UNIVERZA V MARIBOR EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

NABAVA PAPIRNIH ODPADKOV V PALOMI

(WASTE PAPER PURCHASE IN PALOMA)

Kandidat: Bruno Tomažič Študent Izrednega študija Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Marketing Mentor: prof.dr. Bruno Završnik

Sladki Vrh, november, 2008

2

PREDGOVOR Čedalje ostrejša in obsežnejša zakonodaja o varovanju okolja je v mnogih državah povsem nov izziv za nabavno stroko. Težave v zvezi z odpadki, ostanki in odvečnim materialom morajo kupci nedvomno reševati v sodelovanju z dobavitelji (Weele, 1994). Uspešnost recikliranja papirnih odpadkov je odvisna od zadostne količin in kvalitete papirnih odpadkov. Povečano zbiranje papirnih odpadkov, še posebej v gospodinjstvih (kjer je bilo leta 2003 zbranih kar 58 % le-teh), se je odrazilo v povečani vsebnosti nečistoč, ki znižujejo njihovo kvaliteto. Zaradi tega je zelo pomembno, da se vsi, ki so vključeni v verigo zbiranja papirnih odpadkov, zavedajo pomembnosti ločevanja glede na stopnjo kvalitete le-teh. Vedeti morajo, da imajo opravka s sekundarno surovino in ne z odpadkom ter da je pri zbiranju papirnih odpadkov potrebno ustrezno odgovorno ravnaje. V Palomi d. d. se te odgovornosti zavedamo, saj že več kot sto let uporabljamo papirne odpadke kot sekundarno surovino pri izdelavi končnih izdelkov. Smo porabniki papirnih odpadkov, ki nastajajo v industriji in trgovini ter domači potrošnji v gospodinjstvih. Konfederacija evropske papirne industrije (CEPI) in Evropsko združenje za papirne odpadke (ERPA) sta že leta 2000 podpisali in uvedli Evropsko deklaracijo za papirne odpadke. Z uvedbo te deklaracije smo pridobili »Evropsko listo standardnih vrst odpadnega papirja in kartona«, katero uporabljamo papirnice in trgovci papirnih ter kartonskih odpadkov kot merilo pri vseh komercialnih dogovorih. Namen diplomskega dela je predstavitev nabave papirnih odpadkov v Palomi d. d. Diplomsko delo predstavlja funkcijo nabave, pojem nabavnega poslovanja v podjetju, vlogo in pomen nabave ter naloge in cilje nabave iz teoretičnega vidika. V diplomskem delu predstavljamo podjetje Paloma d. d., vrste papirnih odpadkov, ki jih uporabljamo, njihov prevzem in skladiščenje. V nadaljevanju predstavljamo nabavne poti papirnih odpadkov v Palomi d. d., izbiro dobaviteljev in sam proces naročanja ter gibanje cen papirnih odpadkov. Na prvih straneh tega diplomskega dela se želim zahvaliti mentorju gospoda Brunu Završniku, dr. za strokovno pomoč, vodenje in usmerjanje pri izdelavi tega diplomskega dela. Iskreno se zahvaljujem tudi svoji družini, ki me je ves čas študija podpirala in mi stala ob strani.

3

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ....................................................................................................................... 5

1.1 OPREDELITEV PROBLEMA ........................................................................................ 5

1.2 CILJI IN NAMEN ......................................................................................................... 6

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE ............................................................... 6

1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA..................................................................... 6

2 NABAVA .................................................................................................................. 7

2.1 POJEM NABAVNEGA POSLOVANJA PODJETJA........................................................... 7

2.2 VLOGA IN POMEN NABAVE........................................................................................ 8

2.3 NALOGE IN CILJI NABAVE ......................................................................................... 9

3 NABAVA V PODJETJU PALOMA.................................................................... 11

3.1 PREDSTAVITEV PODJETJA....................................................................................... 11

3.1.1 Zgodovinski razvoj podjetja ................................................................................ 11 3.1.2 Kadrovska, lastniška in organizacijska struktura podjetja ................................. 12

3.2 VLOGA NABAVE V PODJETJU................................................................................... 13

3.3 ORGANIZIRANOST NABAVE V PODJETJU................................................................. 13

4 VRSTE PAPIRNIH ODPADKOV....................................................................... 15

4.1 KLASIFIKACIJA PAPIRNIH ODPADKOV.................................................................... 15

4.2 PREVZEM IN SKLADIŠČENJE ................................................................................... 17

4.2.1 Prevzem papirnih odpadkov ................................................................................ 18 4.2.2 Količinski prevzem papirnih odpadkov ............................................................... 18 4.2.3 Kakovostni prevzem papirnih odpadkov ............................................................. 18 4.2.4 Evidentiranje prispelih papirnih odpadkov......................................................... 19 4.2.5 Skladiščenje papirnih odpadkov.......................................................................... 19 4.2.6 Izdaja papirnih odpadkov.................................................................................... 19 4.2.7 Reklamacije papirnih odpadkov in njihovo reševanje......................................... 19

5 IZBIRA DOBAVITELJEV .................................................................................. 21

5.1 IZVEDBA AKTIVNOSTI IN METODE OCENJEVANJA.................................................. 21

5.2 NAMENSKI VPRAŠALNIK ZA OCENITEV DOBAVITELJEV......................................... 22

5.3 POGOSTOST OCENJEVANJA..................................................................................... 23

6 NABAVNE POTI................................................................................................... 24

6.1 DOMAČI TRG ........................................................................................................... 25

6.2 EVROPSKA SKUPNOST ............................................................................................. 25

6.3 TRETJE DRŽAVE IN ŠVICA....................................................................................... 26

4

6.4 POENOSTAVLJENI CARINSKI POSTOPEK ................................................................. 27

6.5 POREKLO BLAGA..................................................................................................... 27

7 NAROČANJE PAPIRNIH ODPADKOV........................................................... 29

7.1 SPOZNAVANJE POTREB ........................................................................................... 29

7.2 INTERNO NAROČILO................................................................................................ 30

7.3 NAROČILO ............................................................................................................... 31

7.4 LIKVIDACIJA RAČUNA............................................................................................. 33

8 CENE PAPIRNIH ODPADKOV......................................................................... 35

9 SKLEP .................................................................................................................... 36

10 POVZETEK........................................................................................................... 37

11 ABSTRACT ........................................................................................................... 38

12 LITERATURA IN VIRI ....................................................................................... 39 KAZALO SLIK: SLIKA 1: ORGANIZACIJSKA SHEMA DRUŽBE PALOMA D. D.................................................... 12 SLIKA 2: ORGANIZACIJSKA SHEMA NABAVE V DRUŽBI PALOMA D. D.................................... 14 SLIKA 3: PREGLED DOBAV PAPIRNIH ODPADKOV V ODSTOTKIH PO NABAVNIH TRGIH, V LETU

2007 ............................................................................................................................. 24 SLIKA 4: PREGLED DOBAV PAPIRNIH ODPADKOV IZ DOMAČEGA TRGA, V TON, ZA LETO 2007

..................................................................................................................................... 25 SLIKA 5: PREGLED DOBAV PAPIRNIH ODPADKOV IZ EVROPSKE SKUPNOSTI, V TON, ZA LETO

2007 ............................................................................................................................. 26 SLIKA 6: PREGLED DOBAV PAPIRNIH ODPADKOV IZ TRETJIH DRŽAV IN ŠVICE V T ZA 2007 ... 26 SLIKA 7: NABAVNI PROCES................................................................................................... 29 SLIKA 8: PREGLED CEN PAPIRNIH ODPADKOV JANUAR 2004 DO MAJ 2007............................ 35

5

1 UVOD Podjetja, ki se zavedajo pomembnosti nenehnega izboljševanja poslovanja in rasti kot edine možnosti, da ohranijo svojo avtonomijo, morajo v današnjem globalnem in izredno dinamičnem svetu nenehno iskati možnosti sodelovanja na mednarodnih trgih, v vseh mogočih smereh. Pojmi in cilji, kot so uspešnost, učinkovitost, konkurenčnost, h katerim danes vsa podjetja in posameznik težijo, so dosegljivi samo na mednarodnih trgih. Temeljni cilj vsakega podjetja je trdna in stabilna konkurenčna sposobnost, ki je bistveni element uspešnega poslovanja in ga je vse težje doseči. Zaradi nenehnih spremenljivih pogojev proizvodnje in zahtev zunanjega okolja se morajo podjetja tem spremembam hitro prilagajati z različnimi kombinacijami proizvodnih in tržnih dejavnikov. Glede na spremembe v mednarodnem okolju morajo podjetja delovati prožno in upoštevati dinamičen vidik razvoja zunanjega okolja. Tudi v papirni industriji je potrebna hitra prilagodljivost tržnim razmeram na evropski in svetovni ravni, saj je uspešnost papirnic v precejšni meri odvisna od nabave surovin, med katerimi imam velik vpliv prav so celuloza in stari papir. Danes kar 50 % papirne industrije pridobi svoj potreben material za proizvodnjo z zbiranjem starega papirja. Papir je tudi eden najbolj recikliranih proizvodov v Evropi in Evropa je globalni zmagovalec v recikliranju papirja, saj ga predela skoraj 56 %. Vsa papirna industrija stremi k temu, da bi reciklirala še več papirja in do leta 2013 v procesu proizvodnje dosegla kar 66 % predelavo starega papirja.

1.1 Opredelitev problema Z razdelitvijo bivše skupne države Jugoslavije in z vstopom Slovenije v Evropsko unijo so se na področju nabave odprle nove možnosti. Z odprtjem evropskega trga se je povečala ponudba na vseh področjih nabave, istočasno pa so se prekinile nekatere nabavne poti na južnih trgih, zaradi različnih dejavnikov, kot so carinske omejitve, nove lastniške strukture in povezovanja podjetji, v veliki meri pa so se spremenile tudi transportne poti. Z liberalizacijo trgov znotraj Evropske unije smo pridobili možnost prostovoljne izbire dobaviteljev, z globalizacijo pa hitrejši in učinkovitejši dostopu do trgov, kljub kulturni različnosti. To je pomembno tudi za družbo Paloma d. d., ki se mora kar najhitreje prilagajati novim pogojem in zahtevam v vse bolj turbulentnem okolju. Družba Paloma izgublja svojo konkurenčno prednost na račun hitrega razvoja in specializacije konkurenčnih podjetij, kakor tudi zaradi povezovanj trgovcev in širjenja trgovskih verig v Evropski uniji in izven nje. Prestrukturiranje samega podjetja Paloma poteka vseskozi prepočasi navkljub zavedanju, da danes za uspešno poslovanje ne zadošča več prepoznavna blagovna znamka, temveč je potreben nenehen tehnološki razvoj podjetja in izdelkov, če hoče postati podjetje eden izmed globalnih igralcev. V prvem delu diplomske naloge je predstavljena osnovna vloga in naloge nabave v Palomi d. d., v drugem delu pa se diplomsko delo osredotočil na same papirne odpadke in sicer na nabavne poti, na izbiro potencialnih dobaviteljev, naročanje ter prevzem in skladiščenje.

6

1.2 Cilji in namen Namen diplomskega dela je predstavitev spoznanj iz dolgoletne nabavne prakse v podjetju Paloma d. d., še posebej pri nabavi papirnih odpadkov, saj so ti eden izmed strateških surovin, ki jih Paloma uporablja v svojem procesu proizvodnje. V njej predstavljamo podjetje Paloma d. d., papirne odpadke, skladiščenje le-teh, izbiro dobaviteljev ter nekaj osnovnih podatkov o gibanju cen. V diplomskem delu predstavljamo tudi izhodišča nabavnih poti papirnih odpadkov, ki smo jih spoznali s pomočjo raziskave. Cilj diplomskega dela je predstavitev podjetja Paloma d. d. in pomen papirnih odpadkov za njeno poslovanja. Predstavili bomo osnovne vrste papirnih odpadkov, ki se pojavljajo na trgu in so za vso papirno industrijo strateškega pomena. Skozi diplomsko nalogo bomo spoznali Palomo d. d., Sladkogorsko tovarno papirja, njeno organizacijo in upravljanje z papirnimi odpadki. Pred to predstavitvijo je podanih še nekaj osnovnih pojmov o nabavi, kot so značilnosti nabavnega poslovanja podjetja, vloga in pomen nabave, kakor tudi naloge in cilji nabave, ki se pojavljajo v poslovnem procesu vsakega podjetja. Eden izmed ključnih ciljev diplomskega dela je tudi prikaz papirnih odpadkov kot strateško vhodno surovino v proizvodnji higiensko papirne konfekcije.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave V diplomskem delu bomo analizirali nabavo papirnih odpadkov v podjetju Paloma d. d.. Sam sem v podjetju Paloma zaposlen že vrsto let in sem odgovoren za nabavo papirnih odpadkov. V raziskovalnem delu bomo uporabili notranje interne podatke in informacije ter tujo in domačo literaturo. Nabava papirnih odpadkov je zelo zahtevna zaradi značilnosti le-teh, zato je nujno potrebno, da nabavno osebje pri nabavi papirnih odpadkov pozna sestavo papirnih odpadkov in proizvodni proces. V veliko pomoč pri tem so znanja in izkušnje nabavnega osebja pridobljena v praksi.

