NA 50 din - Leto XXXIX - St. 36 KRANJ, torek, 13.5.1986

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E

Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A

G O R E N J S K O

Wa Javorniku in v Čepuljah so spet zacvetele češnje. — Kdo bi zdržal doma ob tako lepem vremenu, kot sta bili zadnja sobota in nedelja. Napovedi, da je povsod pri nas mztresen radio­aktivni prah, so grozljive, toda sonce in prebujajoča se narava nas potegneta z vso silo k sebi.

Foto: F. Perdan

Danes v Gorenjskem glasu stran 3: Hotel i n iso s i n d i k a l n i d o m o v i Lesn i b r i k e t i i z B o h i n j a stran 4: Cesta, voda , t rgovina , t e l e f o n . . .

stran 5: K j e se s k r i v a ta glas?

Prv ič kot pt ice

stran 7: L j u d e m smo d o l ž n i zagotovi t i v a r n o i n m i r n o ž iv l j en j e

strani 8 in 9: O b e c q u e r e l i h tudi kmet je i n branj evke

V ospredju o g r o ž e n o s t gozda

Za j c i so po ton i l i , v n u k i n j a de la »pot ičke«, v g r a m o z n i c i so race i n r ibe

Žghodna Evropa se je odločila

epoved velja tudi za Jugoslavijo k°°,iazen se je uresničila kljub pro-

Jugoslavije, da gre za kršitev r a z u m a med nami in Evropsko

sPodarsko skupnostjo in kljub do-j 2om, da radioaktivno sevanje v ^Soslaviji ni bilo najvišje (na neka-j rn območjih je bilo minimalno) in tiv S m ° s P r e 3 e ^ z e ^ ° o s t r e preven-v 3 e ukrepe. Skupnost je iz držav

Hodne Evrope in Jugoslavije naj-e l prepovedala uvoz svežega mesa

in klavne živine, sedaj pa še uvoz ze­lenjave, sadja in druge hrane. Posle­dice ukrepa bodo za nas težke, če­prav gre po zagotovilu EGS le za prepoved kratke narave (predvido­ma do 20. maja), saj bomo od izvoza iztržili veliko manj kot smo načrto­vali. EGS trdi, da ukrepi zoper nas nimajo politične narave, ampak gre za tehničen ukrep.

-jk

Naši gostje se bodo počutili dobrodošle, če sTbomo dobrodošli sami

Turizem smo ljudje kakšni sta gesli letošnje komunikacijske akcije slovenske­ga turizma, potem ko je lanska z geslom Slovenija, moja dežela odlično uspela.

Otroci že žvrgolijo popevko Moja dežela, to je njena lepota . . . in pred ekrani čakajo na tisto lepo reklamo. Vsi jo radi pogledamo, ne naveličamo S e je, saj je resnično lepa, posneta na cestnem ovinku v Logarski dolini, na-Prej pa niza priprave na sprejem gostov. Tudi na radijskih valovih smo že uJeli sporočilo, kako je bila gostja šokirana, ker so v zdravilišču vedeli za jVfuno obletnico poroke. Pripravljenih imajo še niz filmov, radijskih sporo­či, časopisnih oglasov. Po izjemno uspešni lanski komunikacijski akciji z domačo javnostjo sledi druga, ki bo, kot kaže, prav tako uspešna.

Dopovedati nam hočejo, da smo turizem ljudje, naj kakorkoli obrnemo stvari. Naši gostje se bodo počutili dobrodošle, če si bomo dobrodošli sami. Ali. kakor so zapisali avtorji akcije, banke niso bile ustanovljene zato, da b> bile počasne, trgovine ne zato, da bi zbirale ljudi v vrste, gostilne ne za-|° . da bi razstavljale umazane prte . .. Vse je odvisno od ljudi. Natakar nas l&hko pusti čakati ali pa ne, bančna uslužbenka je lahko prijazna ali pa n e . carinik lahko človeku pokvari pol potovanja ali pa mu pripravi prijazen d&n . . .

Dokaz, kako uspešne so te akcije, je prodaja spremnih izdelkov. Mladi so lani z veseljem nosili priponke, prva pošiljka dežnikov je pred časom hi­poma pošla, tudi z majicami bo tako, saj ocenjujejo, da jih bodo lahko pro­dali kar 30 tisoč.

Ob vsem tem pa je letos vendarle kanila grenka kaplja. Akcija je na­mreč pripravljena, v celoti pa je ne morejo izpeljati, ker jim manjka denar-' la. Novi devizni zakoni so torej tudi turistično propagandi spodmaknili no-jtei saj se zanjo nateka manj denarja kot lani. Zato zdaj iščejo možnosti, da bi jo izpeljali s pomočjo delovnih organizacij, da bi na koncu dodali ime po­krovitelja. Ob obilici nemogočih reklam se jim takšne res ne bo treba sra­movati. M. Volčjak

Letos 60 let dirk na Ljubelju D e s e t i č n a s v e t o v n o p r v e n s t v o Tržič, 10. maja — Osmega av­gusta leta 1926 je bila na Ljube­lju prva motociklistična dirka. Dirke so se vrstile do začetka vojne, po vojni pa so Tržičani prvo dirko organizirali septem­bra leta 1949. Cestno hitrostne dirke so se nadaljevale do leta 1962, tega leta pa se je začel moto kros in se obdržal do da­nes. Doslej je bilo v Tržiču že devet dirk za svetovno prven­stvo.

Že ti skopi podatki dokazujejo, da se Tržič že šestdeseto leto drži v vr­hu slovenskega, jugoslovanskega in tudi evropskega avto moto športa, od leta 1968 dalje pa je Tržič znan tudi v svetovnih motociklističnih krogih. Tega leta je bila na podlju-beljski motokros progi prva dirka za svetovno prvenstvo. Doslej jih je bilo že deset takšne ravni, letos pa bo na sporedu že deseta.

Mednarodna motociklistična fe­deracija FIM je odločila, da bo letos 13 dirk za svetovno prvenstvo v mo-tokrosu za kategorijo 250 ccm in da bo ena od teh v Tržiču. Tekmovanje bo 1. junija, začelo pa se bo ob 14. uri. Na podljubeljski progi bo za­nimivo že 31. maja. Tržiška dirka bo šesta v seriji letošnjih dirk za svetovno prvenstvo, bo pa obenem tudi proslavitev šestdesetletne tra­dicije ljubeljskih dirk.

Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzelo združeno delo Tržiča. Častni komite dirke za svetovno pr­venstvo vodi predsednik CK ZKS Milan Kučan, organizacijskemu ko­miteju pa predseduje Janez Piškur. Direktor dirke bo dolgoletni tržiški organizator avto moto športa, Jože Jurjevčič, pri izpeljavi in tudi pri­pravi prireditve pa bo sodelovalo več sto ljudi. j . Košnjek

11. s e j e m d r o b n e g a g o s p o d a r s t v a

kranj, 13.-175/86 •••••• ••••• ••••••• IŠČEMO N O V E K O O P E R A N T E H A L A A : U G O D N A P R O D A J A B L A G A ŠIROKE P O T R O Š N J E

V SREDIŠČU POZORNOSTI

Naša varnost Jugoslavija še vedno velja za eno najbolj varnih držav na svetu.

Tako mnenje prevladuje v mednarodnih organizacijah, specializira­nih za varnost ljudi in njihovega imetja, prav tako pa tudi med ljud­mi, ki so bili pri nas. Vendar to ne pomeni, da Jugoslavija ni vedno bolj tarča mednarodnega terorizma in nasilja, najrazličnejših politi­čnih in ozemljskih špekulacij, čemur je naša država izpostavljena že vsa leta po vojni, prav tako pa tudi delovanja naše politične emigra­cije. Ko mednarodni terorizem še ni imel tako razpetih peruti,' so pod streli teroristov najrazličnejših političnih prepričanj, vendar s skupnim ciljem, ogroziti Jugoslavijo, že umirali naši diplomatski in konzularni predstavniki v tujini, nekaterim pa se je uspelo tudi vti­hotapiti k nam z najbolj nizkotnimi nameni,škodovati našim ljudem in naši socialistični samoupravni državi. Vsa povojna leta se tem nakanam uspešno zoperstavljamo zaradi najmanj dveh glavnih ra­zlogov: imamo usposobljene ljudi in službe, katerih dolžnost je, varo­vati našo družbeno ureditev, ljudi in njihovo imetje, prav tako pa nam je zadnja leta uspelo organizirati učinkovit sistem družbene sa­mozaščite, zgrajene na ljudeh. Tega sistema ne gre jemati kot milita­rizacijo družbe ali podaljšano roko policije, temveč kot najučinkovi­tejši in najizvirnejši način zavestne akcije ljudi, da sami prispevajo k svoji varnosti in mirnemu življenju, hkrati pa krepijo splošno var­nost države v najširšem pomenu besede.

Pomemben element naše varnosti tiči doma, v naših razmerah. Sedanje težave so rodovitna zemlja za bohotenje dejanj, ki motijo mirno življenje ljudi, ogrožajo varnost in ovirajo naš razvoj. Ne gre samo za malomaren odnos do družbene lastnine, do okolja, ampak za naraščajoča dejanja nasilja, kar statistika kaznivih dejanj potrju­je. Nastajajo problemi zaradi mednacionalnih odnosov, kar škoduje sožitju ljudi in njihovemu mirnemu delu. Konec koncev tudi 50 le­tošnjih prekinitev dela dokazuje, da v našem družbenopolitičnem si­stemu ni vse tako, kot bi moralo biti. Zato bo tudi hitrejše in učinko­vitejše reševanje teh problemov prispevalo k naši večji varnosti, ta­ko s stališča notranjih odnosov kot našega odnosa do tujine in tuji­ne do nas.

J . Košnjek

MERKUR k r a n j

Dan zmage so borci I. proletarske divizije iz Srbije po 41 letih spet praz -novali med Gorenjci — Foto D. Dolenc \

S v o b o d a v b r a t s t v u i n e n o t n o s t i Kranj, 8. maja — V počastitev dneva

zmage sta skupščina občine Kranj in kranjska garnizija JLA v kinu Center pripravila proslavo. Posebno svečana je bila zato, ker ji je prisostvovalo prek 230 borcev I. proleterske divizije, ki so v sklepnih bojih spomladi 1945 leta po­magali osvoboditi tudi Kranj in večji del Gorenjske. To so bili borci 1. Prole­terske brigade, 3. Krajiške brigade, 13, brigade Rade Končar ter predstavniki prištabnih enot, artilerije in mehaniza­cije. Nekaj borcev je bilo celo iz I. pro­leterske birgade, ustanovljene jeseni 1941. leta v mestecu Rudo v Srbiji. Med njimi je bil tudi general Ljubivoj Pajo-vič, vojni komandant Artilerijske bri­gade. Borci so po zmagovitih bojih čez vso Sremsko fronto in po osvobojenju domovine prve mesece po vojni ostali v Kranju in se skupaj s Kranjčani udele­ževali delovnih akcij, predvsem sečnje drv za ogrevanje domov in za industri­jo.

Zbrane je pozdravil predsednik ob­činske skupščine Kranj Ivan Torkar, zbor pa so pozdravili tudi predstavniki Kragujevca in Kikinde, kjer imajo bri­gade I. proleterske divizije svoje domi cile. Plaketo Prešernove brigade je borcem I. proleterske divizije podelil komandant garnizije JLA Kranj, Špi-

ro Niković. V bogatem kulturnem pro­gramu so sodelovali kranjski pihalni orkester, Bernarda Oman, folklorna skupina Mali vrh s Podblice in estrad­ni orkester s pevci JLA iz Ljubljane.

Gostje iz Srbije so preživeli na Go­renjskem dva lepa dneva in obudili spomine na najtežje dni naše zgodovi­ne.

D. Dolenc

K O M P A S co K R A N J

S t e l . : S 28-472 g 28-473

></>

S K O M P A S ^ JUGOSLAVIJA

1

PO S L O V E N I J I IN J U G O S L A V I J I Praznično ob dnevu zmage

Ljubljana —- Slovenija, posebno pa njeno glavno mesto Ljubljana, je slo­vesno proslavila 9. maj, dan zmage. V Ljubljani so bile 30. množične prire­ditve Po poteh partizanske Ljublja­ne, v soboto pa je bila osrednja slo­vesnost, na kateri je govoril novi predsednik slovenske skupščine Mi­ran Potrč. V Ljubljano je v prazni­čnih dneh prišla tudi štafeta mlado­sti. Podelili so plakete ilegalca, srebr­na priznanja Osvobodilne fronte in nagrade mesta Ljubljana. V nedeljo se je v Ljubljani tudi končala medna­rodna kolesarska dirka Alpe Jadran.

Mladinska kongresa Beograd, Titograd — Tu sta se za­

čela kongresa mladinskih organizacij Srbije in Črne gore. Na srečanjih mla­di opozarjajo na težaven položaj mla­de generacije in na probleme v druž­bi nasploh, v katere reševanje mora­mo mlade smeleje vključevati. Mladi sodijo, da nam ne pomagajo lepe be­sede, ampak predvsem hitrejše spre­minjanje stanja na boljše.

Živahneje na mejnih prehodih

Ljubljana — Slovenski zavod za statistiko na osnovi podatkov za le­tošnje prve tri mesece, primerjane z enakim lanskim obdobjem, ugota­vlja, da je na naših mejnih prehodih letos živahnejši promet. Število odho­dov naših državljanov v tujino se je povečalo kljub padanju vrednosti di­narja in zmanjševanju kupne moči, obenem pa so se povečali tudi prihodi

v Jugoslavijo, predvsem iz Avstrije, Italije, Madžarske, Belgije, Danske, Švedske in Švice.

Najhitrejša polnilna linija Rogaška Slatina — V polnilnici mi­

neralne vode v Rogaški Slatini so spustili v obratovanje novo polnilno linijo, ki lahko na uro napolni 26 tisoč steklenic mineralne vode. V Jugosla­viji doslej tako hitre polnilne linije še ni bilo. Za zdaj obratuje z manjšo zmogljivostjo, med sezono, ko je po­trošnja mineralne vode večja, pa bo naprava polno izkoriščena.

Onesnaženo Ohridsko jezero

Ohrid — Zaradi napake delavcev podjetja Komunalec je v Ohridsko je­zero steklo tri tone mazuta, starega in prežganega industrijskega olja ter druge nesnage. Onesnažen je zelo po­memben del nabrežja Ohridskega je­zera, kjer se najraje zadržujejo turi­sti in se odtod vozijo s čolni, kar ne­snago še razširja. Javnost obsoja ko­munalce, ki umazanije niso spustili v posebno deponijo, ampak kar v kana­lizacijo. Uspeh anhovske tovarne

Anhovo — V anhovskem Salonitu so se odločili za nov izdelek: za poseb­ne plastične cevi, okrepljene s stekle­nimi vlakni, imenovane hobas cevi. Zamenjale bodo sedanje azbestce-mentne cevi. Azbest namreč zdravju škodi in ga povsod po svetu že opu­ščajo. Po tej poti gredo tudi v Anho­vem. _jk

S L O V E N C I V I T A L I J I

Pismo predsedniku republike Trst, 8. maja — Enotna delegacija

Slovencev v Italiji je morala že dru­gih v treh mesecih predsednika itali­janske republike Francesca Cossigo opozoriti na zavlačevanje pri spreje­mu zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost v Italiji. To se dogaja v času, so zapisali Slovenci v pismu, ko italijanska republika slavi 40. obletnico obstoja, njena ustava pa zagotavlja manjšinam posebna za­ščitna določila. To se dogaja deset let po ratifikaciji osimskih sporazumov, v katerih piše, da mora italijanska republika zagotoviti slovenski manj­šini zaščito čim višje stopnje. V itali­

janskem parlamentu so prevladujoče težnje, da bi razpravo o zaščiti Slo­vencev sploh zamrznili. Slovenci so predsednika republike prosili za sprejem. Načrtovali so ga že med nje­govim nedavnim obiskom v Vidmu, vendar tega sprejema niso vključili v program obiska, prav tako pa so bila neuspešna prizadevanja slovenske senatorke Jelke Gerbec, ki je želela predsedniku Cossigi osebno izreči prošnjo Slovencev. Gerbčevi so to onemogočili, zato je protestno zapu­stila slovesnost ob predsednikovem obisku. Očitno Cossige o prošnji Slo­vencev sploh niso obvestili. -jk

Na zagrebškem okrožnem sodišču

Jutri sodba Andriji Artukoviću Zagreb, 10. maja — Na zagrebškem okrožnem sodišču se je

končala glavna obravnava na sojenju Andriji Artukoviću, nekda­njemu notranjemu ministru ustaške države Hrvaške. Zadnja dva dneva so govorili obtoženčevi odvetniki in terjali zavrnitev obtožbe kot neutemeljene, saj naj bi imel Artukovič v ustaškem režimu le administrativno funkcijo, za vsa, tudi pred sodiščem povedana ali prebrana grozodejstva, pa naj bi bili krivci Pavelič, Kvaternik, Lu-burič in drugi. Branilci obtoženega so trdili, da naj bi bili dve priče­vanji lažni, Artukoviću pa naj bi lahko sodili samo na osnovi zako­nov, ki so veljali v času zločinov obtoženega, ker naš kazenski za­kon ne dovoljuje retroaktivnosti. Artukovič je potrdil besede obrambe in sprejel predloge svojih odvetnikov. Javna tožilka, ki je pred govori obrambe terjala od sodišča izrek smrtne kazni, je svojo zahtevo ponovno potrdila in vztrajala pri obtožnici, ki bremeni Ar-

tukovića dejanj velikega vojnega zločinca, krivega za smrt najmanj 100 tisoč ljudi.

Predsednik velikega senata Milko Gajski je objavil, da je gla­vna obravnava končana in da bo sodba izrečena jutri, 14. maja, dopoldne.

-jk

R a z p r a v e p r e d k o n g r e s o m Z K J Radovljica, aprila — V okviru priprav na 13. kongres Zveze komunistov

Jugoslavije je sekretar predsedstva ZK Radovljica Vasilij Koman zadnji te­den aprila sklical območna posvetovanja sekretarjev osnovnih organizacij ZK. Posvetovanja so bila na Bledu, v Bohinjski Bistrici, Radovljici, Lescah in Lipnici. Dogovorili so se, da bodo maja po vseh osnovnih organizacijah raz­pravljali o osnutkih kongresnih gradiv. Te sestanke pa bodo izkoristili tudi za oceno marčevskih volitev, za evidentiranje kandidatov v oblike idejnopoliti-čnega usposabljanja in za razpravo o kritični analizi delovanja političnega si­stema. Sekretarji so se na območnih posvetovanjih seznanili tudi s potekom 10. kongresa ZKS in z udeležbo radovljiških delegatov v razpravah. Njihove razprave so upoštevali tudi pri dopolnitvah kongresnih dokumentov. Šest de­legatov je neposredno sodelovalo v razpravi, dva pa sta razpravi oddala.

JR

Načrt letošnje akcije NNNP

D r u ž b e n o p r e m o ž e n j e i n varstvo okol ja Ljubljana, 5. maja — Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samo­

zaščito pri republiški konferenci SZPL je oblikoval izhodišča za letošnje aktivnosti v akciji Nič nas ne sme presenetiti ali kratko NNNP. Doslej so bile za vodilne v akcijah izbrane različne aktivnosti, vendar vedno bolj prevladuje prepričanje, da je treba izbirati predvsem praktična področja, ljudem najbliž­ja in najbolj žgoča, posebej izpostavljena v ocenjevanju varnostnih razmer in ogroženosti. Samo tako se lahko povečujeta interes ljudi za sodelovanje v ak­cijah, obenem pa praktična korist, predvsem za dvig splošne varnostne kul­ture.

. Letos naj bi pozornost veljala dvema aktualnima področjema: varovanju in boljšemu odnosu do družbenega premoženja ter varstvu človekovega oko­lja. Da sta to izredno pomembni področji, je potrdila nedavna razprava v slo­venski skupščini o varovanju družbenega premoženja, prav tako pa so vedno bolj ostri tudi ekološki problemi. Posebej slednje bi kazalo povezati z akcijo Za zdravo in čisto Slovenijo.

Predsednik občinske skupščine Jesenice, inženir Jakob Medja

Ob predoru mora biti avtocesta Jesenice, maja — Predsednik občinske skupščine Jesenice, Ja­kob Medja: »Avtocesto od predora do Vrbe bi morali zgraditi v celoti, delna rešitev do Lipe bi bila draga«

V jeseniški občini se pripravljajo na gradnjo karavanškega predora, do februarja leta 1987 pa mora po­skusno obratovati nova jeklarna na belskem polju. Ti dve največji nalož­bi terjata obilo prizadevanj in aktiv­nosti, Jesenicam pa prinašata veliko sprememb tudi na vseh drugih po­dročjih.

Novi predsednik občinske skupšči­ne Jesenice, diplomirani inženir Ja­kob Medja, takole pripoveduje o uresničevanju resolucije v občini:

»Nova jeklarna zahteva že zdaj obilo prizadevnosti in dela, saj so časovne rezerve izkoriščene. Vsaka časovna zakasnitev pomeni obilo problemov tako za Železarno Jeseni­ce kot tudi za samo občino. Planov, ki jih predvideva občinska resoluci­ja, prav gotovo ne bomo mogli ures­ničiti, nastale bi resne težave.

Z novo jeklarno je povezana tudi martinarna — ustavitev enega iz­med plavžev. Pri vsem gre za eko­nomske učinke in za nujne podraži­tve, če se ne bi držali rokov in če bi zamujali.

Druga največja naložba je gradnja .predora skozi Karavanke na Hruši-

ci . Delavci zdaj že opravljajo teren­ska in zemeljska dela, največji pro­blem pa je še vedno avtocesta mimo Jesenic, velik pa tudi cesta od Moj­strane do Jesenic, saj bi jo morali čimprej dograditi in usposobiti za promet.

Razumljivo je, da bi morala biti cesta od predora do Vrbe zgrajena tedaj, ko bo zgrajen tudi predor. Je­seničani se upravičeno bojijo, da bi mnogo večji promet potekal kar sko­zi Jesenice, še posebej, ker se s pre­dorom predvideva povečan tovorni

tranzitni promet. Mednarodni tov° ni promet si bo poiskal krajše poti* uporabljal karavanški predor —) seniško ozko cestno grlo pa bi tez" sprejelo tako obremenitev. Mo"; bomo čimprej pripraviti projekt* dokumentacijo in poiskati denar' gradnjo ceste. Zdaj se pojavljajo £ misli, da bi obvoznico zgradili le J loma, do Lipe in od tam prek mo^ čez Savo. Najbrž pa to ne bo p r 8* rešitev, saj je tudi zelo draga.

Ob teh velikih naložbah pa bo * zdaj treba upoštevati nujno p 1^ smeritev gospodarstva. Če bodo senice hotele kaj pridobiti z izg f l

njo predora, se morajo na te sp membe pripraviti že zdaj. ,j

V občini bomo morali name"1' dovolj pozornosti kvalitetnemu voju turizma. Sedanje ocene da je delež komercialnega turiz"* premajhen in da se bo tudi v kra"! skogorskem turizmu treba pr ipr l ti na to, da bodo po predoru proi"' tni tokovi potekali daleč od KrajJ ske Gore. Turistični delavci si bo* morali prizadevati, da bodo prido«' l i čimveč stacionarnih gostov.

Veliko več moči in dela bomo $ rali usmeriti v kvalifikacijsko stfl£ turo kadra, ki ga bo terjala nova,' dobnejša tehnologija.«

D. Sedej

Životarjenje organizacije posebnega družbenega pomena

Ko mora Rdeči križ prositi zase Radovljica, maja — Sliši se nenavadno, pa vendarle je res: orga­nizacija, ki vzgaja, pomaga drugim in prosi za druge, je morala tokrat prositi tudi zase — za denar, da bi lahko izvajala redno dejavnost

Radovljiška organizacija Rdečega križa, ki v devetnajstih krajevnih or­ganizacijah združuje 8150 članov in v aktivih po osnovnih šolah še 3200 mladih članov, se je februarja letos znašla v položaju, ko je imela denar­ja komajda za osebni dohodek zapo­slene sekretarke, kaj šele za izvaja­nje programa, ki sta ga občinski or­ganizaciji naložila republiški odbor Rdečega križa in soustanoviteljica, socialistična zveza. Ob koncu marca je imela na žiro računu vsega 5692 dinarjev, ob tem pa za 177 tisoč di­narjev dolgov: republiškemu odboru Rdečega križa, knjižnici Antona To­maža Linharta za plačilo kurjave, Zvezi kulturnih organizacij za plači­lo računovodskih poslov in razen te­ga še za elektriko in telefon.

Aprila je sodu končno izbilo dno. Radovljiška organizacija bi ta mesec za pripravo na teden Rdečega križa

od 8. do 15. maja potrebovala 570 ti­soč dinarjev, v prvem četrtletju pa je za izvajanje dejavnosti, za izdatke poslovanja in za osebni dohodek se­kretarke prejela 850 tisočakov ali manj kot petino celoletnega predra­čuna, Ki za nameček upošteva (le) 54-odstotno inflacijo. Potem ko je ne­zavidljiv položaj te organizacije po­sebnega družbenega pomena obrav­navala radovljiška socialistična zve­za, so odgovorni tik pred začetkom tedna našli salomonsko rešitev: sa­moupravne interesne skupnosti — zdravstvena in izobraževalna skup­nost, socialno skrbstvo in otroško varstvo — bodo organizaciji že zdaj nakazale celoletno dotacijo. S tem se bo gmotni položaj organizacije za kratek čas izboljšal; že zdaj pa je znano, da bo v drugi polovici leta spet zaškripalo in da tudi z lastnimi dohodki ne bo zmogla zbrati dovolj denarja za redno dejavnost.

A l i smo res tako revna družba, & organizaciji, ki ima solidarnostno1' humanitarno vlogo, ne moremo $ gotoviti rednega dotoka denarja ij zadovoljivega gmotnega položaja,* pa nam je že čisto vseeno, če taks"' organizacija posebnega d ružben i pomena životari? Verjamemo v0 stvu občinske organizacije Rdečež1

križa, da se ni prijetno »cufati« vsak dinar, še manj poslušati gr< nje o sodnih izterjavah za neplačan' račune — vse to ob dejstvu, da v sf ri begunjski šoli, kjer ima organih cija svoje skladišče, že pušča stre*1' in da bi bilo treba nabaviti kar p1* cej drobnega inventarja . . .

Organizacija je lani z delom do^ zala, da ni brez razloga posebni, družbenega pomena. Zbrala je P*! bližno štiri tone rabljenih oblačil, f nakup rentgenskega aparata za J seniško bolnico 1,1 milijona difl^ jev, za pomoč lačnim v Afriki 373 * sočakov. 1785 njenih članov je d&v valo kri — in še bi lahko našteval 1

C. Zaplotnik

V p e t i h s r e d n j e š o l s k i h p r o g r a m i h g r o z i o m e j i t e v

v p i s a , č e . . .

D o b r i o b e t i z a v e č o d d e l k o v Kranj — Po drugem krogu prijavljanja osnovnošolcev za vpis v prvi letnik srednjih programov opažamo, da se je skupno število prijavljenih učencev v primerjavi z mesecem prej povečalo za 104, kar se — skupaj z učinki preusmerjanja — odraža v boljši usklajenosti med presežki in primanjkljaji.

Vendar pa je število oddelkov v gorenjski mreži srednjih šol toliko ohlapno, da je primanjkljaj še ved­no precejšen. V razredih manjka 1096 učencev, medtem ko j ih je v »privlačnejših« 499 preveč. Dejan­ski primanjkljaj znaša torej okro­glo 600 učencev.

V primerjavi z mesecem prej, ko je bi l prvi vpis, se je število prija­vljenih najbolj povečalo v agroži-vilstvu, obutveni tehnologiji, admi­nistrativni dejavnosti, lesarstvu in pedagoški usmeritvi. Kljub temu so primanjkljaji ponekod še pre­cejšnji: v kmetijstvu in živilstvu skupaj 91, v kovinarstvu in strojni­štvu v Škof j i Lok i 48, v računalni­štvu v Kranju 22, v elektroenerge­t ik i v Kranju 17, v gradbeniš tvu v Kranju skupaj 81, v lesarstvu v Škof j i Loki 57, v obutveni tehnolo­giji v Kranju 22, v tekstilni meha­nik i 48 in tekstilni kemiki 35, v ku­harstvu v Radovljici 21, če našteje­mo le programe, v katerih so od­stopanja od razpisanih mest najo-čitnejša.

Presežki so zlasti v petih progra­mih, in sicer v trgovinski dejavno­sti v Kranju, v poslovno-finančni v

Radovljici, v družboslovno-jeziko-vni v Škof j i Lok i , v naravoslovno-matemat ičn i usmeritvi v Kranju in v programu tekstilnega konfek-cionarja v Kranju.

Kot kaže, bo morda vpis omejen samo v programu tekstilnega kon-fekcionarja, kjer bodo morali pri­javljeni učenci opravljati sprejem­ni izpit. Za druge štiri programe pa obstajajo dobri obeti, da omeji­tve ne bo; trgovinska dejavnost ima trdno opravičilo v visokem številu razpisanih kadrovskih šti­pendij, pri poslovno-finančni gre za dodaten dislociran oddelek v Radovljici, pri družboslovno-jezi-kovni usmeritvi za izravnavo v slo­venski mreži (v drugih pokrajinah naval povsod ni tako velik), pri na-ravoslovno-matemat ični pa za iz­ravnavo z računaln iško usmeritvi­jo, k i ni napolnjena. Seveda bodo zadnjo besedo izrekle posebne izo­braževalne skupnosti oziroma re­publ iška izobraževalna skupnost.

Če se bo povečalo število oddel­kov, potem na Gorenjskem ne bo potrebnega napornega preusmer­janja učencev v druge programe.

H. Jelovčan

Raziskovalne naloge Jj tem letu

Koliko je onesnažen loški zrak Škofja Loka — Občinska ra^' skovalna skupnost bo leto* zbrala 29 milijonov dinarjev, k' jih bo večinoma porabila za r*' ziskovalne naloge. Med njim1

predstavlja največji zalogaj tiji loga, ki bo odgovorila, kolikšni je onesnaženost zraka — ne 1' z žveplovim dioksidom in * prahom — v mestu Škofja LOJ ka; meriti bodo začeli ttMJ onesnaženost Poljanščice.

Raziskovalnih nalog, ki jih bo 1* tos financirala oziroma sofinancir8' la škofjeloška raziskovalna skup" nost, je skupaj enajst. Na varstV^ okolja se nanašajo še nekatere n f f

loge, in sicer ekološke rešitve v zV^ zi s proizvodnjo v hotaveljske^ Marmorju, zaščita vodnih virov * občini, kataster geotormalnih viro* v občini in daljinsko ogrevanje rov in Škofje Loke.

