UvodNaslov moje seminarske naloge je digitalna fotografija. Za to temo sem se odločil zato, ker se z digitalno fotograijo ukvarjam že nekaj let in sem si v tem času pridobil kar nekaj izkušenj. Digitalna fotografija je bila velik preskok iz klasične. Vemo namreč, da so v zadnjih letih cene digitalih fotoaparatov zelo padle, to pa je povzročilo zamiranje klasične fotografije, saj ima digitalna fotografija mnoge prednosti, pa tudi slabosti, ki vam jih bom predstavil v nadaljevanju. V seminarski nalogi je pozornost usmerjena predvsem na fotografiranje in delovanje digitalnih fotoaparatov za domačo in amatersko rabo.Kaj je digitalna fotografija?Opredelitev pojmaS pojmom digitalna fotografija mislimo na enega od načinov fotografiranja. Od klasičnega fotografiranja s fotografskim filmom se loči po načinu zbiranja svetlobe. Digitalni fotoaparati zbirajo svetlobo s tipalom, ki je občutljivo na fotone, za razliko od fotografskega filma, ki je prevlečen s posebnimi vrstami kemikalij, ki na svetlobi spremenijo svojo strukturo. Zapisovanje podatkov v digitalnih fotoaparatih poteka v binarnem sistemmu. Enak sistem uporabljajo tudi računalniki, zato si je slike možno ogledati kar takoj na LCD zaslonu fotoaparata ali kasneje na računalniškem zaslonu. Digitalna fotografija je postala komercialno dostopna šele v zadnjih nekaj letih, ko se je tehnologija že toliko razvila, da je možno narediti mikroprocesorje in CCD ali CMOS tipala po dovolj nizki ceni, da so digitalni fotoaparati postali dostopni širšemu krogu ljudi.

Zakaj izbrati digitalno fotografijo?Digitalna fotografija nam ponuja številne prednosti, zato čedlaje bolj izpodriva klasično. Težko je reči, kaj je glavna prednost digitalne fotograifje, saj je uporabnost določene funkcije odvisna od tega, kaj slikamo, komu oz. čemu je fotografija namenjena,...Glavne prednosti, ki nam jih nudi digitalna fotografija so: Takojšnji pregled slik na LCD zaslonu – na vseh digitalnih fotoaparatih je vgrajen LCD

(ang. liquid crystal display), ki nam omogoča, da takoj vidimo sliko. Če nam slika ni všeč, jo preprosto zbrišemo.

Pomnilniške kartice – digitalni fotoaparati za shranjevanje slik uporabljajo pomnilniške kartice. Poznamo jih več vrst. Kjub temu, da je začetna investicija za digitalni fotoaparat in pomnilniško kartico veliko višja kot za klasični komplet (na film), se stroški v nekaj letih povrnejo. Po nakupu digitalnega fotoaparata praktično nimamo več stroškov slikanja, razen če želimo imeti slike natisnjene.

Izbira občutljivosti (ISO) – pri klasični fotografiji smo omejeni na uporabo filma z isto občutljivostjo za vse posnetke, pri digitalni fotografiji pa lahko občutljivost tipala spreminjamo za vsako sliko posebej.

Digitalna obdelava slik – Mnogi digitalni fotoaparati imajo že naložene posebne učinke slike (B&W, sepia, ...), vendar je po navadi bolje sliko urejati na računalniku, ko jo tja prenesemo. Za obdelovanje slikovnega gradiva uporabljamo različne programe. Najbolj znan je Adobe Photoshop, ki ga uporabljajo tako profesionalci kot amaterji.

Pošiljanje po spletni pošti, objavljanje na spletnih straneh – sliko v digitalni obliki lahko v nekaj sekundah pošljemo prijatelju ali sorodniku, ki živi na drugem koncu sveta. Prav tako so le digitalne fotografije uporabne za objavo na spletnih straneh, klepetalnicah, ipd.

