N A S T I ^ I [ ^ UDRAVOGRAD. KORO[KA. SLOVENIJA.

N E O K R N J E N AP E S T R O S T

N E O K R N J E N A P E S T R O S T2

3N A S T I ^ I [ ^ U

Dravogradu, slikovitem geografskem sredi{~u Koro{ke, se v razgibani pokrajini stikajo

tri pogorja in reke, ki so dale imena trem koro{kim dolinam: Dravski, Me`i{ki in Mislinjski.

Na levem bregu Drave se oson~ena pobo~ja dvigajo do najvi{jega vrha Kozjaka, Ko{enjaka,

ki je s 1522 metri tudi najvi{ji vrh v ob~ini Dravograd. Na drugi strani se v objemu Mislinje

in Me`e stekajo severozahodni obronki Pohorja. Me`a, ki prite~e iz svoje ozke doline, skupaj

z Dravo zaklju~i vzhodni del Karavank od hribovja Strojne do Dobrove, kjer je znamenito

prvo nahajali{~e minerala dravit, svetovne redkosti, poimenovane po Dravi. Starobitnost

de`ele po~iva `e v njeni geolo{ki zgradbi, sestavljeni iz najstarej{ih kamnin v Sloveniji. Drava

je s svojo strugo in nanosi v dolgem obdobju oblikovala zna~ilnosti pokrajine in omogo~ala

`ivljenje na njenih terasah, ki so se s poselitvijo spreminjale v naselja in polja. Posebnosti

dolo~ajo tudi podnebni vplivi alpskega in panonskega sveta Slovenije, saj se prepletajo

prav v tem delu.

V

Pajenkovi lipiPajenkovi lipi

Dravogradu najdemo {tevilne naravne

vrednote dr`avnega ali lokalnega pomena

ter ekolo{ko pomembna obmo~ja, ki jih je

treba ohranjati in varovati kot celoto:

Dravograjsko jezero in pore~je Drave,

uvr{~ena v sklop evropskega omre`ja

Natura 2000, Pohorje in njegov gozdni

rezervat v Bukovju, celotno obmo~je

Ko{enjaka ter najvi{je predele Strojne.

Med prepoznanimi 57 naravnimi vrednotami

je kar 33 mogo~nih starih dreves, ki so

zaradi izjemnih dimenzij dendrolo{ki

spomeniki. Starodavni simboli `ivljenja

ponosno rastejo ob doma~ijah ali na

razpotjih. Na Vi~u druga ob drugi sredi vasi

rasteta mogo~ni Pajenkovi lipi, na

Robindvoru pa se razra{~a eden

najmogo~nej{ih hrastov na Koro{kem z

obsegom prek 4 m in vi{ino okoli 28 m.

Med bukvami je najmogo~nej{a tista pri

Cerkvici sv. Urbana tik ob meji z Avstrijo,

med smrekami se z obsegom 515 cm

pona{a Otova nad Vrati, ob gradu v ̂ rne~ah

pa z obsegom 520 cm in vi{ino 21 m stoji

najdebelej{i jesen v Sloveniji. O prisotnosti

`ivljenja v davni preteklosti pri~ata najdbi

fosilne lobanje ledenodobnega kozoroga v

Trbonjah in mamutovega okla v Oti{kem

Vrhu.

5N A S T I ^ I [ ^ U

V

Fosilna lobanja ledenodobnega kozoroga

N E O K R N J E N A P E S T R O S T6

osebnost svetovnih razse`nosti je geolo{ka naravna vrednota,

poimenovana po Dravi: mineral dravit iz skupine turmalinov; njegovo

prvo nahajali{~e je bilo leta 1884 odkrito na Dobrovi, prav nad

sti~i{~em dravograjskih pogorij, rek in dolin.

P

N E O K R N J E N A P E S T R O S T

DRAVOGRAJSKO JEZERO

Dravograjsko jezero je nastalo, ko so pod okljukom Drave med Dravogradom in ^rne~ami

leta 1943 zgradili elektrarno. Reka je izgubila pomembno transportno vlogo, nad jezom pa

je v upo~asnjenem toku za~ela ustvarjati jezero z mo~virjem, plitvinami, otoki in trsti~jem,

ki nudi bogat `ivljenjski prostor rastlinam in `ivalim, tudi tistim, ki se uvr{~ajo med redke in

ogro`ene.