Razen teh raziskovalnih nalojl' med katerimi bodo nekatere traja' tudi več let, ima raziskovalna skuj£ nost v letošnjem programu dela S* nalogo revitalizacija mestnih in v* ških jeder, razvoj delavskega gib* nja in narodnosvobodilnega boja fl* tem območju, regionalni razvoj aW skega sveta v Sloveniji v Selški lini, odnosi med okoljem in delav^ iz drugih republik v Skofji Loki, vljenje in delo skladatelja Anton* Jobsta ter reprodukcijska sposoP' nost plemenskih kobil. \i 3

T OREK, 13 . M A J A 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN ( ^ I M M I E n G L A S

Turizem je najboljša slovenska tovarna

Hoteli niso sindikalni domovi

spodinjskih strojev ali čevljev pla­čati tudi »dodatek« zaradi nižjih iz­voznih cen. V turizmu pa so letos izvozne cene za 30 do 40 odstotkov višje od domačih.

Vendar pa je moč pričakovati izenačevanje, saj tekoča gospodar­ska politika turizmu ni naklonjena, »razumevanje« za turizem upada. Novi devizni zakon je prav naši najboljši izvozni tovarni najbolj spodmaknil noge. Turizmu je vzel »šticunge«, na katerih je slonel nje­gov razvoj in s katerimi so pokriva­li domače cene. v

Seznami letovanja v sindikalnih domovih in prikolicah so na­rejeni. Tisti, ki so »izpadli«, zdaj iščejo druge možnosti, brska­jo po katalogih turističnih agencij in imajo seveda opravka s povsem drugačnimi cenami. Hoteli pač niso sindikalni domo­vi, poslujejo ekonomsko, ne sindikalno. Torej ni čudno, da so se prav zdaj razplamteli očitki, kako zasoljeno je letos morje, kako si delavec ne more privoščiti dopusta na Jadranu, kako je drugod celo ceneje kot doma.

So očitki o zasoljenem Klor ju upravičeni?

Reči velja dvoje. Najprej, da si v s i pač ne moremo privoščiti dopu­sta v najboljšem portoroškem ali dubrovniškem hotelu, krizni časi so to še bolj podkrepili. Sicer pa, tudi drugo je tako, tudi iz najboga­tejših dežel ne zahajajo k nam le v hotele A kategorije. Zakaj bi torej Portoroškemu Metropolu očitali, da Je za povprečnega dopustnika Predrag? Saj vendar prisegamo na tržne zakonitosti!

Po drugi strani pa nam vrtoglava niflacija jemlje občutek za vred­nost denarja — tako hitra je, da j i niiselno težko sledimo. Če je da­nes, sredi maja, stari milijon in več z& dan bivanja v najboljšem hotelu osupljivo drago, pa že julija, prav gotovo pa avgusta to ne bo več. Tu­ristične organizacije pa določajo cene za celo sezono vnaprej, ne ta­ko kot naše tovarne, ki na vsako novo pošiljko napišejo novo ceno. v Ozreti se torej velja tudi k cenej­šim oblikam dopusta. Dosti ceneje oo vzeti zasebno sobo ali stanova­nje v manj zvenečem turističnem kraju, kjer bo na tržnici paradižnik Polovico ali več cenejši kot v Lju­bljani. A l i pa se odločiti za hotel, ki je dostopen tudi povprečnemu do-Pustniku. Za ponazoritev povejmo, da bo penzion v hotelu B kategori­je na Visu to poletje 4 tisočake, v najboljšem portoroškem hotelu pa 15 tisočakov.

V turizmu izvozne cene pokrivajo domače

Brez zadrege lahko rečemo, da Je turizem najboljša slovenska to­varna — s turizmom zaslužena de­viza je čista, nima uvoznih sesta­vin. In če pojasnjujemo naprej, l&hko rečemo, da v turizmu izvo­d e cene pokrivajo domače, kar je Pri nas izjemno, saj za naše gospo­darstvo velja prav obratno. Vendar nihče ne zažene vika in krika, ko *nora pri nakupu televizorja, go-

Hotelirji se zato boje, kakšen bo na koncu leta izkupiček, saj mora­jo vse plačati dražje. Pljučna pe­čenka je za hotelirja enkrat dražja kot v mesnici, dražje plačujejo elektriko in še bi lahko naštevali. Nemogoče je torej trkati na njiho­vo zavest, naj omogočijo poceni po­čitnice našemu delavcu. Hoteli ni­so sindikalni domovi, poslujejo ekonomsko, ne sindikalno, ko naj bi se vse bolj nagibali v izenačeva­nje cen za tuje in domače goste.

Prav zaradi očitkov, kako drage bodo letos počitnice, je Turistična zveza Jugoslavije zbrala podatke o ponudbi za domače goste. V hotelih A kate­gorije bo v predsezoni za osebo v dvoposteljni sobi treba plačati od 3.500 do 8.000 dinarjev, v glavni sezoni do 10.000 dinarjev. V hotelih B kategorije v predse­zoni od 2.300 do 7.000 dinarjev, v glavni sezoni do 9.000 dinar­jev.

V zasebnih sobah prve kate­gorije bo treba v predsezoni plačati od 600 do 2.000 dinarjev, v glavni sezoni od 850 do 3.100 dinarjev. V zasebnih sobah dru­ge kategorije pa pred sezono od 510 do 1.400 dinarjev, julija in avgusta pa od 750 do 2.800 di­narjev. Polni penzion pri zaseb­nikih bo v predsezoni znašal 3.500 do 4.500 dinarjev, julija in avgusta pa 3.800 do 5.500 dinar­jev.

Podatki se seveda nanašajo na vse turistične kraje, zbrali so jih ob morju, v zdraviliščih, pla­ninskih in drugih turističnih krajih v notranjosti. Posebej ra­zlike pri hotelih povedo, da je letovanje v notranjosti znatno cenejše, da je morje najdražje. Tudi v Sloveniji je tako, saj so v primerjavi z obmorskimi hoteli cene v zdraviliščih nižje od 20 do 30 odstotkov.

Na petkovi časnikarski konfe­renci v republiškem komiteju za turizem in gostinstvo so hote­lirji povedali, da gredo doma najbolje v prodajo najdražji ho­teli. Ob morju so zadovoljni tudi z obiskom med prvomajskimi prazniki, med tujimi je bilo veli­ko domačih gostov. Predstavni­ki turističnih agencij pa pravijo, da se ljudje nikakor nočejo od­povedati počitnicam ob morju; raje varčujejo vse leto in izpu­stijo kakšen nakup.

Predrago pivo v zakotni krčmi

Če torej nima smisla obračati in pojasnjevati znane stvari, pa v ne­jasno kakovost našega turizma lahko sprožimo ostro puščico, Do­gaja se, da stane pivo v zakotni krčmi prav toliko kot v imenitni re­stavraciji. Če so pri hotelih kakovo­stni razredi še znani in kolikor toli­ko spoštovani, pa vlada med gosti­šči, restavracijami In krčmami pra­va zmeda. Ni meril, ni oznak, ki bi povedale, kam sodi kateri lokal. Tudi zvezdice, ki so j ih pred časom podeljevali gostilnam, nimajo več veljave, saj niso ažurne; po štiri imajo gostilne, ki niso več dobre.

Čeprav vsevprek nasprotujemo administrativnim določitvam, pa malo administracije pri merjenju kakovosti lokalov ne bi škodilo. Vsaj tistim bi morali stopiti na pr­ste, ki skušajo na hitro zaslužiti čim več in jim niso mar pripombe, da je pivo toplo in postrežba slaba. Gostje bi vendar morali že ob po­gledu na cenik vedeti, kakšna je kakovost lokala, in nihče se ne bo pritoževal nad slabo postrežbo na avtobusni postaji, kjer bo pivo naj­cenejše, saj bo vedel, zakaj je šel tja.

M . Volčjak

poganski premogovniki zahtevajo prevelika ^vlaganja

L e s n i b r i k e t i i z B o h i n j a j^anj, april — Dobave premoga iz bosanskih premogovnikov so ,e*os še bolj vprašljive, saj zahtevajo tolikšna sovlaganja, da jih kfanjski Merkur ne zmore. Letos računajo tudi na lesne brikete, . 1 jih bodo začeli izdelovati v LIP-u v Bohinjski Bistrici. Težko ^•napovedovati, v kolikšni meri se bodo ljudje spet preusmerili n a kurilno olje. v 2a kurjavo poskrbi, ko cveti če-

v

n J a . pravi ljudska modrost. Naj se . a*n torej ne zdi čudno, da v teh pr-

n letošnjih toplih dnevih pišemo o sj?niogu. Trgovci s premogom že h !f^.aJ° P°g°dbe o dobavah za pri-i ^njo zimo. Pri kranjskem Mer-^ rju, ki oskrbuje Gorenjsko, z izje-l ^škofjeloške občine, računajo, da

^o morali zagotoviti 100 tisoč ton ^ i ^ o g a , pogodbe imajo podpisane

. *8 tisoč ton. Večje je povpraševa-Po rjavem premogu, kar 70-od-

Vp* .°' v e n d a r bo tudi letos na voljo Pori H^nita kot rjavega premoga. Pri j Opisovanju pogodb o dobavah pa

aJo težave, bolje rečeno spore, z

bosanskimi premogovniki. Le-ti zah­tevajo iz leta v leto večja sovlaganja, zdaj se sučejo že od 2 do 20 tisočakov pri toni premoga, zeniškemu premo­govniku bi morali dati kar 90 milijo­nov dinarjev. Tolikšnih sovlaganj Merkur ne zmore. Lani so si tako po­magali s prispevkom potrošnikov, ki so morali pri toni premoga plačati dodatnih tisoč dinarjev. Vendar je pravno-formalno ta dodatek pri ceni sporen.

Bosanski premogovniki so lani na Gorenjsko dobavili le 83 odstotkov dogovorjenih količin. Letos bodo do­bave še bolj vprašljive, saj za 35 ti­soč ton še pogodb nimajo sklenjenih.

K sreči so slovenski premogovniki pri dobavah solidnejši, pomagajo pri reševanju težav. Pri Merkurju tudi letos računajo na uvoz 35 tisoč ton brikatov iz Nemške demokratične republike in 20 tisoč ton briketov iz Sovjetske zveze. Pri slednjih pa je kakovost slaba; lani so imeli nemalo težav, ker so j im že na dvorišču raz­padali v prah.

Letos računajo še na lesne brike­te, ki j ih bodo začeli izdelovati v LIP-u v Bohinjski Bistrici, in sicer na 3 tisoč ton. Po drva pa bodo spet morali v Kočevje, kjer naj bi jih do­bili 1500 metrov. Tudi gorenjski goz­darji namreč zahtevajo sovlaganja, 10-odstotna od cene drv. Torej že lahko napovemo, da j ih na voljo ne bo dovolj, da bodo še vedno mnogi morali po drva h kmetom.

Težko je zanesljivo napovedati, kolikšno bo letos povpraševanje po premogu. Zaradi dragega kurilnega olja so se v preteklih letih mnogi preusmerili na premog, zdaj pa se zaradi upadanja cen surove nafte kurilno olje ne draži več, cena pre­moga pa raste. Kmalu se bo torej morda spet splačalo kuriti z kuril­nim oljem.

MV

jfrftietijski nasveti

Varstvo koruze pred škodljivci in plevelom Utiranje škodljivcev

Pred setvijo bi morali obvezno j. Ogledati, ali so v zemlji talni škod­ni Vci> na primer strune, sovke (prag s£°dljivosti: 1 do 2 struni na m2) in u na podlagi tega odločiti, ali bomo j Porabili talne insekticide ali ne. Če k uPoraba insekticidov opravičljiva, s *no uporabili eno izmed naštetih

r edstev: volaton G 5 20-40 kg/ha v l j s °ve ob semenu ali dotan G 5 2q"T 15 kg/ha v pasove, furadan G 5 Vri i ^ kg/ha, ki j ih hkrati s setvijo ^ K m ° v z e m l J ° ' PTl čemer pazimo,

bo vneseno sredstvo ločeno od se-jjjL 5*. Sovke zatiramo, ko že delajo ^ o , z volatonom EC 500 2,5 l/ha.

Škropimo proti večeru in uporabimo večjo količino vode. Proti švedski mušici škropimo po potrebi (napade­ne rastline so šopaste in imajo zlep­ljene liste) s pripravkom lebavcid 1 do 1,5 l/ha.

Zatiranje plevela V koruzi je zatiranje plevela s her­

bicidi neizbežno. Izbiro herbicidov prilagodimo plevelom, ki so na njivi razširjeni, pri uporabi pa natančno upoštevamo navodila, ki so prilože­na pripravku. Za zatiranje prosnatih trav in širokolistnih plevelov upora­bljamo kombinirane pripravke pred

setvijo ali po njej,ali po vzniku: pri-mextra ali lasso combi (5 do 7 l/ha pred voznikom ali 5 do 6 1 po vzniku koruze, vendar najkasneje do raz­vojne faze dveh listov). V jeseni je možno le setev ozimne pšenice, spo­mladi pa ne sejemo občutljivih polj-ščih (leguminoze, oves). Afalon com­bi 7—9 l/ha po setvi. Ni omejitve v kolobarju! Za zatiranje slaka in osa-ta škropimo koruzo po potrebi, ko ima 3—5 listov, ko je visoka 15—20 cm, s pripravki deherban A aliherbocid 1 l/ha.

Živinorejsko -veterinarski zavod Gorenjske—Kranj

Drobno gospodarstvo

Male, inovativne proizvodne enote Po dolgih mukah je republiški konferenci ZSMS uspelo usta­noviti mladinsko kooperativo, ki se bo ukvarjala z računalni­škimi programi. Bo ta lastovka prinesla pomlad?

V sebi imajo torej sorazmerno veliko znanja, običajno temelje na tehničnem ekspertnem znanju

Novi obrtni zakon je sprostil možnost za ustanavljanje koope­rativ oziroma zadružnih podjetij, kar je bil prvi znak, da se na po­dročju drobnega gospodarstva nekaj spreminja. Mladinska ko­operativa je prvi dokaz, da je moč tudi pri nas ustanavljati male, inovativne proizvodne enote.

Razbliniti se bodo morale pred­stave o drobnem gospodarstvu kot klasični obrti in kooperacijah z industrijo,, torej kot o proizvod­nih podaljških velikih, ki se jim pač ne splača izdelovati nekate­rih stvari in jih odstopajo obrtni­kom kooperantom. Takšne pred­stave so namreč zastarele; v sve­tu je na pohodu nov tip drobnega gospodarstva — model malih, inovativnih proizvodnih enot.

Uspešno rastejo tam, kjer so jim razmere naklonjene, družbe­na skrb je torej potrebna, saj ne bodo nastale same od sebe. Zanje je značilno, da pomembno vpliva­jo na ponovno oživljanje gospo­darske rasti, da je njihovo bistvo inovacija, da so prav inovacije po­vod za uspešno rast malih, tehno­loško zahtevnih proizvodnih enot.

njenih ustanoviteljev. Pogosto se dogaja, da se združijo in ustano­vijo svoje podjetje strokovnjaki (raziskovalci in razvojniki), ki so nezadovoljni z delom v velikih proizvodnih sistemih. Če z inova­cijo uspejo, takšna mala proiz­vodna enota hitro preraste v več­jo, če ne, brez velike denarne ško­de razpade. Torej so v bistvu spodbujevalec tehnološkega raz­voja, saj znajo odlično izkoristiti znanje, ustvarjalni naboj. Odpira­jo pa seveda možnosti za zaposlo­vanje, predvsem izobraženih mla­dih ljudi, ko prerastejo v večje.

Pri nas v zadnjem času veliko govirimo, tudi z najodgovornejših mest, o uveljavljanju znanja, o preobrazbi proizvodenj, ki nima­jo bodočnosti, o hitrejšem na­predku. Pojdimo torej od besed k dejanjem, ustrezne družbene raz­mere bodo spodbudile nastajanje malih, inovativnih proizvodnih enot, ki bodo pregnale razvojno zaspanost in zaverovanost veli­kih sistemov samih vase.

M . Volčjak

Razdelilna transformatorska po­staja Okroglo pri Kranju bo vo­zlišče elektroenergeskih zvez na Gorenjskem. Z njo bo rešeno kri­tično napajanje Gorenjske z elektriko, pomembna pa je za na­pajanje nove elektrojeklarne na Jesenicah. Graditi so jo začeli ju­nija leta 1982, vse kaže, da bo ko­

nec letošnjega junija začela dela­ti s posadko. Kasneje jo bodo na­mreč daljinsko vodili iz območ­nega centra v Beričevem. Monta­žna dela gredo h koncu, največji problem pri dobavah pa je Iskrin računalnik in ustrezni programi, zato računajo, da bodo daljinsko vodenje lahko uvedli septembra.

D. Papler

Obrat Nika v Davči bodo zgradili jeseni

Železniki — Da bi preprečili od­seljevanje ljudi v dolino in s tem umiranje Davče — kot se je to go­dilo z vasmi pod Ratitovcem — je tovarna Niko iz Železnikov že pred petimi leti preselila del proizvod­nje mehanizmov za registratorje v davško osnovno šolo. Delo je dobilo osemnajst domačinov. Pred dvema letoma, k o so začeli obnavljati šolo, pa so se morali delavci iz nje izseli­ti. V občini so začeli razmišljati o gradnji novega obrata. Zaradi po­manjkanja denarja so ga začeli graditi šele lani. Delo je prekinila zgodnja zima. Od maja gradbišče spet živi. Obrat bodo odprli predvi­doma septembra. V njem bo lahko delalo petdeset ljudi. Niko ima za­gotovila domačinov, ki se zdaj vozi­jo iz Davče v Železnike, da bodo ostali na delu doma. Niko na leto izvozi za tri milijone dolarjev me­hanizmov za registratorje.

H . J .

Iz tovarniških glasil

Visoka moda iz Vranja V aprilski številki glasila kranj­

ske Planike smo prebrali nasled­njo zanimivost!

Vranjska Koštana je začela izde­lovati obutev po visoki modi, ki jo imenujejo »italijanke«, pogodbeno z italijansko firmo Simod iz Pado­ve, s katero že dolgo sodelujejo. Gre za obutev, po katero hodimo čez mejo. Neuradno namreč oce­njujejo, da Jugoslovani v sosednji Italiji kupijo več kot 4 milijone pa­rov ženskih čevljev. To je povod, da so se Koštani odločili za izdelova­nje obutve, kakršno izdelujejo v najbolj znanih svetovnih modnih centrih. Torej za modo najbolj vne-

V Kranju polna zaposlenost

V kranjski občini je bilo lani za­poslenih 34.300 ljudi, kar predstav­lja 41-odstotni gorenjski delež. Pol­na zaposlenost prebivalstva je eden osrednjih družbenih ciljev, v Kranju lahko z veseljem ugotavlja­jo, da je bil uresničen. Zaposlenih je bilo kar 47,4 odstotka prebival­cev iz občine. Le v tržiški občini je bil ta odstotek večji, presega pa 42 odstotkov kot teoretično predpo­stavko polne zaposlenosti. Med za­poslenimi je bilo 49,2 odstotka žensk, kar je več kot drugod na Go­renjskem.

V minulem srednjeročju so bili uresničeni cilji politike zaposlova­nja, odstopanja so bila zelo majh­na. Dodati velja, da je družbeni plan predvidel 6-odstotno letno rast zaposlenosti v obrti, dosežena pa je bila 7-odstotna. Lani je bila rast zaposlenosti v združenem delu 0,8-odstotna, od tega v gospodar­stvu 0,9-odstotna, v negospodar­stvu pa 0,2-odstotna. V obrti pa je zaposlenost porasla za 5,2 odstot­ka.

tim ženskam po čevlje ne bo več treba čez mejo.

V času, ko je proizvodnja indu­strializirana in je vse manj pravih ročnih čevljarskih mojstrov, ki s svojimi rokami izdelajo cel čevelj, se je Koštana odločila, da svojo za­misel uresniči s pomočjo drobnega gospodarstva. »Italijanke« izdeluje­jo v posebnem servisu, do konca le­ta pa bodo v Koštani »vzniknile« delavnice — butiki, v katerih bodo delali čevljarski mojstri, mlade pa že usposabljajo. »Italijanke« je za zdaj moč kupiti v tovarni in v po­sebnem butiku, k i ga je Koštana odprla v Beogradu.

(mmmm^GLAS 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 13 . M A J A 198}

Krajevna skupnost Koprivnik-Gorjuše

Cesta, voda, trgovina, telefon... Koprivnik, 8. maja — Razmišljajo, da bi razpisali referendum za samoprispevek, da bi sami naredili tisto, kar zmorejo. Gle­de ceste, vode, trgovine in telefona pa so pripravili problem­sko konferenco, na katero so povabili tudi predstavnike obči­ne.

Koprivnik malo pod 1000, Gorju-še pa malo nad 1000 metri nadmor­ske višine na južnem pobočju Po­kljuke v Bohinju tvorita krajevno skupnost v radovljiški občini. 140 hiš imata obe vasi in blizu 400 pre­bivalcev. Vsak dan se vozi na delo in v šolo blizu sto krajanov, k i ima­jo doma tudi nekaj zemlje in živino. rr . • -

»Zadnje čase razmišljamo,

da bi v naši krajevni skup­nosti razpisali referendum za

samoprispe­vek,« pravi

predsednik sveta krajevne

skupnosti Stanko Koro­

šec. »Ljudje radi sodelujejo in mar­sikaj tudi sami naredimo. S samo­prispevkom bi lahko uredili poti v krajevni skupnosti, k i j ih že zdaj sami vzdržujemo, zgradili bi avto­busna postajališča in mrliške veži­ce. Prav zdaj obnavljamo zid okrog pokopališča. Na Koprivniku gradi­mo gasilski dom, na Gorjušah pa 800 metrov vodovoda do zaselka Kurja vas. Letos pa smo delno ure­dil i tudi že javno razsvetljavo v obeh vaseh.«

So pa to, kot pravijo, manjši pro­blemi, ki tarejo krajane v tem delu občine. Zaradi odmaknjenosti od središča Bohinja imajo težave, ki j im kljub morebitnemu samopri­spevku ne bodo kos. Zato sta pred­sedstvo krajevne konference socia­listične zveze in skupščina kraje­vne skupnosti minuli torek pripra­vila problemsko konferenco. Prišlo je okrog 50 krajanov in tudi pred­stavniki iz občine.

»Do Kopriv-nika je cesta iz doline asfalti­rana, naprej do Gorjuš in Mrzlega stu­denca pa ne,« je v četrtek pri­

povedoval Franc Stare,

predsednik krajevne kon­

ference SZDL. »Pozimi je maka­damsko cesto težko plužiti, zato smo bili tudi to zimo nekaj dni odrezani od doline, poleti pa so zemljišča ob cesti polna gramoza, da še živina noče jesti sena. Pa vendar vsako leto povečamo odda­jo mleka za okrog 10 odstotkov. Ljudje si prizadevajo, ni pa j im vseeno, da prav za ta, štiri kilome­tre dolg cestni odsek do konca Gorjuš ni denarja. V torek smo se dogovorili, da bo krajevna skup­nost skušala privabiti k sodelova­nju delovne organizacije na ob­močju Bohinja, nekaj bi primakni­la tudi občinska skupnost za ceste. Če bi letos jeseni podpisali samou­pravni sporazum, bi vsaj do konca Gorjuš cesto prihodnje leto morda že lahko uredili.«

Nejasnosti glede regresiranja vi­šinskih kmetij, kar so tudi uvrstili na dnevni red konference, so bile do seje že rešene. S tem denarjem namreč zdaj lahko kupujejo tudi umetna krmila in semena ali pa gradijo silose. Zadovoljni so tudi, ker so zdaj za to območje določeni trije pospeševalci. Želijo pa, da bi vsaj enkrat na leto zadruga sklica­la sestanek s kmeti kooperanti za­radi boljšega obveščanja. »Drugi problem je pomanjkanje

pitne vode,« je povedal Stanko K o ­rošec. »Z zajetji in povezavami smo predlanskim naredili, kar smo lahko. Vendar smo bili lani poleti pogosto brez vode. Zdaj smo se dogovorili, da bo krajevna skup­nost skupaj s Komunalnim gospo­darstvom Radovljica skušala čim­prej priti do potrebnih raziskav za nova zajetja. Projekt bo financira­la samoupravna komunalna inte­resna skupnost, akcijo pa bo treba zastaviti skupaj. Ob lepem in su­hem poletju se nam letos spet obe­ta pomanjkanje vode.«

Za neresnične so se na pogovoru s krajani izkazale govorice, da bo­do šolo v krajevni skupnosti zaprli. Čeprav šolo do četrtega razreda obiskuje le 15 otrok, bo v njej pouk še naprej.

»Upravičeno pa smo veliko bolj zaskrblje­ni zaradi pre­skrbe, zaradi trgovine,« je dodala Marjeta Sodja, članica sveta krajevne

skupnosti. »Prihodnje le­to se bo iztekla

20-letna najemna pogodba za lo­kal, v katerem je trgovina. Dogo­vorjeno je bilo, da bo občinska konferenca SZDL skušala posre­dovati, da bi vsaj za kakšno leto ali dve pogodbe še podaljšali. Do ta­krat pa bi oskrbo morali urediti. Če ne drugače ( pa z zasebno proda­jalno.«

Za boljšo telefonsko povezavo do leta 1990-skoraj ni možnosti. Kraje­vna skupnost se bo lotila precej za­mudnega in zapletenega postopka, da bi vsaj na Gorjuše dobili še en brezžični telefon. Takšnega imajo zdaj namreč na Koprivniku.

A. Žalar

OD TU IN TAM...

Jadralni piloti tudi prek državne meje

P r v i č k o t p t i c e Lesce, maja — Tuji turisti, ki prihajajo k nam z jadralnimi letali, si želijo, da bi pri nas letali kot ptice, tudi prek državnih meja. Švicarski jadralci so letos med 15. apr:lom in 15. majem prvič do­bili priložnost, da so preleteli mejo med Golico in Jezerskim vr­hom in prek Avstrije jadrali celo do Švice.

Tuji jadralni piloti radi prihajajo letat v Slovenijo in na Gorenjsko. V Alpah so namreč dokaj ugodni zra­čni tokovi, pri nas še ni pretirane gnečey zraku, kakršna je, denimo, v podobnih letalskih središčih v Av­striji, Zvezni republiki Nemčiji in v Italiji, in tudi naše cene so v primer­javi z drugimi nekoliko nižje. Edino, kar moti in odvrača nekatere tujce

od letenja v Sloveniji, je sorazmerno omejen zračni prostor. Še pred tre­mi, štirimi leti so tuji jadralni piloti lahko letali le na območju 25 kilome­trov od Lesc, zatem v pasu med jugo-slovansko-avstrijsko mejo in zračno črto Lesce—Slovenj Gradec, od letos dalje pa po vsej severni Sloveniji — od Murske Sobote do Tolmina. Na pobudo jugoslovanskega turistične­

ga ui ada v Zurichu in švicarskih le­talcev, ki že več let zapored prihaja­jo v Lesce, so naše oblasti za en me­sec (od 15. aprila do 15. maja) odprle državno mejo v ozkem pasu med Je­zerskim vrhom in Golico, s čimer so Švicarjem omogočile jadranje po alpskih dolinah in tudi potovanje po zraku vse do njihove domovine. V Alpskem letalskem centru Lesce-Bled, kjer so zadnja leta ob podpori republiških in zveznih organov in or­ganizacij že precej razširili zračni prostor za jadralne letalce, si priza­devajo, da bi Jugoslavija na podlagi meddržavnega sporazuma s sosed­njo Avstrijo za stalno odprla prehod v alpski svet drugih dežel. Zvezni iz­vršni svet je osnutek sporazuma podprl, kar je dobro znamenje, da bo tovrstni turizem še bolj kot doslej zajel tudi Gorenjsko in Slovenijo.

C. Zaplotnik

Množični pohod Besničanov na Špičasti vrh Besnica — Prejšnjo nedeljo so

predstavniki družbenopolitičnih or­ganizacij kraievne skupnosti Besni­ca že tretjič zapored pripravili pohod in tek na Špičasti vrh v spomin na težak boj borcev drugega bataljona

Kranjske čete, ki so ga konec febru­arja 1943 bili prav na področju Špi-častega vrha. Ta dogodek je uradno praznik krajevne skupnosti, različne prireditve pa zaradi težav pozimi ra­je organizirajo kasneje. Eden izmed

Potoče pri Preddvoru — V Domu oskrbovancev Albina Drolca so prejšnji teden že poskusno pogreli vodo v 128 sončnih kolektorjih, ki so jih luni jeseni postavili na zemljišču pred novim delom doma. S sončno energijo bodo lahko na dan segreli do tri kubike sanitarne vo­de. Dela, ki jih opravlja IMP Ljubljana, bi sicer morala biti koncema že pred minulo zimo, vendar so težave s kotlovnico zavlekle instalaci­jo. Predvidevajo, da bodo z izkoriščanjem sončne toplote prihranili na leto 10 tisoč litrov kurilnega olja. investicija je stala 180 milijonov din, denar pa je prispeval Špiz. Kmalu bo narzd tudi nova kotlovnica. — Foto: L. M.

njih je tudi majski pohod na Špičasti vrh, ki je priljubljena izletniška to­čka Besničanov in drugih.

Lani se je pohoda udeležilo prek 300 krajanov in izletnikov, letošnje­ga, ki so mu dodali tudi tek, pa veli­ko več. Vsak udeleženec je dobil iz­kaznico, za dvakratni obisk brona­sto, za trikratni srebrno in za pet­kratno udeležbo zlato medaljo. An­drej Nunar, Franc Pagon in Marjan Vovk pa so dobili priznanje, ker so med lansko in letošnjo prireditvijo vrh največkrat obiskali.

V teku je sodelovalo 26 tekmoval­cev. Prvi je prišel na vrh Lojze Ka-trašnik. Drugi pri moških do 30 let je bil Jure Šorli, tretji pa Janez Kle-menčič. Pri pionirjih je zmagal Aleš Mohorič pred Grego Vozlom in Mat­jažem Mohoričem, pri pionirkah pa Brigita Hafner pred Gordano Udir, Urško Sušnik in Špelo Golmajer. Pri ženskah do 30 let je zmagala drža­vna reprezentantka v smučarskih te­kih Vida Bertoncelj. Zmagovalcem so podelili spominske plakete, ki jih je izdelal Miha Sušnik, predsednik sveta krajevne skupnosti Besnica.

J . Z.

Radi vas bomo obiska­li, če nas boste povabili v vaš kraj. Pokličite nas. Telefonski številki sta 21-835 ali 21-860!