Panorame in mozaiki – Posamezne digitalne slike lahko z različnimi programi združujemo v večje. Pravimo, da delamo panorame in mozaike. Panorame so sestavljene samo iz fotografij po eni osi, navadno po horizontalni smeri. Mozaike delamo redkeje, pri njih pa slike sestavljamo kot sestavljanke – v vse smeri.

Linearna odzivnost svetlobnih tipal – svetlobna tipala imajo v primerjavi s fotografskim filmom linearno odzivnost. To pomeni, da so enako občutljiva ne glede na dolžino ekspozicije. To posebno prav pride pri astrofotografiji, ko so ekspozicije dolge po več minut.

Zakaj ne izbrati digitalne fotografije?Tudi digitalna fotografija ni vsemogočna, kakor se zdi na prvi pogled. Fotografski film nam še vedno nudi nekaj prednosti, ki so uporabne predvsem pri umetniški in profesionalni fotografiji: Dolga življenska doba fotografskih negativov in DIA filmov – fotografski negativi in

DIA filmi ob nizki vlagi in pravi temperaturi lahko zdržijo tudi več kot sto let, medtem ko imajo CD-ji, ki so dandanes najbolj razširjeni, življensko dobo dobrih 5 let.

Manjši termični šum pri visokih ISO občutljivostih – fotografski filmi imajo v primerjavi s CCD ali CMOS tipali veliko manjši termični šum pri visokih ISO občutljivostih.

Digitalni fotoaparatiDelitev na dve skupiniDigitalni fotoaparati se delijo na dve skupini: kompaktni in zrcalnorefleksni. Oboji so le nasledniki klasičnih fotoaparatov, ki se prav tako delijo v ti dve skupini.Kompaktni digitalni fotoaparati

Ti fotografski aparati so zelo številčni in razmeroma preprosti za uporabo. Večinoma se uporabljajo za družinske fotografije, redkeje za resnejšo fotografsko uporabo. V zadnjih letih časih presenečajo z dodatnimi funkcijami, kot so super-marco in podobnimi, ki so včasih zelo uporabne in se po kvaliteti probližajo digitalnim zrcalnorefleksnim fotoaparatom. Cene teh fotoaparatov se gibljejo od 20.000 SIT do 150.000 SIT.

Ločljivost Najnižja cena

Najvišja cena

1 do 3,9 Mpix 32.956 SIT 47.783 SIT

4 do 5,9 Mpix 34.822 SIT 124.080

SIT6 do 8,9

Mpix 62.991 SIT 161.991 SIT

nad 9 Mpix 101.534 SIT

219.990 SIT

Najvišje in najnižje cene digitalnih fotoaparatov v odvisnosti od ločljivosti CCD čipa

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

1 do 3,9Mpix

4 do 5,9Mpix

6 do 8,9Mpix

nad 9 Mpix

Ločljivost CCD čipa

Cena

v S

IT

Najnižja cena

Najvišja cena

Ločljivost Število zadetkov

1 do 3,9 Mpix 10

4 do 5,9 Mpix 100

6 do 8,9 Mpix 100

nad 9 Mpix 27

Število zadetkov na strani Mixi Foto Video

4%

43%42%

11%

1 do 3,9 Mpix

4 do 5,9 Mpix6 do 8,9 Mpixnad 9 Mpix

Digitalni zrcalnorefleksni fotoaparati (v nadaljevanju DSLR)