1.4 Predvidene metode raziskovanja Diplomsko delo spada med poslovne raziskave, kjer se bomo osredotočili na nabavo papirnih odpadkov v podjetju Paloma d. d.. Z analizo je ugotovljeno stanje v določenem trenutku, zato gre za statično metodo poslovne raziskave. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela, kjer je uporabljen deskriptivni in analitični pristop raziskovanja. V okviru deskriptivnega pristopa je opisan proces nabave papirnih odpadkov v podjetju Paloma d. d.. Pri pisanju so uporabljeni primarni podatki, pridobljeni na podlagi 30-letnih izkušenj dela v nabavni službi in so osnova organizacijskih predpisov znotraj podjetja, ter sekundarni viri podatkov iz domače in tuje literature, to so različne strokovne knjige, učbeniki in ostala javno dostopna literatura.

7

2 NABAVA Nabava, kot vir prihrankov v podjetjih in organizacijah, pridobiva vse večji pomen. Vse težje je proizvajati izdelke po tržni ceni ter jih prodajati po ustrezni ceni in ob tem dosegati dobiček. Vodstva podjetij zaradi tega vidijo nabavo, kot še ne dovolj izkoriščen vir možnih prihrankov v podjetju. Vrednostno predstavlja celotna nabava v proizvodnih podjetjih več kot polovico prihodkov od prodaje. Vsak prihranek na nabavni strani se pozitivno odraža v poslovanju podjetja in je mnogo bolj sprejemljiv kot morebitno povišanje prodajnih cen končnih izdelkov za zahtevnih trgih. Prihranek pridobljen na nabavni strani je veliko »vrednejši« od prihranka katere koli druge funkcije ali procesa v podjetju. Nabava je poleg proizvodnje in prodaje najpomembnejša funkcija v proizvodnih podjetjih, v trgovinskih podjetjih pa je njena vloga še večja. Zato lahko nabavo pojmujemo kot poslovno dejavnost, ki je odgovorna za oskrbo vseh potrebnih nabavnih dobrin in storitev v podjetju. (Završnik, 2005. str. 4) Nabavna funkcija običajno vključuje proces nakupovanja, in sicer opredelitev potreb, izbiro dobavitelja, dogovarjanje o primerni ceni, določitev plačilnih in dobavnih pogojev, sklenitev pogodbe ali naročanje in spremljanje izpolnjevanja naročila. Skratka, nabavna funkcija naj zagotovi opremo, material, druge potrebščine in storitve ustrezne kakovosti, v ustreznih količinah, po primerni ceni in pri pravem viru (Aljian, 1983. str. 3).

2.1 Pojem nabavnega poslovanja podjetja V ožjem pomenu zajema nabavno poslovanje vsakega podjetja nakup izdelkov po dogovorjeni ceni na določenem trgu. V širšem pomenu pa obsega nabavno poslovanje poleg samega nakupa izdelkov predvsem še naslednje dejavnosti:

- raziskovanje nabavnega trga, - planiranje nabave, - oblikovanje nabavne politike, - sklepanje nabavnih dogovorov, - količinski in kakovostni prevzem materiala, - analiziranje in evidentiranje nabavnih poslov.

V preteklih letih se je pojmovanje o nabavi zelo spremenilo, saj so jo pričeli obravnavati kot posebno poslovno funkcijo, katere cilj je predvsem učinkovito gospodarjenje z izdelki, kar se kaže v smotrnejši nabavi, skladiščenju in kontroli. Nabavno poslovanje postaja vse bolj osebno, zahtevno in zapleteno. Nekdanjo funkcijo naročanja in prevzemanja ter skladiščenja materialov sedaj dopolnjujejo še trženjske funkcije, in sicer: proučevanje nabavnega trga, planiranje nabave, izbiranje dobaviteljev, odločitve o oblikah in načinih nabavnega poslovanja ter nabavnih poteh, komuniciranje z dobavitelji in kupci, analiziranje in evidentiranje nabave. Ustrezna in učinkovita priprava vsakega posameznega nabavnega procesa in pravilna politika podjetja lahko bistveno pripomoreta k ekonomičnosti nabave, s tem pa tudi k uspešnemu poslovanju podjetja.

8

Nabava se sooča z vprašanji, kot so: - kaj kupiti, - koliko kupiti, - kdaj kupiti, - kje kupiti, - po kakšnih pogojih kupiti, - koliko plačati.

2.2 Vloga in pomen nabave Pomembnost nabave narašča kot posledica večje specializacije podjetij na posamezne dejavnosti (Gadde, 1993, str. 5-6). Z vse večjo diferenciacijo in specializacijo sorazmerno narašča stopnja materialnih stroškov, zato je nabava vse bolj pomembna kot komponentna funkcija v podjetju. Drugi faktor, ki vpliva na vse večjo pomembnost nabave, je vse večja povezanost z dobavitelji, ki sloni na dolgoročnem sodelovanju. Nanaša se tako na tok materiala kot na poslovanje preko elektronskih povezav in skupnega tehnološkega razvoja. Nadaljnji razlog, ki poudarja pomembnost nabave je, da ima ta velik vpliv na dobičkonosnost podjetja in tudi direkten vpliv na prihodke. Če predpostavljamo, da so vse ostale spremenljivke nespremenjene, predstavlja EURO v nabavi, EURO v dobičku. Vendar si marsikdo poenostavljeno predstavlja, da je prihranjen EURO iz naslova nižje cene tisti EURO, ki vpliva na dobiček. To je daleč od resnice, saj moramo temu EURO odšteti indirektne dodatne stroške, ki se pojavijo kot posledica poceni nakupa, največkrat se ti stroški pojavijo v proizvodnem procesu. Potočnik (2002,20) piše v svojem delu, da nabava pomembno vpliva tudi na dobičkonosnost:

- če je delež nabavnih stroškov v celotnih stroških sorazmerno zelo velik (50 in več odstotkov),

- če se nabavne cene kratkoročno hitro spreminjajo, - kadar je potrebno upoštevati modne dejavnike, - kadar je trg končnih izdelkov zelo konkurenčen.

Ena izmed pomembnih vlog nabave je tudi nabava materiala na zalogo, kar pomeni, da je želeni material vedno na zalogi, istočasno pa pomeni tudi vezavo finančnih sredstev. Teoretično težko rešljivo je vprašanje stroškov za kapital, vezan v zalogah. Najpreprosteje je, če se ti stroški pojmujejo kot obresti za čas vezave kapitala za dobo, ki je enaka dobi vezave kapitala. Tudi v tem primeru ni natančnega izračuna, ker je treba upoštevati povprečje časa vezave, kreditne pogoje različnih bank itd. Stroške vezave je mogoče računati tudi na podlagi oportunitetnih stroškov (izgubljen prihodek in dobiček), če bi se ta kapital naložil v kako drugo dejavnost. Zaradi navedenega je treba ugotoviti optimalno naročeno količino materiala. Pri tem je treba upoštevati predvsem nabavne stroške in stroške zaloge ter tudi druge dejavnike, ki vplivajo na nabavno količino, kot so možnost ali nezmožnost nabave poljubnih nabavnih količin, pokvarljivost materiala in posebne zahteve proizvodnega procesa (Logožar, 2004, str. 101).

9

2.3 Naloge in cilji nabave Pogoj za uspešno nabavo je dobro poznavanje nabavnega trga, to je dobaviteljev in njihove ponudbe. Skupaj s proizvodnjo in prodajno službo mora nabavna služba določiti asortiment izdelkov, ki jih bo nabavila. Sodobno nabavno poslovanje ni omejeno le na nakupno delovanje, ampak vsebuje vse dejavnosti, ki nabavo opredeljujejo čedalje bolj kot strateško poslovno področje. Najpomembnejše dejavnosti nabave so:

- raziskava nabavnega trga, - planiranje nabave, - sprejemanje nabavnih odločitev, - priprava in izvršitev nabave (nabavni postopki), - evidentiranje nabave, - analiziranje nabave, - nadzor nad nabavo.

Organizacije, ki so na nabavnem trgu marketinško naravnane, bodo udejanjale strategije nabavnega marketinga, da bi dosegle primerjalne konkurenčne prednosti na nabavnem trgu. Pojem »strategija nabavnega marketinga« pomeni vse tiste načine doseganja ciljev organizacije na nabavnem trgu, s katerimi organizacija vpliva na oblikovanje in ohranjanje primerjalne konkurenčne prednosti na nabavnem trgu. Osnovni cilji nabave so naslednji:

1. Preskrba vseh porabnikov v podjetju z ustreznimi količinami in kakovostjo potrebnega materiala ob planiranih časovnih terminih (upoštevati standarde kakovosti).

2. Kupovati konkurenčno in pametno. Kupovati konkurenčno pomeni vzdrževanje moči ponudbe in povpraševanja, ki regulira cene in razpoložljivost materiala. Pametno kupovanje pomeni stalno iskanje boljšega materiala, ki prinaša najboljšo kombinacijo cene, kakovosti in storitev.

3. Dosegati najboljšo kombinacijo cene, kakovosti in dobave. To so trije faktorji, ki vplivajo na naročilo: najprej kakovost, nato dobava in šele nazadnje cena.

4. Minimiziranje izgub, ki se nanašajo na zaloge, ki pa so lahko rezultat stroškov za presežke na eni strani in stroškov zaradi nezadostnih zalog na drugi strani. Najbolj radikalna rešitev je sistem J.I.T. (just in time), kjer ne potrebujemo zalog, ampak gre material takoj v proizvodnjo.

5. Negovati dobre odnose z dobavitelji, sodelovanje in razvijanje oblike takojšne dobave, reševanje problemov, pogajanja glede cen in razvoja novega izdelka.

6. Razvijanje zanesljivih alternativnih (nadomestnih) virov nabave. To je pogosto eden najtežje dosegljivih ciljev, posebno takrat, kadar v drugih oddelkih mislijo, da nabava plačuje previsoko ceno kateremu od teh virov.

7. Izkoriščanje prednosti standardizacije in specifikacije posameznih delov. 8. Spremljanje marketinških trendov in ohranjanje tekmovalnega položaja v podjetju. 9. Ustvarjanje in vzdrževanje dobrih delovnih in medosebnih odnosov z ostalimi

službami v podjetju. 10. Izobraževanje, razvijanje in motiviranje profesionalno kompetentnega nabavnega

osebja. Nekatera uspešna podjetja so naredila še en korak v razvoju nabavnega marketinga, saj na področju nabavnega marketinga z velikim uspehom že aktivno uporabljajo koncept tako

10

imenovanega reverzibilnega marketinga. Reverzibilni marketing oziroma marketing v obratni smeri pa odlikuje v celoti aktiven odnos kupca do prodajalca za uresničitev praviloma dolgoročnih kupčevih ciljev, saj tako predstavlja najbolj aktivno obliko nabavnega marketinga, ki omogoča predvsem naslednje:

- vodenje aktivne strategije razvijanja dobaviteljev, - tesno in dolgoročno ciljno usmerjeno sodelovanje med kupcem in dobaviteljem, - vezavo na manjše število dobavitelje, - usmerjenost v prihodnost, ki pa zahteva natančno raziskovanje in načrtovanje, - doseganje bistveno boljše kvalitete dobavljenih materialov in sestavnih delov, - znižanje celotnih stroškov nabave tudi do 30 %, - lažje in učinkovitejše doseganje ciljev in strategije podjetja kot celote (Kešič, 1998.

str. 199).

11

3 NABAVA V PODJETJU PALOMA

3.1 Predstavitev podjetja Paloma je delniška družba, ki v letošnjem letu praznuje 135-letno tradicijo proizvodnje in trženja higienskih papirjev v Evropi. Ponaša se z uveljavljeno blagovno znamko Paloma. Poslanstvo podjetja se zrcali v ponudbi visoko kakovostnih higiensko-papirnih izdelkov, s katerimi izboljšuje kvaliteto vsakdanjega življenja. Porabnikom ponuja širok spekter izdelkov. V svoji viziji želi Paloma postati najpomembnejši in poslovno uspešen regionalni ponudnik visoko kakovostnih higiensko papirnih izdelkov z vodilno lastno blagovno znamko na področju jugovzhodne in vzhodne Evrope ter zanesljiv dobavitelj trgovskih blagovnih znamk na področju jugovzhodne, vzhodne ter zahodne Evrope. Proizvodni in prodajni program družbe Paloma predstavlja široko paleto izdelkov za zadovoljevanje potreb vsakdanjika v gospodinjstvih, kot tudi izdelkov, ki so namenjeni za potrebe institucionalnih potrošnikov (hoteli, restavracije, bolnišnice, šole, industrijski obrati). Proizvodni program obsega:

- toaletni papir, - kuhinjske brisače, - serviete, - žepne robce, - zložene brisače, - toaletni papir v maxi rolah, - brisače v maxi rolah, - kozmetične brisače, - matične zvitke.