Križišče v Lescah — Sredi oktobra lani so začeli v Lescah urejati kri­žišče, ki je hkrati tudi pogoj za gradnjo stanovanjske soseske center. Križišče, ki je tako rekoč že zgrajeno (v četrtek bo tehnični prevzem), je gradila Slovenija ceste Tehnika. Investitor je bilo Komunalno go­spodarstvo Radovljica, denar pa je zagotovila samoupravna komunal­na interesna skupnost Radovljica. Dela so ovrednotili na 156 milijo­nov dinarjev. Čeprav je zaradi zime prišlo do zakasnitve, je investitof tako z deli kot z rokom zadovoljen. — A. Ž. — Foto: F. Perdan

R a č u n a l n i k v p o m o č k a k o v o s t i Šobec — Najbolje urejen jugoslo­

vanski kamp, Sobec, je že v začetku aprila obiskala skupina nemških ka­nuistov. Večje skupine pa so začele prihajati 25. aprila. Pred dnevi se je v kampu ustavila tudi kolona 18 av-toprikolic s 50 italijanskimi turisti­čnimi novinarji. Za letošnjo sezono so se v kampu skrbno pripravili. Oči­

stili in uredili so jezero, odstranjj! debla in vejevje dreves ter nasadi*1

okrog 400 sadik macesna in omof ke. Zravnali so tudi poškodovane 1$ lenice. Največja pridobitev pa prav gotovo računalnik v recepcij1' k i ne bo le olajšal poslovanje, več tudi pripomogel k še boljši kak0-

vosti storitev vseh služb v kampu.jfl

. . . KRATKE PO GORENJSKI Dve opravičili

• Danes teden smo na tej strani Gorenjskega glasa poročali, da so flf ustanovnem občnem zboru Kluba upokojencev Elektro Gorenjska za pr^ sednika izvolili Igorja Vozla. Za predsednika so izvolili Mileta Vozla, njeg0* vemu sinu pa smo dolžni opravičilo, ker smo ga nehote uvrstili med upok0" jence.

• Zares velika neprijetnost pa se nam je zgodila v petek, 9. maja, na strani v Gorenjskem glasu. Namesto posebej, v okviru, kot je bilo predvidf no, je zapis o podmladkarjih Rdečega križa iz osnovne šole heroja Grajzefr iz Tržiča pod naslovom Zgled v premislek zašel v rubriko Pritožno knjif" prosim. Mentoricam in mladim članom se iskreno opravičujemo!

UredniŠtV* Referendum za tretji samoprispevek

• Podnart — Skupščina delegatov krajevne skupnosti Podnart je v sr? do, 7. maja, soglasno sprejela sklep o razpisu referenduma za tretji petletk1

samoprispevek. Referendum bo v nedeljo, 1. junija. Če se bodo krajani odi* čili za samoprispevek, bodo 60 odstotkov zbranega denarja namenili za faltiranje, ostalega pa za obnovo doma kulture, požarno varnost, nabavo i& bojnikov in razna komunalna dela iz srednjeročnega programa K S . c. B'

PISALI STE NAM... KONCERT (LE) ZA SVOJCE?!

Na nedavnem koncertu pev­skega zbora KUD Triglav Duplje, ki je bil združen s proslavo 1. ma­ja, ni bilo med udeleženci nobe­nega predsednika družbenopoli­tičnih organizacij in skupnosti, šole, društev in ostalih predstav­nikov družbenopolitičnega ži­vljenja Dupelj. Zares lep zgled in podpora pevskemu zboru, ki je pel ženam in materam pevcev.

K. B.

UGANKARSKO DRUŠTVO DOMEN

V začetku septembra 1983 je bi­lo v Ljubljani ustanovljeno Ugankarsko društvo Domen. To je prvo takšno društvo v Sloveni­ji, ki združuje ugankarje z vseh krajev naše ožje domovine in tu­di iz sosednje Hrvaške. Imenuje se po Petru Butkoviču-Domnu, pesniku, prevajalcu, likovniku in uredniku ter priznanem »očetu« prve slovenske križanke, obja­vljene v predvojni Mladiki (1925). Doma je bil iz Sovodenj pri Go­rici.

Društvo ima že več kot 110 čla­nov in med njimi jih je kakšnih 20 z Gorenjske in kar dobra polo­vica iz Kranja. Društvo je regi­strirano v Trebnjem, deluje pa v Ljubljani. Januarja 1984 je nje­gov predsednik Pavle Gregorc v Pionirski knjižnici v Ljubljani pripravil prvo ugankarsko prire­ditev. Takrat so odprli tudi raz­stavo ugankarskih knjig, kije po­tovala še v Trebnje, Maribor in lani novembra je bila v Škof ji Lo­ki. Društvo je priredilo še več sre­čanj z mladino, največ po šolah. Tako so nastali tudi trije Domno-vi ugankarski krožki. Prvi je bil ustanovljen v Železnikih in ga vodi Ljubo Bradeško, kaže pa,da bo kmalu prišlo do ustanovitve tudi v eni od šol v Kranju.

Pred novim letom 1984 je Do­men začel izdajati tudi svoj ugankarski list Križemkražem, ki izhaja enkrat na mesec na 44 straneh. Nekaj strani je namenje­nih šolarjem in začetnikom, dru­ge pa so za bolj ali manj izkušene reševalce. Ima veliko novosti in redkih ugank. Objavljeni pa so tudi ugankarski članki, zanimi­

vosti, anekdote, ugankarsko gra­divo za arhive in kvize. List pro­dajajo v vseh prodajalnah s časo­pisi. Če bo Križemkražem (finan­čno) uspeval, bo društvo Domen uresničilo načrte: od zlaganja družabnih ugankarskih iger do objavljanja priročnikov za reše­valce. „

Drago Bajt

GLASOV JEŽ « . . . u številki 30, na 16. strani,

z dne 18. 4. 1986 pod naslovom Pri denarju se neha. Smo mar res že tako daleč prišli, da celo glasilo socialistične zveze, pa čeprav v humornem delu, počenja take ne-odpustljive stvari,« piše naša bralka. »Ogročena sem nad 'du­hovitostjo' vašega Ježa, po kate­rem so poštarji tarifo zaračunali tako, Tcer so se židovsko obnaša­li'.... Do odhoda v partizane sem s ponosom v najtežjih dneh nosi­la šesterokrako Davidovo zvezdo, nato pa tri leta na titovki našo peterokrako. Tedaj nam ni nihče očital židovskega obnašanja, m kdor je kaj vreden, tudi danes te­ga ne počne. Morda porečete, da ni bilo slabo mišljeno, toda vedi­te, da smo nekateri na te stvari upravičeno silno občutljivi, kef zelo dobro vemo, da se je nekoč vse grozljivo začelo prav s taki­mi, na *ridez nedolžnimi reč­mi .. : Vaš Jež naj si v bodoče za židovsko obnašanje zapomni, da je v pretekli strahoviti katakliz­mi, ki je zajela človeštvo z naciz­mom, izginilo v Evropi okoli šest milijonov Zidov in da je na razne zverinske načine izgubilo življe­nje od skupnih približno 78.500 Jugoslovanov židovskega rodu kar prek 64.000 in da je bilo nad 4000 Židov v narodnoosvobodilni vojni in partizanskih odredih Ju­goslavije, kjer jih je padlo prek 1200. Naj za 'židovsko obnašanje raje jemlje vzore v takih možeh, kot je bil Titov najožji sodelavec, pokojni Moša Pijade, in še neka­teri ...«

Že sami ste napisali: » . . . da ni bilo slabo mišljeno, toda. . •* Vendar bi bilo takšno opraviče­vanje nesprejemljivo. Priznamo napako, in žal nam je, da se jo zgodila! Res nismo hoteli nikogar žaliti! Uredništvo

?TEK, 9 . MAJA 1986 KULTURA 5. STRAN (^MSSSSgJSnCiLAS

V Baletnem triptihu na velikem odru Cankarjevega doma je pela

mezzosopranistka Sabira Hajdarević iz Kranja

K J E S E S K R I V A T A G L A S ?

Ljubljana, aprila — Tri leta je Ljubljana čakala svetovno znanega koreografa Milka Sparembleka, da bi prišel in

postavil tudi Slovencem na oder balet tako, kot le on zna. Njegov Baletni triptih iz VVagnerjeve Šiegfriedove idile in

Matilde ter Beethovnove Pastoralne simfonije je z vso močjo in lepoto zaživel na velikem odru Cankarjevega doma. S pesmimi Matilde je navdušila mezzosopranistka Sabira

Hajdarević.

Poznavalci pravijo, da je Špa-remblekov Baletni triptih kulturni dogodek leta pri nas. Brez dvoma J e enkratno odrsko doživetje, saj s° se zanj zavzeli štirje veliki: balet Jjubljanske Opere, simfonični or­kester Slovenske filharmonije, mo­derni oder Cankarjevega doma, k i l r r»a neverjetne tehnične možnosti, Predvsem pa koreograf, dramaturg Jn režiser Milko Šparemblek, ki je £ svojo izkušeno roko ljubljanski balet spet dvignil na profesionalno raven. V prvem delu Šiegfriedove

idile, ki govori o večno ponavljajoči se ljubezni, sta glavni osebi odple­sala Lane Stranic in Vojko Vidmar, pridružila pa se jima je krhka za­grebška balerina Spomenka Kru-nić. V drugem delu Wagnerja, v Matildi, ki v starosti s pesmijo obu­ja spomine na svojo mladostno lju­bezen z Wagnerjem, je pela mezzo­sopranistka Sabira Hajdarević. Ob njej so zaplesali Mateja Rebolj, Vojko Vidmar in Mijo Basajlovič. V zadnjem delu, v Beethovnovi Pa­storalni simfoniji, pa je oder zaži­

vel v vsej nežnosti in hkrati živosti prirode.

Kr i t ik i so zapisali, da je prav s srednjim delom, z Matildo, Baletni triptih z izvajalski ekipo Hajdare­vić, Rebolj in Vidmar dosegel svoj vrh. Mogočen aplavz je publika na­klonila prav Sabiri.

»Pela sem z užitkom,« pravi Sa­bira Hajdarević, »kajti to šo pre­krasne pesmi. Rabila bi le več ča­sa, da bi se vanje še bolj poglobila. Namesto vsaj dveh mesecev sem imela na voljo le tri tedne časa. To pa je za Wagnerja, ki ga pojem v nemščini, zelo malo. Ko sem prvič pela na vaji, se mi je zdelo obupno. Ni bilo prave akustike, nisem se slišala. Strah me je bilo Sparem­bleka, ki me ni še nikoli slišal peti, strah razsežnosti odra. Potem sem se vživela v oder, Šparemblek je bil zadovoljen.«

Wagner je za pevce težak in ma­lokdo se ga loti. Vlogo Matilde je po vrsti odklonilo nekaj naših po­znanih mezzosopranistk. Sabira pa se je je, čeprav so j i vlogo ponudili zadnji trenutek, lotila, vztrajala je in uspela. Pokazala je obseg glasu, vso dinamiko od pianisima do forti-sima. Avditorij je bil navdušen nad njenim izrednimi glasbenimi spo­sobnostmi, ki pa j ih ima Sabira na žalost tako malokrat priložnost po­kazati. Nič čudnega, da so se gle­dalci ob izhodu spraševali: »Od kod naenkrat tak glas, kje se vendar skriva?«

Sabira pa je navdušena nad Špa-remblekom: »Ta človek ogromno zna, poleg tega pa je še velik ta­lent. Nima smisel le za koreografi­jo, temveč tudi za glasbeni izraz. Pri njem se igra in glasba resnično spojita v eno, v popolnost. Enkra­tni so tudi scena, kostumi, svetlob­ni efekti . . .«

Baletni triptih bo na sporedu v Cankarjevem domu še 2. junija in verjetno spet jeseni.

Kranjčani pa bomo imeli mezzo-sopranistko Sabiro Hajdarević ve-darle še priložnost slišati. V soboto, 17. maja, ob 20. uri bo v kranjski župnijski cerkvi pela dela Bacha, Handla, Stradella, Glucka in dru­gih ob spremljavi organistke Ange­le Tomanić. Za Kranj bo to lep kul­turni dogodek. Pa še vstopnine ne D 0 - D. Dolenc

Lutkovni četrtki v Kranju so zaživeli

LUTKE NIMAJO ODMORA .Kran j , m a j a — Po dveh l e t ih so v K r a n j u spet oživel i nekdan j i utkovni č e t r t k i iz g r adu K i e s s e l s t e i n . A m a t e r s k o G l e d a l i š č e čez C e s to j i h zdaj p r i r e j a v D e l a v s k e m domu . Z v r s t i l o se je že o sem

1 predstav, dve pa š e p r ip rav l ja jo .

1& V s o P o r r u a d se v kranjskem De­š k e m domu, sprva v galeriji No-

3 . zdaj pa v koncertni dvorani, vr-četrtkove lutkovne predstave.

J*akokrat privabijo okoli sto otrok s Jp rši, ki uživajo ob privlačnih lu-

° v nih igricah amaterskih lutkov­na skupin iz Kranja in bližnje okoli-• Poleg pravljičnega lutkovnega eta p a s o z a otroke vabljive tudi

SbT° p n * c e " ' k* J m delijo pred pred­se a m i ; jabolka, zobne ščetke, note-j • svinČnike, zadnji četrtek pa je za

£ila poskrbela Ljubljanska banka. ^Organizator predstav je amater-( j 0 Gledališče čez cesto, ki je sodilo, k.Znanju manjka prav kakovostnih

rnih dogodkov za otroke. Zato <Ultu

se je letošnjo pomlad odločilo za po­skusne prireditve. Čisto poskusne si­cer niso, saj so pred leti lutkovne predstave ob četrtkih prirejali že v gradu Kieselstein. Tja se bodo jese­ni spet preselili.

»Dvorana bo večja in primernejša za male obiskovalce,« je povedal or­ganizator lutkovnih četrtkov Andrej Krajcer. »Seveda bomo morali zara­di tega tudi bolje poskrbeti za rekla­mo. Starše bomo o lutkah obveščali še prek ozvočenj v tovarnah in z re­klamami v kinu. V jesenskih pred­stavah bomo dali tudi več poudarka kvaliteti. Zdaj na naših četrtkih go­stujejo pretežno lutkovne skupine iz okolice (iz Cerkelj, Besnice, Žabnice,

Zanimiva akcija

JTEDEN MLADIH KRANJA Center za prosti čas pri OK ZSMS Kranj pripravlja od 21. do

maja vrsto prireditev na prostem — v glavnem na Titovem trgu in na vrtu gradu Kieselstein.

Že lani so kranjski mladinci pri-a v i l i niz prireditev, ki so potekale

i e d hotelom Creina in deloma v De­š k e m domu. Glede na izreden od-ev med obiskovalci so sklenili, da °ra ta akcija postati tradicionalna.

^ ^nenja mladih so upoštevali; kar ^3bolje se pripravljajo na letošnji irh mladih Kranja, kot se akcija ^ n u j e . Od 21.—26. maja bo zaživel .ar i del Kranja, predvsem Titov trg l e ^ gradu Kieselstein, kjer bo ob

vremenu večina prireditev, ^sploh je ena od značilnosti Tedna

s t ! a dih , da se bo vse dogajalo na pro-t/^ra in da bo program sestavljen iz j u š n i h prireditev, ki niso običajne v p r.^ nJu.S tem mislimo predvsem na a..*az tako imenovane mladinske

rnativne kulture. PfPrj i m n a J ki se predvidoma ^ s t a v i l i glasbeniki, združeni* v

uPinah Lačni Franz, Paraf in M i -

ladojka Youneed, z glasbenega po­dročja naj bi sodelovala še kranjski Dixiland ansambel in eden od izva­jalcev klasične glasbe. Gledališče bo zastopano s predstavami Ane Mon-ro, Podjetja za proizvodnjo fikcije in Gledališča čez cesto. Koncertne in gledališke predstave bodo dopolnili gorenjski kantavtorji, kranjska mla dinska mirovna in ekološka skupi­na, občinski center klubov OZN, lut­karji, slikarji in plesalci. Eden od ve­čerov je namenjen video tehniki in letnemu kinu, v program pa bosta vključena tudi tehnična kultura in šport.

Prireditve bodo med tednom v po­poldanskem in večernem času, v so­boto in nedeljo pa preko celega dne. Akcija naj bi mladim ponudila tisto, kar je premalo pristno in preslabo zastopano v kranjski kulturni po-n u d b i - Vine Bešter

vzgojiteljice iz kranjskih vrtcev), ker smo odvisni le od lastnega denarja, jeseni pa bi radi razširili krog nasto­pajočih. Tedaj bomo namreč dobili tudi dotacije. Pri izboru nam bo, ta­ko kot že doslej, pomagal Vladimir Rooss, ki vodi lutkovno sekcijo pri Gledališču čez cesto. Jeseni bo, upa­mo pripravljena tudi naša prva lu­tkovna predstava, prav tako v režiji Vladimira Roossa.«

Da je bil tudi dosedanji izbor lutk za četrtkova srečanja odličen, doka­zuje obisk, saj si je doslej ogledalo predstave prek 800 otrok s starši. Številni predšolski otroci kar ne mo­rejo pričakati njihovega četrtka. Ne­kateri se zdaj žaloste, ker bo lutkov­nih četrtkov vsak čas konec. Še dve predstavi bosta do konca sezone: najprej lutke kranjskih vzgojiteljic, nato pa gostovanje znanega čarovni­ka Mirana Čanaka. Potem pa bo tre­ba do jeseni še mnogokrat spat, pre­den se bodo otroci znova videvali s prijateljicami lutkami.

D. Z. Žlebir

P O L D R U G A U R A Ž I V E

L I T E R A T U R E

Jesenice, maja — Predstavitveni večer članov jeseniške literarne sek­cije, ki je bil konec aprila v Kosovi graščini, je uspel. Dobršen del uspe­ha kaže pripisati okoliščini, da je ve­čina nastopajočih poleg liteiarnih kvalitet pokazala tudi obilo smisla za interpretacijo, medtem ko so ne­kateri to delo prepustili gledališčni-kom.

Pred sicer ne mnogoštevilnim, a hvaležnim občinstvom, so se v pol­drugi uri zvrstili s pesniškimi in proznimi deli naslednji jeseniški l i ­terati: Nada Sever, Ladislav Črnolo-gar, Marinka Uršič, Marko Hudnik, Milodar Zevnik, Damjan Jensterle, Tomaž Iskra, Siniša Petković (s slo­venskimi prevodi nobelovca Czesla-wa Milosza), Edo Torkar in Miha Cene. Program je povezoval pred­sednik sekcije Miha Cene, nekatere tekste pa sta doživeto podala mlada jeseniška gledališčnika Irena Varek in Sandi Jakopič.

Še ta mesec bo literarna sekcija, ki deluje v okviru kulturno-umetni-škega kluba Tone Čufar, organizira­la še er literarni večer, in sicer s slo­venskim pesnikom Ervinom Frit-zem.

E. Torkar

M L A D I P E S N I K I I N P I S A T E L J I

Ljubljana — Zveza kulturnih organizacij Slovenije organizira 31. ma­ja in 1. junija republiško srečanje izbranih pisateljev in pesnikov začetni­kov. Prireditev, ki bo v prostorih Društva slovenskih pisateljev, je že tra­dicionalna. Iz tega gibanja, k i skrbi za literarno vzgojo in za bralno kultu­ro mladih, je izšla mlada generacija, ki je danes nepogrešljiva v sloven­skem javnem in kulturnem življenju. Srečanja mladih začetnikov pa niso edina oblika tega literarnega gibanja — znana je tudi revija Mentor, kjer lahko pisatelji in pesniki objavljajo svoja dela. Na letošnjem srečanju bo o pomenu jezika in literature pogovor, k i ga bo vodil dr. Matjaž Kmecl.

Kranj, maja — Konec preteklega tedna so v kranjski SŠPRNMU (gimnazija) odprli razstavo, posvečeno 110-obletnici rojstva Ivana Cankarja. Razstavni material (teksti in slike) jeprecej bogat, čeprav je nabran izključno v sicer skromni šolski knjižnici. Razstava bo odprta še ta teden, ogledali pa si jo bodo predvsem srednješolci, saj dopolnjuje snov, ki jo obravnavajo pri pouku slovenske literature. Ob tej priložnosti so dijaki pripravili tudi recital Cankarjeve eroti­čne poezije. — L. Č. — Foto: F. Perdan

VELIKO PREDSTAV Kranj, maja — Z jutrišnjo predstavo Peter Momljač na

republiški reviji Naša beseda 86 in četrtkovima predstavama Afrika in Karel, Tanki so na meji, ki jih bo gledal tudi selektor beograjskega BRAMS-a. Konec maja bodo z Afriko nastopili

na Malem Sterijievem pozorju

Eksperimentalno gledališko društvo Gledališče čez cesto iz Kranja, ki vključuje tudi lutkovno in plesno sekcijo, uspešno sklepa letošnjo sezo­no; vse majske in junijske predstave so že razprodane. V tej sezoni so pri­pravili tri premiere: Mrožka in Seliškarja Karel, Tanki so na meji, novo­letno predstavo Peter Momljač in Jesihovo Afriko, ponavljali so tudi predstave iz pretekle sezone: Zgodbo o neprijetnem obisku (70 ponovitev) in Danes ali Apokalipsa (24 ponovitev). Člani gledališke sekcije so odigra­li 70 predstav, ki si jih je ogledalo okoli 13 tisoč gledalcev.

Odmevnost in zasedenost gledališkega ansambla v Sloveniji in Jugo­slaviji je velika, njihovo vrednost pa kažejo tudi nastopi na republiških in jugoslovanskih gledaliških festivalih ter srečanjih. Jutri, v sredo, 14. ma­ja ob 12. uri bo Gledališče čez cesto nastopilo v Borovnici na republiškem srečanju Naša beseda 86 s predstavo Peter Momljač. Domačemu občin­stvu se bo spet predstavilo v četrtek, 15. maja ob 19. uri v Delavskem do­mu s predstavo Milana Jesiha Afrika (dvanajsta ponovitev), ob 21.30 pa s predstavo Mrožka in Seliškarja Karel, Tanki so na meji (šesta ponovitev) za izven; predstavi si bo ogledal tudi selektor za Beograjsko revijo ama­terskih malih scen.

V torek, 20. maja ob 20. uri bodo v Delavskem domu uprizorili pred­stavo Danes ali Apokalipsa, v četrtek, 22. maja, ob 19. uri na vrtu gradu Kieselstein pa Milana Jesiha Afriko — v okviru tedna mladih. V petek, 23. maja, ob 19.30 bodo z isto predstavo nastopili v Novem mestu na repu­bliškem srečanju gledaliških skupin Slovenije. Konec maja bodo z Afriko nastopili na Malem Sterijevem pozorju, junija pa s Petrom Momljačem gostujejo na festivalu mladinskih gledališč v Gradcu. Poleg tega pa opti­mistično pričakujejo tudi nastop na beograjskem BRAMS-u .

Drago Papler

M L A D I G L E D A L I Š Č N I K I

Vrhnika — Letošnje zaključno srečanje pionirskih in mladinskih gle­daliških skupin bo od 14. do 16. maja na Vrhniki . Predstavilo se bo 18 sku­pin, od tega največ srednješolskih, nekaj bo tudi osnovnošolskih. Na ogled bodo rezultati gledališke vzgoje po šolah: ustvarjanje pionirjev, eksperimentalni progam srednješolcev in gledališke predstave za otroke. Med Gorenjci so za zaključni del izbrali Gledališče čez cesto s Petrom Momljačem (Falada-Alidič :), mladinsko skupino M i , Vrabčki Gledališča Tone Cufar z Jesenic z Neznalčkom (Nos), dramsko skupino pri literar­nem društvu Domžale s Hodi de bodi ali dve vedri vode (Greidanus) in Lutkovno skupino iz Besnice z Zgodbo o bikcu Ferdinandu.

KULTURNI KOLEDAR

K R A N J — V Prešernovem gle­dališču Kranj do konca tega ted­na gostuje Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice s pred­stavo F. X . Kroetza Ne krop ne voda.

K R A N J — V četrtek, 15. maja, ob 19.30 bo v renesančni dvorani Mestne hiše na Titovem trgu predstavitev grafične mape Petra Jovanoviča. Slikar je na temo Cankarjevih Podob iz sanj nari­sal 20 perorisb. Spremni tekst sta napisala dr. France Bernik in An­drej Pavlovec. Ob tej priložnosti so člani Linhartovega odra iz Ra­dovljice pripravili recital z naslo­vom Gospod stotnik.

B O H I N J S K A B E L A - Moški pevski zbor KUD Stane Žagar-Plamen iz Krope, ki praznuje le­tos 25-letnico, bo imel v soboto, 17. maja, ob 20. uri koncert v Mla­dinskem domu na Boh. Beli.

K R A N J - V četrtek, 17. ma­ja, ob 17. bo v Delavskem do­mu, vhod 6, na sporedu lut­kovna igrica Na zeljnem li­stu P. H . Hipa Watsha. Na­stopa lutkovna skupina Čačke. Organizator je Gledališče čez cesto.

B L E D — V hotelu Park raz­stavlja fotografije Peter Paul Wiplinger.

G O R E N J A V A S - V soboto, 17. maja^ob 20.30 bo v osnovni šo­li Ivana Tavčarja v Gorenji vasi nastopil Gorenjevaški oktet. Na koncertu, s katerim proslavljajo 15-letni jubilej, bosta nastopila tudi vokalna noneta Zadružniki iz Škofje in Sava iz Kranja.

V počastitev dneva zmage

Kolesarji okrog Blejskega jezera Bled, 10. maja — Na tradicionalni, 15. kolesarski dirki v poča­stitev dneva zmage po cestah okrog Blejskega jezera je letos nastopilo 250 kolesarjev iz Slovenije in iz zamejstva. Od go­renjskih tekmovalcev sta zmagala Maja Ločniškar (Bled) in Aleš Štular (Sava Kranj).

Miran Peterman — up blejskega ko­lesarstva. — Foto: F. Perdan

Dirka je potekala po naprej dogo­vorjenem »voznem redu«: petdeset minut so po cestah okrog jezera in po odseku poti proti Bohinju vozili kole­sarji, potem deset minut avtomobili, avtobusi, tovornjaki in ostali udele­ženci v prometu, pa spet kolesarji — in tako naprej, dokler ni bila dirka končana. Zakaj takšna »švicarska na­tančnost« in le zakaj ob vsega 6400 metrov dolgi progi kar 55 redarjev — športnih delavcev, ljubiteljev kole­sarstva in vojakov z Bohinjske Bele? Na prvem mestu zaradi varnosti ude­ležencev dirke in zavoljo izkušenj od lani, ko organi, ki skrbijo za red in varnost na cestah, niso izdali priredi­telju, kolesarskemu klubu Bled, do­voljena za izvedbo dirke.

Po dveh letih je v soboto dirka ven­darle bila in v zadovoljstvo vseh je minila brez zapetljajev. Udeleženci iz slovenskih klubov ter iz Trsta in z av­strijske Koroške, razdeljeni v pet­najst skupin po starosti in spolu, so prevozili od enega dc šest krogov okrog jezera. Najuspešnejši so bili tekmovalci Roga, Jub Dola in Astre Od gorenjskih kolesarjev sta zmaga­la Maja Ločniškar (Bled) in Aleš Štu­lar (Sava Kranj), v skupini osnovno­šolcev pa Andrej Zupan iz osnovne šole Antona Tomaža Linharta Ra­dovljica. Največji up blejskega kole­sarstva, 15-letni dijak iskrške šole v Kranju, Miran Peterman, je domala vso dirko vodil; drobna napaka v cilj­nem šprintu, ko ni imel kolesa v pra­vi »prestavi«, pa ga je stala zanesljive zmage. »Lepo bi bilo slaviti pred do­mačim občinstvom, toda tudi drugo mesto je uspeh,« je po dirki še ves za­dihan pripovedoval Miran. »Treni­ram trikrat na teden pod vodstvom Mirka Rakuša, vsak konec tedna pa se udeležimo še ene od dirk. Moj cilj je uvrstitev v slovensko reprezentan­co.«

Blejski kolesarski klub je pred leti nekaj pomenil ne le v slovenskem, temveč tudi v jugoslovanskem meri­lu. Mirko Rakuš, nekdaj tekmovalec, zdaj trener, se s pomočjo športnih de­lavcev v klubu in ob podpori pokrovi­telja LIP Bled trudi, da bi dvignil ka­kovostno raven blejskega kolesar­skega športa. »V klubu redno vadi petnajst tekmovalcev, med njimi tudi šest mlajših mladincev, od katerih pričakujemo že letos, predvsem pa v naslednjih sezonah, tudi dobre rezul­tate na pomembnejših slovenskih dirkah,« je dejal Mirko Rakuš.

C. Zaplotnik

Moštvo jeseniške Železarne: v ospredju Lado Krajnik in Anton Kamičar, v ozadju Franc Ravnik in Janez Pavlin, manjka Vojko Mencinger. — Foto F. Perdan

Moštvo jeseniške Železarne na 38. delavskem šahovskem prvenstvu Slovenije na Bledu

Šahovska vnema hujša od spanca Bled, 11. maja — Med delavci jeseniške Železarne je veliko zanimanja tudi za šah. Na vsakoletnem prvenstvu te največje delovne organizacije v občini sodeluje od 14 do 16 štiričlan­skih moštev; sicer pa šah redno ali priložnostno igra prek sto delavcev.

Najboljši — Vojko Mencinger, moj­ster FIDE in član leske Murke, ter prvokategorniki, vsi po vrsti tudi čla­ni jeseniškega šahovskega društva: Janez Pavlin, Lado Krajnik, Anton Kamičar, Franc Ravnik, njim pa se včasih pridruži se kdo drug — zasto­pajo Železarno na pomembnejših ob­činskih, gorenjskih in republiških tekmovanjih. Vsako leto sodelujejo na prvenstvu sozda Slovenske žele­zarne, na tekmovanju za pokal mar­šala Tita, na peteroboju med Železar­no, Savo Kranj, hrastniško steklarno, žalskim Ferolitom in medvoškim Do-nitom ter tudi na slovenskem delav­skem šahovskem prvenstvu, ki je bi­lo tokrat v soboto in nedeljo v hotelu Svoboda na Bledu.

Še preden se je tekmovanjt začelo, smo se s člani jeseniškega moštva za­pletli v pogovor.