Že ime pove, da gre za fotoaparate, ki za usmerjanje svetlobe uporabljajo zrcalo. To zrcalo usmeri svetlobo iz objektiva navzgor, kjer je prizma, ki svetlobo pošlje proti optičnem iskalu. Rezultat tega je, da lahko vidimo točno tisto, kar slikamo. Ko pritisnemo na sprožilec se zrcalo umakne in osvetli svetlobno tipalo, ki se nahaja zadaj. Za DSLR-je je značilno, da nimajo univerzalnega objetkiva, ampak imajo univerzalen navoj za objektiv, torej lahko objektiv snamemo iz fotoaparata in nanj pritrdimo drugega. DSLR-ji niso tako pogosti, večinoma jih uporabljajo pofesionalci in zahtevejši amaterski fotografi. Pomemben del opreme so tudi objetkivi, saj po navadi stanejo več kot sam fotoaparat. Cene DSLR-jev se gibljejo od 180.000 SIT – več milijonov SIT.Svetlobna tipalaCCD in CMOSKot smo že v uvodu povedali, digitalni fotoaparati za zajemanje slike uporabljajo tipala, ki so občutljiva na svetlobo. Na splošno jih imenujemo kar CCD tipala, čeprav se ločijo v dve skupini. Prva skupina so CMOS tipala, druga skupina pa CCD tipala. Oboji delujejo na enak

princip, razlika je le v načinu izdelave in sami zgradbi.CMOS tipala je lažje narediti kot CCD, zato v splošnem velja, da so CCD tipala boljša, vendar to ne velja popolnoma. Kot protiargument tej trditvi lahko vzamemo Canonove fotoaparate, ki imajo odlična tipala v svojih DSLR-jih, ampak so vsa CMOS. V njihov najboljši model EOS 1Ds Mark II so na začetku najprej vgradili CCD tipalo, vendar se ni dobro obneselo, zato so ga kasneje nadomestili s CMOS.

DelovanjeSvetloba, ki pade na tipalo, povzroči pod njim kopičenje električnega naboja. Količina tega naboja je sorazmerna s količino vpadne svetlobe. Naboj vsake slikovne točke nato elektronika odčita tako, da se naboj širi po verigi kot las tankih žic, dokler ne pride na mesto odčitavanja. Tam se signal v ojačevalniku dodatno ojača in potuje naprej do mikroprocesorja, ki podatke obdela in jih zapiše v binarnem sistemu na pomnilniško kartico.Razporeditev svetlobnih točkZa razporeditv pixlov sta mogoči dve konfiguraciji: linearno polje in mreža. Linearno polje uporabljajo predvsem optični čitalci, zato bomo podrobneje pogledali mrežasto razporeditev, ki se uporablja pri digitalnih fotoaparatih. Mreža ima točke občutljive na svetlobo razporejene po kvadratni površini. Ker te točke ločijo le odtenke črne barve, so prevlečene s tremi različnimi filtri: rdečimi, zelenimi in modrimi. Vsaka točka občutljiva na svetlobo ima posebno barvo filtra. Šele štiri take točke tvorijo eno svetlobno točko (ang. pixel), ki omogoča barvno fotografiranje. V enem pixlu je ena točka prevlečena z rdečim filtrom, ena z modrim in dve z zelenim, saj je naše oko najbolj občutljivo na zeleno svetlobo in je takšna razporeditev najprimernejša za slikanje.Leče

Za slikanje vseh vrst potrebujemo leče, ki nam zbirajo svetlobo v gorišče. Brez leče bi na posamezne svetlobne točke (pixle) padala svetloba iz vseh strani in zato bi bile slike skoraj enobarvne. Leče posamezen žarek svetlobe pošljejo na točno določeno mesto na tipalu.Vgrajene lečeKompaktni fotoaparati imajo leče že vgrajene v ohišje. Pri tem moramo biti pozorni, da že ob nakupu in preverimo zoom območje, saj kasneje leč ne moremo več zamenjati. Večina digitalnih fotoaparatov nam ponuja območje od srednješirokokotnega objektiva (ekvivalentno okoli 30mm goriščne razdalje na 35mm film) do srednjemočnega zooma (ekvivaletno okoli 120mm goriščne razdalje na 35mm film). Optični zoom dobimo tako, da najdaljšo goriščno razdaljo leč delimo z najkrajšo. V tem primeru: 120mm:30mm=4. Takšne leče nam bodo torej omogočale 4-kratni optični zoom.ObjektiviObjektive uporabljamo pri DSLR-jih, saj jih lahko poljubno menjamo. Pri izbiri objektiva moramo biti posebej pozorni na svetlobno jakost (označujemo jo z f-številom), razpon goriščnice (od goriščne razdalje objektiva je odvisna velikost polja, ki ga zajamemo), uporaba eksotočnih stekel (zaradi velikega lomnega količnika navadnega stekla se svetloba rahlo razcepi v spekter. To napako lahko popravimo z uporabo eksotičnih stekel, vendar je njihova izdelava zelo draga) in drugo. Kvalitetni objektivi so zelo dragi, po navadi dražji od samega fotoaparata. Načeloma so najkvalitetnejši objektivi s fiksno goriščno razdaljo (torej brez zooma). Kvaliteto določa več faktorjev: Ostrina Kromatska aberacija Sferična aberacija Astigmatizem Vinjet objektiva ...Za objketiv lahko uporabimo tudi druge optične inštrumente, kot so teleskopi, mikroskopi, spektivi, daljnogledi, ...Pomnilniške karticeDigitalni fotoaparati za shranjevanje slik uporabljajo pomnilniške kartice. Poznamo jih več vrst kartic, največ se uporabljajo: CompactFlash (CF) Memory Stick xD SD miniSD

Kartice se razlikujejo predvsem po fizični velikosti, velikosti pomnilnika in hitrosti zapisovanja. Poznamo tudi microdrive kartice, ki so enakih oblik, vendar imajo namesto »flash« pomnilnika miniaturni trdi disk. Microdrive cartice so dražje, vendar nam nudijo tudi večji pomnilnik (do 8GB).Digitalni zoomDanes nam digitalni zoom ponuja že praktično vsak digitalni fotoaparat, vendar je uporabnost le-tega omejena, še posebej, če želimo slike natisniti v večjem formatu. Pri digitalnem zoomu fotoaparat uporabi interpolacijo pixlov, ki se nahajajo na sredini CCD tipala, zato nam sliko

»raztegne«. Priporočljivo je slikati brez digitalnega zooma in kasneje pri obdelavi na računalniku izrezati določen del slike, saj lahko točno določimo, kateri del slike želimo in v kakšni velikosti.BliskaviceVgrajene bliskavice najdemo na vseh kompaktnih digitalnih fotoaparatih, pri DSLR-jih pa praviloma le na polprofesionalnih. Vgrajene bliskavice imajo po navadi majhno vodilno število, kar pomeni, da so primerne le za slikanje bližnjih objektov (2-3m od fotoaparata). Po navadi na vrhu fotoaparata najdemo tudi priključek za zunanjo bliskavico. Te imajo večje vodilno število in nam nudijo več funkcij. Najnoveše znajo tudi same izračunati intenziteto svetlobe in prebrati goriščno razdaljo objetkiva, ter na podlagi tega osvetlijo samo tisto površino, ki jo »vidi« CCD tipalo.

BaterijaBaterija je pomemben del digitalnega fotoaparata, saj je brez nje fotoaparat neuporaben. Večinoma imajo posamezni proizvajalci fotoaparatov svoje baterije, ki pašejo le v njihove modele in se dajo napolniti (torej govorimo o akumulatorjih). Pomembno je, da med fotografiranjem spremljamo napolnjenost baterije, saj se nam lahko zgodi, da ostanemo brez energije. Zaradi tega je vedno priporočljivo s seboj imeti dodatno baterijo, še posebej če se potikamo po krajih, kjer ne moremo napolniti baterije, ko je ta prazna. Če gre baterija proti koncu, je priporočljivo izklopiti LCD enkran na fotoaparatu in slikati skozi optično iskalo, saj je LCD glavni potrošnik energije. Baterije je priporočljivo zamenjati vsakih nekaj let, odvisno od tega, koliko slikamo in kokilokrat so baterije napolnjive.Format zapisa fotografijeNajpogostejša oblika zapisa fotografije je JPG, saj ima zelo dobro razmerje kvaliteta/velikost. Druga najpogostejša načina zapisa sta še RAW in TIFF. Ta dva se uporabljata predvsem pri umetniški in profesionalni fotografiji z DSLR-ji, kjer je zelo pomembna barva, kontrast, toni, ...Možnost snemanja videaMožnost snemanja videa omogočajo le kompaktni digitalni fotoaparati. Po navadi je ločljivost 640x480 slikovnih točk, format pa Applov QuickTime. Večinoma so fotoaparati preslabi za daljše filme, najdaljše dolžine videa so okoli 1 minute. Tudi kvaliteta se ne more primerjati niti z najcenejšimi videokamerami, zato so bolj prodajni trik, kot pa resne opcije, čeprav v sili pridejo prav.ObdelavaPrenos slik na računalnikDigitalna pot

