7/21/2019 ne ne ne ne ne

1/1

Visoki

in

pozni

srednji

vek

ter novi

(1r.-

19.

Tomai,

Nabergoj

velc

Medieum

aeuum Srednji

vek

Svet,

ki

nam

je

v

vsakdanjih

predstavah

tako blizu in

hkrati

tako

daled.

Doba,

ki

zajema

das

pribliZno

od

leta 500

do

1500:

od razkroja

rimskega

cesarstva

do

velikih

odkrivanj

novih

morij in

celin. To

iradvse raznoliko

obdobje

evropske

zgodovine,

navadno

razdeljeno

v

zgodnji,

visoki

in

pozni

srednji

vek,

so

po

krivici

oznadili

ss

"prehodno

dobo" med

starim

in novim

vekom,

pogosto

pa

celo zatemno

obdobje,

"mradni

srednji

vek".

Vendar

se

je

v tem

dasu

preoblikovala

stara, iz

prazgodovinskih

kultur zrasla

antidna

ci-

vilizacija, kije

teZiSde

svoje zahodne,

latinske

polo-

vice

iz

Sredozemlja

prenesla v

osrdje celine,

proti

severu

in

vzhodu, iz

vzhodne,

gr5ke

polovice

pa

je

nastal

bizantinski

imperij.

Na

temeljukrSdanstva

in

z

moijo

barbarskih

ljudstev

se

je

v 2.

tisodletju

razvla

Evropa narodov

in

driav, ki

so

ldjub

v marsidem

razlidnim

identitetam

in

medsebojnim

spopadom

vzpostavljali

nov,

evropski

red, z renesansb

liulture

in

humanizmom

bistveno

raziirili

obzorja

srednje-

veikega

duha

ter v novem

veku

prevzeli

glavno

politidno

in

gospodarsko

vlogo v

svetu.

Ozemlje

sedanje

Slovenije

je

imelo

v

teh

doga-

j

anj ih

svoj

sp ecifid en, izr

azito

prehoden

ge

o

graf

ski

poloZaj

-

med

Sredozemljem,

Panonslio

niZino,

Alpami in

Balkanskim

polotokom

-

in zato

tudi

po_seben

pomen.

V srednjem

veku so

se

tu,

v

jugo-

vzhodnem

koncu

nemSke

drZave,

sredevali

Stiije

svetovi:

romanski

svet z Benetkami

in

Oglejem

na

jugozahodu

in

Ogrska

na severovzhodu;

g-ermanski

svet

s Salzburgom

in

drugimi

sredi5di

na

severu

oziroma severozahodu

ter

slovanski

svet na vzhodu

oziroma

jugovzhodu.

Zato

je

dedi5iina

tega

obdobja

raznovrstna

in kaZe

vplive razlidnih

kultur

in

okolij.

.

Po

madZarskih

vpadih

v

f

. in

delno

10.

stoletju

je

velika

vedina

slovenskega

ozemlja

priSla

v olwir

srednjeve5ke

nemdke

dri,ave.

Nastalle

obrambni

sistem

mejnih krajin

(Podravska.

Savinjska.

Kranjska

in

Istrska

marka),

v katerih

je

bil uveden fevdalni

red,

v njegovem

okviru

pa so malo5tevilni

visoki

posvetni

in

cerkveni fevdalci od vladarja

dobili

teritorialna

zemlji5ka

gospostva.

Do druge

polovice

11.

stoletja

seje

ta

proces

kondal in

postal osnova

za

nadaljnji

politidni

in

gospodarski razvoj

slovenskih

deZel.

Te

so

bile na

eni strani

povezane z Italijo

in

Jadranskim

morjem,

kar

se

je

kazalo

v ceikve-

noupravni

pripadnosti

oglejskemu

patriarhatu

(do

Drave)

in

velikih

posestih

patriarhi

v slovenskih

deielah.

Na

drugi

strani

so v

okviru

nembkega

Sve-

tega rimskega

cesarstva

velike fevdalne

posesti dobili

nemski

gospodje:

nadikofija

Salzburg,

ki

je

bila

cerkvenoupravno

pristojna za

ozemlje

severno

od

Drave,

Bkofrjg Freising,

Briksen

in-Bamberg

ter

grofje Ande5ki, Traungauci, Spanheimi,

Baben-

herdan|

Cori5ki,

HabsburZani

in

drugi.

Okoli leta

1300

so

bile

Ze izoblikovane

deZele

Staierska,

Koro-

5ka

in

lGanjska

z

ustaljenimi

mejami

in

z

deZelnim

stoletje)