Janez Pavlin, inženir metalurgije: »Šah sem začel igrati pred trideseti­mi leti. Stanovali smo blizu sedeža je­seniškega šahovskega kluba in pot me je — razumljivo — zanesla tudi med privržence igre na 64 črno-belih

poljih. Zadnje čase bolj malo igram Sem »tehnični« v klubu, pa mi za se­denje za šahovnico vedno* zmanjka časa.«

Franc Ravnik, metalurški tehnik: »Šah mi je v razvedrilo, kot sprosti­tev, ki mi ne dopušča, da bi miselno zakrnel. Prve poteze sem se naučil pred 31 leti.«

Lado Krajnik, metalurški tehnik: »Začelo se je v Trbovljah in nadalje­valo na Jesenicah, kamor sem se pre­selil. Ne morem brez šaha. Na leto odigram tudi po tisoč partij, največ s prijateljem iz moštva, z Antonom Karničarjem. Veliko noči in prazni­kov presediva za šahovnico. Šahov­ska vnema je včasih hujša od spanca in od kruljenja v želodcu.«

Anton Karničar, strojni ključavni­čar: »Ne, šahovske literature ne pre­biram. Iz težav si skušam vedno po­magati z lastno iznajdljivostjo. Letos sem nastopil tudi na blejskem šahov­skem festivalu. Kar dobro mi je šlo. Končal sem v »zlati sredini«.

C. Zaplotnik

Novost tudi pri nas

K l u b t e k a š k i h

v e t e r a n o v Ljubljana, aprila — Združenja vete­

ranov, nekdanjih športnikov, so po sve­tu zelo razširjena. Pri nas so veteran­ska združenja šele v povojih. Po svetu so najbolj številna združenja nekda­njih smučarjev. Veterani imajo pri mednarodni smučarski organizaciji FIS svoj podkomite, ki ima sedež v On-tariu v Kanadi. Članica tega komiteja je tudi Jugoslavija, zastopa pa jo ne­kdanji smučarski tekač in sedanji or­ganizator številnih tekaških prireditev Janez Pavčič. Veterani, smučarski te­kači, imajo redna svetovna prvenstva, ki pa se jih Jugoslovani nismo udeleže­vali. Prihodnje leto bo takšno prven­stvo na Finskem, leta 1989 v Seefeldu v Avstriji. Ker je to sorazmerno blizu, bi se jugoslovanski veterani smučarski tekači tega prvenstva lahko udeležili, vendar se morajo pred tem primerno organizirati. Zametki takšnega kluba veteranov so se pred meseci začeli pri SK Snežinka v Ljubljani. Takšne klu­be bi kazalo ustanoviti po vseh večjih slovenskih smučarskih središčih, osrednji slovenski klub pa bi skrbel za mednarodno in domače sodelovanje, organiziral domače tekme in prven­stva.

Dokler klubi tekačev "eteranov ne bodo zaživeli, se vsi interesenti lahko včlanijo v Smučarski klub tekačev ve­teranov Snežinka, 61000, Ljubljana, Koblarjeva 34 (poleg Fakultete za tele­sno kulturo v Mostah na Kodeljevem). Ko bo zadosti prijav, bo sklicano sre­čanje, kjer se bodo udeleženci dogovo­rili o nadaljnjem delu in izvolili vod­stvo. Smučarji tekači veterani in tudi boljši rekreativci, vabljeni! -jk

Naši najuspešnejši na dirki Alpe-Jadran — Z zmagoslavjem Jugoslo­vanov se je končala 20. kolesarska dirka Alpe-Jadran. Naša ekipa je bila v skupnem seštevku najboljša, med posamezniki pa je že drugič zapored zmagal Jure Pavlic. Njegov uspeh so dopolnili Glivar s tretjim mestom in Željko Pavlic ter Bojanec s sedmim in osmim mestom. Tudi drugi naši so se dobro uvrstili. V nedeljo so kolesarji vozili tudi prek Gorenjske na etapi od Borovelj do Ljubljane. Posnetek je z Jamnika. Od leve proti desni: Čehoslovak Glajza, ki je zmagal v zadnji etapi in bil v skupni razvrstitvi deveti, Jure Pavlic, skupni zmagovalec, in zad­nji v kolonitNovomeščan Glivar, največje presenečenje te dirke, saj je osvojil tretje mesto v skupni razvrstitvi, (jk) — Foto: F. Perdan

Zahvala za delo in pomoč Tržič, 5. maja — Telesnokulturna

skupnost Tržič je ob koncu mandat­nega obdobja pripravila skromen sprejem za 25 najmarljivejših čla­nov odborov in drugih organov TKS, za prestavnike petih tržiških delovnih kolektivov in skupnosti, ki so finančno najbolj pomagali trži-škemu športu. Se posebej so se za­hvalili Peku, Splošnemu gradbene­mu podjetju, skupnosti otroškega varstva, občinski izobraževalni skupnosti in Vzgojno-varstveni or­ganizaciji Tončke Makorelove.

J. Kikel

Uspeh kranjskih lokostrelcev

Kranj, 4. maja — V Bad Goiserni v Avstriji je bila prva tekma lokostrelcev za alpski pokal, na kateri so sodelovali lokostrelci iz Avstrije, Avstralije, Za­hodne Nemčije, Švice, Italije in Velike Britanije, sodelovala pa sta tudi pet­kratni svetovni prvak in olimpijski zmagovalec Rick Mc Kinnev in profe­sionalec Tim Strickland, oba iz ZDA. Slednji je bil najboljši, takoj za njim pa sta se uvrstila Jugoslovana, Kranj­čan Peter Tomazin in Domen Slana. To je kljub temu velik uspeh, ki, ga je dopolnil z zmago med mladinci Simon Pavlin iz Naklega. To je bila tudi edina jugoslovanska zmaga na tem tekmova­nju. Ekipno je bila Jugoslavija tretja, skupaj pa je sodelovalo 140 tekmoval­cev. V tekmovanju moških prosto je bil Jugoslovan Podržaj šesti, Čolnar pa enajsti, v tekmovanju moških instik-tivno sta bila Kranj c in Prelovec deveti in enajsti, med mladinci je Pavlin zma­gal, med člani compaund prosto pa je bil Tomazin drugi, Slana pa tretji.

OD TEKME DO TEKME Žirovniška tekma v paralelnem sla­

lomu — Tako kot pred mnogimi leti je bilo zadnjo nedeljo spet veselo in nape­to med smučarji iz Žirovnice in okoli­ških vasi. Na Zelenici so pod okriljem TVD Partizan Žirovnica smučarski navdušenci, med katerimi je treba po­sebej pohvaliti Janija Kovača, pripra­vili vaške tekme v paralelnem slalomu. K dobri organizaciji in veselemu vzdu­šju je prispevalo lepo zeleniško okolje, pa tudi prijaznost in uslužnost delav­cev žičnice na Zelenici. Najboljši v po­sameznih kategorijah so prejeli kolaj­ne in pokale, vsi nastopajoči pa so žre­bali praktične nagrade, ki so jih pri­spevali krajani, delovne organizacije in zasebni obrtniki. S tem so dokazali, da so vedno pripravljeni pomagati športnim in tudi drugim prireditvam, ki prispevajo k razvoju in ugledu kraja. Zato ni razloga, da prihodnje leto ne bi spet organizirali vaških te­kem! — P. Bešter

Prvomajska paradna vožnja v Cer­kljah — ŠD Krvavec iz Cerkelj je tudi letos pripravilo v počastitev delavske­ga praznika pohod na Ambrož, zdru­žen s kresovanjem. Avto moto društvo pa je organiziralo tradicionalno parad­no vožnjo, ki so jo v Cerkljah prvič or­ganizirali leta 1953, letošnje pa se je udeležilo 70 motoristov in 150 avtomo-bilistov z najrazličnejšimi avtomobili vseh starosti. Kolona je krenila iz Dvo-rij skozi Cerklje, Poženik, Šmartno, Zalog, Lahovče, Brnik in nazaj skozi Cerklje do Podjedove domačije v Dvor-jah, kjer je bilo sklepno srečanje. Tu so podelili več priznanj. Kidričevo pla­keto je prejel Janez Globočnik, repu­bliško priznanje pa Franc Bolka in Ja­nez Zupin. Priznanje ob 40. obletnici Ljudske tehnike so dobili Jnnez in An­drej Žargaj, Stane Bobnar, Ivan Preša, Janez Globočnik, Ivan Kern, Franc Bolka in AMD Cerklje. - J. Kuhar

Mazi zmagovalec turnirja — Leon Mazi je zmagal na tradicionalnem pr­vomajskem šahovskem turnirju na Bledu. Sledijo Franc Novinšek, Leon Gostiša, Damjan Plešec, Tomislav Ha-lik, Miran Zupe, Evald Ule, Rudi Oster-man, Alojz Železnik, Denis Arčon itd. Igralo je 50 šahistov. (jk)

Srečanje strelcev Celovca in Kranja — Preteklo soboto je bilo v Celovcu strelsko tekmovanje med Kranjem in Celovcem. Tekmovali so v streljanju z zračno puško in zračno pištolo. V tek­movanju z zračno puško je zmagal Ce­lovec z 2856 krogi, Kranjčani pa so zbrali 2854 krogov. Med posamezniki je zmagal Lothar Heinrich pred Wolf-gangom Seiwaldom in Juretom Freli-hom. V streljanju s standardno zračno

pištolo je zmagal Kranj s 1465 krogi, Celovčani pa so jih zbrali 1456 krogov. Med posamezniki je zmagal Vinko Pe-ternel pred Heimom Machne in Fran­cem Peternelom mlajšim. Naslednje leto bo jubilejno, 25. srečanje v Kra­nju. — J. Sitar

Jeseničani vodijo — V nogometnem prvenstvu Gorenjske vodijo Jeseniča­ni, sledijo jim Leščani, Tržičani pa so v spomladanskem delu popustili. Izidi: Bohinj : LTH 0:3, Kondor : Jesenice 0:9, Tržič : Alples 3:4, Jesenice : Alpina 4:1, Reteče : Bohinj 2:1, LTH : Lesce 0:1, Al­ples : Kondor 5:3, Polet: LTH 1:2, Lesce : Reteče 4:1, Bohinj : Jesenice 0:2, ALpi-na : Alples 7:0, Kondor : Tržič 3:3. Vodi­jo Jesenice s 24 točkami pred Lescami 23, Alpino 18 itd. V tekmovanju pionir­jev so bili doseženi naslednji izidi: Les­ce : Bohinj 0:3, Bohinj : Jesenice 1:7, Tr­žič : Lesce 8:0, Bled : Bohinj 8:1. Vodijo Jesenice z 20 točkami pred Bledom 18, Tržičem 7 itd. B skupina: LTH : Alpina 1:1, Polet : Alples 1:0. Alpina : Alples 1:2, Polet : LTH 0:2, Reteče : Polet 2:2, Polet : Alpina 3:5, Alples : Reteče 3:0. Vodi Alples s i7 točkami pred LTH 15, Alpino 14 itd. — P. Novak

Pričakovani izidi — Nadaljuje se tekmovanje v ligah občinske nogomet­ne zveze Kranj. Rezultati, člani A: Bri-tof : Bitnje 2:0, Mavčiče : Zarica 2:2, Tr-boje : Podbrezje 0:4, Kokrica : Primsko-vo 0:1, Sava : Šenčur 3:0, Vodi Prim-skosvo 20, Britof 19, Zarica 18 itd. B liga : Podgorje : Visoko 0:3, Hrastje : Preddvor 4:0, Grintavec : Velesovo 1:2, Vodita Preddvor in Velesovo z 21 to­čkami. Mladinci : Preddvor Naklo 2:8, Zarica : Mavčiče 4:1, Bitnje : Trboje 3:0, Visoko : Podbrezje 5:0. Naklo ima 19 točk, Trboje na drugem mestu pa 15. Kadeti: Triglav : Britof 1:0, Sava : Na­klo 3:2, Alples : Jesenice 2:5. Britof ima 22 točk, Sava pa 16. Pionirji: Britof : Primskovo 2:1, Visoko : Naklo 2:1, Tri­glav : Zarica 0:6, Bitnje : Sava 0:5, Mavčiče : Podbrezje 2:2, Šenčur : Ko­krica 3:2. Britof ima 23 točk, Primsko­vo pa 19. — D. Jošt

Prvomajski veleslalom v Lomu — ŠD Lom je pripravilo tradicionalni pr­vomajski veleslalom na planini Javor-nik. Sodelovale je nad 100 smučarjev, večinoma iz tržiške občine. Jolanda Kaštrun je zmagala med cicibankami, Nejc Plaznik med cicibani, Urška Ude med pionirkami, Vojko Lapajna med pionirji, Lidija Nahtigal med mlajšimi članicami, Uroš Markič med mlajšimi člani, Kristina Podlipnik med starejši­mi članicami, Jože Rozman med sta­rejšimi člani, Andrej Soklič med mlaj­šimi veterani in Janko Krmelj med starejšimi veterani. — J. Kikel

' : TP V Krizah Državno zmajarsko prvenstvo

Tržič, 7. maja — Tržiško društvo zmajarjev Prepih bo organizator le­tošnjega državnega prvenstva v po­letih z zmaji. Prvenstvo se bo zače­lo v soboto, 17. maja, končalo pa se bo teden kasneje, to je 24. maja. Pričakujejo, da bo sodelovalo 50 do­mačih zmajarjev in nekaj gostov iz tujine. Tekmovanje bo obsegalo več preletov na relaciji Kriška gora— Kranjska gora—Kamnik. Šteli bo­do trije najboljši rezultati. Zadnji dan bo zanimiv tudi za gledalce. V soboto, 24. maja, bo med 13. in 15. uro množičen spust vseh zma­jarjev s Kriške gore na Kriško po-*Je- J. Kikel > *

Kolesarski sejem na Kokrici

Kokrica, 11. maja — Kolesarska seK' cija ŠD Kokrica prireja v sobota 17. maja med 9. in 19. uro in v nedelj0' 18. maja od 8. do 17. ure v Kulturne"1

domu kolesarski sejem nove in rablja ne kolesarske opreme (kolesa^ezervA1

deli, oblačila in podobno). Organizato/ bo blago sprejemal že v petek, 16. maj* med 17. in 19. uro.

Ob tej priložnosti bo v nedelj0,

18. maja ob pol enajstih pred Kultih nim domom na Kokrici start kolesa** skega trima Gorenjskega glasa.

Zmaga Doma JLA Bled, 11. maja — Med 33 moštvi

38. delavskem moštvenem prvenstvi Slovenije v šahu je zmagala ekipa D°J ma JLA Ljubljana pred Krko, Fronto1

Ljubljana, REK Trbovlje in lesko Ved' go.

G o r e n j c i v l i g a š k i h t e k m o v a n j i h

Kranjski atleti na mitingu v Nov« Gorici — Kranjski atleti so uspešno sodelovali na prvem velikem mitin' gu v Novi Gorici. Rudež je zmagal i teku na 100 metrov, Kukovica je bi] sedmi v teku na 800 metov, Kabič pa jc bil tretji v skoku v daljino.

Dobri rezultati Darjana Petriča — Kranjski plavalec Darjan PetriČ. ki se bo udeležil letošnjega svetov', nega plavalnega prvenstva v Madri­du, je dobro plaval na nedeljske^1

mitingu v Ljubljani. V svojih disci­plinah je zmagal, zato je realna nje­gova želja, da bi se na SP vsaj v eni disciplini uvrstil v finale.

Zmagi Triglava in Nakla — V tek' movanju v slovenskih nogometnih ligah igrata Triglav iz Kranja Ig Naklo odlično. Triglavani so igra l i v

Mariboru s Kovinarjem neodločeno 1:1 in so še naprej na odličnem dru­gem mestu. Naklanci -pa so doma premagali z 2:1 Tabor iz Sežane.

Šimenc in Leščani ponovno naj' boljši — Ivo Šimenc, član ALC 1 Lesc, je ponovno republiški prvak 1 jadralnem letenju. Drugi je bil Ptuj' čan Kolarič, sledijo pa Leščani Tha' ler, Brodnik, Čerin in Pristavec-Ekipno so prav tako zmagali jadral' ci iz Lesc.

Neodločen izid Alplesa — Roko' metašice Alplesa so v tekmi sloven' ske republiške rokometne lige do­ma igrale z Iskro neodločeno 19:19-

Zmaga jeseniških učenk — Učen' ke Centra srednjega usmerjenega izobraževanja z Jesenic so republi' ške odbojkarske prvakinje meo srednjimi šolami. V finalu so brez izgubljenega niza premagale Ra* venčanke. .jk

TOREK, 13. M A J A 1986 KRONIKA 7. STRAN ( ^ I M l S S ^ I E n G L A S

Ob 13. maju, dnevu varnosti

Ljudem smo dolžni zagotoviti varno in mirno življenje Kranj, 13. maja — Danes praznujejo delavci v organih za no kanje zadeve, ki jim je poleg drugih naložena družbena skrb 2a varnost ljudi in premoženja. O nekaterih vidikih varnosti Ja Gorenjskem smo se pogovarjali z LUDVIKOM SLAMNI­KOM, načelnikom Uprave za notranje zadeve v Kranju.

P Kakšne so sedaj varnostne raz­bere na Gorenjskem?

»Varnostno stanje je zadovoljivo, S a J ni bilo nobenih yečjih nevšečnosti, problematičnih kaznivih dejanj, težav pri varovanju ^ eje, čuvanju ustavne ureditve ali v Prometni varnosti. K temu so razen Organov za notranje zadeve nedvom­no veliko pripomogli tudi drugi,ki mo-raJo skrbeti za varnost, od komitejev * a SLO in DS, svetov za varnost na ^ejnih prehodih, JLA, crrine do lju-ai> ki sodelujejo z nami.

kršitelji javnega reda in miru se unesejo. Tovrstni prekrški so

s* povečali za 16 odstotkov. Gre pretežno za posamezne kršitelje, k> zvečer ali ponoči zaradi preveč *aužitega alkohola razgrajajo v gostilnah, na cesti ali doma. Po­udariti pa velja, da sta javni red W mir ob večjih prireditvah (teh le bilo lani na Gorenjskem 31) ne­hotena, pa tudi šest velikih varo­vanj tujih državnikov je lani mi­lilo brez prekrška.

ob meji tamkajšnji prebivalci neneh­no prispevajo k varnosti. Seveda pa imamo tudi nekaj izrazitih primerov nesodelovanja, kadar bi ljudje radi zaščitili svoj osebni interes, kadar jih pesti bojazen pred posledicami, maš­čevanjem .. .«

• Poudarjate, da morajo ljudje tudi sami kaj storiti za varnost?

»Naša naloga je, ljudem omogočiti varno, mirno življenje, pa tudi sami so dolžni storiti vse, da niso ogroženi oni ali njihovo premoženje. A dosti­krat so malomarni. Ne zapirajo oken, ključe zaklenjenih stanovanj prav nastavljajo vlomilcem, brezskrbno odmetavajo cigaretne ogorke. Druž­beno škodo je potem težko preprečiti, storilca je teže izslediti, če ima pred miličniki in kriminalisti več ur pred­nosti. Še vedno, čeprav se stanje po­pravlja, imamo tudi malomaren od­nos do družbenenga premoženja, po­sledice so veliki požari, ogromna ško­da zaradi nezavarovanih gradbišč, moralna in gmotna škoda zaradi go­spodarskega kriminala.«

nezadovoljstvo. Te običajno obvesti­mo tudi mi, ko dobimo vest o takš­nem dogodku. Ko že vprašujete o de­monstracijah: tudi takšni javni nasto­pi, če imajo seveda cilj in potekajo v kulturnih mejah, so dopuščeni in pod nikakršnim policijskim nadzorom.«

• Zadnja leta ste izražali zaskrb­ljenost nad mladostnim prestopniš-vom in alkoholom kot vzrokom za mnoga kazniva dejanja. Kako je zdaj?

»Porast alkoholizma zaskrbljuje še naprej, saj na vseh področjih varno­sti zaostruje problematiko: več je vi­njenih voznikov, kršiteve javnega re­da in miru so v 50 odstotkih posledica pijanosti. Za mladinsko prestopni-štvo pa lahko trdimo, da so se števil­ke, ki so nam včasih povzročale sive lase, ustvarile v normalnih mejah. To ne dokazuje le naše večje angažira­nosti, temveč stanje bolje obvladuje­jo vsi dejavniki, ki jim je naložena skrb za mlade ljudi.«

, Kršitev javnega reda in miru je bi-* sicer nekaj več, a manj takih s ^ničnim obeležjem, tudi kriminali-^ je za 12 odstotkov manjša, kljub _'abi vzdrževanosti cest je prometna i rnost še zadovoljiva, saj je v pro-r W manj mrtvih . . . Kar zadeva obiskovanje kaznivih dejanj, smo bi-. v nekaterih akcijah zelo uspešni,

a ' Pa imamo tudi nekaj izredno neu­spešnih, ki so med ljudmi zelo odme­re.« J

i. ^ Ali to kaj vpliva na zaupanje Wdi v organe za notranje zadeve? , ."Ljudje z nami izredno dobro sode-^ eJo. Zavedajo se namreč, da je var­nost p r e d zlikavci odvisna tudi od - M samih. Naj omenim zgledno so-

Skrb za družbeno premoženje nam še vedno ni v krvi, malomar­no ravnanje namreč napravi veli­ko škode. Lani je bilo na Gorenj­skem 199 požarov, kar 99 jih je povzročila malomarnost ljudi.

Alkohol je še vedno veliko zlo, ki ogroža javni red in mir, krni var­nost na cestah in povzroči marsi­katero kaznivo dejanje. Lani so miličniki kar 3737-krat ukrepali zoper vinjene voznike in to pri običajnem rutinskem delu, ne pri poostrenem nadzoru.

ovanje z našimi delavci v primeru, so iskali posiljevalca otrok. Tudi

• Kakšen je vaš odnos do delav­skih stavk v zadnjih letih?

»Nezadovoljstvo, delavcev, izsiljeni sestanki in prekinitve dela niso stvar organov za notranje zadeve. Eviden­tiramo jih zato, ker nas ljudje o njih obveščajo, ne štejemo pa jih za kaz­niva dejanja, s katerimi bi se morali ukvarjati organi pregona. Delavec ima namreč pravico izraziti svojo ne­jevoljo. Seveda je potem stvar druž­benopolitičnih organizacij, predvsem sindikata, da se poglobi v notranje odnose kolektivov, kjer je izbruhnilo

• Kje ste v organih za notranje zadeve glede zagotavljanja varnosti najšibkejši?

»Težko je reči, saj na skrb za var­nost gledamo celovito. Trudimo se, da bi preventiva postala temelj naše­ga dela, vendar je včasih v skrbi za ljudi treba seči tudi po drugih sred­stvih. Naša slabost je to, da nas je včasih premalo, da delamo v slabih razmerah, da za našega delavca ni poskrbljeno tako, kot bi moralo biti. Boljše delovne razmere v milici bi po­menile več poleta, volje do dela, s tem pa tudi hitrost in učinkovitost pri odkrivanju kaznivih dejanj in njiho­vem preprečevanju. V mislih imam zlasti mlade delavce (teh je v milici največ), ki bi si zaslužili tudi boljše življenjske razmere.«

D. Z. Žlebir

l j u d j e s e r a d i o b r a č a j o

*ia p r a v o b r a n i l c a s a m o u p r a v l j a n j a r f t u j j a p r i l — K a ž e , d a se je d r u ž b e n i p r avob ran i l ec samo Pov i j an ja m e d l j u d m i dobro uve l j av i l , saj ljudje r a d i pr ihajajo

^ Nasvet, t ud i pos lovodn i o rgan i se vse č e š č e o b r a č a j o nan j . * r a u j s k i p r avob ran i l ec je i m e l l a n i v e č ko t 300 p r i m e r o v i z k l j u -

0 p ravne p o m o č i .

s l a v n a pomoč seveda ni poslan­ja 0 družbenega pravobranilca sa-,jj uP ravljanja. Dejstvo, da ljudje ra-|m Prihajajo k njemu po pomoč, si 1 .*° razlagamo s tem, da dobro de­kori S ^ ^ e t ° r e J m e d ljudmi uveljavil. JU • a m o r a m 0 ' d a i m a J o v Kra-

pr ljudje premalo možnosti za tnj^.n° pomoč; na voljo so jim odve

redna sodišča, sodišča združe s kf a ^ a m P r a v n a pomoč pi občin-

J* 1 sindikalnem svetu. , r užber

tal, da se v naši družbi na vseh rav­neh premalo borimo za uresničeva­nje načel ustavnosti in zakonitosti. Lani je razrešil 716 zadev, pri 261 je uporabil ukrepe in pravna sredstva, 39 zadev je odstopil pristojnim orga­nom, v 368 zadevah je deloval pred­vsem preventivno, le 48 zadev je oce­nil kot neutemeljene, le 6 odstotkov je bilo takšnih. Ljudje se torej ne pritožujejo zastonj. Ob tem velja re­či še to, da so bili kar v 345 primerih pobudniki delavci, posamezniki.

Posebno pozornost je namenil spremembam samoupravne organi-

Upr*Ui^Deni pravobranilec samo­te v

a v ' J a n J a v Kranju, Jože Kristan, Poročilu o lanskem delu podčr-

^2jft etna varnost v radovljiški občini

^ i j a n a l i b r e z i z p i t a n a c e s t o

ziranosti združenega dela. Uresniče­nih in predvidenih sprememb ne ocenjuje kot težnje po ukinjanju toz-dov. Bolje kot doslej, predvsem stro­kovno utemeljeno, pa bo treba za obravnavo med delavci pripraviti gradiva, ki bodo morala opredeljeva­ti tudi pogoje za organiziranje toz-dov (»ukinjanje« ali organiziranje novih).

Zakonitost ravnanj na področju delovnih razmerij in s tem varstvo samoupravnih pravic delavcev se iz leta v leto veča. Spornih primerov je sicer več, vendar j ih porajajo zdajš­nje razmere, manj pa nezakonito ravnanje odgovornih. Razveseljivo je, pravi Jože Kristan, da se dosled­neje uresničujejo tudi obveznosti, ne le pravice, dogovornost si vse bolj utira pot na vsa področja življenja in dela.

Ijj;"0vljica, maja — Na prometno varnost v radovljiški občini so JJJJj razen nezadostne osveščenosti mnogih voznikov motornih jo*1! in vožnje pod vplivom alkohola precej vplivali še slabo sta-

l e cest, prometno-tehnične pomanjkljivosti in neustrezna pro-^tna signalizacija. V^ r

a zmere na področju prometne U d Q j 0 s t i v občini so bile lani manj vefc kot leto prej. Pripetilo se je kfgjj^ometnih nezgod in več je bilo Milj . cestno-prometnih predpisov. 1 i5a je pri nadzoru prometa odkri­l o Primerov hujše kršitve pred­an \ a ^ ^ 9 v e c k Q t predlani ter ra-W • š e 1 5 3 7 » l a ž J i n « kršiteljev,

J e bilo 361 več kot leto prej. Pri te 0

a . polovici »hujših« kršiteljev V 229 f t z^ a z n a k e alkoholiziranosti in

Primerih je to tudi dokazala ^ l<3estom. Veliko, kar 354, je bilo

i * P r i m e r o v > k° s o ljudje sedli v°2i?- a u n a kolo z motorjem brez

^ruškega izpita. V i aJevni skupnosti Lesce se je ffy}' ^ 0 s l abša l a prometna varnost za-ve<j zadnje križišča. Na Bledu je še Sj 1 1 0 .problem parkiranje na prepo-

^ i h mestih v središču kraja, kar 1 le izraz samovolje ljudi, tem-

^st • * Posledica pomanjkanja to-^ v^ l n površin. Podoben problem, le

1 tako žgoč kot na Bledu, je na­

stal z odprtjem trgovsko-poslovnega središča tudi v Cankarjevi ulici v Ra­dovljici.

V občini so se lani vsaj za silo reši­li »črne točke« na magistralni cesti Podtabor—Jesenice pri bencinski čr­palki v Radovljici. Postaja milice je dokaj dobro sodelovala s Cestnim podjetjem Kranj, razen v dveh pri­merih — pri izvajanju zakonske do­ločbe o opremljenosti prehodov za pešce s posebnimi svetili in pri zava­rovanju odseka Kidričeve ceste na Bledu — ko je tudi ovadila podjetje javnemu tožilstvu.

Čedalje številčnejši kolesarji na­slanjajo kolesa na pročelja stavb (kjer povzročajo škodo) ali j ih pola­gajo kar na tla, zato je postaja milice predlagala komiteju za urejanje pro­stora in varstvo okolja postavitev podstavkov za kolesa. Zamisel bodo uresničili letos, ko bodo, kjer bo to mogoče, uredili tudi kolesarske ste­ze.

C. Zaplotnik

Priznanja ob dnevu varnosti

Radovljica, 13. maja — Uprava za notranje zadeve iz Kranja v počasti­tev današnjega praznika, dneva var­nosti, vabi na svečano podelitev pri­znanj delavcem organov za notranje zadeve z Gorenjske, svojim upokoje­nim delavcem in zunanjim sodelav­cem. Priznanja bodo podelili danes ob 12. uri v Sindikalnem izobraževal­nem centru v Radovljici.

Plaketo varnosti, priznanje za 20-in 2b-letno delo in izkazane zasluge pri varovanju ljudi, premoženja in ustavne ureditve, bo dobilo 22 delav­cev organov za notranje zadeve. Po­delili bodo tudi 12 zlatih, 12 srebrnih in 15 bronastih znakov zaslug za var­nost ter 14 pismenih pohval. Za hra­bro dejanje bodo letos nagradili štiri delavce milice, Vladimira Bana in Branka Muliča z mejne milice na Ljubelju ter Jožetu Romska in Jože­ta Smerkolja iz Tržiča, ki so se 13. januarja letos izkazali pri gaše­nju požara, ko je v predoru zagorel avtobus Slavonijatransa.

K r a n j s k i s o d n i k i

i m a j o v s e v e č d e l a Kranj, april — Sodniki imajo iz leta v leto več dela. Lani je bil porast sodnih zadev v republiki še v razumnih mejah, na Te­meljnem sodišču v Kranju pa je bil izjemno velik.

Lani se je namreč v Sloveniji gle­de na leto 1979 pripad glavnin sod­nih zadev povečal za 19,2 odstotka, pripad vseh zadev pa za 26,4 odstot­ka. Na temeljnem sodišču v Kranju se je pripad glavnih zadev povečal za 47,7 odstotka, pripad vseh zadev pa za 30,5 odstotka. To posebej velja za enoto v Kranju, ki ima plovico vsega dela.

Sodišče se je znašlo med mlinski­ma kamnoma: na eni strani imajo vse več dela, na drugi strani pa se ubadajo z vse večjimi denarnimi te­žavami, ki so že privedle do tega, da j im manjka strojepisk. Na kranj­skem sodišču imajo tudi prostorske

zadrege, saj nimajo dovolj dvoran za obravnave.

T i problemi se kažejo v vse daljši čakalni dobi. Stranke dolgo čakajo, da pridejo na vrsto, kar povzroča je­zo, predvsem v zadevah, kjer gre za denar. Tako morajo, denimo, na za­puščinske postopke čakati leto dni in več, zapuščinski denar pa požira inflacija.