Preden lahko začnemo obdelovati slike, jih moramo prenesti na računalnik. Slike lahko prenašamo direktno iz fotoaparata po USB ali drugem digitalnem priključku, ali pa direktno iz pomnilniške kartice s pomočjo čitalnika kartic. Če slik na prenašamo velikokrat je dovolj že prvi način. Lažji način je drugi, saj ne potrebujemo fotoaparata, ampak pomnilniško kartico s slikami le vstavimo v čitalec in slike prenesemo na računalnik. Zraven fotoaparata vedno dobimo še programsko opremo z gonilniki za računalnik. Programska oprema za urejevanje slik, ki jo dobimo zraven fotoaparata je po navadi zelo omejena in je namenjena le urejanju fotografij po digitalnih albumih in podobno.Digitalno-analogna potVeliko fotografov (posebno starejših) še vedno slika na fotografski film, ampak slike klub temu obdeluje na računlniku. Slike je torej potrebno nekako pretvoriti iz analogne v digitalno obliko. Danes to ni več problem, saj obstajajo optični čitalci, s katerimi lahko fotografski film poskeniramo in nato slike shranimo v računalnik. Fotostudiji nam danes omogočajo tudi to, da film poskenirajo kar tam, in nam slike izročijo samo na CD-ju.Programi za obdelavo slikDanes je na voljo zelo široka paleta programske opreme za delo s slikami. Za izbiro programa se moramo najprej vprašati, kakšne so naše potrebe in želje. Ni dobro, da izberemo program, ki ponuja opcije, ki jih nikoli ne bomo rabili. Za delo s takim programom je potrebno kar nekaj izkušenj. Za začetek lahko začnemo s programom Slikar (ang. Paint), ki je že naložen v vseh verzijah Windows. Omogoče le najosnovnejše operacije, kot so rotiranje slike in izrezovanje. Izbiro programa odloča tudi naša spretnost rokovanja z računalnikom. Nekateri programi namreč ponujajo avtomatska orodja, ki bodo povsem zadavoljile potrebe amaterjev. Eden najboljših in najzahtevnejših programov za obdelovanje slik je Adobe Photoshop. Ima celo paleto različnih učinkov in nam nudi zares vse, kar potrebujemo za digitalno obdelavo slik. Omogoča delo s plastmi (ang. layers), kar je posebej primerno za fotomontaže.Osnove obdelaveProgram SlikarProgram Slikar (ang. Paint) je že osnovna aplikacija operacijskega sistema Windows. Omogoča nam najosnovnejšo obdelavo slik. Z njim lahko slike rotiramo (samo po 90°), obrezujemo, rišemo po njih in jim dodajamo napise. Po navadi ima programska oprema, ki jo dobimo v kompletu z digitalnim aparatom več možnosti, torej se k programu Paint zatežemo le, kadar je to nujno potrebno.Adobe Photoshop (različica 7.0)Adobe Photoshop je eden najzahtevnejših programov za obdelavo slik. Seveda pa je potrebno za delo z njim tudi dobro poznati vsaj osnovna orodja. Adobe Photoshop nam omogoča spreminjanje barvnih kanalov fotografije, rotiranje za poljubne kote, s slike lahko izbrišemo ali dodamo razne elemente, s filtri lahko slike obdelamo, da izgledajo, kot bi bile narisane z roko in še mnogo drugega. Naj vas seznanim samo z nekaj osnovnimi stvarmi:

