, (pesem, dialog matere in deteta), 9 listov (strani), 21x17 cm, podpis, (naveden datum: Prejel 22/2.15 ((Šlebingeijeva pisava?)), objava LZ 1915,145). Revija, rokopis, 3 listi=strani, 21x17 cm, podpis, (zadaj LZ 1911, 1). ; Zgrabi pomlad. Pesem, rokopis, 1 list (stran), 29x23 cm, podpis, LZ 1911, 393. Zlata jutra. Rokopis, 1 list (stran), (druga roka 17.12.14). 21x17 cm, (zadaj LZ 1915,49). . Zlato v Blatni vasi (Iz zbirke "Meh za smeh"), objava LZ 1915, 481. Naslednje pesmi: Ciciban in čebela, Uspavanka.), 6 listov (strani), 21x17 cm. (prejel 21.10.15). Tisti, rokopis, (razmišljanje, esej), 2 lista (strani), 21x17 cm. (dopis druga roka prej(el) 1.5.16). Za božič 1915. Rokopis, (razmišljanje, esej), 2 lista, 29x23 cm. (dopis s svinčnikom, druga roka: 3.1.16, objava LZ 1916).

Korespondenca: Dragi, pismo, rokopis, podpis, datum 26.4.1915; 1 stran, 23x14 cm (najbrž Šlebingerju); Dragi uredniče, pismo s kuverto, rokopis, podpis, 21x17 cm, (prejel 27.4.1915; naslovnik najbrž Šlebinger); Posetnica Velecenjeni gospod vladni svétnik, naslovnik (najbrž) Tominšek, rokopis, (okoli 1910).

RAZGLEDNICE: 16.3.04, dala ga. Mojca Grabnar (od dela na L): Celje, 1940, Ivan Kolar; Čatež, 1940, Drago Šega, Vlado Golob; Komna, 1940, Josip Mal, Angela Piskemik; Krško, 1924;

Ljubljana, 1941; Murska Sobota, 1939, Miroslav Ravbar; Murska Sobota (grad), 1940, Miroslav Ravbar; Nova vas - Bloke, 1938, Milena Mohorič; Polževo, 1940, A. Pirnat, Bratko Kreft; Rašica, 1940, Avguštin Pirnat; Sv. Gregor, 1939, Drago Šega, A. Pirnat, Vlado Novak, Menaše; Sv. Gregor, 1940, Avguštin Pirnat; Šentjernej, 1940, Avg. Pirnat, Liška, Jože Dular, Drago Šega; Triglav, 1940, Ciril Š1 ebinger; Triglavska Sedmera jezera, 1940, Josip Mal in Angela Piskernik; Vrba, 1939; Vrba, 1940, Milan Šega; Borovo, 1940, Kostiha; Kaštel Stari, 1939, Mirko Rupel; Milna, 1939, Milena Mohorič; Niš, 1935, Stanko Janež; Železna Kapla, 1935, Angela Piskernik;

Kidrič, France: Zgodovina slovenskega slovstva, različne naslovnice in opombe;

Trdina, Janez: Zbrano delom 2: Spomini, 2. del, 1948. Posvetilo: Svojemu učitelju, predidentu Slov. akademije znanosti in umetnosti - dr. Francetu Kidriču poklanja vdani Janez Logar. Lj., 10.III.50. - samo ena knjiga, zato ven!

ZAPUŠČINA FRANCETA KIDRIČA Darko Dolinar

Literarni zgodovinar France Kidrič, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti od jeseni 1945 do smrti 11. 4. 1950, je bil tesno povezan z Inštitutom za literature S AZU, današnjim Inštitutom za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, ki je bil ustanovljen v decembru 1947, njegova sestava in notranja ureditev pa sta bili določeni julija 1948. France Kidrič je dal pobudo za ustanovitev inštituta in postal njegov prvi upravnik; zato ni čudno, da je tudi njegova zapuščina naposled pristala na inštitutu, vendar je prispela tja po dokaj nenavadni poti.

Po Kidričevi smrti je le del njegove zapuščine ostal na SAZU oziroma v njeni osrednji knjižnici, ker Inštitut za literature na začetku še ni imel ne redno zaposlenega osebja ne delovnih prostorov ne lastne knjižnice. To je bilo predvsem gradivo, povezano s Kidričevimi začetimi in nedokončanimi deli, za katere so prevzeli skrb sodelavci akademije (Prešernov album; Korytkova zapuščina, zlasti korespondenca; Prešernove nemške pesmi v slovenskih prevodih; nadaljevanje Slovenskega biografskega leksikona). Poleg tega so na SAZU ostali rokopisi Kidričevih univerzitetnih predavanj, del gradiva zanje ter del osebne knjižnice -nekaj specializiranih monografij, znanstvenih zbornikov, separatnih odtisov, priročnikov, leksikonov in periodike.

Večji del zapuščine, ki je obsegal znanstveni in leposlovni tisk, lastne in tuje rokopise, izpiske in dokumente, je prevzel njegov sin Boris. Knjige, zlasti literarna dela, med strokovnimi pa literarno- in kulturnozgodovinske sinteze in preglede ter monografije o pomembnih avtorjih, je Boris Kidrič vključil- v•• svojo knjižnico, v očetove rokopise in dokumentacijo pa očitno ni posegal. Velika večina tega gradiva je bila prepeljana v Beograd. Ko so po smrti Borisa Kidriča 1953 razpustili njegov beograjski kabinet, so knjižnico prenesli v takratni Muzej NOB v Ljubljani, današnji Muzej novejše zgodovine, kjer jo je dosti pozneje, proti koncu 60. let, za interno rabo natančno popisala takratna muzejska knjižničarka, poznejša sodelavka inštituta Franca Buttolo. Vse drugo gradivo so prepustili Inštitutu za literature SAZU; kot se je sredi 70. let spominjala dr. Milena Uršič, prva in nekaj let edina redno zaposlena sodelavka inštituta, so ga pripeljali s tovornjakom in razkladali z lopatami. Vso to množico raztresenih listov je dr. Uršičeva smiselno uredila in okvirno popisala. Nekaj pozneje, med letoma 1956 in 1958, se je temu pridružil še manjši ostanek, en zavoj, ki je dotlej ležal pozabljen na republiškem Izvršnem svetu v Ljubljani.

Kidričeva zapuščina ni bila izročena inštitutu zgolj iz pietete, temveč z določenim namenom. Na voljo naj bi bila uredništvu Slovenskega biografskega leksikona (SBL), ki je bilo do srede šestdesetih let najbolj razviti in najbolj aktivni del inštituta. France Kidrič je bil eden glavnih sodelavcev SBL in nekaj časa tudi njegov sourednik; poleg tega je bila metoda njegovega raziskovalnega dela takšna, da je bilo mogoče po pravici pričakovati, da bo njegova zapuščina zelo koristna tudi pri nadaljevanju SBL. Zato ni bila prepuščena niti osrednji akademijski knjižnici, ki hrani zapuščine nekaterih akademikov, niti rokopisnemu oddelku NUK, kjer večinoma pristanejo zapuščine pomembnih kulturnih in znanstvenih delavcev. V neke vrste zamenjavi je NUK namesto tega dobil gradivo bibliografske komisije, ki je v okviru Inštituta za literature od 1951 do 1962 pripravljala slovensko splošno retrospektivno bibliografijo.

Uredniki SBL so se pri svojem delu res s pridom opirali tudi na Kidričevo zapuščino. Ker so jo dobro poznali, ni bilo prave potrebe, pa tudi ne povoda in nujne denarne podpore, da bi jo podrobno popisali. Toda z zamenjavo generacij je poznavanje polagoma usihalo; ker se je inštitut v naslednjih desetletjih zaradi nujne sanacije in adaptacije akademijskih stavb vsaj še

dvakrat selil, je tudi zasilna ureditev zapuščine pri tem utrpela nekaj škode. Šele pred kratkim se je pokazala priložnost, da se zamujeno nadoknadi in da se Kidričeva zapuščina uredi in natančno popiše po bibliografskih in arhivističnih vidikih. To delo je v letih 2003-2004 opravila sodelavka Arhiva Slovenije Mojca Grabnar.

Kljub temu, da je prva izdaja SBL zaključena, usoda morebitne nove pa nejasna, in da spričo tega dosedanji glavni uporabnik Kidričeve zapuščine ni več aktiven, se je pokazalo, da gradivo v njej ni mrtev kapital. Z njegovo pomočjo so bili namreč med drugim pripravljeni Izbrani spisi Franceta Kidriča (I-III, 1978), občasna razstava o Francetu Kidriču na SAZU v Ljubljani (1975) in stalna razstava v spominskem domu na Knežcu pri Rogaški Slatini (1978), ki so jo krajevni dejavniki v devetdesetih letih žal pustili propasti. Še danes je ta zapuščina eden najpomembnejših virov za raziskovanje Zoisove korespondence in pripravljanje njene znanstvene izdaje, ki sodi med raziskovalne naloge našega inštituta. Poleg tega zunanji znanstveni interesenti občasno iščejo v njej odgovore na zelo različna vprašanja. Seveda bo gradivo v zapuščini tudi njim še naprej na voljo, le da bo odslej laže dostopno.

V I R I IN LITERATURA

[Milko Kos:] "Delo Akademije v letu 1950. Poročilo glavnega tajnika za skupščino dne 29. decembra 1950." Letopis SAZU IV, 1950-1951, str. 127-150, predvsem 143 inl49.

[Milko Kos:] "Delo Akademije v letu 1951. Poročilo glavnega tajnika za skupščino dne 7. februarja 1951." Prav tam, str. 151-194, predvsem 186-187.

Primož Ramovš: "Historiat in ustroj biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti." P. Ramovš, Biblioteka in publikacije SAZU v letih 1938-1951. SAZU, Ljubljana, 1952, str. 9-16, predvsem 12.

Poročila o delu Inštituta za literature v Letopisih SAZU od IV/1950-1951 naprej.

France Bernik: "Raziskave s področja literarnih znanosti v Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU." Protestantismus bei den Slowenen/ Protestantizem pri Slovencih. Wiener slaw istischer Almanach, Sonderband 23, 1983, str. 265-271.

Darko Dolinar: "Nastanek.razvoj, splošne značilnosti inštituta." Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ob petdesetletnici. Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 1998, str. 7-28.

Jože Faganel: "Izdajanje virov za raziskovanje slovenske književnosti." Prav tam, str. 43-58.

Ustne informacije mag. France Buttolo, Alfonza Gspana, Nade Gspan Prašelj, Jožeta Munde, Draga Šege, dr. Milene Uršič.