Če se delovne razmere na kranj­skem sodišču ne bodo izboljšale, lah­ko pričakujemo, da se bodo sodniki vse bolj utapljali v številu nerešenih zadev, okrnjena bo tudi sodna funk­cija, zaostanek pa bo težko nadokna­diti, m v

Varujmo svoje okolje •

R i b i č i o p o z a r j a j o Vode so ožilje pokrajine, napajajo celotno gospodarstvo in prebivalstvo. Večina voda — 96 odstotkov! — je onesnaže­na, več kot polovica prebivalcev je slabo oskrbovana z vodo. S planom smo se zavezali odpraviti 3. in 4. stopnjo onesna­ženosti voda. To terja odločno akcijo! Predlagamo, da se do­polni 15. člen (4. odstavek) zakona o sladkovodnem ribištvu tako, da bo treba vsak poseg v vodne tokove in bazene pri­javiti tudi ribiški družini, ki gospodari s tisto vodo.

Zavod za ribištvo Slovenije sicer daje soglasje k novim objektom, toda pod imenom vzdrževalnih del pogosto prihaja do takšnih posegov v vode, ki spreminjajo njihovo podobo, vodni režim in biološko vred­nost. Zato je skupščina Ribiške zveze Slovenije takšno zahtevo pisno poslala ustreznim republiškim komitejem, vodnim skupnostim in sve­tu za varstvo okolja pri republiški konferenci SZDL.

Ribiči so zahtevo utemeljili z ugotovitvami. • Biološka sposobnost naših voda se je v zadnjem obdobju

zmanjšala za 80 odstotkov. Regulacije vodotokov in melioracije zem­ljišč imajo izrazit hidrotehnični značaj. Iz rek zato nastajajo umetni kanali brez rib, izginjajo ribniki, mrtvice, na vodah ni pragov in druge­ga, kar omogoča običajno vodno in obvodno življenje. Vendar tega ne bi bilo treba, projekti in načrti ne bi bili nič dražji, če bi to upoštevali.

• Številne farme onesnažujejo vode in okolje ter zametujejo ti­sto,, s čimer bi lahko gospodarno ravnale za izboljšanje tehnologije in poslovanja. Nedograjene so in nekatere obratujejo celo brez obratoval­nega dovoljenja.

• Pri projektih za gradnjo vodnih elektrarn in akumulacij je tre­ba vztrajati pri očiščenju vodotokov. O varovanju Save obstaja družbe­ni dogovor. Udeleženci bi morali točno popisati, kakšne so njihove ob­veznosti, usmeriti bi se morali na bistvene naloge, predvsem na naj­večje onesnaževalce. Tudi za reko Muro bi morali skleniti takšen druž­beni dogovor.

• Dogovorjeno je, da bo vzpostavljen sistem opazovalnic kakovo­sti voda. To je nujna, že davno potrebna naloga. S tem bi pomagali nadzorovati izpolnjevanje zakonov in predpisov. Inšpekcije bi morali biti učinkovitejše, v preventivnem in kaznovalnem pogledu.

• Onesnaževanje je drago, saj povzroča dolgoletne posledice in zahteve drage čistilne naprave. Onesnaževalcem bi morali dopovedati, da morajo tehnološke probleme reševati z zaprtimi sistemi kroženja tehnološke vode, z izboljšanjem tehnologije ali pa z ukinitvijo nepri­mernih dejavnosti.

S SODIŠČA

Nasilniško obnašanje Kranj, maja — Josip H. bo moral v zapor in na obvezno zdravlje­nje, ker se je znesel nad bivšo ženo in hčerko

Na eno leto zapora enotne kazni je bil pred Temeljnim sodiščem v Kra­nju obsojen 57-letni Josip H . iz Trži­ča zaradi nasilniškega obnašanja.

Lani decembra je Josip H . ozmer­jal svojo hčerko in jo pretepel z orne-lom, pri tem je dobila rano in več podpludb. Zagovarjal se je, da ga je hči napadla in da se je pač moral braniti. Tak zagovor je navedel tudi za dejanje, ki ga je zagrešil septem­bra leta 1984, ko je z železno palico za čiščenje štedilnika do krvi prete­pel svojo bivšo ženo po glavi.

Sodišče je ugotovilo, da ti dve de­janji nista za Josipa H . nekaj izjem­nega. Že njegovo prejšnje življenje

kaže, da je nagnjen k nasilniškemu obnašanju, zaradi tega je bil tudi že kaznovan. Sodišče je tudi sledilo mnenju sodnega izvedenca psihia­tra, ki je ugotovil, da ima obtoženi psihotične motnje, ki so bistveno vplivale na ravnanje obtoženega pri dejanjih. Sodišče je zato sklenilo, da je dejanji zagrešil v stanju bistvene zmanjšane prištevnosti, in ga obso­dilo na 7 mesecev zapora za vsako kaznivo dejanje, enotna kazen pa se glasi eno leto zapora. Hkrati je so­dišče izreklo tudi varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravlje­nja in varstva v zdravstvenem zavo­du.

NESREČE

NEIZKUŠENOST POVZROČILA NESREČO Voklo, 10. maja42-letni Miha G. iz

Voklega se je na kolesu z motorjem peljal skozi domačo vas. Nenadoma je zapeljal čez cesto in zaprl pot ko­lesarki Angeli Rozman, stari 81 let,

iz Vogelj. Ta je padla in se huje rani­la. Odpeljati so jo morali v jeseniško bolnišnico. Miha G. je vozil brez po­trdila o znanju cestno-prometnih predpisov. d Ž.

z a v a r u j e

triglav

Pretrgan kabel

je lahko pretrgano življenje

Kako majhen je svet: posledice nesreče v Černobilu občutijo tudi gorenjski kmetje, mlekarji, turistične organizacije . . . M i vsi!

O becquerelih tudi kmetje in branjevke Kranj, 9. maja — Nejasnosti in različne razlage ukrepov, ki so jih v naši republiki sprejeli po jedrski nesreči v Černobilu, burijo občane in ustvarjajo vzdušje, ko ljudje ne verjamejo ni­ti v to, da je, denimo, mleko iz kranjske mlekarne povsem neoporečno, zdravju neškodljivo.

»Kmetje veliko sprašujejo v za­drugo, ali že lahko pasejo krave ali ne, kam naj oddajajo mleko, kako naj ravnajo z zelenjavo in podob­no,« je povedal Janez Šumi, direk­tor Gorenjske kmetijske zadruge. »Enajst kmetov iz naše zadruge za­radi pomanjkanja suhe krme tudi v teh »kritičnih« dneh pase živino, vendar vse od teh krav namolženo mleko vozi posebej v kranjsko mle­karno. Mislim, da je takšno ravna­nje pošteno in da bi se morali prej obregniti ob tiste, ki tudi pasejo ži­vino in oddajajo mleko v skupno zbiralnico. Kmetom smo tudi pri­poročili, naj čimdlje vzdržijo s su­him krmljenjem krav in naj čim­več prve košnje posušijo ali pos­pravijo v silose. V Cerknici in Lo­gatcu smo že naročili štiristo ton sena, dodatno pa smo nabavili tudi sojo in nekaj sončničnih tropin. Naši zadružniki nas ob vsem tem tudi sprašujejo, kdo j im bo povrnil škodo, ki je zaradi radioaktivnega sevanja nastala pri prireji mleka. Odgovora ne vemo; vemo le to, da ne bi bilo pošteno, da bi bili v »mle­čni verigi« udarjeni le kmetje.«

V tržiški zadrugi, kjer več kme­tov prideluje tudi zelenjavo, so pri­bližno hektar zimske špinače že podorali, ostalo zelenjavo, ki je v času nesreče v Černobilu šele po­kukala iz zemlje, pa bodo nekaj dni pred prodajo poslali na pregled v inštitut Jožef Štefan v Ljubljano. Na podlagi izsledkov analize se bo­do odločali, kje bo končala zelenja­va — na smetišču ali na krožniku.

»Paša se bo v naši zadrugi, kjer se rastje prebudi nekoliko kasneje kot na ravninskem območju, zače­la šele čez dober teden, zato doslej pri prireji mleka nismo imeli nobe­nih težav,« je dejal direktor Franc Sajovic.

V KŽK-jevi temeljni organizaciji Kmetijstvo ugotavljajo, da bo ško­da, ki jo je povzročila nesreča v je­drski elektrarni v Sovjetski zvezi, precejšnja; bila pa bi še večja, če bi se povsem držali republiških pripo­ročil. V prvem četrtletju letošnjega leta je vsaka njihova krava dala na dan povprečno 16,5 litra mleka, po prehodu na pašo se je dnevna mle­čnost dvignila na 19 do 20,5 litra;

potem, ko so krave zaradi sevanja ponovno nagnali v hlev, pa bi po sedmih dneh padla na vsega 15 l i ­trov in bi jo bilo tudi ob ponovnem prehodu na pašo težko dvigniti na prvotno raven. V kombinatu so navzlic priporočilu, naj ne bi pasli, na osnovi strokovnega mnenja in zavoljo gospodarskih razlogov po štirih dneh spet začeli pasti, toda le v popoldanskem času; s tem pa so vsaj deloma ublažili visoke izdatke za hlevsko rejo in »suho« krmlje­nje.

»Vse to ni le problem desetih dni, temveč bomo posledice občutili še precej dlje,« je povedal Matjaž Ve-hovec, vodja živinoreje v tozdu Kmetijstvo. »Prvi izračuni so poka­zali, da bomo letos pri vsaki kravi namolzli domala tisoč litrov mleka manj kot lani in da bi škoda znaša­la blizu sto milijonov dinarjev, če bi povsem upoštevali republiška priporočila. To pa je znesek, ki ga cena mleka in naš tozd ne prenese­ta,« je dejal Matjaž Vehovec in do­dal, da gre vse mleko s KŽK-jevih farm v predelavo — za sir in ne za konzumno mleko.

V kranjski Mlekarni je bilo v pr­vih majskih dneh pravo obsedno stanje, ki se, povedano po resnici, še do danes ni povsem umirilo. Ko so zvedeli za nesrečo v Černobilu, so na podlagi analiz razdelili mleko v dve skupini — za predelavo v sir in za »konzum«. Čeprav je bilo vse­skozi v prodaji povsem neoporečno mleko, je v prvih dneh po nesreči prodaja upadla za polovico in tudi zdaj, ko so se ljudje že prepričali, da ni nič prepuščeno naključju, je poraba še vedno za petino manjša od običajne. Vse radiološko opore­čno mleko — od farm in od enaj­stih kmetov gre v predelavo za sir, katerega vzorce pa bodo pred pro­dajo pregledali strokovnjaki inšti­tuta Jožef Štefan. Ni bojazni — za­gotavlja Jana Prhavc, tehnično-tehnološki vodja Mlekarne. Na po­lice prodajaln bo prišel le neopore­čen sir, saj se z zdravjem ljudi ne upa nihče igrati, še najmanj tako pomembna organizacija, kot je Mlekarna. Sicer pa se stanje izbolj­šuje. Radiološka onesnaženost upada. Le pri mleku krav, ki so se vseskozi pasle, so analize vzorcev pokazale, da vsebuje več radio­aktivnih snovi, kot je dopustno.

C. Zaplotnik

Dodtalnica Sorskega polja vre na plan

Z a j c i s o p o t o n i l i , v n u k i n j a

d e l a » p o t i č k e « ,

v g r a m o z n i c i s o r a c e i n r i b e Godešič — »Bilo je pred štirinajstimi dnevi, zvečer. V zraku sem ".ačutila nenavadno vlago. Šla sem pogledat v hlev. Vse je bilo nokro, poplavljeno. Hitro sem začela reševati zajce. Vseh nisem spela spraviti na varno, nekateri so utonili.« Tako se spominja Roza Jugovic z

Jrodešiča 23 tistega usodnega veče­ra. Jezero pred elektrarno v Mavči­čah je dvignilo raven podtalnice Sor­skega polja in ta je v niže ležečih predelih začela prodirati na plan.

Roza Jugovic je povabila na ogle­de; hlev je še vedno pod vodo, v kleti je bilo v soboto približno petnajst centimetrov vode, mokro je v garaži, voda je pod drvarnico, na njivi, kjer je nameravala posaditi fižol, skratka povsod, kamor se prestopi. Res je, svet je bil tu tudi prej bolj vlažen, v bližnjem opuščenem mlinu so ob hu­dih nalivih že imeli sitnosti z vodo, vendar pa tako hudo ni bilo nikoli.

Voda sili na plan. Ne sprašuje, kje lahko in kje ne, neusmiljeno utira nove poti.

Priletna ženska se človeku zasmi­l i . Pove, da že ves teden prihajajo delavci iz mavčiške elektrarne, da kopljejo okrog hiše, polagajo cevi, da

bi speljali tok vode v želeno smer. Trudijo se, a kaj, ko je vodo težko obvladati. Dopoveduje jim, da za hi­šo niso kopali dovolj globoko, pa j i , ženski, ne verjamejo. Kaj bo z njeno hišo? Kaj bo, ko bo jezero in z njim podtalnica še za dva, tri metre višja? Roza Jugovic se boji. In tudi žalo­stna je. Toliko se je trudila s hišo, vr­tom, živalmi, rada bi še naprej mir­no delala in živela.

Zgornja Senica je že onkraj loške občinske in gorenjske meje, a nič za to. Tudi voda ne pozna meja. Pri hiši številka 27, kjer je doma Vida Ber-gant, vre studenček izpod garaže. Vsak dan večji je. Voda je zmočila že polovico hiše. Če bi bila podkletena, bi bila klet poplavljena. Vnukinja lahko dela »potičke« v pesku na dvo­rišču ob hiši, ne da bi ga morala na­lašč močiti.

Hiša je lepa. Jo bo voda spodkopa­la? Ljudje iz Elektrarne so bili prejš-

Na Bledu se bodo spet ženili po starih kmečkih običajih

I š č e m o p a r z a k m e č k o

o h c e t Bled, maja — Na vrhuncu turistične sezone, od 30. julija do 4. *v

gusta, bo na Bledu tradicionalna, 9. kmečka ohcet — turisti^ etnografska prireditev, ki po izvirnih zapisih Tončke Marolto* in po spominih starejših Blejcev ponazarja ženitvene običaje I pred sto in več let. Par, ki bi si želel obljubiti zakonsko zvestoj prav na blejski ohceti, naj se prijavi turističnemu društvu f 1. julija.

Če ste torej mladi in ne starejši od petintrideset let, tik pred usodnim »da«, doma z Gorenjske in po možno­sti kmečkega stanu, izkoristite pri­ložnost in se poročite po starih ženit­venih običajih. Časa za premislek in odločitev imate še kar precej, a ne dlje kot do 1. julija, ko bodo v turisti­čnem društvu med prijavljenimi pa­ri izbrali najprimernejšega. Vsi pari, ki so se doslej poročili na blejski kmečki ohceti, so »odnesli« s priredi­tve nadvse lepe spomine in kajpak tudi nemalo daril, ki so j ih prispeva­le turistične organizacije in zasebni­ki .

Ohcet bo trajala od 30. julija do 4. avgusta. Začela se bo s poslednjim vasovanjem pri dekletu, s »fantov-šno« in z »deklišno«, nadaljevala z vabljenjem gostov na svatbo (te se bo iz vsakega blejskega hotela ude­ležil po par gostov), z nakladanjem in prevozom bale in sklenila z naj-slovesnejšimi trenutki: ženinovi sva-tje se bodo odpeljali po nevesto k Pi-berču, od koder bo svatovski sprevod krenil k poroki na blejski grad, kjer bosta mlada dahnila »da«. Se prej bo kajpak »šranga«, potlej pa še zadnje dejanje kmečke ohceti: oče in mati bosta v hišo sprejela »ta mlado« in gostom se bodo za svatovsko mizo pridružili še vaški fantje, ki po stari

Jezerce v reteški gramoznici.

Vida Bergant kaže, kje si je podtal­nica utrla pot. nji teden že dvakrat na ogledu. Obljubili so, da bodo ta teden začeli vodo odvračati od hiše.

Tudi sosed Emil Kandes ima teža­ve. Voda je poplavila kanal za popra­vilo avtomobilov. Kmet Peter Ber­nard ima zalit travnik.

»Razvoj zahteva žrtve,« pa je po-jnodroval Andrej Pustovrh, ki dela v Tehnikovi gramoznici v Retečah: Gramoznica, ki so jo odprli pred de­setimi leti, je postala jezerce, ki je na jugu globoko že štiri, pet metrov.

»Površina vode naraste na dan za povprečno deset centimetrov,« je po­vedal Andrej Pustovrh, ki plimo označuje s kamni.

V gramoznici je kar ljubko jezer­ce, le suha trava, ki plava po povr­šju, mu kvari bistrost. Race že vese­lo čofotajo po vodi in, kot je dejal Andrej Pustovrh, so menda otroci že zanesli vanj tudi nekaj rib.

Ribnik ali mlakuža? Kaj bo nasta­lo v gramoznici, je odvisno od ljudi. Peska gotovo ne bodo več črpali tako globoko, tudi travnika, ki so ga ure­dili na približno treh hektarih že iz-črpanih tal, ne bo več.

Podtalnica Sorskega polja se je za­čela kazati povsod, kjer je svet nižji od njene gladine. Kje vse bo še na gajala ljudem in delavcem Elektrar­ne Mavčiče, potem ko bo jezero pred elektrarno polno do meje, ni moč za­gotovo napovedati. Vsekakor pa bo­do imeli vsi veliko opraviti, da bodo zavarovali imetje in popravili škodo.

H . Jelovčan Slike F. Perdan

navadi pridejo nepovabljeni »zapl* vat« . . .

Ohcet bodo spremljale še števil11

kulturne in zabavne prireditve, * jem izdelkov umetne in domače ti, z (ohcetnimi) dobrotami bog8' založene stojnice — in še kaj.

Mikavno za goste in obiskov* Bleda, mikavno — vsaj upajmo ta — tudi za mlade, ki se imajo radi razmišljajo o skupni življenjski pc

C. Zaplotni*

Tonček Kuralt

Z a r a d i s k r o m n e

p o k o j n i n e n o s i p o k o j n i n e Hrastje, 10. maja — Pismonoša je 38 let. Njegov naslov je Hrastje 44, sicer pa je Oretov z Rupe pri Kranju. Čeprav ni krajan Vodovodnega stolpa, so mu letos v tej krajevni skup' nosti ob prazniku, 21. marca, podelili priznanje za uspešno in vestno delo ter priljubljenost med krajani.

Po naključju smo v bogato bero najrazličnejših dogodivščin, ki j ih ima Tonček Kuralt,v soboto še mi dodali eno. Tokrat prijetno. 38 let je že pismonoša pri Podje^ tj u za ptt promet Kranj. Ko smo ga obiskali, so začeli prihajati svojci, da bi mu čestitali za roj­stni dan. Prav danes, (13. maja) na dan izida Gorenjskega glasa, ki ga tudi že vsa leta nosi naro­čnikom, slavi 60. rojstni dan. Če­stitamo in vse najboljše.

»Zares sem bil presenečen, ko so me obvestili, da bom dobil pri­znanje,« je veselo pripovedoval slovesno razpoložen. »Sicer pa se je priznanj nabralo že kar nekaj. Imam medaljo zaslug za narod, priznanje za vestnost in požrtvo­valnost. Žena, ki pobira naročni­no, je dobila priznanje od RTV Ljubljana za dolgoletno delo. Tu­di popeževo priznanje imamo v družini; rodilo se nama je pet otrok in že vsi so pri kruhu.«

»Čeprav ste že v pokoju, še vedno pomagate raznašati pošilj­ke v vašem podjetju.«

»Če bi bil še enkrat mlad, bi bil posmonoša. Vendar pa bi si ves čas skrbno zapisoval dogodivšči­ne. Tako bi zdaj, v pokoju, lahko izdal knjigo, ki bi bila prav goto­vo uspešnica. In najbrž bi od nje dobil več kot pa dobim pokojnine. 1. junija bom dobil le okrog 120 starih tisočakov večjo pokojnino, kot bo takrat najmanjša, pa še že­na ni bila zaposlena. Zato sem še vedno pri raznašalcih v podjetju in lahko bi rekel, da zaradi skromne pokojnine še vedno no­sim pokojnine. Pa seveda tudi drugo pošto.«

»Pa niste ves čas posmonoša za Kranj oziroma za Vodovodni stolp?«

»Ko sem služil vojaški rok, sem bil kurir. Takrat sem vzljubil to delo in sem se zato zaposlil pri pošti. Deset let sem bil leteči po­štar (peš in na kolesu) za Gorenj­sko, od Jezerskega do Poljan, od Kamne gorice do Cerkelj. Potem pa je žena rekla, da sem se oženil z njo, ne pa s pošto. In ou takrat naprej sem na tem območju, in odkar stoji naselje Vodovodni stolp, imam Cesto X X X I . divizije, Ulico Moše Pijadeja in Šorlijevo naselje.

»Kar kakšnih 15 kilometrov M redim vsak dan, pa okrog 500 p?' šiljk raznosim. Za novo leto jih j c

povprečno 3000, rekord pa j e

106 kilogramov na dan.« »Kaj pa dogodivščine? B i bil*

torba dovolj velika zanje?« Spominjam se, da sem v Pred'

dvoru prinesel možakarju pism 0

s sodišča. Razjezil se je in pogi*a' bil sekiro. Komaj sem mu uš e ' ' Čez tri dni pa smo skupaj z nji1*1

vsi v gostilni zalili, da se reče (v e' selili), ker me ni d o b i l . . . Neko* me je ljubosumni možakar zakl e ' nil v stanovanje skupaj z njegov0

ljubico. Skozi okno sem se potert1

spustil na tla . . . Nehote, ker jffl sta bila zaklenjena, sem v naj lep' šem trenutku zmotil parček, M 0 ' žakar je potem prišel za mano & rekel: ,Na, tu imaš, ker nisi nič v 1 ' del. Nočem, da bi bilo v druži*1' kaj narobe.' »Dopoldne sem nek°' mu prinesel pokojnino, popold^ pa je bil na mrtvaškem odru. veda mu je ni bilo treba vrnJM porabiti pa je tudi ni mogel. C? prav danes pokojnino ni težko V° rabiti . ..«

»Rekli ste, da bi bil še enkr*' pismonoša, če bi se odločal za p0' klic«

»Zelo odgovorno, a tudi zelo po delo je to. Rad sem med ljoi mi, pa naj bo dež, sneg, v roč ic ali mraz. Ce znaš skrbeti za zdr*' vje, si ga pri tem delu lahko ohf* niš. Kar dobro se počutim. In vseh teh letih sem bil le tri mes^ ce in pol v bolniški. Mladi pa s

danes neradi odločajo za to de»?' Škoda. Škoda pa je tudi, ker J e

premalo cenjeno in vrednoteno-* A. Ž a l a r ,

ZANIMIVOSTI 9. stran (mmmmMcauAS

Nama praznuje 40-letnico

P o g u m n i n a č r t i

^Pomladi leta 1946 je bil v Ljubljani z dekretom ustanovljen Na-ijdni magazin, ki se je kmalu preimenoval v Namo. V 40 letih je •Nama naredila nesluten razvoj. Danes je moderna, razvejena tr­eska organizacija. Ima osem tozdov, od tega sedem malopro­dajnih, ki poslujejo na 56 tisoč kvadratnih metrih maloprodajnih ^vršin, zaposlujejo pa 1519 delavcev. V vseh svojih veleblagov-

cah ima Nama tudi restavracije s skupno 1700 sedeži.

^ Leta 1965 je Nama v Ljubljani na Tomšičevi odprla svojo prvo velebla-Sovnftjo, prelomno leto za Namo pa ! e bilo leto 1968, ko se je začel njen j^tenzivni razvoj. V teh petnajstih l e t ih , med leti 1968 in 1983, je Nama P°stala ugledna trgovska organizaci-!?• ki je zastopana skoraj v vseh več-<lQ slovenskih centrih. Veleblagovni­ci6 ima v Ljubljani, Škofji Loki, Ko­čevja Titovem Velenju, Slovenj gradcu, na Ravnah na Koroškem in ? Žalcu. Pogumne načrte pa ima ^jub težkim gospodarskim razme-r a m tudi za naprej: predvsem mora Povečati skladiščne površine. Še ^edno j ih ima namreč le 3000 kva­ntnih metrov, kot pred 20 leti, ko ^° imeli le 11 tisoč kvadratnih me-«0v prodajnih površin. Zato bodo P ri vseh novogradnjah dajali pose-

e r» poudarek skladiščem.

blagovnico pri Tromostovju bodo ?Premenili v kvalitetno trgovino, ki

0 kupcem nudila predvsem zahtev-f^jše butično blago. Za Bežigradom r°do razen velikih skladišč zgradili J di sodobni salon pohištva in bele ^hnike. V Nami pravijo, da bo tu ^oč dobiti vse za dom, tu bo najbo­gatejša tovrstna ponudba v Ljublja-

Novo blagovnico bodo gradili tudi ^ a Viču, k i že dolgo potrebuje naku­povalno središče. Nama bo udeleže-n a tudi pri novi železniški in avtobu­si postaji v Ljubljani, kjer bo za

1000 kvadratnih metrov njenih loka­lov.

V Škofji Loki so se lotili nadgrad­nje, tako da bo 1. nadstropje name­njeno pohištvu in beli tehniki, poso­dobljena in povečana bo samopo­strežba, streha bo tudi nad teraso. Povečanje blagovnic načrtujejo tudi v Žalcu in na Ravnah, predvidevajo pa tudi gradnjo več manjših proda­jaln na podeželju, do 500 kvadratnih metrov, nekaj takih bo zraslo tudi na Gorenjskem. V dolgoročnih načr­tih, do leta 2000, pa predvidevajo gradnjo novih veleblagovnic v No­vem mestu in Mariboru.

Predvsem pa bodo v bodoče dajali poudarek visoki kvaliteti prodaje in ponudbi blaga v njihovih prodajal­nah. Še naprej bodo zelo skrbeli za izobraževanje prodajalcev in da bo­do trgovine vedno dobro založene, sproti bodo obnavljali lokale. Vsak njihov lokal naj bi v 10 letnih zame­njal vso opremo. Biti vedno boljši, je eno njihovih glasnih gesel.

40-letnico bodo delavci Name praz­novali te dni po vseh poslovalnicah. 8. maja je bila v Ljubljani slavno­stna seja delavskega sveta, na kateri so najzaslužnejšim delavcem podeli­li odlikovanja in priznanja. 25. maja pa se bodo vsi Namini delavci in upokojenci srečali na Gospodar­skem razstavišču v Ljubljani.

D. Dolenc

V s a v a s

ž i v i z a t u r i z e m

PODLJUBELJ, 10. MAJA — Pri Turističnem društvu Pod-Ijubelj nič ne ostaja na papirju. Kar se dogovorijo, tudi sto­rijo. Ne le člani društva; kadar so v vasi prireditve, poprime vsa vas.

Veselje je prisostvovati občne­mu zboru takšnega turističnega društva, kjer so čez leto veliko Naredili; v Podljubelju je tako. Lani so pripravili pastirski dan, Naredili so nov most čez Mošenik, organizirali zimske vaške igre, zgradili pastirski hram, veliko novega naredili v kampu, pripra­vili so še vrsto družabnih priredi­tev. Največ pa je vredno to, da pri vsaki sodelujejo vsi vaščani.

. Veliko so naredili tudi za lepši l zgled kraja. V vrtovih in na ok-n i h je vse več rož, žične ograje se umikajo lesenim. Nič čudnega to-^ e J, da so pri ocenjevanju turisti-c mh krajev v svoji skupini dose­gli 1 . mesto.

j Tudi za naprej so si člani dru­štva zadali precej nalog. V kampu °odo položili nove plošče in kupili n ov bojler, na igrišču uredili as­faltno ploščo za odbojko, kamp D°lje osvetlili. Postavili bodo pa­stirski hram, ki so ga naredili za zimske igre, pa lopo za shranje­vanje klopi, embalaže in podob-n e g a . Uredili bodo prostor za pik­nike, nekoliko pa bodo preuredili l n povečali tudi recepcijo. Poseb­na skrb pa bo veljala postajališ­čem ob cesti, kažipotom in re­klamnim napisom za kamp. Na Ljubelju mora še to pomlad stati tabla, ki opozarja na kamp. Po­stavili bodo tudi nov kažipot k To-^inčevem slapu.*

Tudi to leto bodo v Podljubelju pripravili več družabnih turisti­čnih prireditev. Junija bo spet pa­stirski dan, ki ga bo spremljala ena od razstav, več družabnih srečanj bo v kampu, pozimi pa se bodo verjetno spet lotili zimskih iger ter smučarskih in sankaških tekem. Da bo sodelovanje s kmečkimi ženami kar najboljše, bodo ustanovili tudi aktiv kmeč­kih žena, ki bo skrbel tudi za kmečke jedi ob vsaki turistični prireditvi Uredili bodo tudi trim-sko stezo, ki bo namenjena doma­činom in turistom. Mladina iz Podljubelja bo delala udarniško.

Člani turističnega društva Pod­ij ubelj so zadovoljni s svojim de­lom, ne morejo pa se sprijazniti s tem, da je trgovina odprta le pol dne, v sezoni pa je sploh zaprta, in da v občini ni posluha za turi­ste; vse kuhinje, naj bo v hotelih ali v zasebnih gostiščih, se ob de­vetih zvečer zapro. Na srečo ima­jo v gostilni Ankele v Podljubelju za turiste več posluha. Prizadeva­ti pa si bodo morali, da bi pridobi­li več turističnih sob.

Velika dejavnost Turističnega društva Podljubelj je privedla tu­di do sklepa Gorenjske turistične zveze, da mu odpiše posojilo, okrog 500 tisoč dinarjev, ki ga je pred štirimi leti posodila za oživi­tev turistične dejavnosti v kraju. Lepa nagrada za dobro delo.

D. Dolenc

! MERKUR k r a n j

Ekološki dnevi na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču

V ospredju ogroženost gozda Ljubljana, 8. maja — Danes na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču odpirajo 9. mednarodni sejem (razstavo) z naslo­vom Tehnika za okolje, na katerem sodeluje 110 razstavijalcev iz Jugoslavije in šestih drugih držav. Odprt bo do petka, 16. maja, zvrstilo se bo več predavanj, okroglih miz in posveto­vanj, saj ima sejem izrazit poučni namen.

Letošnji ljubljanski ekološki dnevi na Gospodarskem razstaviš­ču bodo verjetno deležni dosti več­je pozornosti kot so bili dosedanji. Že udeležba na četrtkovi časnikar­ski konferenci je presegla pričako­vanja prirediteljev. Sejem-razsta-va Tehnika za okolje odpira svoja vrata v času intenzivnega prebuja­nja ekološke zavesti, njegova vse­bina je vse bolj aktualna, saj letos postavlja v ospreje ogroženost goz­da in zraka ob toplotnih elektrar­nah, predstavili bodo tudi program gradnje novih vodnih elektrarn v Sloveniji.