3.1.1 Zgodovinski razvoj podjetja Začetek obratovanja Sladkogorske tovarne papirja kot tovarne za proizvodnjo lepenke in lesovine na osnovi vodne moči reke Mure in obsežnih gozdov tj. lesne mase v okolici se prične leta 1883. V letu 1885 se registrira za proizvodno dejavnost in že zaposluje 60 delavcev. Leta 1895 tovarna pogori in v letu 1898 ponovno oživi z novim lastnikom Danielom Feuerloscherjem. Ta je z novo posodobitvijo (hidravlična brusilnika) omogočil znatno povečanje proizvodnje. Leta 1908 tovarna preide v družbo z omejeno zvezo, čigar lastniki so bili družina Feuerlascher s štirimi solastniki. 1921 nakup prvega papirnega stroja in v letu 1925 postavitev tovorne žičnice med Sladkim Vrhom in Šentiljem v transportne namene. Dvakratno ali trikratno nakladanje in prekladanje surovin, velika oddaljenost železniške postaje Weitersfeld ter velike prevozne tarife avstrijskih železnic so botrovale odločitvi Sesslerja (sorodnik Josipa Rosenberga) za izgradnjo 6,2 km dolge žičnice. Po končanju druge svetovne vojne se združi papirna industrija severovzhodne Slovenije v združeno podjetje, ki se je imenovalo Sever papir. V teh letih se je podjetje prvič uspešno borilo proti načrtovani likvidaciji. Z letom 1954 se prične načrtna dejavnost podjetja v izdelavo mehkih papirjev in v letih od 1961 do 1976 se postavijo štirje novi stroji za izdelavo papirja. Vmes se leta 1967 prične

12

proizvodnja higienske konfekcije in oblikovanje blagovne znamke Paloma. Vsa ta leta število delavcev strmo narašča, saj je bilo leta 1973 zaposlenih že 1100 delavcev, leta 1987 pa že 2019 delavcev. Podjetje do leta 1994 vlaga veliko sredstev v modernizacijo, kljub temu v letu 1995 pride do druge velik krize in podjetju grozi stečaj. V letu 1999 pridobi certifikat ISO 9001 in se leta 2000 preoblikuje v delniško družbo. Nadaljuje s pridobivanjem certifikatov, kot sta ISO 14001 in OHSAS 18001. Trenutno podjetje posluje z izgubo in lastniki intenzivno iščejo rešitev za ohranitev podjetja z strateškim partnerjem ali z dokapitalizacijo.

3.1.2 Kadrovska, lastniška in organizacijska struktura podjetja V Palomi je trenutno zaposlenih 947 delavcev. Skupino Paloma sestavljajo obvladujoča družba Paloma d. d., Sladki Vrh ter naslednje odvisne družbe:

- Paloma PIS, Sladki Vrh (53,89 % lastništvo), - Paloma Nord, Stockholm, Švedska (100 % lastništvo), - Paloma Zagreb, Zagreb, Hrvaška (100 % lastništvo).

Struktura delničarjev je naslednja: - Kapitalska družba, d. d. (37,48 % delnic), - Slovenska odškodninska družba, (33,49 % delnic), - Aktiva naložbe (8,60 % delnic), - Medaljon (6,01 % delnic), - GG Bled (2,47 % delnic), - Zvon Ena ID (1,47 % delnic), - ostali mali delničarji (10,48 % delnic).

Trenutna organizacijska struktura:

Slika 1: Organizacijska shema družbe Paloma d. d. Vir: Interni vir Paloma d. d.

13

3.2 Vloga nabave v podjetju Vloga nabave v podjetju Paloma d. d. je preskrba vseh porabnikov v podjetju. Večino nabave predstavljajo dobavitelji celuloze, papirnih odpadkov, embalaže in energije, saj Paloma za letno proizvodnjo 68.000 ton papirja potrebuje:

- 53.000 papirnih odpadkov, - 22.000 celuloze, - 24.000.000 Sm³ zemeljskega plina, - 79.000.000 kwh električne energije, - 214.000 ton pare, - 30.000.000 m³ komprimiranega zraka.

Razmerje v porabi celuloze in papirnih odpadkov se spreminja glede na proizvodni program končnih izdelkov. Paloma je v letu 2007 nabavila 40.000 ton celuloze in 25.000 ton papirnih odpadkov. Na zahtevo prodajnega sektorja po večjem prodajnem deležu izdelkov iz celuloze je prišlo do povečanja nabave celuloze. Posledično to pomeni zmanjšanje potrebe po papirnih odpadkih, kajti trenutna maksimalna kapaciteta papirja v osnovni proizvodnje znaša 68.000 ton na leto. Na manjšo nabavo starega papirja je vplivala tudi zmanjšana proizvodnja na papirnem stroju 3, zaradi pomanjkanja prodajnih naročil končnih proizvodov in prekinitev poslovnega sodelovanja s podjetjem Horgen iz Švice. Nabava papirnih odpadkov poteka direktno in preko posrednikov od zbiralcev papirnih odpadkov, s katerimi ima Paloma d. d. podpisane tehnično-prevzemne pogoje in so ocenjeni kot potrjeni dobavitelji. Zaradi potreb proizvodnje papirja, ki dnevno porabi od 170 t do 190 t različnih vrst papirnih odpadkov, glede na vrsto papirja, ki ga izdeluje, mora stalno imeti nadzor nad predvidenim dohodom in zalogo papirnih odpadkov.

3.3 Organiziranost nabave v podjetju Nabava v Palomi je organizirana po tradicionalni organizaciji nabave. Po tej organizacijski strukturi je nabava razdeljena na tri skupine:

- Prva skupina se ukvarja z nabavo osnovnih surovin, kot so celuloza, papirni odpadki itd.

- Druga skupina se ukvarja z nabavo embalaže, tako osnovne embalaže (folija) kakor tudi transportne embalaže (karton, palete).

- Tretja skupina se ukvarja z nabavo tehničnega materiala. Ker se je število zaposlenih v podjetju ves čas zmanjšuje, prav tako pa se spreminjajo tudi pogoji poslovanja, je v pripravi nova organizacijska oblika nabavne službe v Palomi. Zaradi tega trenutno v nabavi ni strogo ločenega dela po skupinah nabave materialov kot je navedeno zgoraj, ampak se referenti nabave med seboj dopolnjujejo. Trenutno je nabava direktno podrejena vodstvu in zaposluje 8 ljudi.

14

Slika 2: Organizacijska shema nabave v družbi Paloma d. d. Vir: Interni vir Paloma

Direktor nabave

1. skupina materiala Samostojni referent Referent nabave I. Referent nabave II.

2. skupina materiala Samostojni referent Referent nabave I. Referent nabave II.

3. skupina materiala Samostojni referent Referent nabave I. Referent nabave II.

Nabavna administracija

15

4 VRSTE PAPIRNIH ODPADKOV Recikliranje papirja se je v Evropi v devetdesetih letih 20. stoletja izrazito povečalo. Količina zbranega in recikliranega papirja je bila ob koncu desetletja za približno dve tretjini večja kot na začetku. Kar pomeni, da je bila stopnja reciklaže (odstotek uporabe papirnih odpadkov v skupni porabi papirja) na evropski ravni v letu 2003 kar 53,9 %; leta 1990 pa samo 38,8 %. V letu 2003 je bilo v zahodni Evropi zbranih in porabljenih 43,7 milijonov ton papirnih in kartonskih odpadkov. V veliki meri je k povečanju pripomogla tudi vzpostavitev sistema ločenega zbiranja odpadkov, ki so primerni za reciklažo. V papirni industriji smo prepričani, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje.

4.1 Klasifikacija papirnih odpadkov Evropska lista standardnih vrst papirnih odpadkov je bila pripravljena za uporabo v industriji, organizacijah in drugih, ki se interesno vključujejo v področje papirnih odpadkov. Predstavlja pomoč pri nakupu in prodaji teh surovin, ki so namenjene za ponovno predelavo v papirni in kartonski industriji. Ta lista standardnih vrst papirnih odpadkov nudi pomoč tudi carinskim in davčnim organom, ki so povezani z izvajanjem in kontrolo carinskih predpisov ter ravnanjem z odpadki in so pristojni za razvrščanje teh surovin. Namen te Evropske liste ni definirati vse papirne odpadke, ki se pojavljajo na različnih trgih. Definirala naj bi le glavne vrste, ki se pojavljajo na evropskem trgu. Opis vrst je kratek. Za izpolnjevanje posebnih zahtev bodo tudi v bodoče veljali posebni dogovori med kupcem in prodajalcem. Papirni odpadki iz sortirnic komunalnih odpadkov niso primerni za uporabo v papirni industriji. Ta standardna klasifikacija vrst vključuje tudi Skupino 5 – Posebne vrste, ki se v večini primerov lahko reciklirajo samo po posebnih postopkih. Do vključitve Skupine 5 v Listo standardnih vrst je prišlo zaradi obstoječega stanja na evropskem trgu. Recikliranje teh kvalitet je možno samo pri omenjenem številu proizvajalcev papirja, ki se nahajajo samo v nekaterih državah. Paloma d. d. je v Listo standardnih vrst vključila tudi Skupino 6 – Odpadki, ki niso zajeti v drugih skupinah. To so odpadki, ki nastajajo pri proizvodnji tissue papirjev. Papirni odpadki so razvrščeni v naslednje vrste: * Skupina 1: Nižje (slabše ) vrste

- 1.01: Nesortirani, mešani papirni odpadki, neželjene snovi odstranjene - 1.02: Sortirani mešani papirni odpadki - 1.03: Sivi karton - 1.04: Odpadki iz veleblagovnic - 1.05: Odpadna embalaža iz valovite lepenke - 1.06: Neprodane ilustrirane revije - 1.06.01: neprodane ilustrirane revije brez lepljenih hrbtov - 1.07: Telefonski imeniki - 1.08: Časopisi in revije 1, mešano - 1.09: Časopisi in revije 2, mešano - 1.10: Revije in časopisi, mešano

16

- 1.11: Deinking material

*Skupina 2: Srednje vrste - 2.01: Časopisi - 2.02: Neprodani časopisi - 2.02.01: Neprodani časopisi, flekso tisk dovoljen - 2.03: Rahlo potiskani beli rezanci - 2.03.01: Rahlo potiskani beli rezanci, brez lepljenih hrbtov - 2.04: Močno potiskani beli rezanci - 2.04.01: Močno potiskani beli rezanci - 2.05: Sortiran pisarniški papir - 2.06: Pisani akti - 2.07: Bele brezlesne knjige - 2.08: Pisani ilustrirani celulozni papirji - 2.09: Samokopirni papirji - 2.10: Beljen, s PE folijo prevlečen brezlesni karto - 2.11: Drug, s PE folijo prevlečen karton - 2.12: Lesovinski brezkončni papirji

*Skupina 3: Boljše vrste - 3.01: Mešani svetlo barvani tiskarski rezanci - 3.02: Mešani brezlesni svetlo barvni tiskarski odpadki - 3.03. Brezlesni knjigoveški rezanci - 3.04: Rahlo potiskani brezlesni rezanci - 3.05: Beli akti, brezlesni - 3.06: Bele poslovne listine - 3.07: Beli brezlesni brezkončni8 obrazci - 3.08: Beljen sulfatni karton, potiskan - 3.09: Beljen sulfatni karton, rahlo potiskan - 3.10: »Multidruck« - 3.11: Beli večplastni karton, močno potiskan (nadomestni kromo karton) - 3.12: Beli večplastni karton, rahlo potiskan (nadomestni kromo karton) - 3.13: Beli večplastni karton, nepotiskan (nadomestni kromo karton) - 3.14: Beli časopisni papir - 3.15: Beli lesovinski premazni in nepremazni papirji - 3.15.01 Beli premazni lesovinski papirji - 3.16: Beli premazni, brezlesni papirji, brez lepljenih hrbtov - 3.17: Beli rezanci - 3.18: Beli brezlesni rezanci - 3.18.01: Beli nepremazni, brezlesni rezanci - 3.19: Beljen, nepotiskan sulfatni karton

*Skupina 4: Kraft papirji - 4.01: Novi rezanci valovite lepenke - 4.01.01: Nerabljena kraft valovita lepenka - 4.01.02: Nerabljena valovita lepenka - 4.02: Rabljena kraft valovita lepenka 1 - 4.03: Rabljena kraft valovita lepenka 2

17

- 4.04: Rabljene vreče iz kraft papirja - 4.04.01 Rabljene vreče iz kraft papirja, s papirj, prevlečenimi s plastičnimi

materiali - 4.05: Nerabljene vreče iz kraft papirja - 4.05.01: Nerabljene vreče iz kraft papirja, s papirji, prevlečenimi s plastičnimi

materiali - 4.06: Rabljeni kraft papir - 4.07: Nerabljeni kraft papir - 4.08: Nerabljen kraft nosilni karton

*Skupina 5: Posebne vrste - 5.01: Papirni odpadki, mešani - 5.02: Embalaža, mešana - 5.03: Kartonska embalaža za pijače - 5.04: Kraft ovojni papir - 5.05: Mokre etikete - 5.06 Mokromočni beli brezlesni papirji, potiskani -

*Skupina 6: Odpadki, ki niso zajeti v drugih skupinah - 6.01: Odpadni tissue papir, beline min. 80 % - 6.02: Odpadni tissue papir, beline min. 70 % - 6.03: Odpadni tissue papir, beline min. 55 %

4.2 Prevzem in skladiščenje Prevzem in skladiščenje papirnih odpadkov se v Palomi d. d. vrši v skladišču surovin, kjer se papirni odpadki skladiščijo na prostor, ki je označen (4 x 4 m) in oštevilčen zaradi neposredne kontrole vnosa papirnih odpadkov na tekoči trak predelave papirja ter morebitnih skritih reklamacij papirnih odpadkov. Prevzem se vrši po predpisanih tehnično prevzemnih pogojih, ki jih je podpisala nabava služba z dobavitelji. Bale papirnih odpadkov morajo biti oblikovane tako, da omogočajo varno in stroškovno ugodno manipuliranje, transport in skladiščenje. Upoštevane mora biti minimalna zahteva glede baliranja:

- minimalna teža bale: 400 kg, - bale 1. kategorije: »srednje bale« - dimenzije: dolžina 1 – 1,5 m; višina in širine:

0,75 – 1,25 m; teža: 400 – 800 kg, - bale 2. kategorije: »velike bale« - dimenzije: dolžina 1 – 2,5 m; višine in širine:

0,75 – 1,25 m; teža: 700 kg in več, - ter minimalna optimalna količina nakladanja na kamion (23.500 kg), katerega

priporočajo smernice CEPI in ERPA. Paloma pri skladiščenju papirnih odpadkov posluje po navodilih, ki so zapisane v sistemskih postopkih. Namen tega navodila je opisati rokovanje s papirnimi odpadki, ki prispejo v družbo, njegovo prepoznavanje, prevzem, označevanje, skladiščenje, evidentiranje, izdajanje in vračanje v skladišče ali dobavitelju. Navodilo se uporablja v vhodnih skladiščih, v nabavi, pripravi dela, vhodni kontroli, razvoju in vzdrževanju. Namen tega navodila je, da je blago oz. so papirni odpadki, ki

18

prispejo v podjetje, podvrženi sledljivosti, ki je potrebna zaradi kvalitetnega nadzora in nadzora porekla blaga.

4.2.1 Prevzem papirnih odpadkov Nabava obvesti skladiščnika o prihodu papirnih odpadkov s potrjenim planom nabave, kopijo naročila, obvestilom o dohodu materialov, kopijo Zahtevka za nabavo ali drugim dokumentom, ki jasno opredeljuje naročene zahteve. Za prevzem blaga v družbi so določena prevzemna mesta v skladišču surovin oz. na področju podjetja, kjer so ta tudi označena in oštevilčena in na katerih se opravi količinski in kakovostni prevzem, če je slednji za blago predviden. Blago, ki se uvozno carini po poenostavljenem postopku (knjigovodski vpisi), se sme razložiti in prevzeti šele po obvestilu nabavnega referenta, po najavi, ki jo nabava pošlje Carinarnici Maribor. Kamionske pošiljke, ki so najavljene prejšnji dan, se lahko razkladajo takoj po prispetju. O slednjih pošiljkah nabava pisno obvesti vhodno skladišče. Za kamionske pošiljke, ki jih nabava najavlja carinarnici sproti ob prispetju, pa obvešča skladišče o dovoljenem pričetku razkladanja ustno ali telefonsko. Skladiščnik mora tranzitne carinske dokumente takoj po prispetju blaga v družbo dostaviti nabavi. Ta postopek ne velja za vagonske pošiljke. Vagoni se lahko pričnejo razkladati takoj po prispetju. Skladiščnik pošlje v nabavo CMR, za katerega se opravi knjigovodski vpis.

4.2.2 Količinski prevzem papirnih odpadkov Ob prispetju papirnih odpadkov v družbo opravi vhodni skladiščnik količinski prevzem. Ustreznost količine preveri s primerjavo med naročeno in dejansko prispelo količino po dobavnem dokumentu (Dobavnica, CMR …). Količine preveri s štetjem in tehtanjem. V primeru količinske neskladnosti blaga ali nepravilne označenosti blaga glede na, z dobaviteljem podpisane, tehnično-prevzemne pogoje, vhodni skladiščnik postopa po sistemskem postopku SP 8.7 – Neskladnosti na vhodu (izpiše Reklamacijski zapisnik).

4.2.3 Kakovostni prevzem papirnih odpadkov S kakovostnim prevzemom blaga je zagotovljeno, da se kontrolira vse blago, ki je z razvojno, tehnološko in kontrolno dokumentacijo določeno za kontrolo in preskušanje. Kakovostni prevzem papirnih odpadkov opravi vhodna kontrola ali prevzemni skladiščnik. Vhodni kontrolor postopa po sistemskem postopku SP 8.1 – Vhodna kontrola. Kakovostni prevzem blaga za nove vrste papirnih odpadkov izvedeta nabavni sektor in proizvodni sektor po predhodni kakovostni analizi s strani laboratorija. V primeru neskladnosti prispelega blaga izvajalec kakovostnega prevzema postopa po sistemskem navodilu SP 8.7 – Neskladnosti na vhodu (izpiše Reklamacijski zapisnik).

19

4.2.4 Evidentiranje prispelih papirnih odpadkov Vhodni skladiščnik v primeru skladnosti z nabavnimi zahtevami in dobavnimi dokumenti evidentira prispetje blaga z vnosom podatkov v skladiščno evidenco, za kar poleg računalniškega informacijskega sistema lahko služi tudi knjiga dohodov ali posebna programska oprema. Količinski prevzem potrdi s podpisom na predhodno izpisano Prevzemnico. Če je prispelo blago navedeno v Spisku blaga za kakovostni prevzem, vhodni skladiščnik ne sme evidentirati prispelega blaga na redno zalogo, dokler ni kakovostno prevzeto s strani vhodne kontrole, nosilca razvojne naloge ali izstavitelja zahtevka za nabavo. V primeru skladnosti z nabavnimi zahtevami izvajalec kakovostnega prevzema ustno dovoli vhodnemu skladiščniku evidentirati prispetje blaga na redno zalogo, kakovostni prevzem pa potrdi s podpisom na Prevzemnico, kjer je vhodni skladiščnik predhodno potrdil količinski prevzem. V primeru odstopanj količine ali kakovosti se postopa po zahtevah sistemskega navodila SP 8.7 - Neskladnosti na vhodu. O dejanskih količinah kakovostnega blaga na vhodnem skladišču je seznanjena nabava, operativna priprava dela in izstavitelj Zahtevka za nabavo. Vhodni skladiščnik shrani original dobavnega dokumenta (Dobavnico, Prevoznico, CMR) in potrjeno Prevzemnico preda v nabavo, prevozni dokument pa v primeru, če je naročnik in plačnik prevoz Paloma, preda referentu za prevoze v skladišču gotovih proizvodov.

4.2.5 Skladiščenje papirnih odpadkov Prevzeti papirni odpadki se skladiščijo na določeno oziroma označeno odložno mesto. Skladiščenje papirnih odpadkov je izvedeno tako, da je pri izdaji hitro dostopno. Papirni odpadki, za katere se je ugotovila neskladnost že na vhodu ali kasneje v procesu proizvodnje, se ločeno skladišči ali odloži in označi z napisno tablo oziroma nalepko »neskladno« ali »reklamacija« ali rdečim kartonom. To pomeni, da je material v reklamacijskem postopku ali pa se pričakuje morebitno dovoljenje za odstopanje (glej SP 8.7 - Neskladnosti na vhodu in SP 8.8 - Neskladnosti v proizvodnji).

4.2.6 Izdaja papirnih odpadkov Izdaja papirnih odpadkov se evidentira v proizvodnji, na podlagi števila bal, ki so bile prenesena na proizvodnji trak oz v proizvodnjo. Na koncu meseca se opravi inventura in se opravi mesečni obračun izdanih surovin.

4.2.7 Reklamacije papirnih odpadkov in njihovo reševanje Količinska odstopanja ugotavlja skladiščnik, ki v primeru neskladnosti nabavnih zahtev s podatki na dobavnem dokumentu izpiše in podpiše Reklamacijski zapisnik (količina). Podatek o številki zapisnika pridobi v kontroli kakovosti, ki vodi evidenco vseh neskladnosti na vhodu.

20

Reklamacijski zapisnik vsebuje osnovne podatke za sledljivost papirnih odpadkov in reklamirano količino. Izpiše se v dveh izvodih, od katerih se en izvod preda nabavi, da lahko le-ta izvede reklamacijo količine prispelega papirnega odpadka dobavitelju. K reklamacijskemu zapisniku se priloži dobavni dokument. Izvod Reklamacijskega zapisnika pa vhodni skladiščnik shrani do poslovne rešitve, s katero je s strani nabave pisno obveščen, oziroma so mu dana navodila ali dokumentacija za ustrezno evidentiranje oziroma zavrnitev pošiljke. Odstopanja od kakovostnih zahtev ugotavlja vhodna kontrola, ki po potrebi vključi laboratorijsko kontrolo. Osnova za reklamiranje papirnih odpadkov so naročilne zahteve (pogodba, tehnično prevzemni pogoji, tehnične zahteve ali standardi), v katerih so definirane karakteristike kakovosti. V primeru neskladnosti vhodni kontrolor izpiše Reklamacijski zapisnik (kakovost) v dveh izvodih. Reklamacijski zapisnik mora vsebovati vse osnovne podatke za sledljivost papirnih odpadkov in ugotovljena odstopanja. Podpiše pa ga vodja kontrole kakovosti. V enem izvodu se Reklamacijski zapisnik preda nabavi v nadaljnjo uporabo pri reševanju reklamacije, drugi izvod pa shrani tisti, ki ga je izpisal. Nabava lahko v smislu najprimernejše odločitve o reklamaciji kontaktira z osebo, ki je definirala tehnične zahteve za papirne odpadke, oziroma z osebo, ki je podala zahteve za nabavo. Slednja oseba mora takoj podati odločitev v Reklamacijski zapisnik. V kolikor nabava nedvoumno ugotovi neskladnost med naročilnimi zahtevami za blago in kakovostjo prispelih papirnih odpadkov, mora sama izpisati odločitev v Reklamacijski zapisnik. To stori takoj po prejetju Reklamacijskega zapisnika. Po sprejeti odločitvi za reklamacijo nabava takoj pristopi k izvedbi reklamacije s tem, da pisno obvesti dobavitelja o njej. V ta namen mu lahko tudi pošlje kopijo Reklamacijskega zapisnika ali pa mu slednjega pošlje po telefaxu. Nabava takoj po rešitvi reklamacije z dobaviteljem v Reklamacijski zapisnik vpiše poslovno rešitev. Direktor komercialnega področja poslovanja sme z vednostjo direktorja tehnično-proizvodnega področja poslovanja sprejeti poslovno odločitev v smislu zaustavitve reklamacijskega postopka v primeru, če bi takšna odločitev pozitivno vplivala na bodoče sodelovanje z dobaviteljem. Kopijo zapisnika nabava dostavi vodji kontrole kakovosti za izdelavo Poročila o kakovosti. V primeru, da je s strani dobavitelja prispelo neskladno blago in je bilo v okviru reševanja reklamacije takoj dogovorjeno vračilo blaga dobavitelju, se blago ne evidentira. V nasprotnem primeru pa se dohod blaga evidentira na reklamacijsko skladišče. Kot podlaga za evidentiranje blaga služi Reklamacijski zapisnik. Reklamacijski zapisnik izpiše skladiščnik v primeru manjka blaga (odstopanje nad 200 kg) in sektor kontrole in kakovosti v primeru odstopanj od potrjene vlage in kvalitete na tehnično prevzemnih pogojih. Reklamacijski zapisnik se dostavi v nabavo v nadaljnje reševanje. V primeru reklamacije vlage ali kakovosti papirnih odpadkov, za katere je bila ugotovljena drugačna vlaga od dogovorjene, oziroma, če papirni odpadki ustrezajo drugačni klasifikaciji, vhodni skladiščnik izpiše Prevzemnico s količino in klasifikacijo, ki ustreza rezultatom analize. Referent nabave takoj pristopi k reševanju reklamacije.