a) Sliko odpremo s kombinacijo tipk Ctrl + O ali preko padajočega menuja »File→Open«:

b) Če želimo sliki spremeniti svetlost ali barvo, je najlažja pot, da izberemo »Image→Adjustments→Levels.../Curves.../Brightness/Contrast...«:

c) Če želimo sliki povečati intenziteto barv izberemo »Image→Adjustments→Hue/Saturation...«:

d) Če želimo premeniti velikost slike izberemo »Image→Adjustments→Image size...«:

e) Če želimo sliki dodati rezlične efekte izberemo padajoči menu Filters in malo pobrskamo za filtrom, ki ga iščemo:

f) Sliko shranimo s kombinacijo tipk Ctrl + S ali preko padajočega menuja »File→Save«ShranjevanjeMedijObdelane slike je potrebno shraniti, če si jih hočemo še kdaj ogledati. Za to je pomembno najti pravi medij. CD-ji imajo prekratko življensko dobo, računalniški diski so izpostavljeni virusom, diskete imajo premajhno količino pomnilnika, pomnilnikške kartice so predrage, ... Najbolša možnost je ta, da imamo slike shranjene na DVD mediju, saj ima daljšo življensko dobo in večjo kapaciteto od CD-ja. Kljub temu je potrebno DVD-je približno vsakih 10 let prekopirati. Ampak ne belimo si glave s tem, morda bo čez 10 let na voljo že nov medij z dolgo življensko dobo in nizko ceno.FormatNajuporabnejši format za shranjevanje slik je JPG, saj nam nudi enkraten izkoristek prostora glede na kvaliteto slike. Primeren je tudi za objavo na sletnih straneh, pošiljanje po elektronski pošti in podobno. Za kvalitetnejše slike po navadi uporabljami format TIFF ali PNG. Po navadi imjo programi za obdelovanje slik tudi svoj format, ki zapiše plasti, izbrana področja, sence in podobno, da lahko z obdelavo nadaljujemo kdaj drugič. Tak format je na primer PSD od programa Photoshop.TiskanjeSlike lahko natisnemo na dva načina: lahko jih nesemo v fotolaboratorij ali jih tja pošljemo kar z elektronsko pošto, lahko pa si jih natisnemo kar doma. Cena za obe možnosti je približno enaka, kvaliteta pa prav tako, če imamo srednje dober tiskalnik. Nujna je seveda uporaba univerzalnega papirja za tiskanje fotografij. Priporočljiva je, da imamo tiskalnik z ločenimi barvnimi kartušami, kar ima dve prednosti: kakovost fotografij je boljša in kartušo lahko uporabljamo do konca, kar je ugodneje iz ekonomičnega in ekološkega vidika.

ZaključekDigitalna fotografija je že preplavila svet. Ponudbe digitalnih fotoaparatov so zelo pestre in se se še večajo. Lahko se zavedamo, da digitalna fotografija dela šele prve korake. Kaj lahko pričakujemo čez 10, morda 15, let? Cene fotoaparatov bodo definitivno še padale, saj je konkurenca med podjetji zelo močna.Še nasvet: Preden kupite digitalni fotoaparat, se vedno najprej vprašajte, kakšne so vaše želje, nato preglejte ocene za posamezne modele na spletnih straneh ali revijah in šele nato se odločite za nakup. In ne pozabite: kvaliteta fotografije je odvisne v prvi vrsti od fotografa in ne od opreme!

Viri in literaturahttp://www.slo-foto.net/forum-c2.html, 20.3.2006http://www.astrokaktus.com/DigitalPhotography/, 22.3.2006http://www.efoto.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=58, 23.3.2006Ang, Tom: Digitalna fotografija, Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 2000