Gozd omaga le, ko se ga nerazumno loti človek

Gozd je najbolj trdoživ in hkrati najobčutljivejši organizem. Ni na­ravne nesreče (žled, veter, sneg, plaz, povodenj itd), ki je ne bi pre­živel, vedno pa omaga, kadar se ga nerazumno loti človek. Evropa se je v zadnjih desetih letih srečala s katastrofalnim spoznanjem, da so gozdovi zastrupljeni, propadajo, iz­ginjajo. Tudi pri nas kažejo podat­ki , da je tako.

Osrednja tema letošnjih ekolo­ških dni je prav gozd kot naše naj­večje bogastvo, ki pa je vse bolj ogroženo. Razstavo, ki nikakor ni komercialna, so pripravili Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana in slovenske gozdarske organizacije. Prireditelji so se po­

trudili in vključili tudi osnovnošol­sko mladino. Kar 20 osnovnih šol se je odzvalo pozivu, učenci so na­pisali spise in pripravili slikovito gradivo na temo gozd . in okolje. Obiskovalci bodo torej spoznali, da nas opozarjajo že otroci, naj skrbi­mo za varstvo gozdov.

Gospodarska zbornica Slovenije bo pripravila dvodnevno posveto­vanje o varstvu gozdov Foren 86, tematsko bo zajemalo pomen goz­da in njegove ohranitve, vire ones­naževanja gozdov in možnosti za odpravo oziroma zmanjšanje škod­ljivih emisij.

Gradnja vodnih elektrarn in varstvo zraka ob toplotnih

Razen na posvetovanja o varstvu pred hrupom, ki bo že peto zapo­red, in na posvetovanju o smotrni porabi energije, bodo strokovnjaki in drugi lahko svoje mnenje pove­dali ob dveh okroglih mizah, in si­cer o gradnji malih vodnih elek­trarn in o dostopnosti virov infor­macij, ki so potrebne za znanstveni in tehnološki razvoj naše družbe. Za še večjo aktualnost pa je poskr­belo Elektrogospodarstvo Sloveni­je oziroma IBE, ki bo predstavilo program načrtovanih vodnih elek­trarn na Savi in Muri in združeni program slovenskih toplotnih elek­trarn o varovanju ozračja.

O gradnji malih vodnih elek­trarn pri nas v zadnjih letih veliko govorimo, prave veljave pa še ni­majo. Elektrotehniška zveza Slove­nije bo na razstavi predstavila opremo zanje, na voljo bodo tehni­čni napotki, nasveti o upravnih po­stopkih, o možnostih za kreditira­nje gradnje.

Pri predstavitvi programa grad­nje vodnih elektrarn na Muri in Savi bo poudarjeno njihovo vklju­čevanje v okolje, v obilici razsvet­ljenega gradiva bodo tudi letalski posnetki porečij Mure in Save s prikazom prizadetih površin.

Komercialna ponudba je še vedno skromna

Prireditev je namenjena tudi po­nudbi oziroma predstavitvi izdel­kov, k i so namenjeni varovanju okolja. Še vedno je skromna, razen slovenskih izdelovalcev pa letos so­delujejo tudi nekateri iz Hrvaške, Bosne in iz Srbije. Kakor so pove­dali prireditelji, še vedno ni neka­terih slovenskih izdelovalcev, ki veliko govore o varovanju okolja. Da bi spodbudili tudi zanimanje iz­delovalcev, bodo podelili priznanja za tehnološki razvoj in izdelavo in­dustrijskih izdelkov, naprav in opreme za varstvo okolja. V tem pogledu velja omeniti še dve preda­vanji. Jugoturbina iz Karlovca ga bo pripravila na temo razvoja in uporabe naprav za biološko preči-ščevanje odpadnih voda, švicarska firma Meyer o prečiščevanju od­padnih voda v celulozni industriji. Tovarna organskih kislin iz Ilirske Bistrice pa ov pilotnih poskusih čiščenja odpadnih voda pri njih.

M . Volčjak

Slovenci na Koroškem krepijo svojo gospodarsko moč

Š e n t j a n ž je dober p r i m e r Šentjanž na Koroškem, 6. maja — Poslopje Kmečke gospodar­ske zadruge v Šentjanžu v Rožu na Koroškem, zgrajeno pred 38 leti, postaja pretesno za rastočo gospodarsko in kulturno-pro-svetno dejavnost Slovencev, ki sta temeljni za njihov obstoj in razvoj

V Kožentavri, ob cesti od ljubelj­skega mejnega prehoda proti Celov­cu, pred mostom prek Drave zaviješ v Rož, v eno od treh koroških dolin, in po dobrih petih kilometrih si v Šentjanžu, vasi z okrog 60 hišami. V mnogih od njih še govorijo sloven­sko, čeprav val asimilacije tudi te, nekdaj čisto slovenske vasi, ni obšel. Slovenstvo v tej vasi živi. Središče njihove dejavnosti je pred 38 leti zgrajen zadružni dom ob cesti, v ka­terem ima prostore trgovina oziro­ma market, Kmečko gospodarske zadruge, poslovalnica slovenske po­sojilnice iz Borovelj, njihovo Sloven­sko prosvetno društvo s pevskim zborom in tamburaško skupino ter športniki, ki j im pri vzgoji naraščaj-nikov največ pomagata Alpetour iz Škofje Loke in Elan, zadnje čase pa tudi dr. Krešo Petrovič, oče našega smučarja Roka Petroviča. Poslopje postaja pretesno in krajevni sloven­ski aktivisti že razmišljajo o poveča­nju.

Joset Krušnih

kdaj smo imeli zadrugo predvsem kmetijskega značaja, pred približno dvama letoma pa smo ponudbo raz­širili. Analiza je namreč pokazala, da smo precej trga v preteklosti iz­gubili, da pa ga imamo z dobro po­nudbo možnost dobiti nazaj. To nam

»Smo člani Zveze slovenskih za­drug na Koroškem, v kateri je zad­nja leta zavel naprednejši veter. Ne- Mantred Mueller

Poslopje Kmečke gospodarske zadruge v Šentjanžu — Foto: F. Perdan

je uspelo, saj k nam ne hodijo več le domačini, ampak ljudje od Šentja­koba do Šmarjete, ki so pred tem kupovali drugje, pa tudi Jugoslova­ni, k i spoznavajo, da do nas ni daleč in da smo cenejši od ostalih, najbolj obiskanih marketov na Koroškem. Prodajamo za dinarje, vračamo pro­metni davek, skratka, poslujemo ta­ko, kot vse ostale trgovine. Naša prednost je v tem, da imamo v isti stavbi še menjalnico,« je povedal Hanzi Weiss, znan šentjanški slo­venski aktivist in podpredsednik Kmečko-gospodarske zadruge.

Vodstvo zadruge ima odlična sode­lavca v poslovodji Manfredu Muel-lerju in sodelavcu, kmetu iz Šentjan­ža, Josefu Krasniku.

»Odprto imamo vsak dan med 8. in 12. uro in med 13. in 17. uro, ob sredah in sobotah pa samo dopold­ne, vendar ni problem; odpremo tu­di izven delovnega časa, če je dovolj zanimanja za nakup, in blago, k i ga trenutno nimamo, preskrbimo v največ štirih dneh. Ponujamo pre­hrambene artikle, orodja, kmetijske stroje, gnojila, krmila in zaščitna sredstva. Po metrih prodajamo veri­ge za privezovanje živine. Naša po­sebnost pa je v tem, da odkupujemo od kmetov kmetijske pridelke, pred­vsem žito in koruzo, obenem pa so­delujemo pri organizaciji odkupa ži­vine. Skratka, delamo in rezultati se vračajo. Pomembno je povedati, da smo člen v gospodarskem sodelova­nju med Avstrijo in Jugoslavijo. Pri nas najdete vedno več jugoslovan­skega blaga, predvsem pa kmetijske stroje, gnojila in gradbeni material. Od kmeta do kmeta je treba iti, ga prepričati, da kupi blago. Lani smo, na primer, prodajali gnojila iz Ruš. Organizirali smo se in jih prodali kar 170 ton,« pripovedujeta Manfred Mueller in Josef Krasnik.

»Predvsem pa krepitev gospodar­ske dejavnosti koristi nam, Sloven­cem. Gradimo svoje gospodarstvo in ga vključujemo v koroškega, posta­jamo del sodelovanja med državama in še posebej med Slovenijo in Koro­ško, poslujemo dvojezično in s tem ohranjamo slovenščino, počasi, ven­dar vztrajno pa s tem dobiva sloven­ski živelj delovna mesta v sloven­skem okolju. Prav te prvine so za nas največ vredne. Lažje jih bomo negovali, če bo Šentjanž tudi v Slo­veniji in še predvsem na Gorenj­skem bolj znan.«

J . Košnjek

( M ^ I M I E n G L A S 10. STRAN O B V E S T I L A , O G L A S I TOREK, 13 . M A J A 1986

Gorenjska obrtna zadruga bo na sejmu drobnega gospodarstva zastopala svoje člane

V pomoč obrtniku in združenemu delu Gorenjska obrtna zadruga Kranj je začela delati leta 1978, in sicer s 14 ustanovnimi člani. Danes združuje že prek 300 obrtnikov, od tega je prek 200 aktivnih članov. Zanimanje za vključevanje v zadrugo je med gorenjskimi pa tudi drugimi obrtniki zelo veli­ko, toda sedaj povečanje članstva prav zaradi utes­njenih prostorov ni mogoče.

Primskovem. V novi stavbi bo tudi skladišče za material, ki naj bi ga zadruga v bodoče imela na zalogi za svoje ko­operante, pridobili p? bodo tudi nove prostore za komer­cialo. Graditi bodo začeli že julija, jeseni pa naj bi bila zgrajena vsaj skladišča. Zani­mivo je, da bo zadruga gradi­la z lastnimi sredstvi in s so-vlaganji kooperantov. Vsak naj bi prispeval najmanj 50 ti­soč dinarjev — tako bi grad­njo zelo pocenili. Bančnih kre­ditov naj bi namreč prav zara­di visokih obresti ne najemali. Za soudeležbo kooperantov so se odločili tudi zato, ker za­druga zaradi nizke udeležbe pri poslih za tak podvig nima dovolj lastnih sredstev. Ven­dar zadruga nima namena od­stotka udeležbe zviševati tudi v bodoče, ker je bila ustano­vljena za pomoč obrtniku, ne pa kot pridobitna organizaci­ja, pravijo v zadrugi.

Trgovski lokal za zadružnike

Zadruga se bo pojavila tudi kot povezovalec kooperantov

V Sloveniji je štirideset obr­tnih zadrug, Gorenjska obrtna zadruga je ena od največjih. Je splošna zadruga, ki združu­je vse obrtne stroke. Najmo­čneje so zastopani kovinarji, plastičarji, usnjarji, tekstilci in drugi. Gradbeniki, v njej so ta­ko močni, da imajo posebno enoto. Kranjska obrtna zadru­ga je močan povezovalec drobnega gospodarstva. Na­ročnike ima po vsej Jugosla­viji. Z večjimi delovnimi orga­nizacijami, kot je na primer Iskra, imajo že tako utečene poslovne odnose, da tovarna že sama usmerja svoje ko­operante v zadrugo. Prav za­radi tega je v tej zadrugi pre­cej obrtnikov tudi iz drugih re­gij-

Gorenjska obrtna zadruga Kranj slovi po tem, da je nje­na udeležba v dohodku, ki se formira preko storitev koope­rantov, zelo majhna, med naj­nižjimi med zadrugami. Zato tudi toliko zanimanja za pove­zavo vanjo. Vendar pa kljub temu dobro posluje. Lani je imela skupno 1,4 milijarde di­narjev prometa. Za prihodnje leto pa planira kar 2 milijardi dinarjev.

Nujna nova gradnja

Žal se je pri sprejemanju novih članov ustavilo. Nimajo prostorov, da bi zaposlili nove

delavce.' Zdaj ima 14 delav­cev, rabila bi jih vsaj 19. Z no­vimi delavci bi ojačali komer­cialo, zaposlili trgovske potni­ke, prodajo bi bolj usmerili v raziskavo trga, tako da bi za­druga v večji meri pridobivala posle za svoje kooperante kot doslej. Radi pa bi modernizi­rali svojo informatiko, uvedli računalniško opremo, da bi s tem zagotovili točnejše in bolj ažurne podatke zase in za ko­operante.

Obrtniki bodo prispevali soudeležbo

Novo'gradnjo bodo priklju­čili sedanjemu objektu na

FRANC ŠUC, PREDSEDNIK ZADRUŽNEGA SVETA: »Včasih delovne organizaci­je še po misija jo glede sode­lovanja z nami, predvsem za­radi nepoznavanja naših možnosti.«

MIRO PETERNEL, DIREK­TOR GORENJSKE OBRTNE ZADRUGE: »Zadruga je s svojimi kooperanti posredno tudi izvoznica; največ izvozi prek Lesnine, Slovenijalesa, Slovenijašporta in Centro-merkurja.«

pri prodaji izdelkov široke po­trošnje. Poskrbela bo namreč, da bodo njeni kooperanti do­bili svoj trgovski lokal, kjer bi lahko prodajali svoje izdelke. Zdaj namreč lahko prodajajo le občasno, na sejmih, sicer pa svoje izdelke prodajajo le prek delovnih organizacij. Prostor, kjer bodo stalno lah­ko prodajali svoje izdelke, jim bo brez dvoma veliko koristil. SGP Tržič jim je ponudil, da bi se vključili v gradnjo lokalov na Deteljici. To bi bilo zanimi­vo prav zaradi obmejnega prometa. Razmišljajo pa tudi, da bi tako prodajalno za zače­tek morda uredili kar v novih prostorih, ki bodo jeseni zgra­jeni.

Zanimive novosti na sejmu drobnega gospodarstva

Okrog 30 njenih kooperan­tov bo razstavljalo na sejmu drobnega gospodarstva v

Kranju. Zadruga bo organizi­rala dežurno komercialno službo, ki bo sprejemala naro­čila za razstavljene izdelke. Tokrat bodo namreč predsta­vili nekaj zanimivih izdelkov njihovih obrtnikov, ki so bili razviti prek inovacij. Zadruga išče tudi izvajalce za te izdel­ke in kooperante.

»Za velik del naših koope­rantov je značilno, da prija­vljajo veliko inovacij, ki jih tU; di hitro uresničujejo,« pravi novi direktor Gorenjske obrt­ne zadruge Miro Peternel. »Te izdelke potem prodajajo pre­ko zadruge. Tak primer je av­tomatski stroj za ravnanje, si­gniranje in embaliranje pol­prevodnikov, ki jih posredno izvažamo v Sovjetsko zvezo. Pa naprava za peskanje, avto­matska naprava za mešanje plinov v določenem razmerju, grelci plinov in podobno. Raz­stavili bomo dovolj zanimive; ga. Upamo le, da bo dovolj zanimanja tudi pri delovnih organizacijah. Saj je ta sejem namenjen pravzaprav njim, da vidijo, kaj obrtniki lahko nare­de zanje«

»Včasih imajo delovne or­ganizacije še pomisleke glede sodelovanja z nami, celo od­pore, kar pa po vsej verjetno­sti izvira le iz nepoznavanja našega dela in širine naših zmožnosti,« pridaja svoje mi­sli predsednik zadružnega sveta in ustanovni član zadru­ge Franc Šuc. »Vendar smo prepričani, da bo sodelovanja vse več. Saj je edino drobno gospodarstvo tako prilagodlji­vo, kot to zahteva trg. Če je treba, dela obrtnik s svojimi delavci noč in dan, vse nede­lje, praznike, in počiva, ko je delo narejeno. Kaj takega v delovnih organizacijah navad; no ni možno organizirati. Cilj naše zadruge je, da bi imeli čimveč in čimboljših trdnih povezav z delovnimi organiza­cijami. Naša osnovna naloga so kooperacije, ki naj poma­gajo tako obrtniku kot združe­nemu delu.«

d o s t e n , š p o r t e n

u t n i z t e k s t i l .

(jjj) m e t a l k a BLAGOVNICA KAMNIK

NAKUP Z ZADOVOLJSTVOM Tel.: (061) 831-757

I V I MERCATOR WT

M-KŽK GORENJSKE KRANJ V naših cvetličarnah na Zlatem polju, na Planini, v Stražišču in v cvetličarni Rožmarin imamo bogato izbiro trajnih in enoletnih sadik za vrtove in balkone po konkurenčnih cenah. Prodajamo tudi glavnato solato, ki je bila zaščitena pred radioaktivnim seva­njem. Cena za kg je 250 din. Se priporočamo!

AERODROM p. o. BRNIK

LJUBLJANA

išče najemne sobe za svoje delavce: v Kranju ali v bližini letališča — tam, kjer je zago­tovljena avtobusna zveza z letališčem.

Ponudbe sprejemamo na na­slov: Aerodrom Ljubljana, Organizacijsko splošni sek­tor, Brnik — aerodrom.

,WBMMDHUMKi

kompletno stavbno pohištvo stropne in stenske obloge montažne hiše, vikend hiše in poslovne objekte

V S E N A E N E M M E S T U

— 2 leti garancije na kvaliteto izdelkov — brezplačen prevoz do 100 km za

določeno vrednost nakupa — stavbno pohištvo FCO vgrajeno — za stropne in stenske obloge popust

10 % I., II. klasa do 12/7-1986 — za opuščene programe do 40 %

znižanje

V A M NUDI

JELOVICA l e s n a i n d u s t r i j a , Š k o f j a L o k a

p o k l i č i t e n a s ( 0 6 4 / 6 1 - 3 6 1 , 6 1 - 1 8 5 )

a l i p a n a s o b i š č i t e v m a l o p r o d a j n i t r g o v i n i

v Š k o f j i L o k i , K i d r i č e v a 5 8 !

{REK. 13 . M A J A 1986 OBVESTILA, OGLASI .11. stran (mimmmMGLAS \

O B I Š Č I T E R A Z S T A V N I P R O S T O R M E R K U R J A

N A S E J M U D R O B N E G A G O S P O D A R S T V A V

K R A N J U o d 13. d o 17. maja (nova hala)

V. :

M E R K U R kranj P O S L O V N A E N O T A Z A S O D E L O V A N J E Z

D R O B N I M G O S P O D A R S T V O M

• posreduje kooperacijo z industrijo • ugotavlja tržne potrebe po izdelkih iz obrtništva • nabavlja repromaterial za obrtnike preko

specializiranih poslovnih enot • organizira prodajo gotovih izdelkov in

polizdelkov za industrijo na domačem tržišču • organizira izvoz izdelkov na zunanja tržišča • zastopa drobno gospodarstvo na sejmih in razstavah

• konsignacijska prodaja: — Belzer specialnega ročnega orodja — Rems navojno-rezilnega orodja — Vincek diamantnih ploščic za orodje

• vsak dan demonstracija Rems navojno-rezilnega orodja za vodoinstalaterje

M i <•*.

p H i t N I C A E U R O

DIMNG ROOM EURO..

SlOVENUiLES lesna industrija idrija

Kot vsako leto organizira Lesna industrija IDRIJA tudi letos prodajno akcijo pohištva v svojem salonu v Sp. Idriji. Prodajna akcija bo od 14. do 21. maja 1986.

Salon bo odprt vsak dan od 6. do 18. ure v soboto od 8. do 18. ure

in v nedeljo od 8. do 12. ure Za nakup pohištva bodo ugodnosti:

5—50 % popust 60 % polog, ostalo na 6 mesečni brezobrestni kredit

Lesna industrija vas vabi, da jih obiščete.

u R A N J

KOGP - TOZD OBRT, KRANJ Mirka Vadnova 1

O B V E S T I L O

V okviru našega tozda OBRT izvajamo naslednja obrtni­ška — stavbno zaključna dela:

- POLAGANJE VSEH VRST PODOV (parketi, tapisoni, plastični podi, izdelava cementnih izolacijskih estrihov, brušenje in lakiranje parketov itd.),

- VSE VRSTE STEKLARSKIH DEL (v delavnici, objektih, izdelava okvirjev za slike in iz­delava ogledal),

- V S A STAVBNO-MIZARSKA DELA, - PLESKARSKA IN SLIKARSKA DELA, - KERAMIČNA

IN KAMNOSEŠKA DELA - TAPETNIŠKA DELA

(notranja oprema, zavese, karnise, platneni samona-vijalci ter obnova in pretapiciranje foteljev in stolov, kavčev, kotnih garnitur itd.).

Če boste imeli na področju novogradnje, vzdrževanja ali adaptacije kakšno navedenih del, se priporočamo za naročilo.

Oglasite se pri nas — svetovali vam bo­mo in ustregli vašim željam. Naš telefon: 26-061.

Obiščite nas tudi na sejmu v Kranju od 13. do 17. maja 86.

J/

^ i l j j j NAMA ŠKOFJA LOKA

vabi 15.f 16. in 17. maja pred veleblagovnico na sejem n ove in rabljene °preme za kampiranje.

N A M A

CERKNO

Sejem koles in

opreme za kampiranje

16. in 17. maja na stadionu v Idriji

VELIKA PONUDBA - VELIKA PONUDBA - VELIKA PONUDBA

Na sejmu drobnega gospodarstva od 13. do 17. maja v Kranju bomo razstavljali in prodajali:

- POHIŠTVO ZA VSE NAMENE

- IZDELKE ZA ŠPORT IN REKREACIJO

g i O D U s xJL • VS KS v«

%Afi «s %•

- KONFEKCIJSKE IZDELKE - TRIKOTAŽNO PERILO - NOGAVICE

OBIŠČITE NAS, PREDEN SE ODLOČITE ZA NAKUP

m E M e r c a t o r

Kmetijsko živilski kombinat Gorenjska,

TOZD Komercialni servis, Kranj

S K L A D I Š Č E G R A D B E N E G A M A T E R I A L A H R A S T J E t e l : 2 6 - 3 7 1

G R A D I T E L J I ! Po ugodnih cenah vam nudimo: — stavbno pohištvo IN LES — parket in lesene stenske obloge — cement, apno, maltit in mleti kalcit — SCHIEDEL dimnik — betonske bloke, modularno opeko »ograd«

Ormož — siporex, porolit, fasadno opeko — strešno opeko in salonitne plošče — stiripor, tervol in izotekt — betonsko železo in mreže — betonske mešalce in samokolnice — notranje in zunanje — vrtne kamine — »monta« strop, montažne garaže — in ves ostali gradbeni matrial, opremo za cen­

tralno kurjavo itd. Če g r a d b e n e g a m a t e r i a l a , ki g a p o t r e b u j e t e , n i m a m o n a z a l o g i , g a n a r o č i m o in d o b a v i m o v n a j k r a j š e m č a s u . D o ­s t a v i m o p o ž e l j i , t u d i n a d o m .

C e n j e n i k u p c i : 20 m i n u t p r e d v s a k o u r o p e l j e l o k a l n i a v ­t o b u s i z p r e d p r o d a j a l n e G L O B U S d o n a š e g a s k l a d i š č a v H r a s t j u in n a z a j !

PRENOVLJENA BONBONIERA V KRANJU - Delovna orga nizacija Živila Kranj je, poleg Elite Kranj, v zadnjem času v starem delu Kranja prenovila nedvomno največ svojih loka­lov. Za Mlečno restavracijo. Delikateso in Tinkaro na Mai­strovem trgu. Ribarnico Delfin, prodajalno zelenjave in bifejem na tržnici so v petek odprli še prenovljeno prodajalno Bonbo niera v Prešernovi ulici. Po načrtih dipl. arhitekta Projektiv­nega podjetja Kranj, Danila Oblaka, je dela hitro in kakovo­stno opravilo Obrtno gradbeno podjetje Cerklje. Preureditev je Zivilin tozd Maloprodaja stala 180 milijonov dinarjev. V lo­kalu so zamenjali in drugače razporedili notranjo opremo, uredili pa so tudi sanitarije. Dosedanjemu prodajno gostin skemu programu pa so dodali še darilne zavitke. Vsekakor lepa popestritev za stari del Kranja. — A. Ž. — Foto: F. Per­dan

Iskra ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ, p. o. Kranj, Savska loka 4

Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in osebne do­hodke delovne organizacije objavljamo prosta dela s področij

1. KONSTRUKCIJE ORODIJ IN PRIPRAV

2. TEHNOLOGIJE OBDELAVE ELEKTRIČNIH ORODIJ

in prosta dela 3. SAMOSTOJNEGA REFERENTA I

v oddelku Prevzem v delovni organizaciji

4. KONTROLORJA v proizvodnji struženih delov

V delovno organizacijo vabimo tudi

V E C D E L A V K z uspešno končano osnovno šolo za različna dela v proizvod­nji.

Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo, da imajo ob izpol­njevanju splošnih pogojev: pod 1. in 2. — končano VI. stopnjo izobraževanja kovinarske

usmeritve (za poklic inženir strojništva), — nekaj delovnih izkušenj

pod 3. — končano V. stopnjo srednjega usmerjenega izobra­ževanja kovinarske ali elektro usmeritve (za poklic elektro ali strojni tehnik)

— 4 leta delovnih izkušenj pod 4. — končano IV. stopnjo srednjega usmerjenega izobra­

ževanja kovinarske usmeritve — 2 leti delovnih izkušenj

Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra, Industrija za električna orodja Kranj, Splošno kadrovsko področje, Kranj, Savska loka 4. Dodatne informacije v zvezi z objavo dobijo kandidati osebno v kadrovski službi v Savski loki 1 oziroma po tel.: 22-221, int. 23-29.

MURKA LESCE, n. sol. o. TOZD MALOPRODAJA LESCE, n. sol. o.

objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja pro­sta dela in naloge 1. NAMESTNIKA POSLOVODJE V PRODAJALNI

AVTOMURKA LESCE 2. ADMINISTRATORJA V PRODAJALNI

AVTOMURKA LESCE

Pogoji: pod 1. — poslovodska ali srednja šola ustrezne tehnične sme­

ri — 3 leta delovnih izkušenj — smisel in veselje za prodajo avtomobilov — šoferski izpit B kategorije

pod 2. — srednja šola ekonomske, komercialne ali admini­strativne smeri

— znanje strojepisja — 2 leti delovnih izkušenj

Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim de­lovnim časom in 60-dnevnim poskusnim delom. Ka.ididati naj prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Murka Lesce, TOZD Maloprodaja, Lesce, Alpska 62.

V O D N O G O S P O D A R S K O P O D J E T J E K R A N J

Komisija za delovna razmerja oglaša prosta dela oziroma na­loge S T R O J N I K A T E Ž K E G R A D B E N E M E H A N I Z A C I J E -B A G E R I S T A

Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastno­sti delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delov­nim časom izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti morajo končano poklicno šolo mehanske ali kovin­

ske stroke in tečaj za strojnika težke gradbene mehaniza­cije

— 2 leti delovnih izkušenj — poskusno delo traja en mesec Kandidati naj pošljejo pisne prijave s priloženim življenjepi­som, dokazilom o strokovnosti in potrdilom o stalnem bivališ­ču na naslov najkasneje v 8 dneh po objavi. Prošenj brez zah­tevanih dokazil komisija za delovna razmerja ne bo obravna­vala. Po poteku objavnega roka bodo kandidati pisno obvešče­ni najkasneje v 40 dneh.

GIP G R A D I Š , T O Z D L E S N O INDUSTRIJSKI O B R A T Š K O F J A L O K A

objavlja prosta dela in naloge: 1. Z A H T E V N A T E H N O L O Š K A O P R A V I L A Pogoji: — končana višja ali srednja šola lesarske usmeritve s 3- ali

5-letnimi delovnimi izkušnjami pri proizvodnji in montaži lesenih in klasičnih tesarskih izdelkov. Poskusno delo tra­ja tri mesece.

2. Z A H T E V N A F I N A L I Z A C I J S K A O P R A V I L A

Pogoji: — končana poklicna šola ali IV. stopnja usmerjenega izobra­

ževanja, smer slikopleskar, s 6-mesečnimi delovnimi izku­šnjami.

Poskusno delo traja en mesec.

3 V O D E N J E D E L S K U P I N PRI FINALIZACIJI M I Z A R S K I H I Z D E L K O V

Pogoji: — končana tehnična srednja šola ali delovodska lesarska

šola z najmanj enoletnimi delovnimi izkušnjami Poskusno delo traja dva meseca.

4 V O D E N J E D E L S K U P I N E PRI M O N T A Ž I M I Z A R S K I H I Z D E L K O V

Pogoj: — končana srednja tehnična šola ali delovodska lesarska šo­

la z najmanj enoletnimi delovniini izkušnjami Poskusno delo traja dva meseca. Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave na naslov Gradiš, TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva 56, do 20. maja 1986.

NARAVNO ZDRAVILIŠČE TRIGLAV MOJSTRANA Na podlagi 42. člena statuta objavlja razpisna komisija razpis del in nalog INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Za opravljanje del in nalog individualnega poslovodnega or­gana — direktorja morajo kandidati izpolnjevati poleg z zako­nom določenih pogojev še naslednje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo upravno-pravne, eko­

nomske ali organizacijske smeri — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali

sorodnih delih — da so moralnopolitično neoporečni Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju po­gojev v 15 dneh po objavi na naslov: Naravno zdravilišče Tri­glav Mojstrana, razpisna komisija, Savska 2, Mojstrana. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po seji zbora delovne skupnosti.

N A R A V N O Z D R A V I L I Š Č E T R I G L A V M O J S T R A N A

Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge:

K V A L I F I C I R A N E G A , P O L K V A L I F I C I R A N E G A A L I P R I U Č E N E G A K U H A R J A — 2 delavca

Poskusno delo traja tri mesece. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim de­lovnim časom. Imamo samsko sobo. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: N*' ravno zdravilišče Triglav Mojstrana, Komisija za delovna razmerja.

EXOTERM KRANJ Kemična tovarna

Delavski svet razpisuje na podlagi 102. člena statuta prosta dela in naloge

V O D J E S E K T O R J A Z A V Z D R Ž E V A N J E Za opravljanje del in nalog morajo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko šolo strojne smeri (VII. zahtevnostna stop"

nja) I — da imajo 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih aH

podobnih delovnih nalog — da aktivno obvladajo vsaj en svetovni jezik — da imajo organizacijske sposobnosti Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Kema-Exoterm, kemična tovarna Kranj, Stuževo 66. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili najkasneje v 30 dneh po izbiri.

OBRTNO PODJETJE TRŽIČ

razpisuje prosta dela in naloge I N D I V I D U A L N E G A P O S L O V O D N E G A O R G A N A

Kandidati morajo poleg pogojev, določenih z zakonom i° družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike ob-čine Tržič, izpolnjevati še naslednje pogoje:

— višja ali srednja izobrazbo tehnične, ekonomske ali grad' bene smeri

— 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovor* nih delih in nalogah,

— ustrezne organizacijske in vodstvene sposobnosti

Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Zainteresirani naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi na n*' slov: Obrtno podjetje Tržič, Trg svobode 33.

