UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

NALOŽBE V VZAJEMNE SKLADE PO VSTOPU SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO

Kandidatka: Mateja Kasnjak Študentka rednega študija Številka indeksa: 81531574 Visokošolski strokovni program Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: prof. dr. Filipič Drago

Maribor, december 2005

2

PREDGOVOR Vzajemni sklad je združeno premoženje večjega števila vlagateljev in omogoča enostavno varčevanje v vrednostnih papirjih. Naložbe v vzajemnih skladih predstavljajo dolgoročno obliko varčevanja, ki je primerna za vsakogar. Pri teh naložbah nam ni potrebno imeti veliko znanja o vrednostnih papirjih, saj so naši prihranki zaupani v upravljanje usposobljenim strokovnjakom, ki dobro poznajo borzna dogajanja. Slovenija še nima dolge zgodovine in tradicije vzajemnih skladov, v tujini pa nekateri skladi delujejo že od začetkov prejšnjega stoletja. V Sloveniji se je prvi vzajemni sklad Galileo pojavil šele leta 1992. Takrat še vzajemni skladi niso vzpodbudili resnejšega zanimanja varčevalcev. Sčasoma pa je splet okoliščin povzročil zanimanje ljudi za obliko varčevanja, kot so vzajemni skladi. Tako pri nas kot v tujini so vzajemni skladi čedalje bolj razširjena oblika varčevanja. V Sloveniji lahko vlagatelji izbirajo med mnogimi skladi. Napovedujejo, da bomo na slovenskem trgu počasi imeli 100 skladov, na svetu pa jih je več kot 55.000. Sredstva naložena v vzajemne sklade nenehno rastejo, povečuje se tudi število vlagateljev. Razlogi za naložbe v vzajemne sklade so razmeroma visoki donosi v primerjavi z depoziti na bankah in drugimi oblikami varčevanja, varnost, likvidnost ter preprost pristop k skladu. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo, je bila odpravljena deset odstotna omejitev vlaganja vzajemnih skladov v tujino. Tako slovenski kapitalski trg svoje naložbe čedalje bolj mednarodno diverzificira, kar je z vidika obvladovanja tveganj in konkurenčnosti edino pravilno. Zato sem v svojem diplomskem delu želela podrobneje predstaviti naložbe v vzajemne sklade po vstopu Slovenije v Evropsko Unijo. Najprej sem opisala investicijske sklade, kamor spadajo tudi vzajemni skladi. Izpostavila sem vpliv nove davčne zakonodaje, saj je z uvedbo novega ZDoh-1 prišlo do novih obdavčitev vlog. Prav tako sem primerjala vzajemne sklade z drugimi oblikami naložb, ter poudarila njihove prednosti in slabosti. Ker je slovenski kapitalski trg postal del trga evropske skupnosti je raslo zanimanje varčevalcev, za naložbe v tuje vzajemne sklade. Tuji skladi so trenutno najzanimivejši za investitorje, ki želijo doseči zadovoljiv donos. Namreč bistveni pomen varčevanja v vzajemnih skladih je ta, da svoje naložbe čim bolje in učinkovito razpršimo.

3

KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................................ 5

1.1 Opredelitev oziroma opis problema, ki je predmet raziskovanja ................................ 5 1.2 Namen, cilji in trditve (teze) diplomskega dela........................................................... 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ............................................................................ 6 1.4 Predvidene metode raziskovanja ................................................................................. 6

2 INVESTICIJSKI SKLADI .............................................................................................. 7

2.1 Zgodovinski razvoj investicijskih skladov .................................................................. 8 2.2 Vrste investicijskih skladov......................................................................................... 9

2.2.1 Vrste investicijskih skladov glede na cilj ............................................................. 9 2.2.2 Vrste investicijskih skladov glede na način........................................................ 10 2.2.2.1 Odprti skladi .................................................................................................... 10 2.2.2.2 Zaprti skladi..................................................................................................... 11

3 VZAJEMNI SKLADI .................................................................................................... 12

3.1 Splošne značilnosti vzajemnih skladov in njihov razvoj v Sloveniji ........................ 12 3.2 Nov zakon o dohodnini ............................................................................................. 13

3.2.1 Način obdavčitve dohodkov ............................................................................... 13 3.2.2 Opredelitev obdavčljivega dohodka ................................................................... 13 3.2.3 Oprostitve in zmanjšanja letne davčne osnove................................................... 15

3.3 Značilnosti vlaganja v vzajemne sklade .................................................................... 15 3.3.1 Prednosti vlaganj v vzajemne sklade.................................................................. 16 3.3.2 Slabosti vlaganj v vzajemne sklade .................................................................... 18

3.4 Odločanje o izbiri vzajemnega sklada ...................................................................... 19 3.5 Vrste vzajemnih skladov ........................................................................................... 20

3.5.1 Delniški sklad ..................................................................................................... 21 3.5.2 Obvezniški sklad ................................................................................................ 22 3.5.3 Mešani skladi...................................................................................................... 23 3.5.4 Vzajemni skladi denarnega trga ......................................................................... 24 3.5.5 Sklad skladov...................................................................................................... 24

4 PRIMERJAVA VZAJEMNIH SKLADOV Z DRUGIMI NALOŽBAMI................ 25

4.1 Prednosti in slabosti bančne vezave .......................................................................... 26 4.2 Prednosti in slabosti vlaganj v nepremičnine ............................................................ 26 4.3 Prednosti in slabosti vlaganj v delnice in obveznice ................................................. 28

5 NALOŽBE V TUJE VZAJEMNE SKLADE............................................................... 30

5.1 Naložbe v tujino ........................................................................................................ 30 5.1.1 Mp-Asia.si .......................................................................................................... 31 5.1.2 NLB Skladi – Sklad evropskih delnic ................................................................ 32

4

5.2 Tuji skladi v Sloveniji ............................................................................................... 33 5.2.1 Prednosti in slabosti vlaganj v tuje sklade.......................................................... 33 5.2.2 Davčni vidik tujih skladov.................................................................................. 34 5.2.3 Tuji skladi v Sloveniji v prihodnje ..................................................................... 34

6 SKLEP ............................................................................................................................. 36 7 POVZETEK.................................................................................................................... 38 8 SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE IN VIROV ........................................... 40 SEZNAM SIMBOLOV IN KRATIC............................................................................... 46 SEZNAM SLIK ................................................................................................................. 44 SEZNAM TABEL ............................................................................................................. 45 PRILOGE........................................................................................................................... 47

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev oziroma opis problema, ki je predmet raziskovanja Vedno znova se med prebivalstvom pojavljajo vprašanja, ki se nanašajo na različne probleme v prihodnosti. Marsikdo se je že srečal s stanovanjskim problemom, nekdo želi šolati svoje otroke v tujini, skoraj vsakdo si želi prejemati zadostno pokojnino in si zagotoviti mirno ter varno starost. Tako smo ljudje prisiljeni varčevati, da si sami poskrbimo za boljšo prihodnost, finančno varnost in neodvisnost. Zato se kot oblika varčevanja ponujajo vzajemni skladi. Za varčevanje v vzajemnih skladih nam ni potrebno imeti veliko denarja, niti veliko znanja o vrednostnih papirjih, ki so predmet poslovanja v vzajemnih skladih. Denar, ki ga zaupamo skladu, upravljajo strokovni upravljavci, ki se zelo dobro spoznajo na vrednostne papirje ter dnevno spremljajo gospodarske trende. Problem varčevanja je obdavčitev dohodka iz vzajemnih skladov. V skladu z določbami ZDoh-1 odslej ne bo več triletnega roka, po katerem je bil dobiček ob prodaji točk sklada popolnoma neobdavčen, temveč bo obdavčen. Varčevanje v vzajemnih skladih ima v Sloveniji dokaj kratko tradicijo, dobro desetletje. V svetu pa to obliko varčevanja poznajo že nekaj desetletij. Slovenija je članica Evropske Unije, kar pomeni, da je slovenski trg vrednostnih papirjev postal sestavni del evropskega trga vrednostnih papirjev. Nalaganje prihrankov v vzajemne sklade, je namenjeno dolgoročnemu varčevanju. Na dolgi rok sredstva, naložena v vzajemne sklade, prinašajo donose, ki so višji od donosov bančnih vlog. V slovenskih vzajemnih skladih je bilo konec februarja 224 milijard tolarjev sredstev, kažejo podatki DZU. Spreminja pa se razmerje med domačimi in tujimi delnicami. V prvih dveh mesecih letos, so namreč domači vzajemni skladi delež slovenskih delnic zmanjšali za 1,8 milijarde tolarjev, tujih pa povečali za tri milijarde tolarjev. Ocenjujejo, da se bo ob koncu leta v Sloveniji tržilo med 80 in 90 vzajemnih skladov.

1.2 Namen, cilji in trditve (teze) diplomskega dela Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti varčevanje v vzajemnih skladih. Še vedno večina Slovencev svoje prihranke nalaga pretežno v banke, nepremičnine, presenetljivo veliko denarja pa imamo Slovenci še vedno »pospravljenega« doma, od česar ni nobenega donosa in nobene varnosti. Najprej bom predstavila investicijske sklade med katere spadajo vzajemni skladi, prednosti in slabosti varčevanja v njih, ter njihov donos, saj je le-ta poleg tveganja najpomembnejši kazalec pri izbiri med različnimi oblikami varčevanja.

6

Cilj mojega dela, je odgovoriti na zastavljeno vprašanje, ali investirati svoje prihranke v vzajemne sklade ali ne. Tudi sama imam namen varčevati. Želela sem, da iz enega tolarja naredim dva ali več, zato sem izbrala vzajemne sklade, jih začela podrobneje raziskovati in analizirati. Spoznala sem, da za tiste, ki želijo oplemenititi svoje prihranke dolgoročno, so še vedno najbolj primerni vzajemni skladi. V diplomskem delu bom predstavila bistvene značilnosti vlaganj v vzajemne sklade, prednosti in slabosti varčevanja v njih, ter njihov donos, saj je le-ta poleg tveganja najpomembnejši kazalec pri izbiri med različnimi oblikami varčevanja. Slovenski finančni trg je postal del Evropskega trga, vedno bolj se vključujemo v širše finančne integracije preko naših meja, zato bom predstavila tudi naložbe v tujino.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Vzajemni skladi so pri nas postajali vedno bolj aktualni, vendar predpostavljam, da je nova zakonodaja pripomogla k velikemu dvomu pri investitorjih. Nova dohodninska zakonodaja z 01.01.2005 ureja obdavčitev dobička, ki izvira iz naložb v vzajemne sklade, precej drugače kot stara. Ne drži več, da kasneje kot po treh letih ni nobenih skrbi z davki. Vendar kljub temu si upam trditi, da so vzajemni skladi še zmeraj najbolj primerni za oplemenitenje prihrankov na dolgi rok. Predpostavljam, da se bodo razmere na trgu vzajemnih skladov v Sloveniji bistveno spreminjale. Zato se bo v času pisanja diplomskega dela spreminjalo število skladov, spreminjali se bodo podatki, tako da podatki, ki so sedaj še popolni, bodo kasneje, oziroma v prihodnosti nepopolni. Pri raziskavi investiranja v vzajemne sklade bi izpostavila omejitev, ki se nanaša na literaturo. Knjige so že precej stare, zato bom skušala iz novejših člankov raznih revij in časopisov poiskati aktualne teme. Prav tako si bom sveže podatke pridobila s pomočjo spleta. Omejila se bom na vzajemne sklade na slovenskem finančnem prostoru, ki je že močno povezan z Evropsko unijo, zato bom omenila tudi vlaganja v tuje naložbe.

1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomskem delu bom uporabila mikroekonomsko in makroekonomsko raziskavo. Pri mikroekonomski raziskavi gre za raziskavo trga slovenskih vzajemnih skladov, njihovo delovanje, značilnosti. Pomemben je vpliv povpraševalcev – investitorjev po teh naložbah. Pri makroekonomski analizi, je raziskava usmerjena v celotno narodno gospodarstvo in odločanje posameznih investitorjev po teh naložbah, z vidika njihove varnosti in donosnosti. Raziskava je dinamična, saj gre za procese mlade preteklosti, za procese v sedanjosti in za procese, ki bodo imeli velik vpliv na prihodnost.

7

2 INVESTICIJSKI SKLADI Investicijski skladi so posebne finančne inštitucije, ki so se razvile s ciljem doseganja učinkovitega in uspešnega upravljanja, ki omogoča oplemenitenje vloženih denarnih sredstev. S pojavom vrednostnih papirjev ter z ugotovitvijo, da so naložbe v vrednostne papirje lahko bolj donosne kot vezava gotovine v banki, vendar povezane z večjim ali manjšim tveganjem, predvsem v odvisnosti od vrste vrednostnega papirja, ki je predmet nakupa, so se v razvitih ekonomijah pojavili investicijski skladi. Preko investicijskega sklada se malemu investitorju ponuja možnost, da v zameno za svoj denar, dobi delnico oziroma kupon investicijskega sklada. Z nakupom enega samega vrednostnega papirja tako doseže večjo diverzifikacijo naložb oziroma razpršitev in s tem zmanjšanje tveganja. Investicijske družbe oziroma investicijski skladi so finančne institucije. Njihovi ustanovitelji so različni subjekti. To so lahko finančne družbe (pokojninski in zavarovalni skladi, banke), pa tudi premožni posamezniki. Ustanovitelji morajo takšno družbo upravljati. Praviloma je v svetu takšen sklad samostojna pravna oseba. Če takšno družbo oziroma sklad ustanovi poslovno investicijska banka, je tak sklad lahko tudi del banke. Vsekakor pa banka upravlja sklad (Žnidaršič-Krajnc 1999, 17). Investicijski sklad je, preprosto povedano, institucija, ki združuje denarna sredstva velikega števila investitorjev in jih zanje nalaga v različne vrednostne papirje v okvirju investicijskih ciljev, ki jih sklad vnaprej opredeli, in njegove politike. Ključna razlika med neposrednim investiranjem v vrednostne papirje in nakupom enot premoženja ali delnic investicijskega sklada je, da se v slednjem primeru med investitorja in vrednostne papirje, s katerimi se trguje na trgu kapitala, postavi posrednik – investicijski sklad oziroma njegov upravitelj. Ko namreč posameznik kupi delnice investicijskega sklada, posredno postane sorazmeren lastnik vseh vrednostnih papirjev, ki jih ima sklad v lasti. Vsakemu investitorju z majhnimi prihranki nudijo možnost, da postane posredno solastnik določenega podjetja, ne da bi se pri tem kot investitor izpostavil tveganju, ki je sicer za to potrebno. To mu investicijska družba omogoči tako, da zbere prihranke večjega števila posameznikov ali družb in z njimi, z znanjem, ki ga imajo upravljavci, kupi vrednostne papirje različnih izdajateljev. Posamezniku ob takšni naložbi ni potrebno nobeno znanje o investiranju v vrednostne papirje. Sklad zagotavlja upravljanje portfelja vrednostnih papirjev. Investicijski sklad se ustanovi na enak način kot navadna delniška družba z izdajo delnic ali pa le kot posebna oblika za zbiranje kapitala. Družba kupi vrednostne papirje, ki so jih izdale druge družbe. Tako ima družba v aktivi in pasivi premoženjske bilance le vrednostne papirje. Pasiva predstavlja strukturo delnic investicijske družbe, katere lastniki so tisti posamezniki, ki so svojo gotovino zamenjali za delnice tega sklada, medtem ko predstavlja aktiva vrednostne papirje družb, ki jih je investicijska družba s tem denarjem kupila. Delničar takšnega sklada oz. imetnik kupona nima nikakršne pravice upravljanja s podjetjem, kamor so bili dejansko naloženi njegovi prihranki. Prav tako nima nikakršnih pravic upravljati sklad, ker ga upravlja organizacija, ki ga je ustanovila.

8

2.1 Zgodovinski razvoj investicijskih skladov Leta 1822 je nastal prvi zaprti investicijski sklad, ki ga je ustanovil nizozemski kralj William I. Imenoval se je »Societe General des Pays – Bas pour Favoriser L'industrie Nationale«. Angleži so leta 1868 ustanovili »Foreign and Collonial Government Trust«, ki je tako tudi malim investitorjem prvič zagotovil manjše tveganje pri investicijah v tuje in kolonialne vrednostne papirje, kar je bilo do tistega časa rezervirano samo za velike delničarje. Do tedaj so si lahko privoščili razpršitev svojih tveganj na celo vrsto delnic oz. vrednostnih papirjev (Herzfeld 1993, 2). Konec 19. stoletja (po državljanski vojni) so se prvi investicijski skladi – zaprtega tipa pojavili tudi v ZDA. Šele leta 1920 so se prvič pojavili tudi odprti investicijski skladi. Bančniki, borzni posredniki, investicijski svetovalci so investicijske sklade ustanavljali v Bostonu, Nex Yorku in Philadelphiji. Prvi ameriški vzajemni sklad je bil ustanovljen leta 1924 v Bostonu (Rowland 1996, 139). Hitro rast sta onemogočila veliki zlom borze 24. oktobra 1929 in recesija, ki mu je sledila. Ljudje so se soočili z nevarnostmi kapitalskih trgov in spoznali, da je nujno potrebna vzpostavitev zakonske regulative le-teh. Najprej je prišel Federal Securities Act leta 1933, ki je normiral uporabo prospekta pri javni ponudbi vrednostnih papirjev, za njim pa sta prišla Federal Securities Exchange Act leta 1934 in Federal Investment Company Act leta 1940, ki predstavlja okvir za registracijo in regulacijo investicijskih podjetij in investicijskih svetovalcev. Zakoni so omogočili zaščito delničarjem skladov pred zlorabami, prestopki managerjev in konflikti interesov. V petdesetih letih so sredstva investicijskih skladov pričela rasti; takratni skladi so večinoma investirali v delnice in praviloma zaračunavali vstopne provizije. Sedemdeseta leta so pomenila rojstvo denarnih skladov, ki je bila reakcija na slabše razmere na kapitalskih trgih in na želje vlagateljev po kratkoročnih naložbah oziroma po tistih, ki prinašajo stalne dohodke. Zadnji dve desetletji so skladi rasli z zavidljivimi stopnjami rasti, saj se je bistveno izboljšalo stanje na kapitalskem trgu, poleg tega tudi industrija neprenehoma ponuja vedno nove produkte in storitve, s čimer ji uspeva zadovoljiti potrebe še tako izbirčnih vlagateljev. Investicijski skladi so bili primarno organizirani s ciljem, da izpolnjujejo potrebe malih investitorjev, po profesionalnem managementu in diverzifikaciji njihovih sredstev. Dandanes pa se k skladom vedno bolj obračajo tudi institucionalni investitorji kot npr. bančni »trusti1«, pokojninski skladi zaposlenih, zavarovalnice in razne fundacije. Prednosti, ki jih prinašajo skladi, želijo izkoristiti tudi institucionalni investitorji. To so profesionalno upravljanje, diverzifikacija portfelja, razumne provizije, likvidnost, relativno dobri rezultati managerjev in pregled nad delovanjem in rezultati različnih skladov, ki morajo o svojem poslovanju javno poročati delničarjem in državnih organom.

1 Trust je posebna oblika odprtega sklada. Je ena od treh pravnih oblik investicijskih skladov po ameriškem Investment Company Act-u in je družba s fiksnim portfeljem, zbranim za čas trajanja trusta.

9

2.2 Vrste investicijskih skladov V osnovi delimo investicijske družbe oziroma sklade glede na (Žnidaršič-Krajnc 1999, 27):

• cilj, ki ga sklad zasleduje in je povezan s ciljem investitorja, ki ga vlaga v takšen sklad,

• možnost oziroma način vnovčitve naložbe v skladu.

2.2.1 Vrste investicijskih skladov glede na cilj Želje posameznih investitorjev so različne. Nekateri želijo s svojimi vlaganji pridobiti čim večjo dividendo, drugi pa imajo prednostni cilj maksimalno rast svojega vložka. Da bi zadovoljili želje različnih vlagateljev, se ustanavljajo skladi z različnimi cilji. Namen ali cilj posamezne investicijske družbe oz. sklada se opredeli že ob ustanovitvi. Od cilja in namena sklada je odvisna tudi vrsta vrednostnih papirjev, ki jih ima sklad v svoji aktivi in jih kupuje. Temeljne skupine skladov oz. družb, ki se razlikujejo po namenu so (Fredman 1993, 24-29):

• sklad rasti - cilj sklada je donosnost kapitala, torej rast cen vrednostnih papirjev, ki jih ima sklad. Da bi dosegli kar največji kapitalni dobiček (t.j. razliko med ceno, po kateri smo delnico kupili in ceno, po kateri lahko delnico prodamo), je nujno potrebna rizičnost. Kupujejo se visoko donosni vrednostni papirji, zlasti delnice, katerih cene hitro rastejo;

• sklad dohodka - cilj tega sklada je čim večji tekoči gotovinski dohodek iz dividend oz. obresti, zato so predmet nakupa vrednostni papirji z visoko obrestno mero oz. dividendo. Seveda pa večji donos spremlja večje tveganje;

• sklad ravnotežja - za ta sklad je značilno, da zasleduje tako tekoči dohodek kot

kapitalski donos ter posebej stabilnost investicije. Predmet investiranja so različne obveznice in delnice. Ta sklad nudi manjši donos ob ugodnih in manjša izgubo ob neugodnih tržnih gibanjih;

• sklad brez obdavčenj - ta sklad investira le v komunalne obveznice, ki navadno niso obdavčene;

• sklad dohodka in rasti - cilj tega sklada je dohodek iz dividend in šele nato

kapitalna donosnost. Ti skladi investirajo v delnice največjih in najboljših podjetij ter pooblaščene delnice;

• sklad rasti in dohodka - glavni cilj tega sklada je donosnost kapitala ob hkratnem

zagotavljanju nekega gotovinskega dohodka iz dividend in obresti. Rizičnost je manjša kot pri navedenih; t.j. skladu rasti in skladu dohodka. Predmet nakupa so navadne delnice;

10

• sklad obveznic - cilj tega sklada je zagotoviti tekoče stabilne dohodke, zato so predmet investiranja nizko, srednje in visoko kvalitetne podjetniške obveznice.

Poleg navedenih oblik skladov, ki se razlikujejo po cilju, ki ga zasledujejo, pa poznajo v svetu še posebne oblike skladov. Med te štejemo:

• sklad kratkoročnih vrednostnih papirjev, ki investira le v kratkoročne vrednostne papirje in je zato visoko likviden;

• specializirani skladi, ki investirajo le v določene industrije ali druge dejavnosti oziroma v delnice teh organizacij;

• sklad nepremičnin, ki investira v nepremičninske hipoteke in druge nepremičninske vrednostne papirje; le-ti omogočajo udeležbo pri lastništvu teh nepremičnin in pridobivajo rente ter tudi davčne olajšave. Zaradi stabilnih, čeprav nižjih donosov, so naložbe v te sklade zelo varne.

2.2.2 Vrste investicijskih skladov glede na način Investicijske sklade glede na način delimo v dve osnovni skupini: zaprte in odprte ali vzajemne investicijske sklade. Čeprav sta temeljni namen in osnovni način delovanja teh dveh tipov skladov enaka, pa med njima obstajajo pomembne razlike.

2.2.2.1 Odprti skladi Odprti oziroma vzajemni skladi, so danes pogostejša oblika, ki so se razvili iz zaprtih investicijskih skladov, in so prilagojeni posebnim zahtevam sodobnega časa in investitorjem. Za vlagatelje je v odprtih skladih enostavnejše. Tudi namen je drugačen, saj so ustanovljeni za dolgoročno varčevanje in plemenitenje kapitala. Vlagatelj lahko po lastni volji s svojim kapitalom vstopa in izstopa iz vzajemnega sklada. To stori z nakupom ali prodajo enot vzajemnega sklada po vsakokratni dnevni vrednosti enote. Od tod tudi ime odprti, saj lahko vlagatelj kadarkoli s prodajo ali nakupom enot spremenijo obseg kapitala. Število deležev (enot) pri odprtih vzajemnih skladih nenehno niha, za razliko od zaprtih skladov, ki so izdali točno določeno število lastniških deležev (delnic). Za odprte vzajemne sklade v slovenskem prostoru uporablja krajši naziv vzajemni skladi ali še krajše vzajemci, kar je direkten prevod angleškega izraza »mutuals« (Lubej 2002, 27).

11

2.2.2.2 Zaprti skladi Zaprti investicijski skladi so med vsemi skladi najstarejši. Število delnic, ki jih izdajo, je stalno, poveča pa se lahko le občasno, če se upravitelj sklada odloči za izvedbo nadaljnje javne ponudbe delnic. V svojem portfelju imajo lahko tudi pomemben del netržljivih naložb, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu kapitala. Vlagatelj ob nakupu in prodaji delnic plača provizijo borznemu posredniku, ta pa je običajno nižja od provizije, ki nastane ob nakupu ali prodaji točk vzajemnega sklada. Motivacija upraviteljev za uspešno upravljanje premoženja je nekoliko manjša, tveganje pa je večje od tveganja pri investiranju premoženja v vzajemni sklad. Zaprte sklade delimo v tri skupine:

• skladi z dvojnim namenom, imajo enak delež kapitalnih in dohodkovnih delnic. Lastniki dohodkovnih delnic dobijo ves dohodek portfelja, lastniki kapitalnih delnic pa vse neto kapitalske dobičke portfelja. Ti skladi so časovno omejeni;

• diverzificirani zaprti skladi, ki investirajo v širok krog vrednostnih papirjev; • specializirani zaprti skladi imajo portfelje omejene glede na tip vrednostnih

papirjev, gospodarsko panogo, geografsko okolje ali skupino panog (Matko 1999, 18).

12

3 VZAJEMNI SKLADI

3.1 Splošne značilnosti vzajemnih skladov in njihov razvoj v Sloveniji Vzajemni sklad je premoženje, ki ga sestavljajo naložbe v prenosljive vrednostne papirje (delnice, obveznice, zakladne menice, depoziti…) in, ki je financirano z denarjem fizičnih oz. pravnih oseb. Vlagatelj z vloženimi sredstvi kupi točke izbranega vzajemnega sklada in s tem postane lastnik dela premoženja sklada. Vzajemni sklad ni pravna oseba in ga lahko oblikuje samo družba za upravljanje (DZU). DZU je gospodarska družba, ki se ustanovi izključno za upravljanje skladov. Njeno poslanstvo je skrb, da vzajemni sklad posluje v okviru predpisane zakonodaje, in da se naložbe upravljajo po načelu čim večje donosnosti in varnosti naložb. Vzajemni sklad upravlja v svojem imenu in za račun imetnikov vzajemnega sklada. Za svoje storitve je DZU upravičena tako do provizije od vplačil in izplačil, kot tudi do provizije za upravljanje z vzajemnim skladom. Najvišje vstopne provizije so od enega pa celo do pet odstotkov, upravljavske so nekoliko nižje, v povprečju dva odstotka letno, izstopnih provizij pa večina vzajemnih skladov ne zaračunava. Nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za oblikovanje vzajemnega sklada in nadzor nad poslovanjem, opravlja Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Oblikovanje vzajemnega sklada poteka po naslednjih fazah:

• sprejem pravil upravljanja vzajemnega sklada, • sklenitev pogodbe s skrbnikom upravljanja skrbniških storitev, • pridobitev dovoljenja ATVP za upravljanje skladov, • vpisovanje, vplačilo ter izdaja investicijskih kuponov, • investiranje z vplačili investicijskih kuponov pridobljenih denarnih sredstev v

vrednostne papirje, • izplačila za odkupljene investicijske kupone.

Poslovanje vzajemnega sklada ureja Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-1). Novi ZISDU je začel veljati 2. januarja 2003, saj se je morala slovenska finančna zakonodaja prilagajati evropski. V Sloveniji se je vzajemni sklad prvič pojavil leta 1992. Imenoval se je Galileo. Konkurenco je dobil šele konec leta 1992, ko je nastal vzajemni sklad LBM Piramida pod upravljanjem LB Maksime. V letu 1993 so bili ustanovljeni trije posebni vzajemni skladi, leto dni kasneje pa kar šest. Tako je v Sloveniji do spremembe zakonodaje (1.1.1995) že obstajalo enajst posebnih vzajemnih skladov. Po 1.1.1995 so morali vsi vzajemni skladi preiti v upravljanje družb za upravljanje, ustanovljenih po ZISDU. Leto 1995 je bilo prelomno leto, saj je to leto nastal le en posebni vzajemni sklad, Hrast pod upravljanjem KBM Infonda. Leta 1996 sta pričela s poslovanjem le dva nova posebna vzajemna sklada Rastko in KD Bond od KD Investmentsa. Leta 1999 sta nastala dva posebna vzajemna sklada, in sicer Živa pod upravljanjem Primorskih skladov, in Triglav Renta Triglavske DZU. Naslednje leto sta bila ustanovljena posebna vzajemna sklada, Sova Abančne DZU in Skala Krekove družbe. Med letoma 2001 in 2003 se je pripravljal novi ZISDU-1, ki je slovenske predpise v veliki meri uskladil z evropskimi. Sredi leta 2003 sta nastala prva

13

sklada po novi zakonodaji (MP-Golobal.SI in MP-Plus.SI), v začetku 2004 pa prvi vzajemni sklad iz preoblikovanega pida Primus. Sredi leta 2004 je na trg uspešno vstopila največja banka svojo družbo NLB Skladi d.o.o., septembra istega leta prvi tuj ponudnik skladov Raiffeisen Capital Management, ki mu je marca 2005 sledila družba Capital Invest KAG (www.vzajemci.com).

3.2 Nov zakon o dohodnini Nov Zakon o dohodnini je bil sprejet že lani, in sicer 6.5.2004, veljati pa je pričel 1.1.2005. Nov zakon o dohodnini med drugimi spreminja obdavčitev prihodkov iz naslova vzajemnih skladov, ki so obravnavani kot dohodki iz premoženja. Za investitorje v vzajemnih skladih je najpomembnejša sprememba ta, da dobiček iz naslova investiranja v vzajemne sklade, v primeru prodaje po več kot treh letih, odslej ne bo v celoti neobdavčen, kot je to bilo po prejšnjem Zakonu o dohodnini. Obdavčitev dohodka iz vzajemnih skladov je novost, ki ima namen zagotoviti večjo davčno nevtralnost pri obdavčenju dohodkov različnih vrst naložb. ZDoh-1 natančno opredeljuje posamezne vrste dohodkov, ki so predmet obdavčitve v okviru dohodka iz vzajemnih skladov.

3.2.1 Način obdavčitve dohodkov Način obdavčitve dohodkov je odvisen od:

opredelitve vzajemnega sklada (ali gre za kvalificiran ali nekvalificiran vzajemni sklad),

vrste dohodka, ki ga imetnik investicijskega dohodka doseže pri vzajemnem skladu. Kot kvalificiran vzajemni sklad se obravnava:

vzajemni sklad, ki ga upravlja družba za upravljanje s sedežem na območju Republike Slovenije na podlagi dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev in,

vzajemni sklad, ki ga upravlja družba za upravljanje druge države članice EU in katerega poslovanje je usklajeno z Direktivo o investicijskih skladih.

Vsi ostali skladi, ki se ne morejo opredeliti za kvalificiran sklad, so drugi, oziroma nekvalificirani skladi (Kobal 2004, 3).

3.2.2 Opredelitev obdavčljivega dohodka Na podlagi naložbe v vzajemni sklad, se za obdavčitev dohodka šteje:

1. dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve čistega dobička (neke vrste dividenda) vzajemnega sklada;

2. dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve prihodkov vzajemnega sklada v

obliki:

14

• obresti, • dividend, • iztrženih dobičkov pri naložbah ali • drugih prihodkov;

3. dohodek, ki ga imetnik investicijskega kupona doseže z: • odsvojitvijo investicijskega kupona, • vnovčitvijo investicijskega kupona, • izplačilom sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije

vzajemnega sklada. Dohodki iz prve in druge točke se obdavčijo enako, ne glede na to ali so jih dosegli imetniki kvalificiranega ali nekvalificiranega sklada. Razlika v načinu obdavčitve dohodkov se pokaže v okviru dohodkov iz tretje točke. Davčna osnova, ki ga davčni zavezanec doseže na podlagi vnovčitve investicijskega kupona nekvalificiranega vzajemnega sklada, je presežek izplačane vrednosti (zmanjšane za normirane stroške provizij v višini 2 %) nad vplačano vrednostjo investicijskega kupona. Povsem drugače je pri kvalificiranem vzajemnem skladu. Dohodek, ki ga zavezanec doseže pri kvalificiranem vzajemnem skladu se razdeli na posamezne dele, in sicer:

del dohodka v obliki obresti; del dohodka v obliki dividend; del dohodka v obliki iztrženih dobičkov pri naložbah vzajemnega sklada; del dohodka v obliki drugih prihodkov.

Razlika obdavčitve dohodka med kvalificiranim in nekvalificiranim vzajemnim skladom je ta, da je pri nekvalificiranem skladu davčna osnova dohodek kot celota, pri kvalificiranem skladu, pa se dohodek razdeli na posamezne dele, za katere se določa davčna osnova za vsak del posebej. Na primer davčna osnova od dela dohodka (v obliki obresti) je presežek zmnožka izplačane vrednosti investicijskega kupona (zmanjšane za normirane stroške provizij v višini 2 %) in deleža rasti vrednosti premoženja vzajemnega sklada po posameznem viru (v tem primeru deleža rasti, ki odpade na obresti), nad zmnožkom vplačane vrednosti investicijskega kupona in deleža rasti vrednosti premoženja po posameznem viru (npr. obresti).2 Na enak način, je treba določiti davčno osnovo za vsak posamezen del dohodka. Deleže rasti vrednosti premoženja, ki so odločilnega pomena v postopku določanja davčne osnove od dela dohodka, mesečno izračuna in objavi družba za upravljanje, ki upravlja vzajemni sklad. Družba za upravljanje, ki upravlja s kvalificiranim vzajemnim skladom, mora deleže rasti posredovati davčnemu organu do 15. dne v mesecu in jih javno objaviti na način, po katerem so dostopni vsem imetnikom investicijskih kuponov (Kobal 2004, 3-5).

2 Za nabavno vrednost investicijskega kupona pridobljenega pred 1.1.2002 se šteje vrednost kupona na dan 1.1.2002 (prvi odstavek 143. člena ZDoh-1).

15

3.2.3 Oprostitve in zmanjšanja letne davčne osnove Zakon predvideva določena zmanjšanja davčne osnove in posamezne oprostitve. Davka se ne plača od dela dohodka v obliki iztrženih dobičkov pri naložbah kvalificiranega vzajemnega sklada v primeru:

če ima imetnik investicijski kupon v lasti več kot tri leta;

če je imetnik investicijski kupon pridobil v postopku obveznega preoblikovanja pooblaščene investicijske družbe v vzajemni sklad.

Letna davčna osnova je vsota vseh dohodkov davčnega zavezanca, ki jih je ta pridobil v davčnem letu, vključno s povečanji in zmanjšanji. V letno davčno osnovo se ne všteva:

obresti, ki jih zavezanec doseže na podlagi delitve prihodkov vzajemnega sklada; obresti, v smislu dela dohodka v obliki obresti, ki ga doseže na podlagi odsvojitve,

vnovčitve ali izplačila sorazmernega dela likvidacijske mase, do zakonsko predpisane višine 300.000,00 tolarjev. Morebitni presežek dohodka iz tega naslova se všteva v davčno osnovo. Glede vštevanja presežka dohodka iz obresti je postopno. Tako se v letu 2005 v letno davčno osnovo všteva 10 %, v letu 2006 25 %, v letu 2007 40 % in v letu 2008 75 % dohodka v obliki obresti, ki presega letni neobdavčeni del. Poleg oprostitve v obliki obresti, določa zakon znižanje davčne osnove v obliki dividend. Prav tako pa je predvidena možnost uveljavljanja negativnih poslovnih rezultatov oziroma izgube (Kobal 2004, 5-6).

3.3 Značilnosti vlaganja v vzajemne sklade Vzajemni sklad je investicijski sklad, oblikovan kot ločeno premoženje, ki je razdeljeno na enake enote, ki jih imenujemo tudi točke vzajemnega sklada, katerih vrednost je na zahtevo imetnika izplačljiva iz tega premoženja in ga upravlja družba za upravljanje. Fizična oseba postane lastnik sorazmernega dela premoženja vzajemnega sklada z vplačilom investicijskega kupona vzajemnega sklada. Investicijski kupon pa je imenski vrednostni papir, katerega izdajatelj je družba za upravljanje, ki se glasi na eno ali več enot premoženja vzajemnega sklada in daje imetniku pravico:

• zahtevati izplačilo vrednosti enot premoženja na katere se glasi investicijski kupon; • do izplačila sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije

vzajemnega sklada; • do izplačila sorazmernega dela čistega donosa od naložb vzajemnega sklada.

16

Vzajemni sklad je primeren ta tiste ljudi, ki si želijo oplemeniti svoje prihranke dolgoročno. Ljudje varčujejo za razne namene: za nakup nepremičnin, šolanje otrok, dodatek k pokojnini in podobno. Vzajemni sklad je primerna oblika varčevanja ker:

vlagatelju ni treba stalno spremljati podatkov o podjetjih in dogajanju na borzi, da bi lahko v pravem trenutku kupil in prodal vrednostni papir, ampak za to skrbijo strokovnjaki DZU,

je najmanjša vloga vrednost ene točke, varčevalec v vsakem trenutku ve, koliko je njegova vloga vredna, je z zakonodajo in nadzorom dobro poskrbljeno za varnost premoženja (Matko

1999, 35). Uspešnost sklada prikazuje gibanje vrednosti enote premoženja (točke) sklada v daljšem časovnem obdobju. Če se je na primer vrednost točke od 1.1. do 31.12. povečala za 20%, to pomeni, da se je varčevalcem, ki so imeli v tem obdobju vlogo v vzajemnem skladu, vrednost njihovih vlog ravno tako povečala za 20%. Sklad je imel torej v tem obdobju 20 % donos. Za kratkoročno varčevanje vzajemni skladi niso primerni. Nesmiselno je vlagati v vzajemni sklad za kratko obdobje npr. za pol leta, zaradi kratkoročnih nihanj in vstopne provizije. Vlagatelji naj v vzajemni sklad vložijo tisti del sredstev namenjenih varčevanju, ki jih ne bodo potrebovali vsaj leto dni.

3.3.1 Prednosti vlaganj v vzajemne sklade Bistvo uspeha vzajemnih skladov je v njihovih prednostih. Te prednosti so:

• likvidnost - bistvena prednost vzajemnega sklada pred drugimi naložbami je likvidnost. Vlagatelj lahko kadarkoli točke vzajemnega sklada proda vzajemnemu skladu in jih tako hitro in brez zapletov spremeni v denar. Denar v vzajemnem skladu ni vezan; ni nobenih pogodb z določenimi roki vplačil in višino zneskov, tako tudi ni nikakršnih pogodbenih kazni. DZU mora vlagatelju denar nakazati na njegov račun najkasneje v petih delovnih dneh od prejema pisnega zahtevka za izplačilo;

• varnost - je pri vsaki naložbi najbolj pomemben dejavnik. Vendar je varnost

neposredno vezana na donosnost naložbe, oziroma sta medsebojno odvisna. Večja kot je varnost, nižji je donos in obratno. Prvi element varnosti je razpršitev naložb. Vsa sredstva vzajemnega sklada so naložena v različne naložbe, ne samo v eno. Večja kot je razpršitev v različne vrednostne papirje, večja je tudi varnost vaše naložbe. Strokovno upravljanje vzajemnega sklada prav tako povečuje varnost vašega premoženja. DZU analitiki in upravitelji skrbno preučuje in nato izbira naložbe vzajemnega sklada;

17

SLIKA 1: RAZPRŠENOST NALOŽB

Portfelj vzajemnega sklada

5% 10%9%

7%

6%6%5%3%15%7%

5%

5%

4%

4%

3%

3%

3%

bančnih depozitovdelnic podjetja Adelnic podjetja Bdelnic podjetja Cdelnic podjetja Ddelnic podjetja Edelnic podjetja Fdelnic podjetja Gobveznic državeobveznic občineoveznic podjetja Aobveznic podjetja Bobveznic podjetja Cdelnic tujega podjetja Htujega podjetja Itujega podjetja Jtujega podjetja K

Vir: http://www.vzajemci.com/text.php?id=1670 [16.6.2005]. Slika 1 prikazuje razpršenost naložb v različne vrednostne papirje. Večja je razpršitev, večja je tudi varnost naložbe.

• donosnost - pri naložbah v vzajemne sklade je donosnost lahko zelo različna. Praviloma velja, da delniški skladi prinašajo večje donose kot skladi, ki imajo v svojem portfelju večinoma obveznice;

• dostopnost - varčevanje v vzajemnih skladih je dostopno vsakomur (pravne osebe, fizične osebe, mladoletne osebe). Najmanjša vloga v slovenski vzajemni sklad je prodajna vrednost samo ene točke. Glede na to, da obstaja več različnih skladov, so vrednosti točk različne. Pri novih, vzajemnih skladih, je najmanjše možno vplačilo lahko posebej določeno. Pomembno je, da so vsi vlagatelji enakopravni ne glede na višino vplačanega zneska, saj je njihov donos neodvisen od višine vloge (za razliko npr. pri bančnih vlogah, kjer večji zneski dosegajo boljše obresti);

• preglednost - velika prednost pri naložbah premoženja v vzajemni sklad je tudi preglednost vašega poslovanja. Družbe za upravljanje dnevno objavljajo vrednosti točk vzajemnih skladov. Tako lahko v vsakem trenutku izveste koliko je vredno

18

vaše premoženje v vzajemnem skladu. Vrednosti točk vzajemnih skladov so dnevno javno objavljene v časopisih, na internetu, teletekstu in podobno. Vrednosti točke vašega vzajemnega sklada pomnožite s številom točk, ki jih imate v lasti in dobili boste vrednost premoženja v vašem vzajemnem skladu;

• nizki stroški - pristop k vzajemnemu skladu je pri slovenskih skladih brezplačen,

prav tako ni nobenih stroškov »vodenja računa«. Pri varčevanju v vzajemnih skladih obstajajo stroški provizij, in sicer vstopna, izstopna in upravljavska provizija. Vsota vstopne in izstopne provizije ne presega 3 % na vsak vplačani oziroma izplačani znesek. Vstopna provizija je vezana ob vstopu, izstopna pa na vrednost točke na dan izstopa. Za nove vzajemne sklade v skladu z ZISDU-1 vstopna provizija ni več zakonsko omejena, izstopna pa je omejena na 3 %.3 Upravljavsko provizijo si lahko DZU izplača največ v višini 2% od povprečne čiste vrednosti sredstev vzajemnega sklada, ki ga upravlja. Upravljavska provizija je že vsebovana v vsakodnevno objavljeni vrednosti točke vzajemnega sklada, prav tako je skrbniška provizija že odšteta. Razen provizij in neposrednih stroškov (npr. stroški plačilnega prometa, revidiranja letnega poročila, obveščanja, akontacije davka) vlagatelj nima, tako da po odbitju teh stroškov mu ostane celoten preostali dobiček. Na prvi pogled ti stroški niso majhni. Zlato pravilo za vzajemne sklade pravi, da se naj varčuje samo dolgoročno. Torej najmanj 3 leta, saj z varčevanjem na dolgi rok donosi, ki jih prinašajo vzajemni skladi, v veliki meri povrnejo vaše stroške financiranja sklada;

• Strokovno upravljanje - premoženje vzajemnega sklada upravljajo posebej

usposobljeni in izkušeni posamezniki, ki so strokovnjaki s področja financ, računovodstva in investicij. Strokovno upravljanje pomeni gospodarjenje s premoženjem v skladu s temeljnimi investicijskimi cilji in politiko sklada. Profesionalno upravljanje je velika prednost, saj zahteva veliko znanja, časa, sredstev in izkušenj, katerih posamezni vlagatelji načeloma nimajo.

3.3.2 Slabosti vlaganj v vzajemne sklade Vlaganje v vzajemne sklade pa ima poleg navedenih prednosti tudi nekatere pomanjkljivosti. Te slabosti so:

• veliko število vzajemnih skladov Zaradi velikega števila vzajemnih skladov tako slovenskih kot tujih, je postala izbira ustreznega sklada izjemno težka. Za investitorja to pomeni povečanje porabe časa pri izbiri sklada, ki najbolje ustreza njegovim željam in zahtevam;

• stroški

Pri poslovanju v vzajemnih skladih prihaja do različnih stroškov provizij ter stroškov transakcij finančnega premoženja. Tako investitorji z vstopnimi, izstopnimi in upravljavskimi provizijami ter ostalimi stroški, katere plačujejo,

3 Z novimi pravili se znižajo vstopne provizije. Namesto prej enotne provizije 3 % bo veljala lestvica vstopnih provizij: 3,00 % za enkratna vplačila do 500.000 sit; 2,50 % do 999.999 sit; 2,00 % do 2.999.999 sit; 1,50 % do 6.999.999 sit; 1,25 % do 9.999.999 sit; 1,00 % do 24.999.999 sit; 0,75 % do 49.999.999 sit; 0,50 % od 50.000.000 dalje. http://www.financna-tocka.si/text.php?id=1815&src=ok

19

krijejo celotno delovanje sklada. Vendar pa ne smemo pozabiti, da skladi na borzi trgujejo vsakodnevno in v primeru vsakodnevnega trgovanja na borzi skladi vendarle poslujejo z mnogo nižjimi stroški, kot bi to uspevalo individualnemu investitorju;

• neprisotnost in nesodelovanje

Ko se posameznik odloči za investiranje v vzajemni sklad, kupi točke izbranega sklada, vendar sam ne more vplivati na trgovanje sklada in s tem na sestavo premoženja, saj sklad le sledi vnaprej postavljenim ciljem svoje naložbene politike. Pravzaprav gre za pomanjkanje osebnega stika med vlagatelji in upravljavci, saj le-ti se med seboj nikoli ne vidijo, kaj šele, da bi razpravljali o investicijski politiki (Bogle, 1994, 55);

• davki

Po novem dohodninskem zakonu, sprejetim 1.1.2005, je dohodek iz vzajemnih skladov obdavčen. Višina obdavčitve je odvisna od vrste sklada (kvalificiran ali nekvalificiran), in od časa med nakupom in prodajo točk. Več o obdavčitvi dohodka iz vzajemnih skladov pa sem že povedala v prejšnjem poglavju.

3.4 Odločanje o izbiri vzajemnega sklada4 Pravijo, da je pristop k vzajemnim skladom preprost, njihova izbira pa ne. Veliko vlagateljev se odloča o izbiri vzajemnega sklada le na podlagi preteklega donosa in višine provizij, vendar je potrebno odgovoriti še na marsikatero drugo vprašanje. Priporočljivo je odgovoriti na naslednja vprašanja:

kakšen cilj želite doseči z vlaganjem v vzajemne sklade?; za kolikšno obdobje želite investirati svoja sredstva oz. v kolikšnem času želite

doseči svoj cilj?; kakšnemu tveganju ste se pripravljeni izpostaviti?; koliko izkušenj že imate z investiranjem na borznem trgu?; kolikšen delež likvidnih sredstev pomeni predvidena naložba v vzajemne sklade?; koliko ste stari?; kakšne so vaše zaposlitvene razmere?; v kateri dohodninski razred ste uvrščeni oz. kakšni so vaši letni prihodki?; kakšne so vaše trenutne in prihodnje fizične potrebe?; ali še posebej zaupate kateremu izmed upravljavcev vzajemnih skladov?

Če želimo svoje prihranke oplemeniti z majhnim tveganjem, hkrati pa doseči višje donose kot na banki, potem se odločimo za obvezniški sklad, ki je med vsemi najbolj varen. Ta vrsta sklada je pametna izbira tudi, če se odločimo za kratkoročne, vendar vsaj triletne naložbe. Varnejše naložbe strokovnjaki priporočajo tudi starejšim vlagateljem in tistim brez rednih dohodkov. Mlajši vlagatelji z rednimi dohodki, ki se odločajo za dolgoročne naložbe (vsaj pet do osem let), ob tem pa so pripravljeni več tvegati, naj izbirajo med

4 Povzeto po Nemanič (2005, 15-16).

20

delniškimi in mešanimi skladi, ki imajo več sredstev razporejenih v delnicah in omogočajo višje donose. Slednji za kratkoročne naložbe niso primerni, saj se lahko zgodi, da bo vrednost enote premoženja, ravno ko boste želeli točke prodati, padla, in bi iz sklada dobili manj, kot ste vanj vložili. Pri izbiri vzajemnega sklada se je zelo modro posvetovati tudi z neodvisnim finančnim svetovalcem. V nadaljevanju pa bom predstavila vrste vzajemnih skladov bolj podrobneje.

3.5 Vrste vzajemnih skladov Zaradi prilagajanja potrebam in željam investitorjev se je razvila vrsta vzajemnih skladov, ki omogočajo zadovoljitev najrazličnejših potreb investitorjev. Vzajemni skladi se med seboj razlikujejo predvsem glede na naložbeno politiko in cilj ali namen sklada. Te lastnosti so opredeljene že ob ustanovitvi sklada in od njih je odvisna tudi vrsta vrednostnih papirjev, ki jih ima sklad v svojem premoženju. Naložbena politika tudi določa, kakšna bosta tveganje in donos posameznega sklada.(Kleindienst 2001, 450). Na poti do vzajemnih skladov je treba sprejeti nekaj odločitev. Potem ko smo se odločili, da bomo del svojih prihodkov vložili v vzajemni sklad, se je treba spopasti še z odločitvijo, kateri vzajemni sklad izbrati. Glede na glavna področja investiranja ter pričakovani donos in tveganje, so vzajemni skladi razdeljeni na naslednje vrste in sicer na5:

delniške ali lastniške vzajemne sklade (equity mutual funds), kjer večino premoženja namenijo nakupu delnic, pričakovani donos in tveganje sta ponavadi nadpovprečna;

obvezniške ali dolžniške vzajemne sklade ( bond mutual funds), kjer večino premoženja namenijo nakupu obveznic, pričakovani donos in tveganje sta podpovprečna;

mešane ali uravnotežene vzajemne sklade ( hybrid mutual funds), ki skušajo doseči ravnotežje med delnicami in obveznicami, pričakovani donos in tveganje sta povprečna;

vzajemne sklade denarnega trga (money market mutual funds); sklad skladov.

5 Povzeto po Finančna točka - http://www.financna-tocka.si/knjiznica.php?id=23 [22.6.2005].

21

SLIKA 2: VRSTE IN STRUKTURA VZAJEMNIH SKLADOV NA DAN 19.07.2005

Vir: http://www.vzajemci.com/vsi_trzni_delez.php [19.07.2005]. Kot je razvidno iz slike se Slovenci najraje odločajo za mešane vzajemne sklade, saj je tržni delež pri njih skoraj 50%. Sledijo jim delniški in obvezniški skladi, skladi skladov ter sklad denarnega trga.

3.5.1 Delniški sklad Za delniške sklade je značilno, da imajo skoraj celoten portfelj v lastniških vrednostnih papirjih oziroma v delnicah. So najbolj tvegani glede na višino pričakovanih donosov (njihova vrednost v povprečju najbolj niha), in so ustrezni, kadar je naložbeno obdobje daljše. Torej je delniške sklade smiselno izbrati v primeru dolgoročnega varčevanja (za 10 let in več).

Tržni delež vzajemnih skladov glede na vrsto vzajemnega skalda

Mešani 49%Delniški

45%

Obvezniški5%

Sklad skladov 1%

Denarni 0%

MešaniDelniškiObvezniškiSklad skladov Denarni

22

SLIKA 3: VRSTE IN DELEŽ DELNIŠKIH VZAJEMNIH SKLADOV V SLOVENIJI NA DAN 26.07.2005

0,00%5,00%

10,00%15,00%20,00%25,00%

Infond Euro

pa

KD Ras

tko

Triglav

Steber I

Krekov

sklad

Klas

Primus

Inter

natio

nal

NLBS dina

mične de

lnice

Delnišk

i Živa

NFD Deln

iški

MP-Plus

.SI

Beta - d

elnišk

i

KD Prvi Iz

bor

MP-Glob

al.SI

NLBS sv

etovne

delnice

Delnišk

i Zajč

ek

Infond D

elnišk

i

NLBS sl

oven

ske d

elnice

MP-ASIA

.SI

Vir: http://www.financna-tocka.si/pregled.php [26.7.2005].

3.5.2 Obvezniški sklad V obvezniškem skladu se zbrana sredstva investirajo v dolžniške vrednostne papirje podjetij in države. Vzajemni skladi obveznic so primerni za kratkoročne naložbe npr. od treh do pet let in so namenjeni predvsem konzervativnim vlagateljem, ki ne prenesejo veliko tveganja in nihanja tečajev. Večino njihovih prihodkov oziroma premoženja predstavljajo obresti. V primerjavi z delniškimi skladi so obvezniški oziroma dolžniški skladi manj donosni vendar bolj stabilni in manj tvegani. Cilj, ki ga zasledujejo pri investicijski politiki je doseganje maksimalnega in stabilnega tekočega dohodka.

23

SLIKA 4: VRSTE IN DELEŽ OBVEZNIŠKIH VZAJEMNIH SKLADOV V SLOVENIJI NA DAN 26.07.2005

0,00%

0,50%

1,00%

1,50%

2,00%

2,50%

NLBS o

bvez

nice

KD Bon

d

Mod

ri ka

pital

Trigl

av O

bvez

niški

Primus

Bon

d

NFD O

bvez

niški

Obvez

niški

Pika

Obvez

niški

Sova

Vir: http://www.financna-tocka.si/pregled.php [26.7.2005].

3.5.3 Mešani skladi Naložbena politika mešanih vzajemnih skladov je sestavljena iz vseh vrst vrednostnih papirjev. Tako investirajo v delnice, obveznice in kratkoročne vrednostne papirje. Ti skladi so v primerjavi z obvezniškimi malo bolj tvegani. Naložbe v delnicah in obveznicah so približno uravnotežene, z deležem delnic v območju med 25 % in 75 %. V mešane sklade je smotrno vlagati za daljše časovno obdobje npr. od pet do najmanj deset let. Uvrščamo jih med zmerno tvegane in predstavljajo tako varnost donosov naložb kot tudi povprečne letne donose in so skladi uravnoteženega tipa. Pri mešanih vzajemnih skladih je pretežni del rasti ustvarjen, bodisi s kapitalskimi dobički, bodisi z obrestmi.

SLIKA 5: VRSTE IN DELEŽ MEŠANIH VZAJEMNIH SKALDOV V SLOVENIJI NA DAN 26.7.2005

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

Triglav E

vropa

KD Gali

leo

Infon

d Ura

vnote

ženi

Mešan

i Vipe

k

Uravn

oteže

ni Polž

ek

Infon

d Hra

st

Triglav R

enta

Krekov

sklad

Ska

la

Vizija

- ura

vnote

ženi

Primus

NLBS kombin

irani

Modra

kombin

acija

Alfa - u

ravn

oteže

ni

NLBS Pira

mida

Vir: http://www.financna-tocka.si/pregled.php [26.7.2005].

24

3.5.4 Vzajemni skladi denarnega trga6 Skladi denarnega trga vlagajo večino svojih sredstev v varne kratkoročne dolžniške vrednostne papirje in bančne depozite. Med kratkoročnimi papirji izstopajo zakladne menice (za izplačilo jamči država) in blagajniški zapisi (za izplačilo jamčijo banke). Skladi denarnega trga ponavadi sploh nimajo vstopnih in izstopnih provizij, poleg tega pa imajo zelo nizke upravljavske provizije. Večino donosov ustvarijo z obrestmi, zato so tudi iz davčnega vidika podobno obremenjeni kot bančne vezave. Vendar pa v denarnih skladih sredstva niso vezana, kar pomeni, da lahko vlagatelj kadarkoli dvigne svoj denar iz sklada. Skladi denarnega trga so primerni za krajša obdobja.

SLIKA 6: VRSTE IN DELEŽ DENARNIH VZAJEMNIH SKLADOV V SLOVENIJI NA DAN 26.7.2005

0,00%

0,05%

0,10%

0,15%

0,20%

KD MM

Vir: http://www.financna-tocka.si/pregled.php [26.7.2005].

3.5.5 Sklad skladov Sklad skladov deluje tako, da sredstva vlaga pretežno v točke oziroma delnice drugih investicijskih skladov. Na ta način po eni strani doseže zelo široko razpršitev tveganja, po drugi pa lahko vlaga tudi v specializirane niše na trgu, kamor bi sicer zaradi nizke likvidnosti težko stopili direktno. Pričakovani donos in tveganje, priporočeno obdobje vlaganja in stroški so lahko zelo raznoliki glede na to, za točno katere trge ali vrste naložb se odloči upravljavec. Primer vzajemnega sklada skladov je KD Prvi izbor, ki ga upravlja družba KD Investments (www.financna-tocka.si).

6 Povzeto po Zorman Gašper, Denarni vzajemci, Družinski delničar 2005, dostopno na http://www.delo.si.

25

4 PRIMERJAVA VZAJEMNIH SKLADOV Z DRUGIMI NALOŽBAMI Slovenski finančni trg ponuja veliko možnosti varčevanja, s katerimi lahko ljudje oplemenitijo svoje prihranke, vendar še le-te zmeraj slabo poznajo. Še vedno vztrajajo pri varčevanju v bankah, kljub nizkim obrestnim meram. Naložbe v vzajemne sklade so prav tako ena od oblik varčevanja, ki jih ponuja finančni trg. Vzajemne sklade lahko primerjamo z drugimi naložbami in sicer po kriterijih kot so:

likvidnost (ali lahko hitro pridemo do svojega denarja, če ga potrebujemo), preglednost (ali v vsakem trenutku vemo, kolikšna je trenutna vrednost naložbe), donosnost (koliko dobička lahko pričakujemo), nihajnost (v kolikšni meri vrednost naložbe niha, raste in pada), jamstvo (ali obstaja garancija, da ne bomo naredili izgube), stroški (stroški vstopa, izstopa in v času trajanja naložbe, provizije, premik tržne

vrednosti, amortizacija), zahtevnost (v kolikšni meri naložba od vlagatelja zahteva znanje in čas).

TABELA 1: PRIMERJAVA VZAJEMNEGA SKLADA Z DRUGIMI OBLIKAMI NALOŽB

Naložba Likvidnost Preglednost Donosnost Nihajnost Jamstvo Stroški

Zahtevnost

Vzajemni sklad

da da nizka do visoka

nizka do visoka

ne

srednji ne

Bančna vezava ne ne nizka nizka da, glavnica

nizki ne

Življenjsko zavarovanje

ne ne nizka nizka da, izplačilo

visoki ne

Pokojninsko zavarovanje

ne ne nizka nizka do srednja

da, glavnica in donos

visoki ne

Nepremičnine ne ne nizka do visoka

nizka do visoka

ne visoki da

Samostojno trgovanje na

borzi

niha da nizka do visoka

visoka ne nizki da

Upravljanje borznega

premoženja

da da nizka do visoka

nizka do visoka

izjemoma delitev dobička

ne

Vir: http://www.financna-tocka.si/knjiznica.php?id=25 [11.7.2005]. Iz tabele je razvidno, da je vzajemnemu skladu še najbližje upravljanje borznega premoženja. Vendar obstajata bistveni razliki in sicer:

• vzajemni skladi so strožje regulirani in nadzorovani;

26

• vzajemni skladi so odprti vsakomur. Naložbe v vzajemnih skladih so dolgoročne, poleg tega pa imajo tudi določene prednosti in slabosti, v primerjavi z drugimi oblikami naložb, kot so bančne vezave, nepremičnine in vlaganja v vrednostne papirje, katere bom v nadaljevanju podrobneje predstavila.

4.1 Prednosti in slabosti bančne vezave Varčevanje v bankah je oblika varčevanja, ki je najbolj množična. Še vedno skoraj 90% odstotkov varčevanja predstavljajo depoziti v bankah, vezani do enega leta. To so konservativni varčevalci, ki imajo raje varnost kot visoke donose (Ribič 2004, 11). Naložbe v bančne vezave pa imajo svoje prednosti kot tudi slabosti. Prednosti bančne vezave:

• jamstvo države za vloge fizičnih oseb do zneska 5,1 milijona SIT, • široka mreža poslovalnic, • vnaprej znane obresti (pri kratkoročnih vezavah), • ohranitev realne vrednosti (pri dolgoročnih vezavah TOM, dokler je še to mogoče).

Slabosti bančne vezave:

• nelikvidnost (ne morete do svojega denarja pred potekom vezave), • nizke obresti pri kratkoročnih vezavah, • spremenljiva obrestna mera dolgoročnih varčevanj (lahko bo v teku varčevalne

dobe precej nižja, kot je bila ob podpisu vezave, pa kljub temu ne morete brez posledic prekiniti vezave) (www.vzajemci.com).

Res je, da je zainteresirana skupina varčevalcev najbolj naklonjena varčevanju na banki, ki je še vedno prevladujoča oblika varčevanja. Vendar predstavljene so bile varčevalne preference slovenskega prebivalstva v zadnjih štirih letih. Zadnji podatki so bili zbrani novembra 2004. Največji trend rasti sledimo zanimanju za vlaganje v vzajemne sklade, največji trend padca zanimanja pa pri varčevanju na banki. Zanimanje za vlaganje v sklade je od leta 2001 do lani naraslo za 11 odstotnih točk, kar predstavlja 2,5 kratno povečanje. Zanimanje za varčevanje na banki se je zmanjšalo za 22 odstotnih točk, torej več kot tretjino, in sicer največ v preteklem letu (tj. med leti 2003 in 2004).7

4.2 Prednosti in slabosti vlaganj v nepremičnine Naložbe v nepremičnine so dolgoročnejše in precej varnejše, so pa manj likvidne, zato pa so donosi stabilnejši. Večina Slovencev ne kupuje nepremičnin prav pogosto. Za nepremičnino je potrebno odšteti veliko denarja, nemalokrat vse prihranke. Zato je v sedanji situaciji, kjer prevladuje praktično edino načelo čim večjega dobička v čim krajšem času zelo pomembno, da se zavedamo, da sta odločitev o nakupu in sama izpeljava nakupa

7 Povzeto po, Oseli Petra, Manj varčujemo na banki, Kapital 30.5.2005. Dostopno na: http://www.gfk.si/4_2_lclank.php?cid=1304

27

nepremičnine zelo odgovorna naloga, pri izpeljavi katere je nujna strokovna pomoč (Murko 2002). Prednosti naložbe v nepremičnino (npr. stanovanje za oddajanje v najem):

• vrednost ni odvisna od gibanj na trgu vrednostnih papirjev, • vrednost lahko močno zraste, • stranski učinki naložbe (npr. reševanje stanovanjskega problema za potomce), • sprotni dohodek (najemnina) in možnost kapitalskega dobička ob prodaji.

Slabosti naložbe v nepremičnino:

• nelikvidnost (denar je vezan, ne moremo ga unovčevati po kosih), • vrednost lahko močno pade (npr. zaradi izgradnje ekološko spornega objekta v

bližini), • potrebno stalno investicijsko vzdrževanje za ohranjanje vrednosti, • povzroča stroške tudi, če sploh ni v uporabi (požarno zavarovanje, stroški skupnih

prostorov, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča…), • tveganje pri izbiri najemnikov (neplačniki) (www.vzajemci.com).

Nepremičnine slovijo kot vrsta naložb, ki s časom sama pridobiva vrednost. Če pa podrobneje pogledamo zgodovino nepremičninskega trga vidimo, da tudi na njem lahko pride obdobje zmanjševanja vrednosti nepremičnin. Pri investiranju v nepremičnine z namenom pobiranja najemnine in ob pričakovanju porasta vrednosti lahko pripravimo načrt oziroma finančno projekcijo naložbe.

TABELA 2: FINANČNA PROJEKCIJA NAKUPA IN ODDAJE STANOVANJA V NAJEM8

Nakup stanovanja - 15.000.000, 00 SIT

Letna najemnina – ob upoštevanju polne zasedenosti vseh dvanajst mesecev

+ 720.000,00 SIT

Letni stroški vzdrževanja in davek - 200.000,00 SIT

Davek na promet z nepremičninami 2 x 2 % + 300.000,00 SIT

Prodaja stanovanja + 15.000.000,00 SIT

DONOS na letnem nivoju ob upoštevanju gornjih predpostavk

3,06 %

Vir: Razboršek 2005, 12.

8 Izračun donosnosti se spremeni ob drugačnih predpostavkah.

28

Če na primer želimo kupiti stanovanje in ga pet let oddajati ter nato prodati po enaki ceni, kot smo ga kupili, se bo naložba izšla z relativno nizkim donosom v višini 3,06 odstotka na letni ravni (Razboršek 2005, 12).

4.3 Prednosti in slabosti vlaganj v delnice in obveznice Delnice, lastniški vrednostni papirji so potrdila, ki govorijo o deležu v lastnini delniške družbe. Razen deleža v delniški družbi dajejo delnice njihovim lastnikom tudi naslednje pravice:

pravico do izplačila dividende, predkupno pravico pri izdaji novih delnic, pravico do obveščanja, pravico do glasovanja na skupščini delničarjev, pravico do deleža v likvidacijski masi. (Filipič in Markovič-Hribernik 1998, 63).

Varčevalec, ki išče možnost investicije s plasiranjem prostih sredstev, predstavljajo delnice obliko naložbe, ki lahko prinese bistveno višje donose kot veljajo na denarnem trgu, vendar pa po drugi strani neposredna vlaganja v delnice predstavljajo tudi veliko bolj tvegano obliko varčevanja, napram drugim oblikam (Kleindienst 2001b, 122-127). Obveznica je dolžniški vrednostni papir, s katerim se izdajatelj obveže imetniku, da mu bo ob dospelosti izplačal glavnico s pripadajočimi obrestmi, ki so lahko nespremenljive ali spremenljive. Obveznice so zavarovane z denarnim ali stvarnim jamstvom izdajatelja. Naložba v to obliko vrednostnih papirjev je manj tvegana oblika investiranja, zato je tudi donosnost portfelja obveznic praviloma manjša od donosa portfelja delnic. Na našem trgu vrednostnih papirjev so najpogosteje prisotne obveznice, ki jih izdajata Republika Slovenija ali Banka Slovenije, ki za poravnavo obveznosti tudi jamčita. Poznamo več tipov obveznic:

o tolarske, devizne, o obveznice s fiksno ali spremenljivo obrestno mero, o državne, bančne, komercialne, hipotekarne obveznice, o konvertibilne obveznice (www.publikum.si).

Neposredno vlaganje v vrednostne papirje poteka s posredovanjem borznoposredniške hiše. Naročila za transakcije lahko daje sam vlagatelj (če ima dovolj znanja in časa za stalno spremljanje trga), lahko pa sredstva prepusti v upravljanje sami borzni hiši. Prednosti neposrednega vlaganja v vrednostne papirje:

možnost večjih dobičkov (zaradi manjše razpršenosti), svoboda pri sestavi portfelja (vlagatelj lahko sam določi strukturo portfelja),

Slabosti neposrednega vlaganja v vrednostne papirje:

možnost večjih izgub (zaradi manjše razpršenosti, saj je v individualnem portfelju praktično nemogoče zagotoviti takšno razpršenost kot v skladu),

29

davek (ker se transakcije izvajajo na račun vlagatelja, je vsaka prodaja pred iztekom treh let obdavčljiva, kar za sklad ne velja),

potreben je večji znesek kot za vplačilo v sklad, v primeru nujne potrebe po denarju lahko pride do prodaje papirjev v neugodnem

trenutku (z izgubo) (www.vzajemci.com).

30

5 NALOŽBE V TUJE VZAJEMNE SKLADE

5.1 Naložbe v tujino V zadnjem obdobju se je na slovenskem trgu pojavila vrsta skladov, katerih naložbena politika je usmerjena na različne tuje trge, to pa omogoča vlagateljem, da z naložbo v več različnih skladov razpršijo svoje premoženje tudi geografsko (Bernik 2005). Slovenija je z vstopom v EU pridobila veliko prednosti na področju vlaganj, kajti razviti tuji trgi so precej večji od domačega. Slovenski vlagatelji na veliko kupujejo tuje vrednostne papirje in s tem evforično selijo svoje prihranke na cvetoče tuje borze. V Sloveniji se tržijo skladi katerih obračunska valuta ni slovenski tolar, ampak evro ali ameriški dolar. Poleg vlaganj v domače vrednostne papirje, lahko vlagate svoj denar tudi na tujih trgih. Na eni strani so to visoko razvite borze v ZDA, Zahodni Evropi in na Japonskem. Ti trgi so zelo učinkoviti in trgovanje na njih je zelo likvidno. Ponudba delnic in vrednostnih papirjev je zelo bogata. Slovenskim vlagateljem so najlažje dostopni evropski trgi. Trgovanje z vrednostnimi papirji poteka na vseh evropskih borzah v evrih, tako da je valutno tveganje za Slovence zanemarljivo. Pri trgovanju v ZDA in na Japonskem pa je prisotno valutno tveganje. Ameriški dolar in japonski jen, sta v primerjavi z evrom zelo volatilni valuti. Njuni vrednosti se lahko spremenita in tako odločilno vplivata na naložbo. Največja prednost razvitega trga, še predvsem v ZDA, je zelo velika ponudba vrednostnih papirjev. Na ameriških borzah kotira okoli 10.000 delnic. Na drugi strani pa lahko vlagate svoj denar na razvijajočih se trgih. To so trgi iz gospodarsko manj razvitih držav. Zajemajo široko skupino kapitalskih trgov. Po eni strani so že podobni razvitim trgom, po drugi pa jih najdemo v državah, ki so politično in gospodarsko zelo nestabilne in zato tvegane za vlagatelje. Takšni so trgi nekdanje Jugoslavije (www.ljse.si). Podatki družb za upravljanje kažejo, da je naložbena politika slovenskih vzajemnih skladov usmerjena na tuje kapitalske trge. Vzajemni skladi so julija 2005 povišali vrednost naložb v tujih delnicah s 46,6 na 54,8 milijarde tolarjev, oziroma za 17 odstotkov (Nidorfer 2005, 6).

TABELA 3: SESTAVA NALOŽB VZAJEMNIH SKLADOV (v mrd sit)

Naložba Vrednost 30.6.2005 Vrednost 31.7.2005 Denar 5,1 3,8 Depoziti 12,8 13,2 Domače delnice 114,1 117,5 Domače obveznice 59,2 56,5 Tuje delnice 46,6 54,8 Tuje obveznice 12,9 13,3 Drugo 35,6 36,0, SKUPAJ 286,3 295,1

Vir: Častnik Finance 2005, 159, 6

31

5.1.1 Mp-Asia.si Sredi aprila 2005 se je pri nas začel tržiti delniški vzajemni sklad MP-ASIA.SI, ki ga upravlja družba Medvešek Pušnik DZU. Sredstva sklada vlagajo na azijske trge (Japonska, Kitajska, Hongkong, Singapur, Indija, Južna Koreja, Tajvan) poleg tega pa še v Rusijo, Avstralijo in Turčijo. Kitajska postaja ena najobetavnejših borznih destinacij, Rusija ima največja nahajališča nafte in zemeljskega plina po svetu, Turčija se priključuje EU in je v procesu privatizacije, Južna Koreja pa ima najboljše razmerje med ceno podjetij in ustvarjenimi dobički (Nidorfer 2005). Vstopni stroški zanašajo 3 % od VEP: (vrednost enote premoženja). Vstopni stroški so lahko nižji, in sicer za zneske od 20.000.000,00 sit do 35.000.000,00 sit znašajo 1,5 %; za zneske nad 35.000.000,00 sit pa znašajo 0,5 %. Izstopni stroški se ne zaračunavajo. Upravljavska provizija pa znaša 3 % od letne vrednosti premoženja vzajemnega sklada (www.medvesekpusnik.si). V vzajemni sklad Mp-Asia.si se je do srede avgusta 2005 v azijske delnice natekla več kot milijarda tolarjev slovenskih varčevalcev (Grmek in Nidorfer 2005).

SLIKA 7: STRUKTURA NALOŽB VZAJEMNEGA SKLADA MP-ASIA.SI PO DRŽAVAH (V %) NA DAN 31.7.2005.

Struktura naložb vzajemenga sklada po državah (v %)

6,90%2,77%8,75%

3,74%2,22%

9,59%

31,03%

11,93%

9,24%

5,25%

8,58%TurčijaAnglijaAvstralijaHongkongIndijaJ. KorejaJaponska Kitajska RusijaSingapurTajska

Vir:http://www.medvesekpusnik.si/novo/Files/MP-ASIA_mesecno-porocilo_julij-05_WEB.pdf [31.7.2005].

32

5.1.2 NLB Skladi – Sklad evropskih delnic Družba NLB Skladi d.o.o. je 1. septembra 2005 začela tržiti vzajemni sklad NLB Sklad – Sklad evropskih delnic. Ciljna geografska sestava naložb vzajemnega sklada:

večina sredstev vzajemnega sklada (od 85 do 100 % vrednosti sredstev vzajemnega sklada) bo naložena v tržne lastniške vrednostne papirje (delnice) družb iz evropskih držav,

87,5 % vrednosti sredstev vzajemnega sklada v delnice izdajateljev s sedežem v Evropi ( država EU-15: Švedska, Finska, Velika Britanija, Irska, Danska, Nemčija, Nizozemska, Belgija, Luksemburg, Francija, Avstrija, Italija, Španija, Portugalska, Grčija, Švica Norveška),

7,5 % vrednosti sredstev vzajemnega sklada: delnice izdajateljev s sedežem v državah Srednje Evrope (Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Slovenija).

Provizija za upravljanje sklada znaša 1,75 % povprečne letne čiste vrednosti sredstev vzajemnega sklada. Najvišji vstopni stroški znašajo 3 % vrednosti investicijskega kupona, najvišji izstopni stroški pa 1 % vrednosti investicijskega kupona. Vzajemni sklad NLB Skladi – Sklad evropskih delnic je namenjen vlagateljem, ki so pripravljeni sprejeti nadpovprečno visoko, ne pa izrazito visoko tveganje s ciljem, da bi dosegli nadpovprečno visoko donosnost. Vzajemni sklad je namenjen vlagateljem, ki nameravajo v vzajemnem skladu varčevati najmanj pet let. Prednosti vlaganj v vzajemni sklad:

donosnost vzajemnega sklada je odvisna od uspešnosti evropskega gospodarstva oziroma od uspešnosti uglednih evropskih družb, katerih delnice predstavljajo naložbe vzajemnega sklada;

visoka stopnja razpršitve premoženja na delnice različnih družb iz različnih držav gospodarskih panog vlagatelju zagotavlja, da ni v večji meri izpostavljen tveganju, ki ga prinaša investiranje v posamezno naložbo;

vlagatelji so tako izpostavljeni pretežno naložbenemu tveganju, povezanim z morebitnim gospodarskih zastojem v Evropi, v manjši meri pa je donosnost vzajemnega sklada odvisna od posebnih dejavnikov, ki vplivajo na donosnost delnic posameznih izdajateljev in na donosnost delnic izdajateljev v posameznih gospodarskih panogah;

vzajemni sklad vsebuje tudi naložbe v delnice izdajateljev iz držav Srednje Evrope z višjo pričakovano gospodarsko rastjo;

valutno tveganje je omejeno predvsem na valute tistih evropskih držav, ki niso del Evropske monetarne unije, saj se bo pomemben del vzajemnega sklada nahajal na evroobmočju;

premoženje vzajemnega sklada se nalaga predvsem v delnice večjih družb, za katere družba za upravljanje ocenjuje, da imajo ugodno dolgoročno perspektivo poslovanja (www.nlb.si).

33

5.2 Tuji skladi v Sloveniji Ponudba vzajemnih skladov, ki so na voljo domačim vlagateljem se iz meseca v mesec povečuje. Poleg novih domačih skladov, na naš trg množično prihajajo tudi tuji skladi (Grgič, 2005). V skladu z veljavno zakonodajo lahko prebivalci Slovenije od julija 2001 kupujejo tudi delnice tujih investicijskih skladov. Od februarja 2003 tudi ni več obvezno kupovanje prek borzne hiše ali banke, temveč je dovoljen neposreden nakup v tujini brez domačega posrednika. Čeprav lahko danes vsaka oseba kupi delnice oziroma točke sklada, ki ima sedež v tujini, pa še naprej veljajo stroge omejitve za to, katere sklade je dovoljeno tržiti v Sloveniji. Trženje (aktivno pridobivanje strank z oglaševanjem, seminarji…) je zakonsko dopustno od maja 2004 za sklade upravljavcev s sedežem v EU, če je izdano dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev. Da bi se določen tuj sklad smel tržiti in oglaševati v Sloveniji, veljavni predpisi postavljajo številne zahteve:

o če ima upravljavec sedež znotraj EU: sklad mora biti usklajen z evropskimi smernicami, kar potrdi ustrezni organ v njegovi matični državi;

o če je upravljavec izven EU (denimo v ZDA ali v državah na ozemlju bivše Jugoslavije): upravljavec mora odpreti podružnico v Sloveniji;

o v vsakem primeru mora pridobiti dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev, za kar je zahtevano med drugim naslednje:

vsi dokumenti sklada, pristopna izjava, obračuni, objave vrednosti točk…; vplačila denarja morajo potekati preko banke v Sloveniji; tuji upravljavec mora poročati Agenciji o tem, kdo trži njegove sklade v

Sloveniji. Prvo dovoljenje za trženje skladov tujega upravljavca je bilo podeljeno Raiffeisen Krekovi banki, ki od septembra 2004 trži sklade avstrijskega Capital Management. Sledilo je dovoljenje Bank Austrii Creditanstalt za trženje skladov Capital Invest (marec 2005). Tudi Banka Koper je junija pričela s trženjem tujih skladov SanPaolo Internationl fund. Julija se je pridružil upravljavec KD Group s skladi KD Delux, septembra pa SGAM FUND v upravljanju SKB banke (Finančna- točka.si). Kateri skladi tujega upravljavca se lahko tržijo pri nas, bom navedla v prilogi 1.

5.2.1 Prednosti in slabosti vlaganj v tuje sklade9 Naložbe v tuje vzajemne sklade ima določene prednosti. Le te so:

o v tujini nekateri skladi delujejo že od začetka prejšnjega stoletja, zato obstaja dolgoletna tradicija upravljavcev teh skladov,

o strokovna znanja,

9 Povzeto po Mastnak 2004.

34

o drugačne oziroma večje investicijske možnosti, o večja možnost izbire, o večje število vlagateljev.

Prisotne pa so tudi slabosti, in sicer:

o višji zneski – najmanjši možni znesek vplačila je za naše razmere visok, o višji stroški, o prevelika izbira skladov ter s tem težka odločitev izbire, o valutna tveganja.

5.2.2 Davčni vidik tujih skladov Vzajemni skladi so razdeljeni na kvalificirane in nekvalificirane sklade. Dobiček iz nekvalificiranih skladov gre v davčno osnovo v celoti, ne glede na obdobje »držanja« točk. Pri kvalificiranih skladih pa se dohodek razdeli na posamezne dele, za katere se določa davčna osnova za vsak del posebej. Kvalificirani tuji skladi so tisti:

ki so usklajeni z direktivo UCITS10, ki jih upravlja družba za upravljanje s sedežem v EU in ki bodo redno mesečno izračunavali in slovenski davčni upravi poročali o razdelitvi

rasti točke sklada po 4 predpisanih sestavinah (obresti, iztrženi dobički pri naložbah, dividende in oblike drugih prihodkov)(www.vzajemci.com).

Kapitalski dobiček, ustvarjen pri prodaji delnic, se izračunava kot razlika med prodajno in nakupno vrednostjo delnice. V kateri državi je delnica kupljena, ni pomembno. Pri obdavčitvi dobičkov v tujini se pojavi vprašanje določanja vrednosti delnic, saj je odvisna od valutnih razmerij. Vrednost delnice ob nakupu in prodaji ter tudi stroški, ki se lahko upoštevajo, se preračunavajo v tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan nakupa in prodaje delnic oziroma nastanka stroškov. Torej se dobiček ugotavlja v tolarjih. Novi zakon o dohodnini namreč obdavčuje t.i. »svetovni dohodek«, kar pomeni, da mora davčni zavezanec prijaviti kapitalske dobičke, ne glede na državo, v kateri jih je dosegel (Gostiša 2005, 17).

5.2.3 Tuji skladi v Sloveniji v prihodnje Zanimanje za tuje sklade raste precej hitreje kot zanimanje za domače, predvsem zaradi dolgoletne navzočnosti na tujih trgih, kamor domači komaj vstopajo. Upravljavci tujih vzajemnih skladov, ki se tržijo v Sloveniji, so s prilivi v svoje vzajemne sklade zelo zadovoljni ter pričakujejo podobno gibanje v prihodnosti.

10 UCITS (undertaking for collective investment in transferable securities) ; kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje ali KNPVP.

35

SLIKA 8: PRILIVI V TUJE VZAJEMNE SKLADE NA DAN 15.9.2005 Upravljavec Skladi Priliv (v mio EUR) Banak Koper SanPaolo Inernationl fund 0,42KD Group KD Delux 0,69Raiffeisen Krekova banka Raiffeisen 39,3Bank Austria Creditanstalt Capital Invest Podatka niso želeli razkriti

Vir: Častnik Finance 2005, 179, 21. Eden od razlogov za omenjeno gibanje je, da so domači vzajemni skladi šele začeli povečevati naložbe v tuje vrednostne papirje. »Pri tem pa se vlagatelju postavlja vprašanje, zakaj bi svoja sredstva prepustili nekomu, da se bo učil na naših sredstvih upravljanja, ko pa jih lahko prepustimo nekomu drugemu, ki je na trgih navzoč že dalj časa in ima več izkušenj«, pravi Sandi Nement iz BACA11. Prav tako potrjuje omenjeno gibanje še eno dejstvo, da Slovenija močno zaostaja za razvitejšimi državami zahodne Evrope. Slovenci zaostajamo za evropskim povprečjem sredstev v skladih. Slovenija je imela ob konec meseca avgusta naloženih v vzajemne sklade približno 107 tisoč tolarjev sredstev na prebivalca, medtem ko na primer v Avstriji ta znesek pomeni približno dva milijona tolarjev na prebivalca. Na Irskem pa celo 21 milijonov. V prihodnosti lahko pričakujemo večje prilive v vzajemne sklade, še posebno v tiste z naložbeno politiko, ki je usmerjena na tuje trge (Hafner 2005, 21).

11 BACA – Bank Austria Creditanstalt

36

6 SKLEP Oktober je mesec varčevanja in prav te dni zaključujem svoje diplomsko delo. Svetovni dan varčevanja, ki mu je namenjen zadnji dan oktobra, so razglasili v Milanu leta 1924. Varčevanje v zadnjih letih ne pomeni več samo klasičnega varčevanja v obliki bančnih depozitov, varčevalnih knjižic in kopičenja denarja na osebnih računih, čedalje bolj so priljubljene druge varčevalne oblike kot so vzajemni skladi. Vzajemni sklad je skupno premoženje lastnikov – vlagateljev. Cilj vsakega vzajemnega sklada je povečevati vrednosti točke in s tem tudi premoženje vlagateljev. Prav zato skrbijo usposobljeni finančni strokovnjaki, ki zagotavljajo strokovno upravljanje premoženja. Vzajemni skladi so primerni za dolgoročno varčevanje, saj lahko z vlaganjem na dolgi rok dosežemo višje donose. Pri naložbah pa je prav tako pomembna razpršitev oziroma diverzifikacija naložb, saj se s tem zmanjša tveganje. Tako tudi pravi staro borzno geslo, ki še vedno drži: »Ne dajajte vseh svojih jajc v eno košaro«. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je prišlo do velikih sprememb na trgu kapitala. Trg vzajemnih skladov je preplavila močna konkurenca, množično prihajajo tekmeci iz tujine s širšo ponudbo. Vzajemni skladi so z uskladitvijo zakonodaje dobili možnost, da lahko vsa sredstva naložijo na tujih borzah, pred tem pa so jih v tujino namenili lahko le največ 10 odstotkov. Upravljavci slovenskih skladov sledijo dogajanju na trgu, spremljajo borzni indeks in skušajo sredstva preseliti v tuje vrednostne papirje. Povpraševanje po domačih vzajemnih skladih upada, narašča pa zanimanje za tujino, kar se kaže v pritokih v sklade, ki so usmerjeni v tujino. Trg vzajemnih skladov je čedalje razburljivejši. Ustanavljajo se novi skladi z naložbeno politiko usmerjeno predvsem na razvite svetovne kapitalske trge. V ospredju so razviti trgi vzhodne Evrope, Azije in razvijajoči se trgi nekdanje Jugoslavije. V zadnjih mesecih so bili med pomembnejšimi trgi, prav trgi izven EU, predvsem azijski. Izpostavila bi naložbe v vrednostne papirje na Japonsko, ker je država z močno in kakovostno delovno silo, napredno tehnologijo in precej stabilnimi političnimi razmerami. Prav tako je zanimiva Kitajska s svojo bogato industrijsko proizvodnjo in Indija z močnim podjetništvom. Zapletena dohodninska obravnava vlog v vzajemnih skladih, je s 1. januarjem 2005 poslabšala preglednost varčevanja in uvedla umetno delitev na kvalificirane in nekvalificirane sklade. Ministrstvo za finance pa je konec septembra 2005 objavilo predlog popravkov dohodninskega zakona. Med najpomembnejšimi spremembami sta izvzetje obdavčitve dobičkov iz vzajemnih skladov iz dohodninske lestvice in uvedba nove posebne lestvice, po kateri bi bila obdavčitev samo 20 odstotna. Obdavčitev dohodkov iz vzajemnih skladov bi bila po predlogu poenostavljena, saj naj bi odpadle posamezne obdavčitve po deležih rasti. Predlog naj bi črtal tudi vse člene veljavnega zakona, ki urejajo kvalificiranost vzajemnih skladov, kar pomeni, da naj bi bili tuji skladi davčno izenačeni z domačimi. Z novim predlogom zakona o dohodnini, bodo vlagatelji dobili na voljo številne nove možnosti vlaganja brez dodatnih davčnih omejitev. Velja še omeniti, da je ta predlog prav v tem času, in sicer 21.10.2005, bil sprejet s strani Državnega zbora.

37

Kljub vsemu temu naložbe v vzajemne sklade, predvsem tuje, še vedno naraščajo, tudi ponudba skladov je vse večja. Pred letom dni jih je bilo na voljo manj kot 30, danes pa jih je že več kot 100. Odločitev o izbiri vzajemnega sklada pa bo vedno težja. Vendar se moramo zavedati, da je naše premoženje za nas vedno skrb, pa naj bo veliko ali majhno. Zato je pomembno, da poznamo samega sebe, imamo realistična pričakovanja, cilje, sprejemamo dolgoročne odločitve in mislimo na prihodnost.

38

7 POVZETEK Diplomsko delo opisuje naložbe v vzajemne sklade po vstopu Slovenije v Evropsko skupnost. V tujini imajo vzajemni skladi že večletno tradicijo, v Sloveniji pa se je razvoj vzajemnih skladov šele začel in uspešno zaživel. Vzajemni sklad je premoženje, ki ga sestavljajo naložbe v prenosljive vrednostne papirje. Naložbe se financirajo z denarjem fizičnih oziroma pravnih oseb. Sklad se organizira izključno v korist svojih lastnikov. Z varčevanjem v vzajemnem skladu si vlagatelj pridobi visoko likvidno, varno in ponavadi tudi donosno naložbo. Njihova prednost, ki izstopa pa je, da varčevalcem zagotavljajo razpršenost naložb, kar vpliva na zmanjšanje tveganja. Ko je Slovenija postala del Evropske unije so se ji odprle nove možnosti, saj je slovenska zakonodaja opustila deset odstotno omejitev za naložbe v tujino. Tako več nismo bili omejeni le na slovenski trg kapitala, temveč smo lahko sredstva začeli usmerjati preko naših meja. Postali smo vse bolj internacionalni, naložbe smo lahko začeli tudi geografsko diverzificirati. Z vstopom v EU se je povečala tudi konkurenca vzajemnih skladov. Število tujih skladov narašča strmo navzgor. Prav tako se povečuje ponudba slovenskih skladov. Konkurenca je vse večja, vendar je dobrodošla, saj bo povečala likvidnost in zmanjšala plitkost slovenskega trga vzajemnih skladov. Obdavčitev dohodka iz vzajemnih skladov je v skladu s trenutno veljavno zakonodajo zelo zapleten, vendar so že napovedane davčne spremembe. Mislim, da bo tudi država z novo zakonodajo poskrbela za to, da se bodo naložbe v vzajemne sklade še bolj povečevale. KLJUČNE BESEDE: vzajemni skladi, investicijski skladi, obdavčitev vzajemnih skladov, tuji skladi. SUMMARY Diploma work is describing the inflows of the funds in mutual funds after Slovenia became EU membership. Mutual funds have already a long tradition in foreign countries, but in Slovenia the mutual fund market is still at the initial stage of development and will continue to increase. A mutual fund is a type of investment company that gathers assets from investors and collectively invests those assets in stocks. Individuals and institutions invest in a mutual fund by purchasing shares issued by the fund. Mutual funds are the best investments, because the investor is gaining highly liquid, safe and mainly profitable investment. Through the collective investments of the mutual fund, each investor mostly benefits from diversification, which reduces the risk. After Slovenia became EU membership a lot of new possibilites have opened, namely the Slovenian legislation dropped the 10 percent limitation for investments in foreign countries. Therefore we could started focusing on

39

foreign financial markets, consecutive we have became more and more international through geographical diversification. Inflows of foreign funds will continue to increase, now that Slovenia is an EU Member State. The mutual funds offer on Slovenian financial market is also intensively rising. Nevertheless the competion is very welcome, because it will increased the liquidity of the market and reduced the shallowness of Slovenian mutual funds market. According to currently valid legislation the taxation of mutual funds savings is rather complicated, but foremost already the significant legislative changes are declared. I dare to say, that the new legislation will encouraged faster growth of investments in mutual funds. . KEY WORDS: mutual funds, investment funds, taxation of mutual funds savings, foreign funds.

40

8 SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE IN VIROV 1. Bernik, Matjaž. (8.4.2005). Večje tveganje, večji donos. Delo [online]. Available: http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,50&id=b38e63cc8dcaa0135e48bd345fc446f804&source=Delo. 2. Filipič, Drago in Tanja Markovič-Hribernik. 1998. Osnove financ. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 3. Fredman, Albert J.,Wiles Russ. 1993. How mutual funds work. New York: New York Institute of Finance. 4. Gostiša, Jure. (21.9.2005). Kako so obdavčeni borzni dobički iz tujine? Finance [online]. Available: http://www.finance-on.net/show.php?id=127274. 5. Gostiša, Jure. 2005. Varčevanje v vzajemnih skladih prehiteva bančno. Moje finance 3:17. 6. Gostiša, Jure. 2005. Azijski trgi v domačem portfelju. Moje finance 3: 40-41. 7. Grgič, Maja. (14.9.2005). Prilivi letos rastejo počasneje. Delo [online]. Available: http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,50&id=4949696388220ece79abae87af65570604&source=Delo. 8. Grmek, Gregor in Nidorfer, Matjaž. (1.9.2005). Cvetoče azijske borze privabljajo slovenske vlagatelje. Finance [online]. Available: http://www.finance-on.net/show.php?id=128983&src=pj230805. 9. Hafner, Andraž. 2005. Tuji skladi že bolj priljubljeni od domačih. Finance, 21. 10. Herzfeld, Thomas J.. 1993. Herzfeld' s Guide to Closed-End funds. Ney York: Mc Graw – Hill. 11. Kačič, Matej. Ponudba vzaejmnih skladov znova bogatejša. Moje finance 4: 64 12. Kdo sme tržiti tuje sklade v Sloveniji. [online] Available: http://www.financna-tocka.si/knjiznica.php?id=35 [29.8.2005]. 13. KD Gallieo: nova pravila, cenejši vstop v sklad, fleksibilna struktura naložb. [online] Available: http://www.financna-tocka.si/text.php?id=1815&src=ok [23.6.2005]. 14. KD Investments: novi sklad skladov in sklad denarnega trga. [online] Available: http://www.financna-tocka.si/text.php?id=1330 [26.6.2005]. 15. Kobal, Aleš. 2004. Obdavčitev dohodka iz vzajemnih skladov v skladu z določbami ZDoh-1. Davčno – finančna praksa 9: 2-6.

41

16. Kleindienst, Robert. 2002. Varčevanje v domačih in tujih delnicah. Ljubljana. GV založba. 17. Lubej, Samo. 2004. Kdaj zamenjati vzajemni sklad. Premoženje 10: 14-17. 18. Lubej, Samo. 2002. Vzajemni skladi za vsakogar. Maribor: Kapital. 19. Mastnak, Simon. 2004. Kako obogateti z delnicami. Premoženje, 8-9. 20. Matko, Silva. 1999. Vzajemni skladi v Sloveniji. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 21. Mencinger, Boštjan. 2005. Azijske borze velika priložnost za vlagatelje. Moje finance 3: 38-39. 22. MP-ASIA.SI. [online] Available: http://www.medvesekpusnik.si/novo/Vzajemni/asia.htm [25.8.2005]. 23. Murko, Jože. (17.8.2005). Delo posrednika v prometu z nepremičninami. Kapital [online].Available: http://www.revijakapital.com/kapital/clanki.php?idclanka=840&oznaci=murko+jo%BEe. 24. Nemanič, Katarina. 2005. Rastejo kot gobe. Družinski delničar 94: 12-14. 25. Nidorfer, Matjaž. 2005. Vzajemci imajo za 17 odstotkov več tujih delnic. Finance, 6. 26. Nidorfer, Matjaž. 2005. Slovenski skladi pospešeno selijo naložbe v zujino. Moje finance 3: 50. 27. Nidorfer, Matjaž. ( 1.9.2005). Do 30-odstotna donosnost MP-ASIA.SI. Finance[online]. Available: http://www.finance-on.net/show.php?id=118070. 28. NLB Skladi – sklad evropskih delnic. [online] Available: http://www.nlb.si/cgi-bin/nlbweb.exe?doc=11813 [ 27.8.2005]. 29. Obdavčitev vzajemnih skladov – tuji skladi. [online] Available: http://www.vzajemci.com/text.php?id=4881 [3.9.2005]. 30. Oseli, Petra. (30.5.2005). Manj varčujemo na banki. Kapital [online]. Available: http://www.gfk.si/4_2_lclank.php?cid=1304. 31. Pregled trga. [online] Available: http://www.financna-tocka.si/pregled.php?mode=trzdel [25.6.2005]. 32. Pregled trga. [online] Available: http://www.vzajemci.com/vsi_trzni_delez.php [19.7.2005].

42

33. Primerjava skladov z bančno vezavo. [online]Available: http://www.vzajemci.com/text.php?id=1650 [11.7.2005]. 34. Primerjava z drugimi naložbami. [online] Available: http://www.financna-tocka.si/knjiznica.php?id=25 [11.7.2005]. 35. Primerjava vzajemnih skladov z neposrednim vlaganjem v vrednostne papirje. [online] Available: http://www.vzajemci.com/text.php?id=1647 [23.7.2005]. 36. Primerjava vzajemnih skladov z vlaganjem v nepremičnine. [online] Available: http://www.vzajemci.com/text.php?id=1648 [22.7.2005]. 37. Razboršek, Gregor. 2005. Več denarja, več skrbi?. Premoženje 8: 12. 38. Razvijajoči se trgi. [online] Available: http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=456&sid=EiJRjpyhBg5QV6sK [20.8.2005]. 39. Razviti trgi. [online] Available: http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=454&sid=EiJRjpyhBg5QV6sK [20.8.2005]. 40. Rowland, Mary. 1996. A Commonsense Guide to Mutual Funds. Princeton: Bloomberg Press. 41. Ribič, Mirjana. 2004. Nikoli staviti na enega konja. Premoženje 9: 11. 42. Seznam investicijskih skladov iz držav članic EU. [Online] Available: http://www.a-tvp.si/content.asp?IDm=93 [30.9.2005]. 43. Splošno o vzajemnih skladih. [Online] Available: http://www.vzajemci.com/text.php?id=5 [7.6.2005]. 44. Tomažin, Tadej. 2005. 4 razlogi za skrb vlagateljev na ljubljanski borzi. Moje finance 3: 18-19. 45. Tuji trgi. [online] Available: http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=452&sid= [18.8.2005]. 46. Varnost in donosnost. [online] Available: http://www.vzajemci.com/text.php?id=1670 [16.6.2005]. 47. Vrste skladov. [online] Available: http://www.financna-tocka.si/knjiznica.php?id=23 [22.6.2005]. 48. Vsi slovenski vzajemni skladi na enem mestu. [online] Available: http://www.vzajemci.com/vsi_mesecni.php [25.6.2005]. 49. Zgodovina vzajemnih skladov v Sloveniji. [Online] Available: http://www.vzajemci.com/text.php?id=4367 [9.6.2005].

43

50. Zorman, Gašper. (3.6.2005). Denarni vzajemci. Družinski delničar [online]. Available: http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,50&id=95096e05626e8c6c40a0e501fb49104204&source=Dru%C5%BEinski+delni%C4%8Dar. 51. Žnidaršič-Krajnc, Alenka. 1999. Investicijski skladi v Sloveniji – (ne)uspeh in za koga. Postojna: Dej d.o.o..

44

SEZNAM SLIK

SLIKA 1: RAZPRŠENOST NALOŽB…………………………………………………... 17 SLIKA 2: VRSTE IN STRUKTURA VZAJEMNIH SKLADOV NA DAN 19.07.2005.. 21 SLIKA 3: VRSTE IN DELEŽ DELNIŠKIH VZAJEMNIH SKLADOV V SLOVENIJI NA DAN 26.07.2005 ................................................................................................................. 22 SLIKA 4: VRSTE IN DELEŽ OBVEZNIŠKIH VZAJEMNIH SKLADOV V SLOVENIJI NA DAN 26.07.2005........................................................................................................... 23 SLIKA 5: VRSTE IN DELEŽ MEŠANIH VZAJEMNIH SKLADOV V SLOVENIJI NA DAN 26.7.2005 ................................................................................................................... 23 SLIKA 6: VRSTE IN DELEŽ DENARNIH VZAJEMNIH SKLADOV V SLOVENIJI NA DAN 26.7.2005 ................................................................................................................... 24 SLIKA 7: STRUKTURA NALOŽB VZAJEMNEGA SKLADA MP-ASIA.SI PO DRŽAVAH (V %) NA DAN 31.7.2005. ............................................................................ 31 SLIKA 8: PRILIVI V TUJE VZAJEMNE SKLADE NA DAN 15.9.2005........................ 35

45

SEZNAM TABEL TABELA 1: PRIMERJAVA VZAJEMNEGA SKLADA Z DRUGIMI OBLIKAMI NALOŽB............................................................................................................................. 25 TABELA 2: FINANČNA PROJEKCIJA NAKUPA IN ODDAJE STANOVANJA V NAJEM................................................................................................................................ 27 TABELA 3: SESTAVA NALOŽB VZAJEMNIH SKLADOV (v mrd sit) ....................... 30

46

SEZNAM SIMBOLOV IN KRATIC EU Evropska unija (European union) DZU Družba za upravljanje ATVP Agencija za trg vrednostnih papirjev ZISDU Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ZDoh-1 Nov zakon o dohodnini VEP Vrednost enote premoženja

47

PRILOGE PRILOGA 1: SEZNAM INVESTICIJSKIH SKLADOV IZ DRŽAV ČLANIC EU, KI IZPOLNJUJEJEO POGOJE ZA TRŽENJE IN PRODAJO V RS, NA DAN 30.9.2005

Investicijski sklad Vplačilna banka Dat. začetka trženja IS v

RS SGAM FUND

- SGAM FUND/INDEX US. - SGAM FUND/INDEX JAPAN - SGAM FUND/INDEX EUROLAND - SGAM FUND/EQUITIES GLOBAL EMERGING COUNTRIES - SGAM FUND/EQUITIES EASTERN EUROPE - SGAM FUND/EQUITIES PACIFIC - SGAM FUND/EQUITIES JAPAN SMALL CAP - SGAM FUND/EQUITIES CHINA - SGAM FUND/EQUITIES US RELATIVE VALUE - SGAM FUND/EQUITIES EUROPE - SGAM FUND/EQUITIES EUROLAND MID CAP - SGAM FUND/EQUITIES EUROLAND - SGAM FUND/EQUITIES INTERNATIONAL - SGAM FUND/BONDS COVERGING EUROPE - SGAM FUND/BONDS US HIGH YIELD - SGAM FUND/BONDS USD - SGAM FUND/BONDS EUROPE HIGH YIELD - SGAM FUND/BONDS EURO - SGAM FUND/BONDS WORLD - SGAM FUND/MONEY MARKET (EURO) - SGAM FUND/MONEY MARKET (USD) - SGAM FUND/DYNAMIC MONEY CONVERT - SGAM FUND/BONDS CHF - SGAM FUND/BONDS EURO CORPORATE - SGAM FUND/BONDS EURO EVOLUTIVE - SGAM FUND/BONDS EURO INFLATION LINKED - SGAM FUND/BONDS EUROPE - SGAM FUND/BONDS EUROPE ASSET BACKED SECURITIES- SGAM FUND/BONDS EURO HIGH TE - SGAM FUND/BONDS US MORTGAGE-BACKED SECURITIES - SGAM FUND/BONDS EMERGING COUNTRIES - SGAM FUND/EQUITIES GLOBAL QUANT - SGAM FUND/EQUITIES EUROLAND SMALL CAP - SGAM FUND/EQUITIES EUROPE OPPORUNITIES - SGAM FUND/EQUITIES SWITZERLAND - SGAM FUND/EQUITIES UK - SGAM FUND/EQUITIES US CONCENTRATED CORE - SGAM FUND/EQUITIES US LARGE CAP GROWTH - SGAM FUND/EQUITIES US MID CAP GROWTH - SGAM FUND/EQUITIES US MULTI STRATEGIES - SGAM FUND/EQUITIES US SMALL CAP VALUE - SGAM FUND/EQUITIES US VALUE OPPORTUNITIES - SGAM FUND/EQUITIES JAPAN - SGAM FUND/EQUITIES JAPAN CONCENTRATED VALUE - SGAM FUND/EQUITIES JAPAN TARGET - SGAM FUND/EQUITIES ASIAN E-BUSINESS - SGAM FUND/EQUITIES EUROLAND CYCLICALS - SGAM FUND/EQUITIES EUROLAND FINANCIAL - SGAM FUND/EQUITIES EUROLAND NON CYCLICALS - SGAM FUND/EQUITIES GLOBAL TEHNOLOGY - SGAM FUND/EQUITIES GOLD MINES - SGAM FUND/EQUITIES EUROLAND PLUS - SGAM FUND/EQUITIES JAPAN PLUS

SKB Banka, d. d. Ajdovščina 4 1000 Ljubljana

september 2005

48

Vir. www.atvp.si

KD DeLux - KD DeLux - Central, Eastern & South European Equities - KD DeLux-Central, Eastern & South European Bonds - KD DeLux-Western European Equities - KD DeLux-Global Equities - KD DeLux-Global Bonds

SKB Banka, d. d. Ajdovščina 4 1000 Ljubljana

27.6.2005

Sanpaolo IMI International Fund - Sanpaolo International fund-Obiettivo Euro breve tremine - Sanpaolo International fund-Obiettivo Euro medio tremine - Sanpaolo International fund-Obiettivo Euro lungo termine - Sanpaolo International fund-Obiettivo Euro - Sanpaolo International fund-Obiettivo Europa - Sanpaolo International fund-Obiettivo Nord America - Sanpaolo International fund-Obiettivo Alta Technologia - Sanpaolo International fund-Obiettivo Farma - Sanpaolo International fund-Obiettivo Industria

Banka Koper, d. d. Pristaniška ulica 14 6000 Koper

27.6.2005

Sanpaolo IMI International Fund - Sanpaolo International fund-Obiettivo Euro breve tremine - Sanpaolo International fund-Obiettivo Euro medio tremine - Sanpaolo International fund-Obiettivo Euro lungo termine - Sanpaolo International fund-Obiettivo Euro - Sanpaolo International fund-Obiettivo Europa - Sanpaolo International fund-Obiettivo Nord America - Sanpaolo International fund-Obiettivo Alta Technologia - Sanpaolo International fund-Obiettivo Farma - Sanpaolo International fund-Obiettivo Industria

Banka Koper, d. d. Pristaniška ulica 14 6000 Koper

27.6.2005

Capital Invest Central Europe Bond Bank Austria Creditanstalt, d.d. Šmartinska 140, 1000 Ljubljana

14.6.2005

Capital Invest Easteren Europe Stock Bank Austria Creditanstalt, d.d. Šmartinska 140, 1000 Ljubljana

14.6.2005

Capital Invest Guarantee Basket 2010, vzajemni sklad po 20. členu Zakona o investicijskih skladih (InvFG)

Bank Austria Creditanstalt, d.d. Šmartinska 140, 1000 Ljubljana

1.3.2005

Capital Invest Euro Cash, vzajemni sklad fiksno obrestovanih vrednostnih papirjev

Bank Austria Creditanstalt, d.d. Šmartinska 140, 1000 Ljubljana

1.3.2005

Capital Invest Dollar Bond, vzajemni sklad severnoameriških fiksno obrestovanih vrednostnih papir

Bank Austria Creditanstalt, d.d. Šmartinska 140, 1000 Ljubljana

1.3.2005

Capital Invest Euro Corporate Bond, vzajemni sklad vrednostnih papirjev

Bank Austria Creditanstalt, d.d. Šmartinska 140, 1000 Ljubljana

1.3.2005

Capital Invest Euro Government Bond, vzajemni sklad fiksno obrestovanih vrednostnih papirjev

Bank Austria Creditanstalt, d.d. Šmartinska 140, 1000 Ljubljana

1.3.2005

Capital Invest Austria Stock, vzajemni sklad avstrijskih delnic Bank Austria Creditanstalt, d.d. Šmartinska 140, 1000 Ljubljana

1.3.2005

Capital Invest Select Europe Stock, vzajemni delniški sklad Bank Austria Creditanstalt, d.d. Šmartinska 140, 1000 Ljubljana

1.3.2005

Capital Invest America Stock, vzajemni sklad vrednostnih papirjev

Bank Austria Creditanstalt, d.d. Šmartinska 140, 1000 Ljubljana

1.3.2005

Raiffeisen-Global-Rent Raiffeisen Krekova Banka Slomškov trg 18 2000 Maribor

1.9.2004

Raiffeisen-EuroPlus-Rent Raiffeisen Krekova Banka Slomškov trg 18 2000 Maribor

1.9.2004

Raiffeisen-Euro-Corporates Raiffeisen Krekova Banka Slomškov trg 18 2000 Maribor

1.9.2004

Raiffeisen-Konvergenz-Rent Raiffeisen Krekova Banka Slomškov trg 18 2000 Maribor

1.9.2004

Raiffeisen-Global-Mix Raiffeisen Krekova Banka Slomškov trg 18 2000 Maribor

1.9.2004

Raiffeisen-Global-Aktien Raiffeisen Krekova Banka Slomškov trg 18 2000 Maribor

1.9.2004

Raiffeisen-Osteuropa-Aktien Raiffeisen Krekova Banka Slomškov trg 18 2000 Maribor

1.9.2004

Raiffeisen-Eurasien-Aktien Raiffeisen Krekova Banka Slomškov trg 18 2000 Maribor

1.9.2004

Raiffeisen-US-Aktien Raiffeisen Krekova Banka Slomškov trg 18 2000 Maribor

1.9.2004

Raiffeisen-Europa-Aktien Raiffeisen Krekova Banka Slomškov trg 18 2000 Maribor

1.9.2004