7[koljka brezzobka ^rna liska Navadni globo~ek

astal je biotsko pester prostor

z dobro razvitimi bivali{~i {tevilnih

`ivali, zato~i{~e so tukaj na{le

nekatere zadnje mo~virske

rastlinske vrste na Koro{kem.

Zaliv sodi med naravovarstveno

najpomembnej{a mokri{~a v

Sloveniji. V zna~ilnem rastju trsja,

{a{ja in vodne perunike `ivijo

dvo`ivke in `u`elke, obre`na

vegetacija pa nudi ugodne

pogoje ribam v plitvinah in

globinah jezera, kjer se na dnu

pojavlja tudi {koljka brezzobka.

Zaradi {tevilnih zanimivih ptic –

znanih je ve~ kot 150 vrst, ki tu

gnezdijo ali se ustavijo v ~asu

selitve in prezimovanja – je

obmo~je mednarodna ornitolo{ka

lokacija.

N

N E O K R N J E N A P E S T R O S T8

Vodna perunika

Labod grbecLabod grbec

Tik nad mestom se za~ne severno od

Drave proti vrhu Ko{enjaka (1522 m)

strmo vzpenjati naravoslovno najlep{i

in najzanimivej{i del dravograjske

pokrajine, ki zaradi sose{~ine Centralnih

Alp v navezavi s sosednjo avstrijsko

Golico (2144 m) ka`e pravi visokogorski

zna~aj. Do kopastega vrha z

ohranjenimi gorskimi travi{~i se dvigajo

trije z gozdovi obra{~eni grebeni: Gori{ki

vrh, Ojstrica in Kozji vrh.

KO[ENJAK

Povirno barje Slap nad DravogradomSlap nad Dravogradom

Tur{ka lilijaTur{ka lilija

ed slednjima se v brzicah med skalami skozi gorski

bukov gozd proti jugu spu{~a potok Velka v obliki amfiteatra

in prispeva k izjemni pestrosti obmo~ja. Podobno tudi

Ojstri{ki potok, ki izvira pod Ko{enjakom, na svoji slikoviti

poti v dolino ustvarja slap. Ko{enjak – Velka prestavlja

ekolo{ko pomembno obmo~je, kjer najdemo {tevilne

botani~ne in zoolo{ke posebnosti.

V dolini Velke je v teku tiso~letij voda v marmor izdolbla

jamo, kjer najdejo zato~i{~e predvsem netopirji. Karbelova

jama je z dol`ino 62 m edina te vrste v Sloveniji. Na ovr{ju

Ko{enjaka `ivijo gozdne kure (ru{evec, divji petelin in

gozdni jereb), planinski zajec in svizec. Gorsko alpsko

rastje je bogato z resavami, brusnicami in borovnicami.

Posebno redka sta alpski {krobotec in kochov svi{~, ki

je uvr{~en med ogro`ene in zavarovane rastline v Sloveniji.

M

Slap Velka

Karbelova jama

Kochov svi{~Belka Kochov svi{~

Gozd Bukovje se razra{~a na sen~nem in

vla`nem skalnatem severnem pobo~ju Pohorja.

Predstavlja edinstveno rasti{~e bukve in velike

mrtve koprive na silikatni podlagi, obenem pa

je `ivljenjsko okolje redkih rastlin in `ivali,

ogro`enih tudi v evropskem merilu. Gozd s

povr{ino 134 ha ima zaradi tega zna~aj

gozdnega rezervata.

BUKOVJE

11N A S T I ^ I [ ^ U

Preko zelenega hribovitega sveta, ki

odpira poglede na odprtost in o`ine

dolin ob vijugastih rekah z bogastvom

`ivljenja na obre`jih in razpredenih

pobo~jih, se odstira pestrost naravnih

danosti Dravograda in daje {tevilne

mo`nosti za spoznavanje njihove

neokrnjenosti.

Zalo`il in izdal: JZ Dravit Dravograd • uredila: @are Tom{i~, Aleksandra Gradi{nik • besedilo: Aleksandra Gradi{nik (vir: Gradi{nik, Aleksandra, ur. 2005.

Dravograd na sti~i{~u poti. Dravograd: Ob~ina Dravograd) • fotografije: Tomo Jeseni~nik, Zdenko Kup~i~, Matja` Je`, arhivi: Dravit Dravograd,

Ob~ina Dravograd • prevod v angle{~ino: Terezija Jamnik, prevod v nem{~ino: Tatjana Intihar • lektoriranje: Branka Fi{er

oblikovanje: Aleksandra Gradi{nik, Borut Brumec • tisk: Evrografis • 2015