SOZD MERCATOR-NT

MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE

n. sol. o., KRANJ, JLA 2

oglaša prosta dela in naloge ZA TOZD AGROMEHAN1KA KRANJ - SAMOSTOJNA PRODAJA NA ZUNANJEM TRGU Posebni pogoji: — visoka ali višja šola ekonomske, komerci'

alne ali kmetijske smeri, aktivno znanje

angleškega in nemškega jezika, poznava' nje kmetijske mehanizacije, dve leti 9% lovnih izkušenj

- VEC PRIPRAVNIKOV za usposabljanje na teh delih in nalogah

- ADMINISTRATIVNO-KOMERCIALNA DELA Posebni pogoji: — ekonomski ali komercialni tehnik, znanje

strojepisja, 6 mesecev delovnih izkušenj - PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE

IN REZERVNIH DELOV Posebni pogoji: — prodajalec tehnične stroke ali mehanik

kmetijskih strojev, poznavanje kmetijske mehanizacije, 6 mesecev delovnih izktf' šenj

- RAZNA DELA PRI PROIZVODNJI KMETIJSKE MEHA' NIZACIJE

(več izvajalcev) Posebni pogoji: — mehanik, avtoličar, oblikovalec kovin alJ

strojni tehnik TOZD nudi kandidatom možnost za razvoj, stimulativne oseb" ne dohodke in dobre delovne razmere.

ZA TOZD TOVARNA OLJA OLJARICA BRITOF - VODENJE RAČUNALNIŠTVA TOZD Posebni pogoji: — ekonomist, 3 leta delovnih izkušenj pri r*'

čunovodskih delih

- UPRAVLJANJE S PARNIM KOTLOM Posebni pogoji — ključavničar, elektrikar ali kovinar ?'

strojnik IV. stopnje, 2 leti delovnih izk ' šenj na področju energetike, odslužen ve jaški rok

ZA TOZD KMETIJSTVO KRANJ - VZDRŽEVANJE NAPRAV

v Centru za hitro razmnoževanje krompirja Posebni pogoji: — elektrotehnik ali V K elektrikar za

tok, 1 leto delovnih izkušenj

Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejeme Mercat° f

- K Ž K Gorenjske, Splošno kadrovski sektor, Kranj, JLA 2, v

8 dneh po objavi.

OBVESTILA. OGLASI 13. stran mmmmmsiLAs

T E K S T I L I N D U S E m A I O Tebtilna industrija T E K S T I L I N D U S K R A N J

javlja prosta dela oziroma naloge v: "OZD TKALNICA D E T K A L N I C A I 1 POMOČ PRI V O D E N J U T K A L S K E G A O D D E L K A - 2 de­

lavca ^°goji: — tekstilni mehanik I (strojni tkalec II)

—• dve leti delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo

U P R A V L J A N J E V I L I Č A R J A - 2 delavca ^°goji: — voznik viličarja

— 6 mesecev delovniL izkušenj — dvomesečno poskusno delo

3' O P R A V L J A N J E P O M O Ž N I H FIZIČNIH O P R A V I L ^°goji: — končana osnovna šola,

— fizično močna oseba — dvomesečno poskusno delo

*• ZA D E L O V PROIZVODNJI T K A N J A T K A N I N R A B I M O V E Č J E ŠTEVILO D E L A V K

^°goji: — tekstilni mehanik I ali pomočnik tekstilnega me­hanika

— spretnost rok in prstov — starost nad 18 let in telesna višina nad 165 cm — dvomesečno poskusno delo

^ Z D PLEMENITILNICA 5- U P R A V L J A N J E B A R V N E G A K O N T I N U I R N E G A S T R O J A

B E N I N N G E R I — 2 delavca

^°goji: — tekstilni mehanik II, elektrikar ali strojni me­hanik.

— zaželene delovne izkušnje — dvomesečno poskusno delo

6 ' U P R A V L J A N J E B A R V N E G A K O N T I N U I R N E G A S T R O J A B E N I N N G E R II - 2 delavca

^°goji: — tekstilni mehanik II, elektrikar ali strojni me­hanik

— zaželene delovne izkušnje — dvomesečno poskusno delo

j andidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne Pojave v kadrovski sektor delovne organizacije v 8 dneh po Objavi. f andidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni l«biri.

• GOZDNO G O S P O D A R S T V O K R A N J , n. sol. o.

delovna skupnost skupnih služb

Upokojenci, š t u d e n t j e !

?a Poslovanje počitniškega doma v Piranu v času od 18. junija 0 15. septembra 1986 potrebujemo:

^ ENEGA DELAVCA ZA DELO V RECEPCIJI IN STREŽBI (zaželena izobrazba ekonomske ali gostinske smeri)

\ pVA DELAVCA ZA POMOČ V KUHINJI »N PRI ClSCENJU PROSTOROV

y*°ge pošljite v 8 dneh po objavi v časopisu ali se osebno zgla-na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, Delovna skupnost

j Upnih služb, Cesta Staneta Žagarja 27, splošni sektor, Kr anj, telefon 21-986.

SKUP§ClNA OBČINE RADOVLJICA elovna skupnost uprave za družbene prihodke oglaša prosta

Q ela in naloge VODJE ODSEKA ZA ODMERO DAVKOV IN PRISPEVKOV j*°leg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev mora kandi-

at izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: ~- da ima visoko izobrazbo pravne ali ekonomske smeri in

3 leta delovnih izkušenj da ima organizacijske sposobnosti

ffijft poseben pogoj je določeno trimesečno poskusno delo. j Plovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim de-

vnim časom, p. vn e prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati j 8 dneh po objavi pošljejo na naslov: Komite za družbene de-

vnosti in občo upravo občine Radovljica. ^Popolnih in prepozno vloženih prijav delovna skupnost ne

obravnavala.

lil *vske elektrarne Ljubljana, n. sol. o.

*OZD ELEKTRARNA MOSTE •javljajo prosta dela in naloge ^RATOVNEGA KLJUČAVNIČARJA L

kovinarske smeri in 3 leta delovnih izkušenj — preizkus strokovnih in delovnih zmožnosti — ustrezna psihofizična sposobnost delavca

.lo združujemo za nedločen čas s polnim delovnim časom, ^fiovanja ni na razpolago. 0V>Sn.-'e z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v 10 dneh po Ha n a naslov: Savske elektrarne Ljubljana, tozd Elektrar-

Moste, Žirovnica, komisija za delovna razmerja. i^didati bodo obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa o

GIP GRADIŠ LJUBLJANA, TOZD Gradbena enota JESENICE, Prešernova 5 objavlja JAVNO LICITACIJO, ki bo 21. maja 1986 ob 10. uri v naselju GRADIŠ Jesenice, Prešernova 5 V prodaji bo: — avtobus TAM AS 3500, letnik 1976, G 50239, 45 + 2 sedežev,

vozen, izklicna cena 800.000 din — avtobus TAM 75 AG, letnik 1980, G 76441, 15 sedežev, vo­

zen, izklicna cena 1.500.000 din — tovorni avto TAM 60 T 5 s podaljšano kabino, letnik 1976,

neregistriran, G 52262, vozen, izklicna cena 250.000 din — prevozni kompresor, Fagram KVD 2 180, G 44640. letnik

1975, ne dela, izklicna cena 300.000 din — prevozni kompresor Fagram KVD 2 180, G 44641, letnik

1975, ne dela, izklicna cena 300.000 din Navedena osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo 21. maja 1986 od 8. do 19. ure. Varščina, 10 odstotkov od izklicne cene osnovnega sredstva, ki se plača uro pred licitacijo, je vračljiva takoj ali po koncu li­citacije, sicer zapade. Vse stroške prepisa lastništva, ostale stroške in prometni da­vek plača kupec. Izlicitirane predmete morate plačati in odpeljati s kraja licita­cije takoj.

Iskra ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ, p. o. KRANJ, Savska loka 4 Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in osebne do­hodke delovne organizacije ponovno objavljamo prosta dela

1. KVALIFICIRANEGA DELAVCA V LAKIRNICI

2. KVALIFICIRANEGA KOVINARJA Od kandidatov pričakujemo, da imajo ob izpolnjevanju sploš­nih pogojev: pod 1. — končano poklicno šolo ličarske, avtoličarske ali ple­

skarske smeri — odslužen vojaški rok ali — končano osnovno šolo, — nekaj let ustreznih delovnih izkušenj

pod 2. — končano IV. stopnjo srednjega usmerjenega izobra­ževanja kovinarske usmeritve

— nekaj let ustreznih delovnih izkušenj Posebni pogoj za prosta dela pod točkama 1 in 2 je dvoizmen-sko delo. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra — Industrija za električna orodja Kranj, Splošno kadrovsko področje, Kranj, Savska loka 4.

BRIVSKO-FRIZERSKO PODJETJE KRANJ Tomšičeva 3

Komisija za medsebojna razmerja v združenem delu objavlja naslednja prosta dela in naloge:

VEC MOŠKIH, ŽENSKIH IN KOMBINIRANIH FRIZERJEV Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom za območji Kranja in Škofje Loke. Kandidati naj prijave z dokazili o strokovnosti pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Brivsko-frizersko podjetje Kranj, Kadrovska služba, Tomšičeva 3, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končanem zbi­ranju prošenj.

a M e r c a t o r

M E R C A T O R - ROŽNIK, n. sub. o. T O Z D P R E S K R B A , n. sub. o., Tržič, Trg svobode 27 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. V E C P R O D A J A L C E V

mešano živilske in tehnične stroke za prodajalne na ob­močjih Tržiča in Kranja

2. V E C H O N O R A R N I H P R O D A J A L C E V za prodajo sadja in zelenjave na stojnicah v poletnih mese­cih na območjih Tržiča in Kranja

3. B L A G A J N I K A za prodajalne železnine v Tržiču

4. TAJNICE SAMOUPRAVNIH ORGANOV, DPO in TOZD 5. VEC UČENCEV IN ŠTUDENTOV ZA POČITNIŠKO DELO

Pogoji za sprejem: pod 1. in 3. — šola za prodajalce ali končan VIP za trgovin­

sko dejavnost oziroma z delom pridobljena de­lovna zmožnost

pod 2. — študentje ali mlajši upokojenci pod 4. — srednja izobrazba administrativne oziroma splošne

smeri pod 5. — za učence jp pogoj dopolnjena starost 15 let

Kandidati za delo v prodajalnah z živili morajo imeti opra­vljen tečaj iz higienskega minimuma. Osebni dohodek po pravilniku tozda. Nastop dela je možen takoj. Pisne prijave i dokazili o izpolnjevanju pogojev in potrdilom o stanovanju oddajte v 8 dneh po objavi v kadrovsko-splošni službi tozda, kjer boste dobili tudi druge informacije

Q G O Z D N O G O S P O D A R S T V O K R A N J , n. sol. o. T O Z D G O Z D N O G R A D B E N I Š T V O , T R A N S P O R T IN M E H A N I Z A C I J A K R A N J , n. sol. o.

Komisija za delovna razmerja TOZD GGTM objavlja prosta dela in naloge U P R A V L J A N J E T O V O R N J A K A Pogoji: — šola za voznike tovornih vozil

— izpit C kategorije — e;io leto delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok — dvomesečno poskusno delo

Prednost pri izbiri imajo kandidati s stalnim bivališčem na območju občine Škofja Loka. Izbrani kandidat bo obiskoval 14-dnevni tečaj za opravljanje avtodvigala. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delov­nim časom. Stanovanj ni. Kandidati naj pošljejo prijave z dokczili o izpolnjevanju pogo­jev v 15 dneh po objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, n. sol. o., TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO, TRANS­PORT IN MEHANIZACIJA KRANJ, n. sol. o., Staneta Žagar­ja 53, Kranj. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo.

Trgovska in gostinska D O ŽIVILA K R A N J , n.sol.o., Naklo, Cesta na Okroglo 3, DS Skupne službe objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: 1. O P R A V L J A N J E N A D Z O R A INVESTICIJSKIH D E L 2. ČIŠČENJE P O S L O V N I H P R O S T O R O V Pogoji: pod 1. — višješolska izobrazba (VI. stopnja), smer gradbeni

inženir, opravljen izpit za gradbeni nadzor, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo traja 90 dni

pod 2. — osemletka (I. stopnja), poskusno delo traja 30 dni T O Z D V E L E P R O D A J A K R A N J , n.sol.o., Naklo, Cesta na Okroglo 3 objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: P R O D A J A B L A G A N A D R O B N O (za prodajalno Diskont Bled) Pogoji: — IV. stopnja SI — smer prodajalec, 1 leto delovnih

izkušenj, poskusno delo traja 60 dni Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba DO Živila Kranj, Naklo, Cesta na Okroglo 3, 8 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo o izidu izbirnih postopkov pisno obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.

G R A D B E N O P O D J E T J E B O H I N J B O H I N J S K A BISTRICA

razpisuje prosta delovna mesta za opravljanje naslednjih del in nalog: 1. V E C Z I D A R J E V 2. V E C T E S A R J E V 3. 2 K L J U Č A V N I Č A R J A 4. M E H A N I K A — vzdrževalca strojev Pogoji: — za vsa delovna mesta zahtevamo III. ali IV. stop­

njo izobrazbe srednjega usmerjenega izobraževa­nja ali pod L, 2. in 3. - KV ali PK delavec, pod 4. — KV delavec ustrezne stroke

Ponudbe sprejema kadrovska služba, nastop dela takoj ali po dogovoru, osebni dohodek po pravilniku. Poskusna doba traja tri mesece.

Iskra ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije >n računalništvo, Kranj, n. sol. o. Komisija za kadrovske zadeve Delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge v Službi za varstvo pri de­lu in humanizacijo dela 1. STROKOVNEGA SODELAVCA

ZA PREDHODNI POSTOPEK Pogoj: — visokošolska ali višješolska izobrazba strojne ali

elektro smeri — strokovni izpit iz varstva pri delu

Komisija za kadrovske zadeve TOZD Raziskave in razvoj ob­javlja prosta dela in naloge 1. DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA STROJNIŠTVA

ZA OPRAVLIANJE DEL IN NALOG NA PODROČJU MEHANSKIH KONSTRUKCIJ

Pogoji: — diplomirani inženir strojništva, smer konstrukcija — eno leto ali več delovnih izkušenj — zaželene izkušnje pri uporabi računalniške podpo­

re za konstrukcijo in proizvodnjo mehanskih de­lov in sestavov

~— veselje za sodelovanje z oblikovalci pri snovanju telekomunikacijske opreme za zasebne in poslov­ne prostore

Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Telematika, Kadrovska služba, Lju­bljanska cesta 24/a, Kranj.

G L A S 14. STRAN OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE TOREK, 13. MAJALI

GLASBENA ŠOLA ŠKOFJA LOKA bo za šolsko leto 1986/87 vpisovala nove učence v naslednje oddelke: v Škofji Loki: — blokflavta — klarinet — trobenta, rog, pozavna — kitara — violina — violončelo — klavir — harmonika — pripravnica (otroci, rojeni leta 1979 in leta 1980) — predšolska glasbena vzgoja (otroci, rojeni leta 1981) Pisne prijave (obrazce dobijo kandidati v glasbeni šoli) spre­jemamo do petka, 23. maja 1986. Preizkus glasbenih sposobnosti kandidatov bo 29. in 30. maja 1986 od 17. do 19. ure v prostorih šole.

m T E K S T I L I N D U S ™ « J Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ Po sklepu odbora za delovna razmerja DS Skupne službe ob­javljamo prosto delo oziroma nalogo v kadrovskem sektorju: OPRAVLJANJE PRAVNIH POSLOV Pogoji: — diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom

— zaželene delovne izkušnje — trimesečno poskusno delo

Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne prijave z dokazili v kadrovski sektor delovne organizacije v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri.

CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽIŠNIKA ŠKOFJA LOKA

Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge POMOČNIKA SKLADIŠČNIKA - VOZNIKA VILIČARJA Kandidati morajo za opravljanje navedenih del in nalog poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — končana II. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja

kovinarske ali lesne smeri — izpit za voznika viličarja — 6 mesecev delovnih izkušenj Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delov­nim časom. Po pravilniku o delovnih ra: merjih je predvideno poskusno delo, ki traja dva meseca. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri.

Kemična tovarna EXOTERM K R A N J

Kadrovska komisija objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. TRANSPORTNEGA DELAVCA Pogoji: — končana osnovna šola

— starost 18 let — poskusno delo traja 90 dni

2. VEC PROIZVODNIH DELAVCEV Pogoji: — končana osnovna šola

— starost 18 let — poskusno delo traja 90 dni — delo je dvoizmensko

Prijave sprejema splošni sektor delovne organizacije 8 dni po objavi. O izbiri bomo vse prijavljene kandidate obvestili naj­kasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.

SERVISNO PODJETJE KRANJ, p. o. Tavčarjeva 45

Po sklepu delavskega sveta z dne 29. aprila 1986 objavlja JAVNO LICITACIJO za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev:

raztegljive lestve, od 10 do 15 m, 1. 2 kosa vrednost 2. 1 električni brusilni stroj, vrednost 3. 1 kotna brusilka K B 2080, vrednost 4. 1 varilni polavtomat VVarming 300

z jeklenko C()2 401, vrednost 5. 1 električni radiator, vrednost

59.000 din 9.000 din 9.000 din

250.000 din 3.500 din

Javna licitacija za osnovna sredstva bo v četrtek, 15. maja 1986, ob 8. uri za družbeni sektor, in ob 8.30 za zasebni sektor v Servisnem podjetju Kranj. Ogled osnovnih sredstev je mogoč vsak dan od 8. do 10. ure. Prometni davek v ceni ni zajet in ga plačajo kupci posebej. Pravne osebe so na podlagi izjave oproščene davka. Predstavniki delovnih organizacij morajo pred pričetkom lici­tacije predložiti pisno pooblastilo in barirani ček. Drugi udele­ženci morajo pred pričetkom licitacije vplačati kavcijo v višini 10 odstotkov cene posameznega osnovnega sredstva. Licitacija bo po sistemu videno-kupljeno. Kasnejših reklama­cij ne bomo upoštevali.

V SPOMIN Kruti so dnevi ločitve, dolgi in mučni, ko te več ni, tiho pa v srcu še tli misel na naše skupne dni. 11. maja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi sin

D A L I B O R D I M I Č roj. 1980

Ni več prijaznih in toplih besed ne smeha, ki si ga delil z na­mi. Naš dom je prazen, čeprav še slišimo korake, tvoj lik je med nami. Ne čutiš solz ne bolečine v naših srcih, ki še vedno bijejo ob tebi. Vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete nje­

gov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, ISKRENA HVALA

Žalujoči: očka in mamica ter sestrice Vesna, Daliborka in Jasna

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice

A N T O N I J E P E R N E se zahvaljujemo sosedom za takojšnjo pomoč in izrečena so-žalja. Zahvaljujemo se kolektivom Mehanizmi Lipnica, Kemi­čna tovarna Podnart, Iskra Otoče, LIP Bled, tozd Podnart in Zavarovalna skupnost Triglav Kranj. Posebno se zahvaljuje­mo tov. Jeralu za poslovilni govor ob odprtem grobu, praporš­čakom, pevcem iz Podnarta, cerkvenim pevcem in g. župniko­

ma za lepo opravljen pogrebni obred.

VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA ZA VSE

VSI NJENI

Prezrenje, Zg. Dobrava, Ovsiše, Otoče, Sp. Otok

Ob smrti naše drage

P O L D K E G L O B O Č N I K roj. Mokorel

Cesta 4. julija 45, Bistrica pri Tržiču

se iskreno zahvaljujemo njenim dobrim sosedom Langovima, Mrakovi, Kraševčevi in Raztresenovi za vso skrb in pomoč, še zlasti v njenih zadnjih mesecih življenja. Posebej smo hvale­žni dr. Otu Kiklu za nadvse požrtvovalno in skrbno zdravni­ško nego. Vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, poklonili njej tako ljube rože, predstavnici Z W I Tržič za besede slove­sa, pevcem za ganljive pesmi in g. župniku za poslovilni obred

smo globoko hvaležni

VSEM HVALA TUDI ZA IZRAZE SOŽALJA

VSI NJENI

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža

A L O J Z A H O Č E V A R J A

se zahvaljujem sosedom, posebno tovarišu Rudiju Ur-šiču, in Z B iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp, god­

bi, pevcem in vsem, k i so mi izrekli sožalje.

ŽALUJOČA ŽENA CILKA

ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in

sestre

A N G E L E B O Š T J A N Č I Č - Z A L K E

rojene Jurgele se iskreno zahvaljujemo kolektivu DO IBI za njihovo prijazno pomoč, poslovilne besede ter podarjene vence cvetja. V enaki meri se za poslovilne besede in venec zahvaljujemo organizacijam Z Z B N O V in K S Vodovod­ni stolp. Vsem, k i ste j i stali ob strani v času njene dol­ge in težke bolezni, in vsem tistim, k i ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, izrazil i ustno in pisno

sožalje, iskrena hvala!

VSI NJENI

ZAHVALA Ob smrti na še drage mame, stare mame, prababice, tašče, sestre in tete

A N E G R A Š I Č roj. Kristane p. d. Blažunove mame

se iskreno zahvaljujemo dr. Bajžlju za dolgoletno p0* moč, Domu upokojencev Kranj , gospodu župniku z a

lep poslovilni obred, sorodnikom, sosedom, prijatelje111

in znancem. Hvala vsem za podarjeno cvetje, izrečen" sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti.

ŽALUJOČI VSI NJENI

Kranj, 26. aprila 1986

le t«

"ony a

Bet

Ban

ton

K počitku leglo je telo, a delo tvoje in ljubezen pozabljeno ne bo.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža« očeta, brata in strica

S T A N K A Š T U R M A iz Kranja

se iskreno zahvaljujemo vsem, k i ste nam v najtežji 1 1

trenutkih stali ob strani.

VSI N J E G O V I

Kranj, 30. aprila 1986

for

U9<

>

°svi $0l(

Sli sur

Sa,

Z A H V A L A

Ob nenadni smrti dragega moža, očeta in dedka

M A T I J A C V E T A N A iz Stražišča pri Kranju

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem 111

znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, za izražen"flm ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje in številn? spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi organ1^ zaci j i Z B NOV, sosedoma M i l k i in Angeli za njuno $ redno požrtvovalnost , še posebno se zahvaljujemo Bavdku za dolgoletno zdravljenje in govornikom ° p

odprtem grobu.

Žalujoča žena Milka, sinova Bojan in Marjan z družinama

Die?

•06

„ ^

Istri,

kr 4 r <

ZAHVALA

Ob smrti našega očeta, starega očeta, brata, strica in svaka

A V G U S T A D O L J A K A st. ^

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijat 6

ljem, Z B NOV in Z K Trata, č lanom kolektivov Jelovih' A B C Loka in hotel Slon za izraze sožalja, podarjen cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsen1

za pisna in ustna sožalja. Lepa hvala tudi pevcem KV* Ivan Cankar in tov. Kra jn iku za poslovilne besede-

sin Gustelj in hči Joži z družinama

ZAHVALA

Po dolgotrajni bolezni nas je v 87. letu starosti za vedno zapustila draga mama, stara mama, babica, teta in tašča

A N T O N I J A K M E T p. d. Kodrova mama

Za pomoč se iskreno zahvaljujemo sosedom, posebno str)1

kljovim, sorodnikom, sestri usmiljenki Miheli iz Predoselj1

za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvala g. župniku pogrebni obred, pevcem Vigredi iz Predoselj, praporščakoj^ tovarni Oljarica iz Britof a, DO Živila, PC Britof, govornik

KS Britof in osebju Zdravstvenega doma Kranj.

V S E M ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA

ŽALUJOČI VSI NJENI

Britof, 27. aprila 1986

h

is v

^ 6 SEJ

I s

18

O G L A S I

H : 2 7 9 6 0 < g i l a H A i 6

. Jf lod^ prodam nov OJAČEVALEC ^ 2 x 4 5 VV.Tel.: 28-436, zvečer k 6383

Električno KITARO gherson pro-^^Igj : 23-851 6384 ^rvni TV RIZ, rabljen, ugodno pro-

mJy- Ogled popoldne. Pretnar, Go-^ g t s k a 11 Kranj 6385 uL°dam HIDROFOR za črpanje vo-s£Lj5-521, popoldne 6386

V b OBRAČALNIK za seno ma-w.n.°CS. Frantar, Cesta druge grupe ^Joy_7, Cerklje, tel": 42-365 6387 C d a m

n o v SORTILNIK za krompir. Sgčgvo 45, Kranj 6388

^ d a m STOLP TEC (2 kasete, gra ^ L ° . n ) garancija in carinska deklara

gJV'lan, Hrastje 73, Kranj prodam več mizarskih

. tračno žago »sikar« 600, u 1 za izdelavo opaža, drobilec lesnih v f ^ o v , stroj za mozničenje (tiplari-

1 Mizarstvo Ovsenik, tel.: 35-770 6027

Jarvni TV grandcolor RIZ Zagreb ^r^lLProdam. Tel.: 24-191 6482

N8 i B

9 o d n o prodam DISCO opremo z spag_pogodbo, tel.: 24-531 6483 ,r°cJa7n samohodni OBRAČALNIK

v dobrem stanju, in 100 kg tež­ji* . , ' n i ° za zakol ali pleme. Stanonik, •yS£g3. Poljane 6484 E l$> 0 d n o prodam GRAMOFON <2v Toi • n n i 6485

6488 ^ r

r ° d a m malo rabljeno MOTORNO v y jhusqarna . Tel.: 80-063 6489

9odno prodam PRALNI stroj gore-( Manjšo okvaro. Alojz Blažič, Pre-ySyajj5. Radovljica 6490 i r a ° d a m barvni TV iskra horizont, H§8 daljinsko upravljanje. Tel.:

6491 p a m GLASBENI CENTER gore-

^ggjng. Knaflič, Sp. Gorje 208 6492 li| n[° dam OBRAČALNIK za BCS Ko--'strJca F r a n ° S o d ' a ' G o r J u š e 7 1 - B o h

T i f i E K , 1 3 . M A J A 1 9 8 6 M A L I O G L A S I , O B V E S T I L A , O S M R T N I C E

6389

J e L : 37-172 V(L?Jarn~KITARSKO pevski OJACE-l % k x 7 5 VV z vgrajenim fuz-Nn« 0 ~ vibrator MRB efect, cena

, M - Inf. po tel.: 74-234 od 15. do 6486

wi l 0 d a ^~enovrstn i IZRUVAČ krom-p r3l'. rabljeni traktorski GUMI 10x28, Dej 1 s t r ° j gorenje, kravo mlekarico in V * a centralno kurjavo 35.000 ccal. "<^glgharjeva 6, Šenčur 6487 j j^dam TROSILEC hlevskega gno-

3 e n k , Jezerska c. 24, Primskovo

" C d a m . 1 8 0 0 kosov OPEKE KriC a

C a- Ciril Bitenc, Snediceva 5, Ko-^y^Jg!^25-241 popoldne 6390 t«| r^arrT20 kosov betonskih MREŽ, j r§!3!3 6391 6

r , 0 d am PUNTE, dolge 4 in 3 m. Po-6392

S j ° d a m 4 rabljena OKNA 80/100 z ^ k o ! « 1 ' i n e n 0 o k n o 1 4 ° / 1 1 0 - trikrilno. R £ ? 6 k ' Posavec 145, Podnart, tel.:

6993 merkur pletiva.

6525 S ^0Mc a r n s u n e hrastove in smrekove

n t m DESKE. Zalog 30, Cerklje f V r ^ . 6526 SoA d a rn 180 kosov porolita 12 cm lar * 1 0 % ceneje, v Dupljah. Bo-l f ^ i l 7 - Q 3 6 , po 20. uri 6527

S 9 ? d n o Prodam nova OKNA termo-[T '40x140, z roleto ali brez. Rupa V * ^ - — 6528 h a ° d a m novi črpalki IMP 5/4 in 1 co-

co| 0 • t r a ' n o ogrevanje, 5 črnih cevi \ \ . 'U 5 3/4 cole, že ustrezno zašči-5 i t e t J 1 e l e k t r i č n i b°Jler TIKI in 4 ro-5*av, k t a z alufolijo. Rudi Dovrtel,

64244 Podnart 6529

p r o d a m jjr~"~T-Q R

v SOTOR za 4—5 oseb prodam ^ • ^ M j T e l . : 24-381 dopoldne 6494

y(iri|i; , kvalitetno, prodam. Žeje 5, _ 5913

ti),° s

t 0 r ' nemški, za 4 osebe (2 spalni-<4rr,r, r 7 let, prodam za 20.000 din. '*olac- a l n o skrinjo, 380 I. obnovljena >o,j 1 9 in litoželezno kopalno kad, y i S J g l - : 60-142 6495 | :5ft«» SURF imgrad jugo racmg, ^ ^ 2 1 5 6496 ,, "roji • "Irio ^ a r n dolgo belo italijansko obha 5* V« e k o 2 8 1 < 3 m Bojana Urban-

p^Tovjkova 44/c, Ljubljana 6497

6498 S ^D r ° B

d a m d ' rkalno KOLO amater na fc^gv^tel.: 36-32F

KrnL0darn 3 t SENA -.. Anton Pretnar, fefglijatrnik, Zg. Gorje 6499

l ° - 5 3 n P R O S T O R z a P r i k o l i c o a d r i a

I8n °. rabljen tri sezone, lepo ohra-V^Todam. Tel.: 22-991 6500

rabljeno KOLO junior na \ 7 m pisalni stroj olimpia ' g podlubnik 85, tel 61-446, po

6501 Rj i , a r n novo pentograf kopirko z y t L j g l , : 061/831-006 6502 • Lo popolnoma novo moško

' 2 n amke senior, na 5 prestav, za C e neje.Tel . : 74-578 do 15. ure.

\ A T T T — W J ° z a zobe prodam. Tel.: 61-658 l ^ g _ 6504

$k » i " 1 otroški športni globoki vozi >-^ 6 |:bi-653 R K r " 6505

Prodam drobni semenski KROMPIR. Rok Stroj, Dvorska vas 30, Begunje

i 6509 Prodam drobni KROMPIR za krmo.