21

5 IZBIRA DOBAVITELJEV Podjetje ne more samo obvladovati vseh procesov v toku proizvodnje izdelka, od surovin do končnega proizvoda. Za povečanje učinkovitosti v podjetju moramo najti ustrezno ravnovesje med lastno in zunanjo proizvodnjo. Neki japonski pregovor pravi: »Dobavitelji so zrcalo podjetja«. O razmerah v lastnem podjetju se lahko veliko naučimo, če proučimo dobavitelje. Odnosi med dobaviteljem in odjemalcev imajo velik vpliv na kakovost, pretočni čas in na stroške. Zato moramo razmisliti o tem, na kakšen način lahko dobaviteljem pomagamo pri razvoju proizvodnih sistemov. (Kobayashi, 2003. str. 152). Paloma zaradi specifičnih vrst papirnih odpadkov izvaja nabavo tako doma kot v tujini. Ker ima vpeljan sistem ISO ima tudi za izbiro dobaviteljev predpis, ki ima naslednje značilnosti. Postopek opisuje metode ocenjevanj in izbiro dobaviteljev oziroma izvajalcev storitev s ciljem, da se oceni njihova sposobnost in da se izbere tistega, ki izpolnjuje vse pogoje za zagotavljanje kakovosti za družbo pomembnega blaga oziroma storitev. Postopek ocenjevanja in izbire dobaviteljev/izvajalcev storitev se izvaja za tiste, ki dobavljajo strateško pomembno blago/storitev in za blago/storitev, ki ima direkten vpliv na kakovost proizvoda (dobavitelji surovin, pomožnih sredstev, rezervnih delov za vzdrževanje ...). Z določili postopka so seznanjeni vsi, ki so vključeni v ocenjevanje in izbiro dobavitelja ali izvajalca storitev.

5.1 Izvedba aktivnosti in metode ocenjevanja Pravilna, tudi racionalna izbira dobavitelja je odvisna tudi od pravilnega postopka izbire dobavitelja, ki vsebuje naslednje stopnje:

- Vodja nabave mora najprej upoštevati vse razpoložljive vire informacij o dobaviteljih.

- Določi merila izbirnega procesa skupaj z vsemi sodelujočimi predstavniki posameznih funkcij podjetja.

- Sledi neformalno zbiranje eksplorativnih informacij, da se na začetku postopka izločijo očitno neprimerni kandidati dobaviteljev (proces izbire je namreč drag in zamuden). Tu so pomembne informacije o proizvodnih zmogljivostih, tehnologiji in proizvodnih potencialih dobaviteljev.

- Tako imenovane »polfinaliste« je treba nato podrobno proučiti na podlagi posebej pripravljenih vprašalnikov.

- Odgovore pregleda vodja nabave s skupino sodelujočih. - Sledi obisk te skupine pri tistih dobaviteljih, ki na osnovi informacij najbolje

zadovoljujejo merila in pogoje ter kažejo zanimanje za poslovno sodelovanje. Skupina si ogleda podjetje dobavitelja in se pogovarja z vodilnimi v podjetju.

- Skupina izbere najprimernejšega dobavitelja. ( Završnik, 2004, str. 56-57)

Dobavitelji oziroma izvajalci storitev v Palomi se ocenjujejo z naslednjimi metodami: - upoštevanje veljavnega certifikata izdanega od mednarodno priznane inštitucije

(npr. ISO 9001, ISO 14001, EN 45000, OHSAS18001…),

22

- z oceno vzorca, - z izvedbo presoje dobavitelja na podlagi namenskega ali za konkreten proizvod

izdelanega vprašalnika, - z upoštevanjem predhodnih lastnih dobrih izkušenj z dobaviteljem, priporočil in

referenc sorodnih družb.

Najpogostejša je metoda upoštevanja predhodnih lastnih izkušenj, pri novem blagu pa ocena vzorca. Vse druge metode ocenjevanja se izberejo glede na potrebo oziroma kompleksnost zahtev po kakovosti za posamezno blago oziroma storitev. V primeru, da ima dobavitelj certificiran sistem kakovosti poslovanja po enem izmed standardov serije ISO (npr. ISO 9001) ali drugih mednarodnih standardov, se pri ocenjevanju le-to upošteva, ni pa izključnega pomena za uvrstitev dobavitelja v seznam odobrenih dobaviteljev. Ocenjevanje in potrjevanje vzorca blaga se izvaja v primeru:

- novega blaga, ki se bo vgrajeval v proizvode, - novega dobavitelja, - spremembe proizvodnega procesa ali uporabljenih/vgrajenih novih surovin v blago

pri dobavitelju. Oceno in potrjevanje vzorca izvede naročnik, ki je dolžan izdelati tudi kriterije sprejemljivosti.

5.2 Namenski vprašalnik za ocenitev dobaviteljev

Namenski vprašalnik se izdela in uporabi za ocenjevanje dobavitelja, blaga ali storitve, vsebuje pa vprašanja glede vgrajenih surovin, dokumentiranosti proizvodnega procesa, kontroliranja in preskušanja gotovih proizvodov, umerjenosti kontrolno-preizkuševalne opreme, zagotavljanja sledljivosti ter statusa kontroliranja in preskušanja. Za ocenjevanje dobavitelja z vidika ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja se dobavitelju pošlje Vprašalnik za oceno dobavitelja po kriteriju ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu. Pri ocenjevanju dobavitelja se upoštevajo predhodne izkušnje z dobaviteljem iz predhodnih dobav kakor tudi reference in priporočila drugih družb. Pri ocenjevanju dobavitelja sodelujejo strokovnjaki, ki so strokovno sposobni oceniti sprejemljivost proizvoda ali storitve. Ocenjevalno skupino tvorijo največ trije člani iz različnih strokovnih področij oziroma poslovnih funkcij. Pri oceni cene nabava postopa primerjalno. Sistem ocenjevanja sposobnosti dobaviteljev temelji na štirih vidikih: kakovost proizvoda, komercialni vidik, podpora in servis in splošni vidik. Glede na pomembnost vpliva posameznega elementa na skupno oceno dobavitelja je blago ali storitev razvrščeno v eno od treh skupin, in sicer:

- I. skupina – blago ali storitev, ki vpliva na varnost, funkcionalnost in zanesljivost poslovnih procesov,

- II. skupina - strateško pomembno blago ali storitev (surovine, repromateriali ...), - III. Skupina - kataloško oziroma tipsko blago

Razvrstitev blaga v posamezno skupino je razvidna iz Spiska blaga za kakovostni prevzem.

23

5.3 Pogostost ocenjevanja Ocenjevanje se dokumentira v obrazec, imenovan Ocenjevalni list dobavitelja. Strokovnjak, ki sodeluje pri ocenjevanju, se podpiše v Ocenjevalni list dobavitelja. Vsi odobreni dobavitelji oziroma izvajalci storitev se vodijo na Seznamu odobrenih dobaviteljev, ki ga ob vsaki spremembi (dodajanje ali črtanje dobaviteljev iz seznama), oziroma vsaj enkrat letno odobri direktor nabave. Nabava dobavitelja v primeru večjih neskladnostih in proučitvi le-teh s strani strokovnih oseb ali pa ob ugotovljenem izboljšanem kriteriju sprejemljivosti, prerazporedi na Seznamu odobrenih dobaviteljev ali pa ga iz seznama briše. Glede na skupno doseženo odstotno vrednost pri ocenjevanju so dobavitelji razvrščeni v range:

- A – zelo sposoben dobavitelj, ki je bil ocenjen s skupno doseženo odstotno vrednostjo od 76 do 100 %.

- B – primerno sposoben dobavitelj, ki je bil ocenjen s skupno doseženo odstotno vrednostjo od 45 do 75 %.

- C - nesprejemljiv dobavitelj, ki je bil ocenjen s skupno doseženo odstotno vrednostjo manj kot 45 %.

Dobavitelj se oceni vsaj enkrat letno oziroma pogosteje, če za to obstajajo razlogi, kot so npr. spremembe elementov kakovosti, cene in dobavnega roka, ali v primeru, da je od dobavitelja sprejela obvestilo o odpravi neskladnosti. V primeru naročanja blaga, storitev v intervalih daljših od enega leta, se dobavitelj oceni pred vsako nabavo. Nabava ima odgovornost in pristojnost izbire med dobavitelji ocenjenimi s kriterijem sprejemljivosti A in morebitno B glede cene in rokov dobav pred izstavitvijo naročila. Po izvedenem ocenjevanju nabava obvesti dobavitelja o doseženi oceni, s tem, da mu v primeru ocene sposobnosti A ali B pošlje Obvestilo o ocenjeni kakovosti sodelovanja s priloženim dopisom. V primeru ocene sposobnosti C pa mu pošlje samo dopis, v katerem utemelji ocenitev. Ponovnega obvestila oziroma dopisa mu po ponovnem ocenjevanju ne pošlje, če se ocena ni spremenila.

24

6 NABAVNE POTI Paloma se oskrbuje s papirnimi odpadki iz domačega trga, iz trga Evropske unije in uvoza (Švica, Hrvaška). Paloma posluje z dobavitelji, ki izpolnjujejo tehnično prevzemne pogoje in z dobavitelji s katerimi ima le-te podpisane. Zaradi svojih velikih potreb in majhnega skladiščnega prostora morajo biti papirni odpadki balirani v bale, katerih teža je večja kot 400 kg in zato so njeni dobavitelji večji zbiralci papirnih odpadkov v Sloveniji, ki lahko zadostijo tem potrebam. Zaradi specifike materiala ima Paloma d. d. tudi direktno pogodbo s proizvajalcem papirnega odpadka 4.01, to je Duropack – Tespack. V Sloveniji so predvsem tri večji dobavitelji, ki izpolnjujejo te zahteve in se s papirnimi odpadki tudi v večji meri ukvarjajo, zraven drugih zbiranj odpadkov. Največji zbiralec je Papir servis Ljubljana, ki je v letu 2007 odprl novi obrat v Lenartu. Na tujem trgu največ Paloma d. d. največ kupuje od nemških dobaviteljev, sledijo količine iz Avstrije, nato iz Švice in Italije. Zaradi svojega proizvodnega programa ima Paloma d.d. toliko različnih dobavitelje, saj vsi ne morajo zadostiti kvaliteti papirnih odpadkov, ki jih Paloma potrebuje. Pri dobaviteljih Palome je značilno še to, da kar nekaj dobaviteljev papirne odpadke nabavlja na drugih trgih in so le posredniki manjših zbiralcev, ki bi drugače imeli preveč stroškov z prodajo le-teh. Tako ti posredujejo za zbiralce iz Nizozemske, Belgije, Francije in Madžarske. V preteklosti je Paloma d. d. kupovala papirne odpadke tudi v nekdanjih republikah bivše skupne države Jugoslavije, vendar zaradi predragih transportnih poti in nespoštovanja oziroma nesortiranja nabavlja sedaj samo pri organiziranem zbiralcu na hrvaškem trgu , to je Unijapapir Zagreb, ki je največji zbiratelj papirnih odpadkov na Hrvaškem s svojimi poslovalnicami v Splitu, Osijeku in Koprivnici.

Pregled dobav papirnih odpadkov v odstotkih po trgih leta 2007

31%

63%

6%

DO MAČI TRG EVRO PSKA UNIJA ŠVICA IN TRETJE DRŽAVE

Slika 3: Pregled dobav papirnih odpadkov v odstotkih po nabavnih trgih, v letu 2007 Vir: Interni vir Paloma

25

6.1 Domači trg Na domačem trgu se pojavljajo trije veliki zbiratelji odpadnega materiala. To so Papir servis Ljubljana, Dinos Ljubljana in Surovina Maribor. So tudi manjši zbiralci, ki pa ne izpolnjujejo tehnično-prevzemnih Palome. V preteklosti je bil največji domači dobavitelj Surovina, ki pa se je v letih tranzicije že skoraj popolnoma preusmerila v druge odpadke. Tako si dobavo papirnih odpadkov delita na domačem trgu Dinos Ljubljana in Papir servis Ljubljana. Oba dobavitelja imata različne pristope k sami nabavi odpadkov, kakor tudi k sortiranju le-teh. Tako je Dinos Ljubljana vse svoje sile usmeril k povečanju količin zbranih papirnih odpadkov in s tem zanemaril sortiranje le-teh, medtem ko je Papir servis Ljubljana storil veliko prav glede tega.

Pregled dobav PO iz DT v t za 2007

420

2.274

4.711

2.829

728

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

1.1.1900

SUROVINA PAPIRSERVIS DINOS DUROPACK OSTALI

Slika 4: Pregled dobav papirnih odpadkov iz domačega trga, v ton, za leto 2007 Vir: Interni vir Paloma

6.2 Evropska unija Na evropskem trgu je Paloma zelo vezana na dobavitelje iz Avstrije, Nemčije in Italije. Na tem področju večinoma kupuje boljše vrste papirnih odpadkov, saj je to trg, kjer se zbere največ papirnih odpadkov, ki se reciklirajo. Na avstrijskem trgu sodeluje z dobavitelji iz Dunaja in Linza. Skupno dobavita ca 500 t papirnih odpadkov različnih kvalitet. Na nemškem trgu sodeluje z dobaviteljem iz Titiseea-Neustadta, ki razpolaga z velikimi količinami sulfatnega kartona, to je karton, ki ga uporabljajo za izdelavo škatlic za cigarete Mallboro. Drugi dobavitelj prihaja iz Wiesbadna. Podjetje se v glavnem ukvarja s preprodaja papirnih odpadkov, ki jih kupuje na različnih trgih Evrope, Nizozemske, Belgije in tudi Madžarske. Na italijanskem trgu sodeluje s podjetjem iz Lammare. Vsi ti dobavitelji so izbrani zaradi svojega kvalitetnega zbiranja papirnih odpadkov. Pri dobaviteljih iz Nemčije igrajo veliko vlogo tudi prevozni stroški. Iz tega vidika je zelo pomembno tudi sodelovanje s prevozniki iz Slovenije, ki prevažajo različno blago na te trge. Glede hitrosti dobav je zelo pomemben dobavitelj iz Dunaja, saj je sposoben dobave papirnih odpadkov v nekaj urah, kar pomeni skoraj dobavo Just in Time.

26

Pregled dobav PO iz EU v t za 2007

730

10.601

2.246

9.128

ČEŠKA AVSTRIJA ITALIJA NEMČIJA

Slika 5: Pregled dobav papirnih odpadkov iz Evropske unije, v ton, za leto 2007 Vir: Interni vir Paloma

6.3 Tretje države in Švica Zaradi potreb po različnih vrstah papirja in dnevne porabe 190 t papirja na dan ima Paloma tudi iz Švice in Hrvaške. Dobavitelj iz Švice ima kar nekaj izkušenj z dobavo papirnih odpadkov, katerih kvaliteto je uporabljalo podjetje Horgen, ki je bilo nekaj časa celo soustanovitelj skupnega podjetja Paloma-Horgen. Na južnih trgih se Paloma oskrbuje samo z dobaviteljem Unijapapir iz Zagreba, ker ima najbolj organizirano mrežo zbiranja na Hrvaškem. V letošnjem letu žal še ni prišlo do poslovnega sodelovanja zaradi zahtev lastnikov, ki ne dovoljujejo podjetju poslovati s podjetji, ki niso zmožne protidobav papirnih odpadkov (slabše kvalitete). Pri dobavah iz tretjih držav in Švice je zelo pomembno, da ima Paloma status pooblaščenega uvoznika, saj lahko prevoznik dostavi blago direktno na skladišče, kjer ga v nabavnem sektorju skladiščijo preko elektronske izmenjave podatkov NCTS in kasnejših knjigovodskih vpisov. Status pooblaščenega uvoznika je zelo pomemben pri prevoznih stroških, saj lahko zagotovi prevozniku takojšni carinjene in mu ni treba na carino v Maribor, tako da ne izgubi dneva zaradi carine, tudi carinski stroški so manjši kot pa carinjene na carinarnici, kjer moraš imeti svojega carinskega deklaranta (Intereuropa), ki za podjetje opravlja carinske postopke.

42

2145

0

500

1000

1500

2000

2500

HRVAŠKA ŠVICA

Pregled dobav PO iz tretjih držav in Švice v t za 2007

Slika 6: Pregled dobav papirnih odpadkov iz tretjih držav in Švice v t za 2007 Vir: Interni vir Paloma

27

6.4 Poenostavljeni carinski postopek Naša carinska zakonodaja vsebuje vrsto poenostavljenih carinskih formalnosti, ki omogočajo hiter pretok blaga z državami izven EU, kar pomeni brez nepotrebnega čakanja na izvedo carinskih formalnosti pri carinskem organu. Vse te oblike temeljijo na zaupanju in partnerskem odnosu med carinskimi organi in podjetji (uvozniki, izvozniki in drugimi udeleženci v carinskih postopkih). Paloma je ena izmed prvih nosilk tega pretoka blaga. Sam postopek se je začel v letih, ko še Slovenija ni bila članica EU. Paloma, kot eden največjih izvoznikov na področju Mariborske carinske uprave, je med prvimi pridobila status pooblaščenega izvoznika in uvoznika, katerega ima še sedaj. Prijavljanje na podlagi hišnega carinjenja omogoča imetniku dovoljenja, da blago uvede v carinski postopek v prostorih podjetja ali na drugih mestih, ki jih odobri carinski organ (carinjenje v podjetju). Imetnik dovoljenja mora začetek postopka evidentirati in voditi ustrezne evidence. Za blago, ki je bilo uvedeno v carinski postopek na ta način, mora deklarant ob koncu obračunskega obdobja vložiti dopolnilno carinsko deklaracijo. Postopek za prijavljanje blaga na podlagi hišnega carinjenja in status pooblaščenega prejemnika sta podrobneje opisana v Navodilu o poenostavitvah pri carinjenju blaga, št. 8/2005. Osnovni pogoji za izdajo dovoljenja za hišno carinjenje so: knjigovodstvo vložnika zahtevka omogoča carinskemu organu izvajanje učinkovite kontrole, zlasti naknadne kontrole; zagotovljena je učinkovita kontrola spoštovanja uvoznih/izvoznih prepovedi ali omejitev in kontrola drugih predpisov, ki se nanašajo na želeno poenostavitev; vložnik zahtevka ni huje oziroma večkrat kršil carinskih predpisov; vložnik zahtevka ne prijavlja blaga za želeni carinski postopek samo priložnostno. (Vir: Carinska uprava)

6.5 Poreklo blaga Ena izmed nalog nabave je tudi, da skrbi,da imajo surovine oz material poreklo blaga, ki ga nabavlja. Poreklo blaga je eden od treh carinskih instrumentov, ki vplivajo na carinsko obravnavo ter na višino carinskega dolga ob uvozu. Preferencialno poreklo podeljuje blagu ugodnejšo tarifno obravnavo – znižanje ali opustitev uvozne dajatve, saj preferencialno pomeni prednostno, ugodnostno. Podjetja imajo s tem dvojni prihranek: pri carinskih dajatvah in pri davku, kajti carinski dolg je del davčne osnove in če je blago ob uvozu v celoti upravičeno plačila carinskega dolga, je tudi znesek davka manjši. Blago, s katerim se trguje, je uvrščeno v carinsko tarifo Evropskih skupnosti, ki je pomemben element pri določanju porekla blaga. Pred ugotavljanjem porekla je potrebno blago pravilno uvrstiti v kombinirano nomenklaturo blaga. Kadar izdelki niso v celoti pridobljeni v določeni državi ter se v proizvodnji uporabljajo tudi materiali brez porekla, se poreklo končnega izdelka ugotavlja po metodah, predpisanih v seznamu obdelav ali predelav, ki je sestavni del vsakega protokola o poreklu blaga. Metoda spremembe tarifne številke: pridobljen izdelek se uvrsti pod drugo tarifno številko kot uporabljeni materiali.

28

Metoda obdelav in predelav: osnova te metode je seznam obdelav in predelav, ki za vsak izdelek opisuje tehnološki postopek obdelave in predelave, ki zadostuje za pridobitev porekla. Metoda dodane vrednosti: določeni postopki proizvodnje ali predelave dodajo blagu neko vrednost. Odstotek dodane vrednosti v neki državi mora biti enak ali večji, kot je s tem pravilom določen odstotek dodane vrednosti. V primeru, ko dodano vrednost izračunamo na osnovi uporabljenih materialov brez porekla, končni izdelek pridobi poreklo, če odstotek uporabljenih materialov ne preseže določenega odstotka od vrednosti končnega izdelka, ki je določen s pravilom. Vrednost uvoženih sestavnih delov s poreklom ali brez porekla izračunamo iz uvozne vrednosti ali nabavne vrednosti. Vrednost blaga pri izvozu je izračunana iz stroškov proizvodnje ali ex-works cene (EXW). Te metode se lahko uporabljajo samostojno ali v kombinaciji. Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za priznavanje preferencialne tarifne obravnave, so: blago spremlja veljavno dokazilo o poreklu, ni dvoma o deklariranem poreklu, izpolnjen je pogoj o direktnem transportu, ugodnejšo tarifno obravnavo je treba zahtevati. Dokazila o preferencialnem poreklu blaga, za katera so predpisani uradni obrazci, izdajo na zahtevo izvoznika ob izvedbi izvoznega postopka carinski organi države izvoznice, poenostavljena dokazila pa izdaja izvoznik sam. Dokazila se razlikujejo glede na trgovinski sporazum ali avtonomno preferencialno ureditev, s katero so predpisana pravila o poreklu. Poenostavitvi pri potrjevanju porekla blaga sta: izjava izvoznika na računu (za pošiljke do vrednosti 6.000 evrov), izjava pooblaščenega izvoznika na računu (brez omejitev vrednosti), ki jo imetnik dovoljenja izstavi na svojem računu ali drugem komercialnem dokumentu, ki spremlja blago ob izvozu. Podjetje, ki pridobi dovoljenje za to poenostavitev, pridobi status pooblaščenega izvoznika. (Vir: carinska uprava)

29

7 NAROČANJE PAPIRNIH ODPADKOV Podjetja se med seboj razlikujejo v velikosti, dejavnosti, sortimanu in količini proizvodnje, sortimanu, količini in vrednosti potrebnih sredstev za proizvodnjo in izvajanje storitev, kadrih, organiziranosti ipd. Glede na te razlike ne obstaja en in edini postopek nabavljanja oziroma nabavni proces, ki bi velja za vsa podjetja. V vsakem podjetju se v skladu s konkretnimi potrebami, možnostmi, zahtevami, politiko nabave in drugimi vplivnimi dejavniki uporabi ustrezen postopek nabave, ki omogoča uspešno doseganje in izvršitev nalog nabave. Kljub vsem razlikam med podjetji in posebnostim postopka nabave v določenem podjetju je v podjetjih celoten nabavni proces v glavnem podoben. Odvija se po ustaljenem vrstnem redu in je običajno sestavljen iz naslednjih stopenj. (Završnik, 2005. str. 30)

NABAVNI PROCES

Slika 7: Nabavni proces Vir: Završnik, 2005

7.1 Spoznavanje potreb Nabavni postopek se začne, ko nekdo v podjetju prepozna problem ali potrebo, ki jo je moč zadovoljiti z nakupom izdelka ali storitve. Prepoznavanje potrebe je posledica notranjih ali zunanjih vzrokov. Med notranjimi vzroki so najpogostejši naslednji:

- podjetje so odloči za razvoj novega izdelka, za čigar izdelavo potrebuje novo opremo in materiale;

- stroj se pokvari in ga je treba nadomestiti z novim ali zamenjati pokvarjene sestavne dele;

ZAZNAVANJE POTREB

INTERNO NAROČILO

PREGLED INTERNEGA NAROČILA

IZDELAVA SPECIFIKACIJE

RAZISKAVA DOBAVITELJEV

IZBIRA DOBAVITELJA

NAROČILO

SKLENITEV POGODBE

SPREMLJANJE NAROČILA

PREVZEM IN PREGLED

MATERIALA

LIKVIDACIJA RAČUNA

EVIDENCA IN ARHIVIRANJE

30

- izkaže se, da kupljen material ne zadostuje zahtevam, zato podjetje išče novega dobavitelja;

- vodja nabave zasluti, da bi lahko dosegel nižjo ceno ali boljšo kakovost. Od zunaj lahko dobi kupec zamisel na poslovnem sejmu, vidi oglas ali dobi ponudbo prodajnega zastopnika, ki mu ponuja boljši izdelek ali nižjo ceno. Podjetje lahko spodbudi tudi zaznavanje potreb s pomočjo oglasov, s predstavitvami in tako naprej. Potrebe po predmetih materialne preskrbe nastajajo in jih spoznavajo v:

- proizvodnji (materiali, surovine, pomožna sredstva, energija ..); - raziskave v razvoju (testni materiali manjših količin, različne kakovosti, od

različnih dobavitelje ..); - vzdrževanju (rezervni deli, maziva, čistilna sredstva); - prodajnem oddelku; - v oddelku za komuniciranje (za izdelavo komunikacijskih sredstev …); - v drugih oddelkih (varstvo pri delu; nabava zaščitnih sredstev, zaščitnih oblek …)

(Završnik, 2005,30-31).

7.2 Interno naročilo Gre za pripravo pisnega sporočila o potrebi določene vrste materiala, ki ga sestavi uporabnik v podjetju. Je interni dokument, za razliko od naročila nabave, ki je eksterni dokument. Interno naročilo mora vsebovati naslednje informacije:

- datum (za primer spora), - številko naročila (identifikacijo), - naziv oddelka, ki naroča, - konto (za bremepis oziroma obremenitev), - natančen opis želenega materiala in količine, - datum potrebe materiala, - posebno navodilo za prevoz, - podpis pooblaščene osebe oddelka, ki naroča (Završnik, 2005, str. 30).

V Palomi se izvaja enoten način določanja zahtev za nabavo blaga ali storitev, ki ga uporabljajo vse poslovne funkcije, ki svoje zahtevke pisno posredujejo nabavi. Posredovane zahteve so definirane z vrsto blaga ali storitve, kakovostnimi zahtevami, količinami, posebnimi zahtevami, zahtevami kupca (Tosama - TPP, IKEA - CEPQ, …) Za posredovanje zahtev za nabavo se uporablja Zahtevek za nabavo. Zahtevek za nabavo, kakor tudi Mesečno in Tedensko naročilo, vsebuje vse podatke za natančno opredelitev blaga, ki so potrebni za izvedbo zunanjega naročila nabave na dokumentu Naročilo za prepoznavanje v družbi po prispetju blaga. Ti podatki so: ident, naziv oziroma vrsta blaga ali storitve, količina, standard, rok dobave, zahteve po dokazilih o kakovosti blaga, tehnično prevzemni pogoji, posebne zahteve glede na vrsto blaga in podobno. Zahtevku za nabavo se lahko dodajo različni dokumenti in predpisi za natančnejšo specifikacijo blaga ali storitve, ki se citirajo v pripisu “priloga” (te so lahko: pogodba, načrt, tehnični predpis, katalog,...). Mesečno naročilo za surovine poda Sektor priprave dela.

31

Zahtevek za nabavo in Mesečno in Tedensko naročilo sta podpisana s strani naročnika, preverjena glede na popolnost, točnost podatkov in odobrena s podpisom pooblaščenega podpisnika iz Seznama pooblaščenih podpisnikov. Nabava šele po preveritvi Zahtevka za nabavo oziroma Mesečnega in Tedenskega naročila glede na nedvoumnost, točnost in kompleksnost izvede zunanjo naročilo in po potrebi ali zahtevi pridobi potrditev naročila s strani dobavitelja.

7.3 Naročilo Naročanje je konkretna nabavna akcija, ki pomeni neposreden poslovni kontakt z dobaviteljem in predstavlja tudi ustvarjanje dejanske pravne obveznosti. S posebnimi pogodbami ali s posameznimi naročilnicami čim bolj točno določimo vse pogoje za dobavo zahtevanega blaga. Čim bolj precizno naročilo zajema vse pogoje, tako količine, kvaliteto, ceno, nabavne roke, dobavne in plačilne pogoje, postopke pri odklonih od osnovnih pogojev, roke za reklamacijo in podobno, tem manjša je verjetnost poznejših sporov. V izogib pravni posledicam velja pravilo, da mora biti naročilo v pisni obliki. Če je bilo dano po telefonu, mora biti potrjeno še v pisni obliki. Naročilo je dokument oziroma sestavni del pogodbe. Večja podjetja imajo obrazec za naročilo z nabavnimi pogoji na hrbtni strani. So pa tudi naročila, ki so pogojena z dobaviteljevo prodajno pogodbo. Kateri oziroma čigavi pogoji bodo obveljali, je odvisno od moči poslovnih partnerjev, od vrste predmeta nabave, zapletenosti transakcije in od strategije plasiranja naročil. Obrazci naročil so do podjetja do podjetja razlikujejo. Ni standardnega obrazca, vendar mora vsako naročilo vsebovati naslednje bistvene sestavne dele:

- tekoče številko naročila, - datum, - ime in naslov dobavitelja, - količino in opis naročenih postavk, - datum dobave, - navodilo za prevoz, - ceno in dobavne pogoje, - plačilne pogoje in - posebne določbe.

Število izvodov naročila je tudi različno v podjetjih. V tipičnih primerih potrebujemo 7 do 9 izvodov in sicer za različne oddelke v podjetju (nabavni, prevzemni, kontrolo kakovosti, skladišče, internega naročnika in računovodstvo) ter za dobavitelja. (Završnik, 2005, 46) Praviloma se v Palomi za naročanje blaga ali storitev uporablja dokument "Naročilo". Blago ali storitve se lahko naročajo tudi s podpisom pogodbe. Naročilnico oziroma fax izpiše nabava na podlagi Zahtevka za nabavo ali Mesečnega in Tedenskega naročila, ki sta ji posredovana s strani poslovnih funkcij ali pa na podlagi minimalne zaloge blaga. Naročilo vsebuje vse podatke za natančno identifikacijo blaga ali storitve in je odobreno s podpisom pooblaščenega podpisnika. a) Določila v Naročilu Naročilo vsebuje razen podatkov za blago/storitev še splošna določila, kot so:

32

- številka naročila; - dobavni pogoji in način dobave; - plačilni pogoji in način plačila; - pravna/zakonska regulativa (izjava v zvezi z davčno regulativo);

Lahko se sklicuje na predhodno posredovano ponudbo dobavitelja. b) Sprememba naročila Do spremembe naročila lahko pride v dveh primerih:

- Naročnik zahteve za nabavo zahteva spremembo že naročenega blaga ali storitve. V tem primeru nabava kontaktira z dobaviteljem, stornira prvotno Naročilo, če je možno ter posreduje novo. Naročnik zahteve za nabavo spremenjeno zahtevo vpiše in z datumom in s podpisom potrdi v Zahtevek za nabavo. Isto velja za zvečanje ali zmanjšanje količine blaga ali storitve.

- Dobavitelj ni sposoben izpolniti naročilnih zahtev. V tem primeru nabava sporoči spremembe naročniku blaga ali storitve, ki to z datumom in s podpisom potrdi v kopijo naročila.

Pogodbo o dobavi blaga ali storitev pripravi nabava ali z vednostjo nabave druga poslovna funkcija (razvoj, vzdrževanje,...) in se s podpisom pooblaščenega podpisnika sklene z najugodnejšim dobaviteljem/posrednikom. Blago ali storitev, ki ne vpliva na kakovost končnih proizvodov, sme nabava naročiti pri neodobrenem dobavitelju. Na zahtevo kupca, da se nabavi blago ali storitev pri dobavitelju, ki ni na Seznamu odobrenih dobaviteljev nabava zahteva pisno potrditev/odobritev kupca ali pa pri dobavitelju naroči vzorčno količino blaga, ki jo razvoj preveri na podlagi izdelanih kriterijev glede ustreznosti. Če blago ali storitev ne ustreza internim kriterijem, se prodaja s kupcem dogovori o alternativi. Naročanje vzorcev blaga se lahko izvede pri osvajanju novih proizvodov. V tem primeru razvoj izpiše Zahtevek za nabavo z dodatno oznako »NOVO«. To pomeni, da za to blago še ni identa oziroma ni odobreno. Ob prispetju vzorca blaga v tovarno razvoj preveri blago na podlagi izdelanih kriterijev glede ustreznosti za redno proizvodnjo. V primeru ustreznosti se blagu podeli ident, kar za nabavo pomeni, da je dobavitelj sprejemljiv glede kakovosti. Ocenjevanje sprejemljivosti poteka v nadaljevanju po sistemskem postopku SP 7.3.2 - Ocenjevanje dobaviteljev. Pri postopku naročanja kemikalij se upoštevajo poleg zahtev tega postopka še zahteve sistemskega postopka SP 7.7 – Ravnanje s kemikalijami, pri postopku naročanja kontrolne, merilne in preskusne opreme pa zahteve sistemskega postopka SP 7.11 – Obvladovanje kontrolne, merilne in preskusne opreme. Pri naročanju delovne opreme se upoštevajo tudi določila SP 6.2 - Obvladovanje delovne opreme. Delovne opreme ni možno dvigniti iz skladišča brez sopodpisa strokovne osebe VZPD na izdajnici materiala. Potrebe po novi varovalni opremi lahko sproži vsak zaposleni preko svojega organizacijskega vodje. Organizacijski vodja sporoči potrebe službi VZPD. Služba VZPD utemelji potrebo in v primeru pozitivne rešitve pošlje potrjeni zahtevek s strani organizacijskega vodje v nabavo.

33

Služba VZPD je odgovorna, da vsa novo nabavljena osebna varovalna oprema ustreza splošno priznanim standardom na tem področju. Naročnik blaga ali storitve je odgovoren nabavi v Zahtevku za nabavo z morebitnimi prilogami ali v Mesečnem in Tedenskem naročilu posredovati vse potrebne podatke za nedvoumno identifikacijo blaga ali storitve; Pooblaščeni podpisniki iz Seznama pooblaščenih podpisnikov so odgovorni za pregled in odobritev Zahtevka za nabavo ali Mesečnega in Tedenskega naročila; Referent nabave je odgovoren za:

- pregled posredovanih zahtev za nabavo glede točnosti in popolnosti podatkov; - pripravo pogodbe oziroma prevzemnih pogojev; - izbiro najugodnejšega dobavitelja iz Seznama odobrenih dobaviteljev; - posredovanje Naročila z vsemi prilogami izbranemu dobavitelju; - od dobavitelja po potrebi zahtevati potrditev naročila; - pisno obveščanje vhodnega skladišča o rokih dobave blaga; - sodelovanje oziroma kontaktiranje z dobaviteljem; - spremljanje dobavitelja glede kakovosti, dobavnih rokov in cen; - pisno obveščanje naročnika o morebitni nezmožnosti dobave blaga oziroma storitve

ali morebitnih odmikov.

7.4 Likvidacija računa Za vsako opravljeno storitev ali nabavljen material je potrebno izstaviti račun, na podlagi katerega plača kupec dobavitelju blago ali opravljeno storitev po pogodbi ali naročilu. Prispele račune likvidira nabavna služba. Pred samo likvidacijo je potrebno preveriti ali je izstavljen račun identičen naročilu ali je izstavljen v skladu s pogodbo. Sam postopek obsega pripravljalno delo in sam izračun. Pripravljalna dela vključujejo dve fazi (Potočnik, 2002b. str. 183):

- Zbiranje dokumentacije za obračun računa (naročilo ali pogodba, dobaviteljeva odpremnica ali dobavnica, specifikacija materiala, tovorni list ali drugi prevozni dokument, prevzemnica skladišča itd.).

- Primerjava dokumentov ter ugotavljanje razlik naročenim, prevzetim in zaračunanim materialom. Po uskladitvi nabavni referent račun likvidira.

Likvidacija fakture v nabavnem sektorju Palome je organizirano na naslednji način:

- Nabavna administracija sprejme račune in jih po potrebi opremi z prevzemnico, ter jo posreduje nabavnemu referentu. Ta preveri ali je račun skladen z naročilom in odobri potrditev računa. Potrjen račun na računalniku potrdi tudi direktor nabave.

- V primeru neskladja račun zavrne v računovodstvo z obrazložitvijo, kjer ga vrnejo dobavitelju.

- Račun, ki je pravilen likvidira in ga preda v nadaljnjo obdelavo računovodstvu, kjer je tudi račun arhiviran.

Tako kot povsod se tudi v Palomi postavlja vprašanje ali sodi likvidacija računa med naloge nabave ali računovodstva. Razlika v mnenju je povezana z vprašanjem, kje je ta pomembna naloga bolj učinkovito in natančno opravljena. Argumenti, da je to naloga računovodstva, so:

- kontrola računov je računovodska zadeva;

34

- nabavni oddelek je rešen naloge, ki ni bistveno njegova; - celotno računovodsko delo je osredotočeno v enem oddelku; - zagotavlja neposredno kontrolo s primerjavo med nabavnimi pogoji in plačilom

dobavitelju.

Argumenti, ki govore v prid likvidaciji računa v nabavnem oddelku, so: - kupne pogodbe sklepa nabavni in ne računovodski oddelek; - v primeru nesporazuma lahko nabavni oddelek takoj reagira; - račune, ki se nanašajo na dobavo kompleksnih ali tehniško zahtevnih premetov

nabave, lahko preverijo samo ustrezni strokovnjaki v nabavi. Ali bo to vprašanje rešeno v nabavi Palome, se bo videlo ob novi reorganizacije, saj so tudi v računovodstvu izrazili zahtevo, da prevzamejo likvidacijo računov.

35

8 CENE PAPIRNIH ODPADKOV Cene papirnih odpadkov so tako kot kvaliteta papirnih odpadkov eden izmed najpomembnejših elementov pri nabavi le-teh. Cene papirnih odpadkov se na trgu formirajo svobodno, vendar večjih odstopanj med dobavitelji ni. Velik pomen ima pri tem transport, ki je lahko v ceni zajet tudi do 20 %. Zato je pomembno, da Paloma pridobi čim več odpadkov na domačem trgu oziroma bližnjih zbiralcev. Je pa problem, ker v Sloveniji ni dovolj oz zelo malo zelo kvalitetnih papirnih odpadkov. Na ceno pa prav tako vpliva ponudba in povpraševanje, ki ima lahko velik pomen pri slabših kvalitetah papirnih odpadkov, pa tudi pri boljših. Pri slabših kvalitetah za spremembe cen in za včasih tudi nenormalno povišanje cen poskrbijo kitajski kupci, ki znajo v nekaj mesecih zakupiti zelo velike količine zbranega papirnega odpadka slabših vrst in s tem zelo dvignejo ceno le-teh, včasih tudi do 100 %. Pri boljših vrstah pa se to dogodi, ko začne rasti cena celuloze in se v podjetjih zaradi velike cene celuloze pojavlja povpraševanje po boljših vrstah, ki lahko nadomestijo le-to. Vendar skok cen pri teh vrstah ni tako velik kot pri celulozi. Je pa še ena značilnost pri nabavi papirnih odpadkov oziroma pri ceni le-teh. Velikokrat se zgodi, da se cena po nekaj mesecev oziroma skoraj kakšno leto ali več ne poveča ali zmanjša. Če je takšen trend, imajo podjetja, ki proizvajajo izdelke iz papirnih odpadkov, zelo lahko delo pri planiranju stroškov svoje proizvodnje.

CENE PAPIRNIH ODPADKOV po mesecih v €/tono

50

100

150

200

250

300

jan.94maj.9

4

sep.94ja n.95

maj.95

sep.95ja n.96

maj.96

sep.96ja n.97

maj.97

sep.97ja n.98

maj.98

sep.98ja n.99

maj.99

sep.99ja n.00

maj.00

sep.00ja n.01

maj.01

sep.01ja n.02

maj.02

sep.02ja n.03

maj.03

sep.03ja n.04

maj.04

sep.04ja n.05

maj.05

sep.05ja n.06

maj.06

sep.06ja n.07

maj.07

sep.07jan.08

maj.08

Slika 8: Pregled cen papirnih odpadkov januar 2004 do maj 2007 Vir: Euwid

36

9 SKLEP Nabava je ena od dejavnosti, ki nas spremlja že od samega začetka svojega življenja. Tako se z njo srečujemo v vsakdanjem življenju, povsod nas spremlja. Vsak je v nekem smislu »nabavnik«. Ali kupuje avto ali življenjske dobrine. Tako je tudi v podjetju, ki ga mnogokrat primerjamo z življenjskim ciklom človeka. Tako je nabava v podjetju oddelek oziroma področje, ki omogoča obstoj in razvoj vsakega podjetja. Vsako podjetje se v svojem življenjskem ciklu, že od nastanka sooča z nabavo. Ko ustanavljamo podjetje, nabavljamo osnovna sredstva, surovine za njih in tudi kadre, ki bi opravljali z njimi, lahko v širšem smislu smatramo kot nabavo. Saj vsak podjetnik stremi, da bi imel čim boljše stroje, kadre in čim cenejše stroške pri svojem poslovanju, torej skuša nabaviti najboljše. Nabava je torej srce vsakega podjetja. Tako nam ta diplomska naloga predstavlja samo del poslovnega procesa Palome oziroma eno izmed del nabave v Palomi. Samo diplomsko delo predstavlja nekaj najosnovnejših značilnosti nabavnega procesa pri nabavi papirnih odpadkov v Palomi, ki so eden izmed osnovnih surovin za izdelavo končnih proizvodov. Nekaj podatkov o samih papirnih odpadkih, o njenem prevzemu, skladiščenju in izbiri dobaviteljev le-teh. Nabavna funkcija je ena najbolj pomembnih funkcij v podjetju, saj predstavlja večino vseh stroškov v podjetju. Uspešno in kakovostno delovanje nabavne službe pomeni za podjetje konkurenčno prednost ali pa vsaj znižanje stroškov oziroma povečanje prihodkov. Nabava je in bo ena izmed osnovnih dejavnosti, ki jih podjetja opravljajo v poslovnem procesu, vendar se velikokrat izkaže, da se premalo vrednoti delo nabavnih oddelkov v podjetjih, saj marsikje še prevladuje mišljenje, da se v nabavi samo zapravlja. V pravih podjetjih so že ugotovili, da je nabava tista, ki lahko največ vpliva na znižanje stroškov, pri katerih pa morajo sodelovati vsi, ki kakorkoli odločajo in odgovarjajo za obstoj oz dobro delovanje podjetja. Namen diplomskega dela je predstavitev delovanja oziroma organiziranosti nabavne funkcije v podjetju Paloma d. d. ter prikazati sklop oziroma aktivnosti, ki so potrebne pri nabavni papirnih odpadkov.

37

10 POVZETEK Nabavnim trgom in njihovemu raziskovanju se v teoriji in praksi dolgo časa posvečalo premalo pozornosti. Zmotno je bilo mnenje, da nabava surovin, materialov, posameznih delov, opreme in storitev poteka brez problemov in da so ponudniki s svojimi marketinškimi aktivnostmi že poskrbeli za transparentnost trga (Završnik, 2004, 13). Ta začetni zapis nas je spodbudil k pisanju diplomskega dela s področja nabave, da še s svojimi dolgoletnih izkušnjami v nabavi dodamo kanček k razumevanju nabave. Diplomsko delo smo razdelil v pet tematskih sklopov. Prvi del se nanaša na uvod in nabavo na podlagi teoretičnih zapisov, kjer smo predstavili pojem nabavnega poslovanja, vlogo in pomen nabave, ki ga ima nabava v vsakem podjetju ter naloge in cilje, katere bi si naj nabavna služba v svojem delu zastavila za čim bolj uspešno poslovanje, s čimer bi pripomogla k nemotenemu procesu proizvodnje in ne na koncu tudi posledično k znižanju poslovnih stroškov. Drugi sklop prinaša predstavitev podjetja Paloma z njeno zgodovino in organiziranostjo, kakor tudi organiziranost nabavne službe v Palomi. V tem delu smo tudi predstavili papirne odpadke, kot eno izmed osnovnih surovin, ki jo podjetje Paloma nujno potrebuje v svojem proizvodnem procesu. Večina ljudi pozna papirne odpadke iz vidika lastnega sortiranja v domačem okolju, ni pa seznanjena s pomenom papirnih odpadkov v proizvodnji in z vrstami le-teh.. Tretji sklop prinaša pomen, kako pomembna je izbira dobavitelja in nabavnih poti, ki si jih je podjetje Paloma izbralo. V času intenzivnejše konkurence na trgu je za podjetje zelo pomembno, da ima izbrane dobavitelje, s katerimi sodeluje na področju nabave, ki lahko zadovoljujejo potrebe podjetja, sledijo njenemu razvoju in so pripravljeni na spremembe, ki se vsakodnevno dogajajo na trgu. Podjetje mora imeti izdelane nabaven poti skoraj do podrobnosti, da ve, kaj lahko pričakuje in kakšne stroške bo vkalkuliralo v svoj izdelek, ki ga plasira na trg. Četrti in peti sklop predstavljata potek naročanja papirnih odpadkov v podjetju, od zaznavanje potreb po njih, do internega naročila, ki ga izstavijo v podjetju, do naročila dobavitelju, kakor tudi likvidacijo računa, kot končno dejanje pri nabavi le-teh, kakor tudi gibanje cen papirnih odpadkov. Danes je pomen nabave v mnogo vsem različen v primerjavi s preteklostjo. Spremembe, ki se dogajajo na trgu, kakor tudi spremembe v samem podjetju, imajo lahko odločilen pomen pri odločitvah, ki jih morajo sprejeti zaposleni v nabavi, zato je dobra organiziranost nabavnega managementa pomemben dejavnik pri vplivu na poslovni rezultat in donosnost podjetja. Ključne besede: nabava, reciklaža, papirni odpadek, klasifikacija, dobavitelj, ocenjevanje dobaviteljev, sinhronizirana nabava, prevzem in skladiščenje, tretje države, poenostavljen carinski postopek, naročilo, likvidacija računa.

38

11 ABSTRACT Purchase markets and their research have been in theory as well as in practice getting for a long period of time less intention as recommendable. It was mistakenly thought that purchase of different materials and individual parts, equipment as well as services is carried out without any inconveniences and that the bidders with their marketing activities reached the level of market transparency (Završnik, 2004, 13). The statement above got my attention and gave me the needed motivation to write the diploma paper in the field of purchase and a will to contribute with my experiences to the meaning of this issue. The diploma paper is divided into five thematic parts. The first part relates to the introduction and purchase on the basis of theoretical transcripts, where I introduced the conception of purchase management. Followed by its role and meaning of purchase, which is present in every company as well as the aims and duties set by the purchase management to achieve efficiency in the results. This contributes to better working conditions and last but not least it reduces the costs. Second one is focused on the introduction of Paloma company, its history and organization of the purchase management. The part emphasises also the paper waste, one of the basic materials highly needed in the manufacturing process. Most people are familiar with the paper waste in their own environment, however are not acquainted enough about the meaning of the offal to the manufacturing process and how many different paper waste we actually deal with. The third part indicates the importance of choosing the supplier and purchase routes, which have been chosen by the Paloma company. In the time of economic crisis and intensive market competition it is highly important for each enterprise to have suppliers in the field of purchasing, who satisfy and follow the needs and progress of the enterprise. What is more, they have to be prepared for everyday market changes. The enterprise has to form and implement the purchase routes in details in order to expect the results and the costs for the products ready to launch on the market. Fourth and fifth part presents the course of ordering the paper waste in the company, from a perception of its necessity to internal order, issued in the company to the order to the supplier as well as invoice liquidation as final act in purchasing the paper waste and the rising and falling of the prices. Nowadays, the meaning of purchase is in many ways different from the past. The changes happening daily on the market, as well as in the company can have a decisive role in making decisions, reached by the employees in the purchase sector. That is why, the organization of the purchase management is a significant factor, which influences the business results and the company’s profit. Key words: Purchase, Recycling, Paper waste, Classification, Supplier, Suppliers’ evaluation, Synchronized purchase, Acceptance and Storing, Third World countries, Simplified customs procedures, Order, Invoice liquidation.

39

12 LITERATURA IN VIRI

LITERATURA: 1. Cavinati, Joseph L. 2006. The supply management handbook. New York: McGraw-Hill 2. Cerle, Gaber, 2004. Motivacija zaposenih. Maribor: Naše gospodarstvo 1-2, str. 102 3. Devetak, Gabrijel. 2007. Marketing management. Koper: Fakulteta za management 4. Forsyth, Patrick. 2006. How to motivate people. London, Philadelphija: Kogan Page 5. Iršič, Matjaž. 2004. Vplivni dejavniki določanja strategij nabavnega marketinga, Maribor: Naše gospodarstvo 3-4, str.3 6. Jurše, Milan. 1999. Mednarodni Marketing. Maribor: ekonomsko poslovna fakulteta 7. Kešič, Dragan. 1998. Nabava-poiščite kaj boljšega. Ljubljana: GEA College 8. Klemenčič Beno, Kralj Majda, Štebih Manja, Alenka Valcl. 2006. Trženje. Maribor: ACADEMIA – višja strokovna šola 9. Kobayashi, Iwao. 2003. 20 ključev. Ljubljana: Lisac & lisac 10. Kotler, Philip. 2004. Management trženja. Ljubljana: GV Založba d.o.o. 11. Logožar, Klavdij. 2004. Poslovna logistika. Ljubljana: GV Izobraževanje 12. Leenders, Michiel R. 1980. Purchasing and materials management 13. Potočnik, Vekoslav. 2001. Trgovinsko poslovanje. Novo Mesto: Visoka šola za upravljanje in poslovanje. 14. Potočnik, Vekoslav.2002. Nabavno poslovanje s primeri iz prakse. Ljubljana: Ekonomska fakulteta 15. Steiner, Martin. 2008. Odpadki. Ljubljana: Pedagoška fakulteta 16. Tavčar, Mitja I. 2007. Trženje med organizacijami. Zapiski s predavanj za specialistični in magisterski študij. Koper: Fakulteta za management 17. Završnik, Bruno. 2005. Nabava – zapiski predavanj. Maribor: EPF 18.Završnik, Bruno. 2004. Izbira in ocenjevanje dobaviteljev. Ljubljana: GV Izobraževanje 19.Završnik, Bruno. 2005. Mednarodna pogajanja za nabavnike: strokovno gradivo. Ljubljana: GV Izobraževanje 20. Weele, Arjan j. 1998. Nabavni management: analiza, planiranje in praksa. Ljubljana: Gospodarski vestnik

Viri: 1. http://www.cepi.org 2. http://www.paloma.si 3. http:// cek.epf.uni-lj.si/specialist/suput 50.pdf 4. Paloma d. d. 2008. Letno poročilo družbe Paloma d.d. za leto 2007 5. Paloma d. d. 2007. Interni standardi 6. Paloma d. d. 2007. Sektor za marketing – podatkovna baza 7. Paloma d. d. 2007. Nabavni sektor-podatkovna baza 8. http://www.euwid-papier.de/ 9. http://www.carina.gov.si/ 10. http://www.zzi.si/wps/portal/Public