Mirko Teran, Zg. Duplje 4 6510 Prodam železno ogrodje za rastli­

njak, dimenzija loka 190x360, tel.: 44-634, Antolin, Dorfarje 20, Žabnica

6511 Prodam navadno HARMONIKO s

tremi registri, znamke Anton Zgonec, in KLAVIRSKO 40-basno harmoniko. Tel.: 70-015 6512

Kupim otroški športni platnen VO ZIČEK, zložljiv voziček in belo dvo­delno garderobno omaro (meblo). Tel.: 24-635 6513

MINIKOMPONENTO, fisher 2 x 2 5 W , prodam. Te l : 47-591, do-poldne 6514

Prodam 2,5 KW termoakumulacij sko PEČ za 2,5 S M , in hladilnik, 1001, za 1 S M . Ogled možen od 16—17. ure vsak dan. Jože Turk, Ljubljanska 11, Bled 6515

Enoosni VOZ za manjši traktor pro­dam. Ambrožič, Krnica 12, Zg. Gorje

6516

P T ^ ^ S E N O . Tel.: 22-831 6506 8§ .^arn skoraj nova čolna maestral

R ^ ^ O t O r tomos 4, tel.. 36-201 od V ^ u r e 6507 i CQ lt . v>o 0 |rrno prodam unikat rdečo ja t " 1 4 ? ^ r " ° z a deklico, staro

5i o ' i n nimfa papigo s čopkom. ^ J I L J u r e Goljmajer 6508

M A R I J A P R I M C C e s t a n a K l a n e c 3 K r a n j (v b l i ž i n i g o s t i l n e B l a ž u n )

V a m n u d i k v a l i t e t n o in h i t r o i z d e l a v o v s e h v r s t o č a l . S e p r i p o r o č a m !

Akustično KITARO in usnjeno JA­KNO št. 46, ugodno prodam. Tel.: 60-071 642J

Prodam RISALNO DESKO v kovčku, A/2 format, z risalnim aparatom, nera­bljena. Matjaž Peternelj, Frankovo nas. 124, Šk. Loka 6422

Prodam POVEČEVALNIK upa 509 in dozo za razvijanje filmov Matevž Rih-taršić, Bukovica 13/a, Selca 6423

Prodam dolgo poročno OBLEKO bež barve, tel.: (064) 61 215, popoldan

6424 Prodam planinsko SENO in otavo.

Mestni trg 23, Šk. Loka 6425 Prodam dolgo belo obhajilno OBLE-

KO. Puštal69,Sk. Loka 6426 Prodam kombinirani VOZIČEK tribu­

na za 12.000 din in obhajilno OBLEKO za deklico. Minka Zupančič, Valjavčeva 11, Kranj 6427

Poceni prodam ročni VOZIČEK, DVI-GALO (žaba). Beleharjeva 47, Šenčur

6428 Prodam otroško športno KOLO na 5

prestav, Tel.: 51-813 6429 Hi-fly 750 CS prodam, star eno

leto, s carinsko deklaracijo. Tel.: (064) 22-314 Uroš. 6430

Prodam SENO. Šenčur, Stranska pot 2 643J

Prodam 3 t SENA. Alpska 27, Lesce 6432

Prodam jedilni in droben KROMPIR. Podbrezje 77, tel.: 70-189 6433

Prodam okrog 2.000 kg SENA po ugodni ceni. Rihtaršič, Fužine 23, Go renja vas 6434

Prodam SENO in GRAMOFON. Jo-že Zaplotnik, Zg. Veterno 1 6435

Prodam suhe smrekove in maces-nove OBLOGE, notranje ali zunanje (napušč ali potjon) širine od 5—10 cm, različne dolžine. Vse infor-macije po tel.: 62-618 popoldne 6445

Ugodno prodam dve novi vezani za stekleni OKNI 180x140 in eno 140 x 140. Sulcer, Kranj, Štirnova 19

6446 Prodam stare valovite SALONIT

PLOŠČE 100x125 in 200 m 1 »POBJO-NA«. Tel.: 35-521 6447

Prodam 10 t SENA Jožefa Mesec, Gorice 15, Golnik 6448

Prodam 1 t SENA. Tel.: 60-734, zju­traj 6449

Prodam novo NARODNO NOŠO, cena po dogovoru. Interesenti naj se javijo v večernih urah po tel.: 66-413

6315 Prodam kuhinjske ELEMENTE in

HLADILNIK. Šturm, Begunjska 9 6450

Mlad par brez otrok išče kakršnokoli SOBO Šifra: Enoletno predplačilo

6437 Mlad par išče

Te i : 24-241 int. 236 STANOVANJE.

6438 Zamenjam dve družbeni garsonjeri

za večje STANOVANJE. Tel.: 26-429 6439

Mlada družina s 7-letnim otrokom išče STANOVANJE v Kranju ali njeni okolici. Šifra: Predplačilo za eno leto.

6440

Kupim stanovanje za pribloižno 700 S M . Plačilo 560 S M gotovine ta­koj, ostalo po dogovoru Ponudbe pod: Urban 6540

p o i c i f l

Iščem prostor za mirno obrt v Kra­nju ali okolici, po možnosti na območ­ju Klanec —Primskovo—Huje—Plani na. Te l :34 093 6539

Prodam polovico HIŠE, potrebne adaptacije (95 m2), in 375 m* vrta v Naklem, tel.:21-844 648J_

Prodam polovico HIŠE z nekaj vrta, 10 km iz Kranja. Tel.: 37-060 6441

. 1 5 . S T R A N @ ® I M S S S a J © J M G L A S

s t a n . o p r e m a

Ugodno prodam KUHINJSKE ele­mente marles, ogled vsak dan od 16. ure dalje. Andrej Črnivec, Koroška 37, Kranj " 6530

Prodam dobro ohranjen KAVČ. Te l : 39-181 6531

Prodam Tel.: 62-420

KUHINJO MARLES. 6532

Poceni prodam SEDEŽNO garnitu-ro. Tel.: 74-286, Radovljica 6533

Prodam malo rabljene kuhinjske elemente in kombiniran ŠTEDILNIK elektrika-plin. Strahinj 78. Tel.: 47-613

6534 Ugodno prodam novo garderobno

OMARO »šavrič« (90x60x238). Po-čkaj, Šorlijeva 3, Kranj 6535

Knjižni OMARI alples, zastekleni s temnim steklom, prodam. Tel.: 74-422

6536 Ugodno prodam ŠTEDILNIK na olje,

štedilnik na plin in dvojno nerjaveče pomivalno KORITO. Jože Prestor, Go-renja vas, Reteče 49, Šk. Loka 6417

Po zelo ugodni ceni prodam starej­šo SPALNICO in kavč. Hudo 1, (Kovor) Tržič 6418

Kompletno zakonsko SPALNICO s »šlarafija« žimnicami prodam. Marija Pogačar, Zg. Gorje 47 6419

Novo THEROTHERM PEČ, 40.000 ccal, februar 1986, prodam 15% cene­je. Te l : 24-122 6420

v o z i l a Prodam nov MOTOR avtomatik

10% ceneje. Golnik 46, soba 210 6416 Prodam JAVO ČZ 350, tel.: 38-876

, 6065 Prodam 125 PZ, 1973. letnik, vozen,

neregistriran, vsako popoldne od 16. ure dalje. Tel.: 44-043 6253

ŠKODO 105 L, letnik'1977, prodam. Debelak, Ručigajeva 18, Kranj 6399

Prodam ZASTAVO 750 L. Janez Pin-tar, Godešič 114, Šk. Loka 6400

R-4, letnik 1976, prodam. Bojan Kr-melj, Poljanska c. 37, Šk. Loka 6401

Prodam DELE za škodo 100 — me­njalnik, levi blatnik, nove pragove in akumulator. Jože Prestor, Gorenja vas 49, Reteče, Šk. Loka 6402

Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, ali zamenjam za APN 6 (4) — Sp. Du-plje 37 6403

FIAT 124, letnik 1970, ugodno pro­dam. Drnovšček, Virmaše 98, Šk. Loka

6404 Prodam ZASTAVO mediteran, letnik

1979, za 65 S M . Tel.: 51 -839 po 21. uri 6405

Prodam osebni avto ZASTAVO 750, registriran do aprila 1987, starejši tip (nekaj obnovljeno). Ogled po 15. uri Dejanovič Strahinj 86 6406

Prodam TOMOS APN 6, 1983. letnik, tel.:42-282 6407

Prodam Z-101, letnik 1984, garažira-no, in približno 20 m 2 lamelnega PAR-KETA. Te l : 25-678, po 16. uri 6408

Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, in 1000 kosov rabljene strešne OPEKE folc, Voklo 47 6409

Prodam FIAT 126, zelo dobro ohra njen, letnik 1980 — marec, 53.000 km, tel.: 27-669 (v službi) Veternik 6410

Kupim ohranjeno DYANO. Tel. (064) 21 615 6411

Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 LE, letnik 1984. Zadraga 13, Duplje

6412 Prodam JUGO 45, letnik 1984, tel.:

25-677 6413 Prodam KOMBI — BUS caravelle,

VW diesel, 1984. letnik, vsak dan po­poldne. Ramiz Arifaj, Struževo 55/a. Tel.: (064) 23-629 6414

Prodam TAM 6500 Hrastje 73, Kranj

kiper, Milan, 6415

I MOJIJO I yj, 1X1 O MJ \JT I «J Prodam ZASTAVO 101 SC, letnik

1980, 64 KM, prevoženih 57.000 km, garažirano in registrirano do maja 1987, z dodatno opremo, Tel.: 81-393 od 19. do 21. ure 6271

Prodam FIAT 126-P, letnik 1984. Slavka Rehbergar, Mandelčeva 8, Kranj (Švabska vas), tel.: 22-181 6454

Poceni prodam MENJALNIK za za­stavo 750,1. 1979, in zabojčke za krom­pir. Franc Obed, Kokrica, C. na Belo 19

6455 Registrirano ŠKODO, letnik 1970, in

zadnja dva nova blatnika za 15 S M , prodam. Ogled možen vsak dan po­poldne. Alojz Štular, Kovor 133, Tržič

6456 Prodam GOLF diesel, letnik 1979.

Ogled petek popoldne in sobota. Vrb-nje 23, Radovljica 6457

Prodam masko, prednje blatnike in kolotek, vse novo, za Z-101, starejši le­tnik. Janez Vidmar, Zg. Bitnje 203, Žabnica 6458

Prodam R-4 TL, letnik 1977, 97.000 km. Tel.: 22-056, Kranj 6459

Prodam R-4, letnik 1976, dobro ohranjen, cena 38 S M . Janez Zrim, Brezje pri Tržiču 38 6460

Prodam Z 750 po delih, letnik 1977, ter novo masko in sprednjo havbo. Jo­že Mežan, V. Vlahoviča 8, Kranj, ogled popoldne 6461

Prodam Z-101, letnik oktober 1979. Mrak, Hrušica 120, Jesenice 6462

Poceni prodam MAZDO 1500, tel.: 57 129 6463

Prodam ŠKODO Š 100, letnik 1973, registrirana do 27 julija 1986, in nere gistirano škodo Š 100 za rezervne de-le. Tel.: (064) 74-471 dopoldne 6464

Prodam Z-750 Lb, letnik 1982 — av gust. Ogled po 14 uri. Markuta Ul. 4. oktobra 21, Cerklje 6465

Prodam Z-750, letnik 1982, registri ran do februarja 1987. Lenič, Tupaliče 4, tel 45 465 6466

Prodam Z-101, prva registracija 13.1.1978. Miro Pelko, Visoko 103 tel.: 43-071 6467

Prodam Z-101, letnik 1976/84, in de­le za Z-750 in Z-101. Čedo Vulčenovič, Proletarska 6, Tržič 6468

Prodam R 4, letnik 1976, tel.: 38-193 6469

Za DIANO 6 kupim 1 steklo, prvo steno in havbo, lahko delno poškodo­vano. Avgust Mikulič, Zg. Brnik 127

6283 Prodam Z-750, letnik 1979, registri­

rana do decembra. Jože Bradeško, Hrib nad Zmincem 2, Šk. Loka 6451

Prodam LADO 1600, letnik 1978. Tel.: 44-081, po 15. uri 6452

Prodam NSU 1200 C, cena po dogo­voru. Dušan Smrkolj, Cesta JLA 27 Kranj. Tel.: 27-566 6453

Prodam Z-101, letnik 1974, registri ran do 26. aprila 1987, cena 27 SM Tel.: 50-714 6470

Prodam JUGO, letnik 1982. Tel.: 25-526

Prodam Z-101, letnik 1979, prevože­nih 42.000 km. Anton Fujs, Podlubnik 155, Šk. Loka, ogled popoldne 6472

Prodam TALBOT sambo, star 3,5 le-ta. Kokrica C. na Rupo 3, Kranj 6473

Prodam Z-101, 51 428 popoldne

letnik 1973. Tel.: 6474

Prodam Z-101, letnik 1983, registri­rana do 28. novembra 1986, Gegorči-čeva 20, Radovljica, tel.: 75-940 od 15. ure dalje 6475

Prodam AMI 8, starejši letnik. Tel.: 33 573 6476

Prodam osebni avto ZASTAVA 101, letnik 1981. Tel.: vsak dan od 17. do 19. ure: 66-074 6477

Prodam avto R-4 za rezervne dele, tel.: 77-723 6478

Prodam Z-750 LE, 8.500 km, letnik 1985, tel.: 68-614, int. 16. Silvo - do-poldne | 6479

Prodam R-4, letnik 1979. Kokrica, C. na Rupo 6, Kranj 6481

» a p o i l M r e Takoj zaposlimo samostojno KUHA­

RICO, visok OD. Ostalo po dogovoru. Te l : 45-017 6185

Takoj zaposlim Slovenca, KV avto-mehanika, ali delavca za priučitev. Av-tomehanik Tomaž Stritar, Čirče 33, Kranj, tel.. 28-051 6186

Takoj zaposlimo ČISTILKO v redno delovno razmerje, plača po dogovoru. Gostilna Gorjanc, tel.: 45-068 6187

Zaposlim stavbnega KLEPARJA ali fanta za priučitev. Franc Markič, Parti-zanska 14, Kranj 6189

V poletnih mesecih sprejmem zdra­vega upokojenca za pomoč pri delu na hribovski kmetiji, delo na travnikih in v gozdu. Šifra: V Selški dolini 6191

Honorarno delo nudim upokojeni kvalificirani šivilji. Šifra: MODELI 6442

Rabim žensko za 4-urno dopoldan­sko pomoč, ker sem nepokretna. Tel.: 51-612 6537

Takoj zaposlim zanesljivo mlajšo upokojenko za pomoč pri prodaji v lo­kalu na Linhartovem trgu 4 v Radovlji­ci. 6538

P M U E D I I V E

0 0 ZSMS Trata Škofja Loka prireja 17. in 18. maja TURNIR v malem nogo­metu. Prijavite se na naslov: Vlašič Bojan, Frankovo naselje 64, tel.: 62-081. Prijavnica 4.000 din. Žrebanje bo 14. maja 1986 ob 19. uri v prostorih KS Trata. 6193

O B VE i f H A Kvalitetno polagam vse vrste talnih

oblog. Cerkvenik, Krakovska 10/a, Domžale 6541

BRUŠENJE, LAKIRANJE PARKETA in plute ter polaganje talnih oblog. LI­SEC, Cesta Talcev 69, Kranj, tel.: 26 263 6192

O f T A L O Iščem inštruktorja za knjigovodstvo.

Tel.: 25-943 6443 Iščem AKVIZITERJE z lastnim pre­

vozom za prodajo iskanih enciklope-dij. Šifra: Maksimalna provizija 6444

k u p i m Kaminsko URO, perzijsko PREPRO

GO in kose biedermeirskega salona kupim. Tel.: (061) 223-957 6436

ž i v a l i Prodam šest tednov stare grahaste

PETELINČKE, primerne za dopitanje. Stanonik, Log 9, Šk Loka 6046

Prodam čistokrvne nemške OVČAR-KE z rodovnikom, stare 6 tednov. Ma-rinšek, Pipanova 31, Šenčur 6394

Prodam šest tednov staro TELIČKO simentalko. Udir, Sp. Besnica 151 6395

Prodam JARČKE in 10 tednov stare PRAŠIČKE. Golniška 1, Kokrica, Kranj

6396 Prodam BIKCA simentalca staiega

10dni.Voglje 38, tel.:49-181 6397 Podarim tri mlade muce, tel: 60-897

6398 Prodam manjše in večje PRAŠIČKE.

Stanovnik, Log 9. Šk. Loka 6517 Prodam TELICO, brejo 8 mesecev.

Ivan Bernik, Pozirno 2, Selca 6518 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO

frizijko. Zg. Brnik 43 65J9 Prodam PRAŠIČE, težke 150 kg. Po-

dreča 5. Te l : 40-026 6520 Prodam KRAVO s teletom ali brez.

Milan Frelin, Brezje 55 6521 Prodam PSA, 6 mesecev starega ko-

dra. Starič, Predoslje 4 6522 Prodam brejo KRAVO. Šenčur,

Kranjska c. 9. Tel.: 41-034 6523 Prodam TELICO v sedmem mesecu

brejosti in strojne grablje za kosilnico reform. Peter Bohinc, Ljubno 15. Tel.: 70-584 6524

Prodam od 35 do 150 kg težke PRAŠIČE. Posavec 123, Podnart. Tel.: 70-379 5624

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi naše mame

I V A N E B U H

se iskreno zahvaljujemo sosedi Marini Hobič, Stajku Andrijeviču in sestram jz Podlubnika 161 za pomoč pri bolezni in za izrečeno sožalje. Hvala vsem stanovalcem za denarno pomoč; gospodu župniku se lepo zahvalju­jemo za izrečene poslovilne besede in za lep pogrebni

obred.

Žalujoči: hčerke Marjanca, Slavka z možem in Francka z družino ter vsi vnuki

Z A H V A L A

O b bo leč i i zgub i d rage

J E R C E V A L A N T Božičeve J e r c e

se z a h v a l j u j e m o s o s e d o m , k i so p o m a g a l i v t e ž k i h t r e n u t k i h i n v s e m , k i so jo s p r e m i l i n a z a d n j i po t i . P o s e b n a h v a l a pev­

c e m , E d i j u i n g. ž u p n i k u z a p o g r e b n i ob red .

Ž a l u j o č i ses t r i M i n c a i n K a t r c a ter d r u g o so rods tvo

R i b n o , 9. m a j a 1986

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi ljubljene žene in mamice

F R A N Č I Š K E D E B E L J A K

se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjene vence, cve­tje in izrečeno sožalje ter za obiske v času njene bolezni, posebej pa njeni sestri Katici in sosedom. Hvala tov. dr. Koselu za zdravljenje na domu in gospodu župniku za lepo

opravljen obred.

Žalujoča mož Franc in sin Matjaž

Bitnje, 7. maja 1986

Prodam Z-750, letnik 1975. Žakelj, Zg. Pirniče 39/c, Medvode 6471

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata

1 MATEVŽA POGAČARJA

« \ i z P o z e n i k a

se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo osebju doma oskrbovancev Albina Drolca iz Preddvo­ra za nego, g. župniku za lepo opravljen obred tov. Janezu Poru za poslovilne besede, ZZB NOV Cerklje, DPO Poženik, društvu upokojencev in praporščakom. Vsem še en­

krat hvala, ker ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.

VSI NJEGOVI Poženik, Kranj, Kokra, Vodice, Lautzenbriicken

Danes se začenja sejem Kranj, 13. maja — Več kot 220 domačih in tujih razstavljalcev se bo predstavilo na 11. mednarodnem sejmu drobnega gospodar­stva, ki ga bo danes dopoldne v Kranju odprl novoizvoljeni pred­sednik komiteja za drobno gospodarstvo in član izvršnega sveta SR Slovenije, Jože Strle.

Štiridnevna specializirana priredi­tev naj bi pokazala in opozorila predvsem na to kaj delovne organi­zacije oziroma tako imenovano veli­ko gospodarstvo potrebuje in priča­kuje od drobnega. Svoje programe, za katere iščejo izvajalce v obrti, bo­do predstavili Iskra, Krušik Valjevo, Uljanik, Magos, Slovenijales, Mer­kur, Ikos, Murka, nekatera tekstilna podjetja in predvsem Poslovno infor­macijski center pri Gospodarski zbornici Slovenije. Razen poslovno-razstavnega dela v hali B bodo v hali A naprodaj tudi najrazličnejši izdel­ki.

V sejemskih dneh bo tudi več pri­reditev. Že danes ob 13. uri bo v pro­storih sejma sestanek z udeleženci razprave in sklep marčevske okrogle mize o nadaljnjem razvoju drobnega gospodarstva. Sodelovali

bodo tudi podpisniki družbenega do­govora o pospeševanju razvoja drob­nega gospodarstva v Sloveniji in podpisniki dogovora o razvoju doma­re in umetne obrti v Sloveniji. Jutri popoldne bo pogovor o oblikah pove­zovanja delovnih organizacij z obr­tnimi delovnimi organizacijami in zasebnimi proizvajalci, v četrtek do­poldne pa bo Iskra Delta pripravila razpravo o malih poslovnih sistemih v drobnem gospodarstvu.

Sejem bodo zaprli v soboto, 17. maja. V nedeljo, 18. maja, dopol­dne pa bo na strelišču Lovske druži­ne Udin bcršt še strelsko tekmova­nje za pokal zveze obrtnih združenj in memorial Franca Grašiča. Obrtni­ki in pri njih zaposleni se bodo lahko pomerili v streljanju na glinaste go­lobe in na tarčo srnjaka.

A. Ž.

Majsko pleskanje cest — Hkrati s krpanjem in obnovo cest na Go­renjskem, ki jih je minula zima zelo načela, že nekaj časa traja tudi obnavljanje in urejanje tal­ne cestne signalizacije. Še pred začetkom turistične sezone naj bi jo uredili predvsem na najbolj prometnih in nevarnih odsekih. — A. Ž. — Foto: F. Perdan

Protestna izjava s shoda ljubljanskih mladincev

Proti neprostovoljnemu izpostavljanju radioaktivnemu žarčenju Ljubljana, 10. maja — Republiška in mestna konferenca ZSMS v Ljubljani sta na sobotnem protestnem shodu v imenu »prisilno kontaminiranih in proti svoji volji nepopolno obveščenih prebi­valcev Slovenije« slovenski, jugoslovanski in sovjetski vladi po­slali protestno izjavo ob černobilski jedrski katastrofi.

V protestni izjavi obsojajo ravna­nje sovjetske vlade ob nesreči v jedr­ski elektrarni v Černobilu, češ da so nesrečo zavestno in namerno zamol­čali, da so z nepopolno informacijo škodili drugim prizadetim državam in ob nesreči izkazali tudi nečloveški odnos do svojega prebivalstva. Hkrati so zahtevali, da v prihodnje posredujejo vse informacije za učin­kovito zaščito pred posledicami. Hkrati so obsodili poskuse zagovor­nikov uporabe jedrske energije, ki skušajo to nesrečo prikazati kot na­ravno, obsodili njeno izrabljanje v ideološko-propagandne namene in zahtevali takojšnjo ustavitev vseh

jedrskih poskusov, od vlade SFRJ pa terjali, da vloži protestno noto pri vladi ZSSR.

Najostreje so se zoperstavili nači­nu, kako so pristojni organi tudi v naši republiki obveščali javnost o nesreči v Černobilu in njenih posle­dicah za vse nas. Terjali so odgovor­nost in sankacije za tistega, ki je kriv za odlašanje s prvimi obvestili, opozorili, da je zadrževanje in olep­ševanje informacij iz strahu pred vznemirjanjem javnosti neodgovor­no poigravanje z zdravjem in življe­njem ljudi ter zahtevali korektno ob­veščanje o posledicah nesreče in ukrepih.

Zahtevali so, da slovenski izvršni svet ustanovi komisijo, ki bo ocenila nastalo škodo in pri vladi ZSSR ali mednarodnem sodišču vložila od­škodninske zahteve. Terjali so tudi objavo jugoslovanskega jedrskega programa z vsemi tehničnimi speci­fikacijami in predvidenimi izvajalci. Zveza društev za varstvo okolja naj pripravi problemsko konferenco in znova preuči tiste vsebine dolgoro­čnega gospodarskega razvoja, ki za­devajo gradnjo štirih jedrskih elek­trarn. Od skupščine SFRJ so zahte­vali razglasitev moratorija o gradnji jedrskih elektrarn. V Sloveniji pa pričakujejo takojšen razpis referen­duma, kjer se bodo ljudje lahko de­mokratično odločili ZA ali PROTI gradnji jedrske elektrarne Prevlaka. Zahtevali so tudi oblikovanje neod­visnih strokovnih teles, ki bodo obravnavala in nadzorovala vse vidi­ke uporabe jedrske energije pri nas.

G L A S O V A A N K E T A

Bo dela dovolj za vse? Bled, 10. maja — Blejski čol­

narji in njihovi sosedje na kop­nem, fijakarji, že nestrpno priča­kujejo poletni turistični vrvež. Naveličali so se posedanja po čol­nih in zapravljivčkih in radi bi že prijeli za vesla in za vajeti. Vrste čolnarjev so se od lani do letos še pomnožile, tako da se nekateri že sprašujejo, ali bo dovolj dela za vse, še posebej, ker iz Amerike prihajajo vesti, da bodo tamkajš­nje agencije letos odpovedale šte­vilna turistična potovanja v Evro­po zaradi (domnevnega) teroriz­ma in sevanja radioaktivnih sno­vi. Podobno je s fijakarji. Trinajst kočij zdaj zadošča za potrebe blejskega turizma in zato vse do­tlej, dokler kdo od njih ne bo pre­nehal, ne bodo nikomur izdali no­vega dovoljenja za opravljanje to­vrstne dejavnosti. Postavili so ce­lo dodatne pogoje: fijakar bo lah­ko le kmet z območja blejske kra­jevne skupnosti.

Marjan Zvegelj: »Po

Blejskem jezeru bo le­tos vozilo petindvaj­

set čolnar­jev. Mislim, da nas je že zdaj preveč in da na ob­čini ne bi

smeli izdajati novih dovoljenj za opravljanje tovrstne dejavnosti. Na vrhuncu turistične sezone se bomo že nekako zvrstili, medtem ko zdaj veliko časa presedimo v čolnih. Od prejšnje nedelje do da­nes (sobote) nisem peljal niti en­krat. Vožnja do otoka stane 800

dinarjev na osebo, s tem da mora­mo četrtino dati Hotelsko turisti­čnemu podjetju ko* vstopnino za obisk otoka.«

Anton Me-i an : »Deset glav živine ne daje do­volj zasluž­ka za člove­ka dostojno

življenje, zato že de­veto leto vo­zim s konji' čem turiste

po Bledu in bližnji okolici. Najoo* gosteje se za to odločajo Angleži, predvsem starejši, ki ne morejo peš okrog jezera ali na grad, ter

gostje, ki še nikdar v življenju ni­so sedeli v vprežni kočiji.

Franc Ka-pus: »Vsak dan ob pol desetih se zberemo v

bližini Fe­stivalne

dvorane in se potem dogovorimo za vrstni red, pri če

mer so zamudniki vedno na vrsti zadnji. To je »zakon« in zaradi te­ga se nismo še nikdar sprli. Le v primeru, ko se za vožnjo odloČi večja skupina, gremo vsi na pot. toda to je zadnje čase vse bolj redko, kot so redke tudi vožnje do Bohinja ali Krope. Vožnja na grad stane (štiri osebe) dva do tri tisočake, okrog jezera 2500 dinar­jev, do Šobca ali do Vintgarja pet tisočakov, do Krope 11 tisoč di­narjev ...« C. Zaplotnik

Glasoval i so za samoprispevek Davča, 11. maja — V krajevni skupnosti Davča v škofjeloški obči'

ni so se krajani v nedeljo na referendumu že tretjič odločali o samo­prispevku. Od 180 volilnih upravičencev se jih je glasovanja udeležilo 173 ali 96,11 odstotka. Za uvedbo krajevnega samoprispevka jih je gla­sovalo 158 ali 87,78 odstotka. S samoprispevkom bodo v petih letih zbrali del denarja za rekonstrukcijo štirih kilometrov in pol ceste v Davčo.

A. Ž. 1

ta K

ban tvi 197< te »iij stv'->

w Pa bili

'Pr. I971 ^j) naj

8os

dvij Se ] <Xls dej, $ec, 109 čin s e n

'«oi a*. bol

C*/ poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj, po

1 1 . s e j e m d r o b n e g a g o s p o d a r s t v a

K r a n j , 1 3 . - 1 7 . 0 5 . 1 9 8 6

V e l i k a p r o d a j a

— o p r e m e za rekraci jo in p o č i t n i š k e o p r e m e — i zde lkov indus t r i j sk ih prodajaln — o b r t n i š k i h i zde lkov

Spomladanske očiščevalne akcije se kar vrstijo. Na sliki: mladi Belani so iz Belice, ki že zdavnaj ne zasluži več tega imena, navlekli na kupe nesnage.

Kranj — Minulo soboto je pevski zbor Svoboda Primskovo s slavnost­nim koncertom obeležil 40 let pevskega ustvarjanja. Leta 1946 je dol­goletna voditeljica zbora, Julka Mandeljc, ki je zbor vodila vse do pre­teklega leta, zbrala 24 pevcev in 30 pevk. Čeprav je kasneje zborovsko delo na Primskovem doživljalo tudi občasna zatišja, pa pevska kultu­ra nikoli ni povsem zamrla. Ponoven večji razmah je zborovsko petje dobilo leta 1965, ko so na novo ustanovili moški pevski zbor. Oba zbo­ra sta imela vrsto skupnih in samostojnih koncertov, leta 1977 je bil ustanovljen mešani pevski zbor in malo kasneje še oktet. Na jubilej­nem koncertu v Zadružnem domu na Primskovem so pevcem, ki jih zdaj vodi Nada Kos, podelili tudi 13 Gallusovih značk, od tega sedem srebrnih in šest bronastih. — Foto: F. Perdan.

Prijatelj narave Franc Juhant & Hotemaž je ob koncu tedna podnožju olševske gmajne že W*j bral prve pomladne jurčke, }>Z<K. spančke«. Največji je tehtal * dekagramov, okrog njega Va )\ bila zbrana prava mala družini^ petih jurčkov. Takoj v ponedelje* je gobar odnesel nedeljsko be*0

na oddelek za SLO in zavod z^ socialno medicino, da bi ji izme' rili radioaktivnost. — Foto: Perdan >

Godešič — Krajevna skupnost Godešič in ABC Loka razširjata trgov­sko stavbo na Godešiču. Krajevna skupnost bo uredila družbene pro­store, ABC Loka pa bo pridobila večjo in sodobnejšo trgovino, ob kate­ri bo tudi bife. Trgovina bo odprta jeseni, predračunska vrednost pa znaša okrog 55 milijonov dinarjev. (H. J.) — Foto: F. Perdan

S H G L A S O b 3 5 - l e t n i c i i z h a j a n j a o d l i k o v a n z R e d o m z a s l u g z a n a r o d s s r e b r n o z v e z d o

Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sede j, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar, Danica Zavrl-Zlebir in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokom — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol-tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za I. polletje 1.600 din.

V. d. glavnega urednika in odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj