morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands ... pha… · 13 tlhakola 2014 i 13...

29
13 Tlhakola 2014 i 13 February 2014 MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS WATER PROJECT (LHWP)) MOKHAHLELO OA BOBELI (II) OA MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LHWP PHASE II) LEANO LA MATS’ELISO (COMPENSATION POLICY) Thlophiso ea Bone (4) (4 th Draft) (13 Tlhakola 2014) Ofisi ea Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho (Lesotho Highlands Development Authority) Komisi ea Botsamaisi ba Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho (Lesotho Highlands Water Commission)

Upload: vudang

Post on 14-May-2018

393 views

Category:

Documents


22 download

TRANSCRIPT

Page 1: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

13 Tlhakola 2014 i 13 February 2014

MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS WATER PROJECT (LHWP))

MOKHAHLELO OA BOBELI (II) OA MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LHWP PHASE II)

LEANO LA MATS’ELISO (COMPENSATION POLICY) Thlophiso ea Bone (4) (4th Draft) (13 Tlhakola 2014)

Ofisi ea Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho (Lesotho Highlands Development Authority)

Komisi ea Botsamaisi ba Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho (Lesotho Highlands Water Commission)

Page 2: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

13 Tlhakola 2014 i 13 February 2014

LENANE LA LIHLOOHO TSA LITABA (TABLE OF CONTENTS)

LEANO LA MATS’ELISO LE TSAMAISO MOKHAHLELONG OA BOBELI (II) OA MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO ............................... ERROR! BOOKMARK NOT DEFINED.

TLHOKOMELISO ..................................................................................................................................... III

KHUTSUFATSO EA MANTSOE ............................................................................................................ III

THLALOSO EA MANTSOE/LIPOLELO ............................................................................................. IV

1.0 SELELEKELA ................................................................................................................................. 1

1.1 NALANE .............................................................................................................................................................................. 1 1.2 PHARALLO EA TS‟EBETSO EA LEANO ....................................................................................................................... 2 1.3 MAIKEMISETSO LE LITS‟IA TSA TATAISO .................................................................................................................. 2 1.4 BOIKARABELLO BA LITS‟ENYEHELO ......................................................................................................................... 4 1.5 LETSATSI LA HO QALA TS‟EBETSO HA LEANO LE LITHLATHLOBO-BOCHA/LIHLOMATHISO ................ 4 1.6 MANOLLO EA LEANO SECHABENG ........................................................................................................................... 4

2.0 MELAO E TS’EHELITSENG LEANO ....................................................................................... 5

2.1 SELEKANE SA MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (1986) ........................................................ 5 2.2 TUMELLANO EA MOKHAHLELO OA BOBELI (II) OA MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO

(2011) 5 2.3 MOLAO-TAELO OA LHDA (1986) ......................................................................................................................... 5 2.4 MELAOANA EA MATS‟ELISO A LHWP (1990) .................................................................................................... 6 2.5 MOLAO OA MOTHEO OA LESOTHO (1993) ........................................................................................................ 6 2.6 MOLAO OA MOBU (2010) ......................................................................................................................................... 6

3.0 TSAMAISO EA KAMOHO EA MOBU LE PHALLISO ............................................................ 7

3.1 BOLAOLI BA MOLAO ................................................................................................................................................. 7 3.2 KAMOHO LE TS‟EBELISO EA MOBU EA HO-EA-HO-ILE ................................................................................. 7 3.3 KALIMO LE TS‟EBELISO EA MOBU HA NAKOANA ........................................................................................... 8 3.4 HO RALOA HA PHALLISO ........................................................................................................................................ 8

3.4.1 Litherisano le Phatlalletso .......................................................................................................................................... 8 3.4.2 Palo ea Sechaba se Anngoeng ..................................................................................................................................... 9 3.4.3 Ngoliso ea Thepa........................................................................................................................................................ 9 3.4.4 Sekepele sa Mats’eliso ................................................................................................................................................ 9

3.5 BA LOKELOANG KE LITOKELO TSA MATS‟ELISO .......................................................................................... 10 3.5.1 Ba Lokeloang ke Phalliso ........................................................................................................................................ 10 3.5.2 Tokelo ea Phumants’o ea Mats’eliso ........................................................................................................................ 11 3.5.3 Letsatsi la mapomelo ngolisong ea lithepa ................................................................................................................ 12

3.6 KABO EA MATS‟ELISO LE LITUMELLANO ......................................................................................................... 12 3.7 TS‟IRELETSO KABELONG EA MOBU................................................................................................................... 12

4.0 TOKELO TSA MATS’ELISO ........................................................................................................ 13

4.1 TOKELO THEPENG TSA MOTHO KA MONG ................................................................................................... 13 4.1.1 Matlo, Meaho le Mobu oa Bolulo ............................................................................................................................ 13 4.1.2 Khoebo le Mobu oa Teng .......................................................................................................................................... 14 4.1.3 Mobu oa Temo ......................................................................................................................................................... 15 4.1.4 Lifate le Meru/Letlobo ............................................................................................................................................ 16 4.1.5 Lijalo tse Masimong ................................................................................................................................................. 17

Page 3: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

13 Tlhakola 2014 ii 13 February 2014

4.1.6 Balemi ba Seahlolo ................................................................................................................................................... 17 4.1.7 Mabitla ..................................................................................................................................................................... 17

4.2 LITOKELO LITHEPENG TSA SECHABA LE LITSI TSA SECHABA/‟MUSO ................................................... 17 4.2.1 Makhulo le Lisebelisoa tsa Naha ........................................................................................................................... 17 4.2.2 Phepelo ea Metsi ....................................................................................................................................................... 18 4.2.3 Lithepa/Lits’ebeletso tsa Sechaba ........................................................................................................................... 18 4.2.4 Meetlo le Matlotlo .................................................................................................................................................... 18 4.2.5 Lithepa tsa Litsi tse Ikemetseng............................................................................................................................... 18

4.3 LITHEPA TSA „MUSO ................................................................................................................................................ 18 4.4 LIKAMEHO TSA TLAASE HO LETAMO ................................................................................................................ 19

5.0 LINTLHA TSE IKHETHANG ................................................................................................... 20

5.1 LITSIANE TSA PHALLISO ........................................................................................................................................ 20 5.1.1 Litsiane tsa Phahahamiso ........................................................................................................................................ 20

5.2 TS‟EHETSO NAKONG EA PHALLISO ................................................................................................................... 20 5.3 MEKHOA EA BOIPHELISO .................................................................................................................................... 20 5.4 MALAPA A TLOKOTSING ........................................................................................................................................ 21

5.4.1 Likhutsana .............................................................................................................................................................. 21 5.5 BAAMOHELI BA BAFALLISUOA.............................................................................................................................. 21 5.6 THAROLLO EA LITLETLEBO ................................................................................................................................. 21 5.7 BOLISA LE BOHLAHLOBI ....................................................................................................................................... 22

Page 4: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

13 Tlhakola 2014 iii 13 February 2014

TLHOKOMELISO (PREFACE)

Leano lena la mats‟eliso le ngotsoe ka Sesotho le Sekhooa. Puo ts‟ena li lumeletsoe ka molao, „me moo leano la Sesotho le sa hlakising taba hantle, la Sekhooa le tla sebelisoa.

KHUTSUFATSO EA MANTSOE (ACRONYMS/ABBREVIATIONS)

ACRONYM FULL NAME SESOTHO TRANSLATION

LAA Land Administration Authority Setsi sa Taolo ea Mobu

LHDA Lesotho Highlands Development Authority

Ofisi ea Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho

LHWC Lesotho Highlands Water Commission

Komisi ea Botsamaisi ba Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho

LHWP Lesotho Highlands Water Project Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho

M&E Monitoring and Evaluation Bolisa le Bohlahlobi (Phethahatsong)

PoE Panel of Environmental Experts Moifo oa Litsebi ho tsa Tlholeho/Tikoloho

RAP Resettlement Action Plan Moralo oa Phethahatso ea Phalliso

WATSAN Water and Sanitation Programme of the LHWP

Morero oa Phepelo ea Metsi le Khaho ea Matloana oa LHWP.

Page 5: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

13 Tlhakola 2014 iv 13 February 2014

TLHALOSO EA MANTSOE/LIPOLELO (GLOSSARY OF TERMS) Lelapa le amehileng (Affected household): lelapa le lahlehetsoeng ke lithepa nakong ea phethahatso ea Mokhahlelo oa Bobeli (II) oa Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho (LHWP).

Batho ba angoeng (Affected people): batho ba lahlehetsoeng ke lithepa nakong ea phethahatso ea Mokhahlelo oa Bobeli (II) oa Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho (LHWP).

Motse o amehileng (Affected village): motse kapa karoloana ea ona e tla angoa ke ts‟ebetso tsa morero. Ekaba ka ho koaheloa ke metsi a letamo, kapa o lutse tseleng ea ts‟ebetso, kapa o lutse lints‟ing tsa letamo.

Lithepa (Assets): lisebelisoa tsohle tsa motho ka mong/sechaba, tse lokeloang ke mats‟eliso.

Manane a Lithepa (Assets Inventory): pokello ea manane a lithepa tse hloauoeng tsa motho ka mong, kapa tsa sechaba, tsa „Muso kapa tsa litsi tse ikemetseng.

Lihlahla tse besoang (Brushwood): lihlahla tse kholo tsa naheng tse roalloang ho etsa libeso.

Khoebo (Commercial property): sebaka le thepa tse sebelisetsoang ho hoeba.

Mats’eliso (Compensation): puseletso ea tahlehelo ea thepa e angoeng ke Morero.

Lithepa tsa kopanelo le lihloeliloeng tsa sechaba (Communal assets and resources): lithepa/lisebelisoa tseo e leng tsa sechaba sa metse e angoeng ke ts‟ebetso tsa morero. Lithepa tseo ha hajoale li leng tsamaisong le taolong ea Makhotla a Puso ea Libaka, Makhotla a Puso ea Litereke, kapa Marena a Sehlooho, ho latela Molao oa Puso ea Libaka oa 1997 (Local Government Act 1997) le lihlomathiso tsa ona.

Moeli oa Letamo (Reservoir demarcation line): Sebaka se ts‟oauoeng ka ho potieloa le ka ho hlongoa ha mekolokotoane ho supa ho pharalla ha letamo. Mekolokotoane e tla hlongoa e le ho supa hore kahare ho moeli ho se be ts‟ebeliso efe kapa efe ea mobu.

Nts’etso-pele/Ntlafatso (Development): mesebetsi e reretsoeng ho ntlafatsa maemo a maphelo a batho ka bomong kapa e le sechaba se angoeng ke Morero.

Ts’uthiso (Displacement): ho tlosoa hoa lelapa le thepa/lisebelisoa tsa lona hore le suthele Morero, e leng ho tlisang thlokahalo ea phalliso le mats‟eliso.

Phetoho maphelong a batho (Economic displacement): tahlehelo ea mekhoa ea boipheliso e bakiloeng ke ts‟ebetso ea morero.

Tokelo (Entitlement): Boikarabello thepeng e tlang ho angoa ke ts‟ebetso ea morero kapa mehato ea ntlafatso ea boipheliso.

Kamoho ka molao (Expropriation): tahlehelo ea litokelo thepeng ka molao.

Ts’imo (Field): sebaka se sebelisoang temong ea lijalo tsa masimong.

Serapa (Garden): sebaka sa temo ea meroho (eseng lijalo tsa masimong kapa lifate) se fumanehang ka har‟a setsa sa bolulo.

Hlooho ea lelapa (Head of household): moikarabelli ka har‟a lelapa.

Lehae (Homestead): moaho kapa sehlots‟oana sa meaho moo lelapa le lulang/phelang teng.

Sechaba sa metse e amohetseng bafalli (Host community and population): sechaba sa metse eo bafallisuoa ba isitsoeng ho sona „me se ba amohetse.

Ntlo (ea bolulo) (House): moaho o reretsoeng hore batho ba phele ka har‟a ona.

Page 6: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

13 Tlhakola 2014 v 13 February 2014

Lelapa (Household): batho ba amanang ka mali, lenyalo kapa likamano tse ling tsa molao „me ba phela „moho ka har‟a moaho oa bolulo.

Phalliso e tlamang (Involuntary resettlement): ts‟uthiso e tlamang ea lelapa kapa sechaba.

Phalliso e sa tlameng (Voluntary resettlement): ts‟uthiso ea boikhethelo

Limela tsa methokho/meriana (Medicinal plants): limela tsa naheng tse sebelisoang e le meriana.

Motho ea lulang moo e seng ha hae (Non-owning occupant): motho eo e seng karolo ea lelapa empa a filoe bokhina-pere.

Khutsana (Orphan): motho ea lilemo li ka tlase ho 18 „me eo motsoali kapa batsoali ba hae ba seng ba sa phele.

Mokhahlelo oa Bobeli (II) oa Morero (Phase II Scheme): Mokhahlelo oa Bobeli (II) oa Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho o ananetsoeng ho latela Karolo ea VIII ea molao oa Lesotho Highlands Development Authority Order 1986 le lihlomathiso tsa teng.

Motho ea angoeng ke Morero (Project-affected person): motho ofe kapa ofe eo thepa ea hae e angoeng ke Morero.

Ts’uthiso/Phalliso sebakeng (Physical displacement): ho falla/tloha sebakeng sa bolulo ka lebaka la tahlehelo ea lithepa e tsoaloang ke ts‟ebetso ea Morero.

Moamoheli (Recipient): motho/sechaba kapa moemeli ea nang le tokelo ea ho amohela mats‟eliso.

Nchafatso (ea maemo a maphelo) (Rehabilitation): ho tsosolosa/khutlisetsa mekhoa ea boipheliso le litsamaiso tsa boipheliso.

Phalliso (Relocation): ts‟uthiso ea lelapa kapa khoebo ho ea sebakeng se secha.

Phalliso, mats’eliso le boipheliso (Resettlement): Ts‟ebetso ea bophethahatsi ba phalliso, phano ea mats‟eliso le mekhoa ea boipheliso.

Ts’ehetso ea phalliso (Resettlement assistance): thuso e fanoang ho motho/batho ba suthisoang kapa ho tlosoa ho ea sebakeng se seng.

Moralo oa Phethahatso ea Phalliso (Resettlement Action Plan (RAP)): moralo o tataisang phethahatso ea phalliso, phano ea mats‟eliso le mekhoa ea boipheliso. Moralo o tla ba le bolisa, ts‟alo-morao le ho sebetsa ho latela nako.

Sets’a sa bolulo (Residential site): sebaka se abiloeng ka molao bakeng sa bolulo ba lelapa.

Litokelo tsa nakoana (Secondary rights): ts‟ebeliso ea thepa ha nakoana ke basebelisi bao e seng beng, ho fapana le mong‟a thepa ea nang le tokelo ea nako tsohle.

Bathahaselli (ba nang le kabelo/kobo-ea-bohali) (Stakeholders): motho kapa batho, lihlopha, mekhatlo, le litsi tsa sechaba kapa „Muso, ba nang le thahasello kapa ba ka angoang ke Morero, kapa ba nang le bokhoni ba ho susumetsa Morero.

Letlobo la lifate (Thickets): lifate tsa tlholeho kapa tse lenngoeng tse holang le ho nama li teteane.

Sefate (Tree): semela se phelang lilemo-lemo, se holang ka kutu le makala, „me se ka hlahisa lipalo/patsi/litholoana.

Sebaka sa toropo (Urban area): sebaka se phatlalalitsoeng ke Letona la Puso ea Libaka e le sa toropo tlas‟a molao oa Meralo ea Litoropo le Libaka oa 1980 (Town and Country Planning Act 1980) hammoho le melaoana ea teng kapa molao o ka hlahlamang oo.

Majoang a bohlokoa (Useful grasses): majoang ao e seng lifuru, a sebelisoang ho aheng le ho ruleleleng, ho loha le ho etsa lisebelisoa tsa mefuta-futa.

Page 7: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

13 Tlhakola 2014 vi 13 February 2014

Lelapa le tlokotsing (Vulnerable household): lelapa leo maemo a lona a boipheliso a leng tlaase ho moeli o amohelehang oa maemo a boipheliso.

Page 8: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

6 December 2013 1 6 Tsitoe 2013

1.0 SELELEKELA (INTRODUCTION)

1.1 Nalane (Background)

Ho latela boithuto ba selelekela bo pharaletseng bo entsoeng pakeng tsa 2006 le 2008, mebuso ea Lesotho le Afrika Boroa e ile ea tekenela tumellano ka la 11 Phato 2011 ea ho phethahatsa Mokhahlelo oa Bobeli (II) oa Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho. Mokhahlelo ona oa Bobeli (II) o na le likarolo tse kholo tse latelang:

Letamo la Polihali: lebota la letamo le bophahamo ba limethara tse 163 „me le tla ahuoa Seterekeng sa Mokhotlong, sebaka se ka etsang kilomethara e le „ngoe tlase ho mateanyetso a linoka tsa Senqu le Khubelu. Letamo ha le tletse metsi le tla koahela sebaka sa boholo ba liakere (hectares) tse hakanyetsoang ho 5,040, tse 1,125 tsa tsona e le mobu oa temo.

Tonnoro ea Polihali ho ea Katse: tonnoro e bolelele ba likilomethara tse 38 e tla ahoa/chekoa hore e tlose metsi letamong la Polihali ho ea ho la Katse (le ahuoeng nakong ea mokhahlelo oa pele oa morero (Phase 1A). Metsi a letamo la Polihali a tla kena ka toreng e menyako e „meli ebe a lelemela le tonnoro ho leba letamong la Katse.

Lintlafatso tsa ts’ehetso (Associated infrastructure): lintlafatso tsena li kenyeletsa khaho ea litsela ka ho ntlafatsa tse teng le khaho ea tse ncha, ho kenyeletsa le litsela tse potileng letamo le marokho, ho okha motlakase ho tsoa Ha Lejone, phumants‟o ea marang-rang a lifono le tsa mahlale, le khaho ea moo mesebetsi ea khaho le tsamaiso li tla etsetsoa teng.

Morero oa Phehlo ea Motlakase - Kobong (Kobong Pumped Storage Scheme): morero o kenyeletsa letamo la bophahamo ba limithara tse 101 le tora nokaneng ea Kobong; tonnoro e theolang kapa ho nyolla metsi ka mechini e ka tlas‟a lefats‟e ea phehlo ea motlakase oa bongata ba 1,200MW; tonnoro e nts‟ang kapa ho kha metsi ka Letamong la Katse; lithapo tsa bolelele ba likilomethara tse 65 tse jarang 400kv ea motlakase ho leba Maputsoe le setsi sa pokeletso le tsamaiso ea motlakase.

Phethahatso ea Mokhahlelo oa Bobeli (II) e tla tsoala phalliso le ho tlisa phethoho moruong, le mekhoeng ea boipheliso le maemong a maphelo a sechaba. Boithuto ba selelekela ba Mokhahlelo oa Bobeli (II) bo hakanya hore letamo la Polihali le tla tsoala phalliso ea malapa a 272 ho tsoa metseng e mehlano (5) e tla koaheloa kaofela ke metsi, ha e meng e mehlano (5) eona e tla koaheloa likaroloana feela, ha e ts‟eletseng (6) e tla ba tlokotsing ea bohaufi le letamo kapa ho koalloa litsela. Mekhoa ea boipheliso ea malapa a mangata e tla angoa ke ho koaheloa ke metsi, ho nkeloa masimo, makhulo, lisebelisoa tsa naheng, ho koalloa maliboho le litsela tse eang lisebelisoeng le lits‟ebeletsong. Toropo ea Mokhotlong, e tla ameha hanyenyane ha letamo le tlala metsi. Tumellano ea Mokhahlelo oa Bobeli (II) e hloka hore ho raloe leano la phalliso le mats‟eliso e le ho bebofatsa phalliso e tlamang le phano ea mats‟eliso. Leano lena le raliloe le ho sehelloa holima leano le teng la mats‟eliso la Mokhahlelo oa Pele (I) oa Morero le likhothaletso tsa Boithuto ba Selelekela ba Mokhahlelo ona oa Bobeli (II). Maikutlo a sechaba se angoeng ke Leano lena a kenyelelitsoe. Leano le phuthetse litaba tsa mats‟eliso, phalliso le mekhoa ea boipheliso. Pokello ena ea leano e tsamaea moho le:

Page 9: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

6 December 2013 2 6 Tsitoe 2013

Seqhoaeloa sa 1 Methati ea Tsamaiso ea Mats‟eliso

Seqhoaeloa sa 2: Sekepele sa Mats‟eliso; le

Ofisi ea Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho (LHDA) ke eona e ikarabellang Leanong lena hammoho le bophethatsi ba lona. LHDA e tla batla litsebi (consultants and contractors) ho thusetsa phethahatsong ea ts‟ebetso ea phalliso le kabo ea mats‟eliso Mokhahlelong ona oa Bobeli (II).

1.2 Pharallo ea Ts’ebetso ea Leano (Scope of Application)

Leano lena le tla sebetsa mesebetsing eohle ea phethahatso ea Mokhahlelo oa Bobeli (II) oa Morero moo e ka tlisang litlamorao tse latelang:

phalliso kapa tahlehelo ea bolulo;

tahlehelo ea lithepa kapa litsela tse isang lithepeng/lisebelisoeng; kapa

tahlehelo ea mekhoa ea boipheliso, ho sa tsotellehe hore na ba angoeng ba tlameha ho fallela sebakeng se seng kapa che.

Batho bohle ba angoeng ke Mokhahlelo oa Bobeli (II) oa LHWP ba tla lokeloa ke ho sebeletsoa ka toka ho ipapisitsoe le Leano. Leano lena ha le na ho sebetsa Mokhahlelong oa Pele (I) oa LHWP kaha ona o le tlas‟a leano la ona le ntlafalitsoeng la mats‟eliso.

1.3 Maikemisetso le Lits’ia tsa Tataiso (Objectives and Guiding Principles)

Sepheo-kakaretso sa Leano lena ke ho netefatsa hore Morero o ikamahanya le lithloko tsohle tsa molao (sheba Temana ea 2), ka ho rala le ho phethahatsa phalliso le mats‟eliso ka mokhoa o fang batho ba anngoeng ke ts‟ebetso monyetla oa hore ba khutlisetsoe mekhoa ea bona ea boipheliso le maemo a maphelo. Leano lena le khothaletsa/susumetsa hore ba chang-ba-ts‟ola ba kenye letsoho meralong ea ts‟ebetso ea mats‟eliso, phalliso le khutlisetso ea mekhoa ea boipheliso e nang le toka ho malapa a suthisitsoeng „me e lumellanang le maemo a moruo le maphelo a sebaka seo. Maikemisetso a Leano ke ho netefatsa hore:

sekhahla sa tahlehelo ea mobu e se ka boikhethelo se a bebofatsoa ka ho kenya ts‟ebetsong meralo e ntlafetseng;

litherisano pakeng tsa Morero, bafallisuoa le baamoheli ba bafallisuoa tlhophisong ea meralo ea ts‟ebetso. Tebello ke hore bohle ba nke karolo bophethahatsing le ts‟along-morao ea meralo ea ts‟ebetso ea mats‟eliso, phalliso, phokotso ea kameho le ntlafatso;

phalliso ea malapa le likhoebo e phethahatsoa ka mokhoa oo ba anngoeng ba kenyang letsoho ka methati/mehato e hlophisitsoeng hantle ebile e tsoela melemo bafallisuoa le baamoheli ba bona;

ba angoeng ba fuoa/amohelisoa ka nako/potlako mats‟eliso a feletseng „me a nang le toka bakeng sa litahlehelo tsa bona;

phano ea mats‟eliso ho batho ba anngoeng ka kotloloho, moo ho hlokahalang, e tlatsetsoe ka mehato/mefuta e meng e le ho thusetsa khutlisetsong ea maemo le mekhoa ea boipheliso.

Page 10: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

6 December 2013 3 6 Tsitoe 2013

E le ho ts‟ehetsa maikemisetso a Leano, lits‟ia tse tataisang Leano li ile tsa boptjoa/hlophisoa molemong oa ho etsa bonnete ba hore mathata (risks) a amanang le tahlehelo ea mobu ho se boikhethelo, a sebetsoa ka phalimeho le mokhoa o tsepameng: Pebofatso ea tahlehelo le phalliso e tlamang (Land acquisition and involuntary resettlement will be minimised): ts‟ia ea sehlooho ke pebofatso kahohle-hohle ea phalliso e tlamang ka ho hlahisa meralo e arabelang litlhoko ka botlalo. Moo tahlehelo ea mobu le phalliso e tlamang li ke keng tsa qojoa ho tla bonts‟oa ka lingoloa hore na ke hobaneng li sitoang ho qojoa. Lingoloa li tla boetse li bonts‟a mehato e entsoeng ho fokotsa boima ba phalliso ena e tlamang. Litherisano le manollo ea litaba ea nako tsohle (Ongoing consultation with affected people and disclosure of information will occur): batho ba anngoeng ba na le tokelo ea:

(a) ho tsebisoa ka nako ka meralo le manane a phethahatso; (b) ho rerisoa litabeng tse ba amang, joaloka ho khetha, ho hloaea le ho phethahatsa lintlafatso tse reretsoeng ho khutlisa mekhoa ea bona ea boipheliso; (c) ho tsebisoa ka nako ka tahlehelo ea mobu pele ho thakholoa bophethahatsi ba ts‟ebetso; (d) ho lumelloa ho hlahloba litokomane tsa Morero tse kang Meralo ea Phalliso libakeng tse ka fihleloang habobebe, li le ka sebopheho, mokhoa le puo e utloisisehang. Phethahatso ea morero e tla kenyeletsa mats’eliso le moralo oa phalliso (Compensation and resettlement planning, budgeting and implementation will be an integral part of the project): ho netefatsa hore mobu le phalliso e tlamang e ba karolo ea morero ka kakaretso ka ho ela hloko lintlha tse latelang:

(a) lits‟enyehelo tsa tahlehelo ea thepa le phalliso, li bopelloa likhakanyong tsa phethahatso ea morero; (b) ho thehoa ha mekhoa e nepahetseng ea tsamaiso le bophethahatsi ka nako tsohle (c) mathathamo a phethahatso tahlehelong ea mobu le phalliso a matahanngoa le mathathamo a mesebetsi e meholo ea khaho, le hore khaho e qale feela kamor‟a hore ngoliso ea tahlehelo ea mobu e thakholoe. Ts’ehetso ho ba angoeng ke Morero ntlafatsong ea maemo a boipheliso (Affected persons will be assisted to at least restore, and preferably to improve, their livelihoods): maemo a boipheliso, a neng a rena pele morero o kena ts‟ebetsong, a tla khutlisetsoa, „me ha ho khoneha, a ntlafatsoe ka:

(a) phumants‟o ea kapele ea mats‟eliso a lokelang „me a nang le toka bakeng sa litahlehelo tsa lithepa tseo ka kotloloho li anngoeng ke morero; (b) phumants‟o ea bolulo (ka chelete kapa ntlo e ncha) le phumants‟o ea sets‟a sa bolulo (chelete kapa sets‟a) moo phalliso e hlokahalang; (c) phumants‟o ea lithuso tse ts‟ehetsang phalliso moo e hlokahalang; le (d) phethahatso ea mekhoa e meng ea khutlisetso ea mekhoa ea boipheliso le ntlafatso tse ling moo ho hlokahalang. Tlhokomelo e khethehileng ho batho ba tlokotsing ba anngoeng ke Morero (Vulnerable groups and severely project-affected persons will be specifically catered for): kelo-tlhoko e khethehileng e tla tobisoa ho batho ba anngoeng ke morero joaloka metsofe, batho ba phelang le bokooa le malapa a phelang ka tlaase ho moeli oa boipheliso (below poverty line) bao ka baka la maemo a bona sechabeng, ba ka beoang tlokotsing ke phethahatso ea mesebetsi ea morero, kapa ba salla kathoko ha ho kholoa melemo. Sehlopa se kotsing ka ho fetisisa ke malapa ao lihlooho tsa ona e leng bana ba likhutsana. Mehato e tla kenyoa ts‟ebetsong boemong bona e le ho netefatsa hore litokelo tsa bona tsa mats‟eliso le boiketlo ba bona e le bana, li tsamaisoa hantle „me lia hlokomeloa.

Page 11: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

6 December 2013 4 6 Tsitoe 2013

Bochaba le tsa tumelo li tla hlompshoa (Cultural and religious practices will be respected): kahohle-hohle kamoo ho ka etsahalang, bochaba le tsa tumelo li tla hlompshoa le ho baballoa, ho nkella le matlotlo a tsa boholo-holo a sechaba. Tharollo ea litletlebo le methati ea ts’alo-morao phethahatsong li tla kengoa ts’ebetsong (Grievance redress and monitoring procedures will be in place): methati ea tharolla ea litletlebo e tla kenyoa ts‟ebetsong e le ho netefatsa hore litletlebo li rarolloa ka potlako. Batho ba anngoeng, bao litletlebo tsa bona li sitoang ho rarolleha ha ho sebelisoa methati ea tharollo ea litletlebo e hlophisitsoeng ke Morero, ba tla ba le hona ho fetela Ofising ea Monamoli (Ombudsman) kapa makhotleng a molao. Methati ea ts‟alo-morao phethahatsong e tla kenyoa ts‟ebetsong e le ho hlahloba tema ea ts‟ebetso litabeng tsa mats‟eliso le phalliso. Ts‟alo-morao e tla kenyeletsa tse latelang:

boitlhatlhobo bophethahatsing (internal performance monitoring)

liphuphutso tsa maemo a maphelo a sechaba (quantitative socio-economic monitoring) le

maikutlo a ba nang le kabelo (participartory qualitative monitoring).

1.4 Boikarabello ba Lits’enyehelo (Responsibility for Costs)

Litjeho tsohle tse amanang le phethahatso ea litlhoko le litataiso tsa Leano li tla nkoa e le lits‟enyehelo tsa Morero.

1.5 Letsatsi la ho Qala Ts’ebetso ha Leano le Lithlathlobo-Bocha/Lihlomathiso (Effective Date and Revisions/Amendments)

Leano lena le tla kengoa ts‟ebetsong ke LHDA ka letsatsi leo le tla ananeloa ka lona ke Komisi ea bots‟amaisi ba Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho . LHDA e tla netefatsa hore Leano le hlahlojoa bocha ha ho hlokahala, ho ipapisitsoe le liphetoho tsa melao. Lihlomathiso leanong lena li tla etsoa ke LHDA kamor‟a litherisano tse feletseng le sechaba se anngoeng, babusi le ba nang le kabelo/kobo-ea-bohali.

1.6 Manollo ea Leano Sechabeng (Public Disclosure)

Leano lena le raluoe holim‟a litherisano le sechaba se anngoeng ke ts‟ebetso ea Morero, babusi le ba nang le kob‟a bohali .. Leano le lihlomathiso tsa lona li tla fumaneha libakeng tse khethehileng tsa lits‟ebeletso tsa sechaba tse kang tsa Makhotla a Puso ea Litereke, Makhotla a Litoropo, Makhotla a Puso ea Libaka, Marena le likomiti tse thehetsoeng ho kenya letsoho phethahatsong ea Mokhahlelo oa Bobeli (II) oa Morero. Leano le boetse le fumaneha liofising tsa Morero le marang-ranng a LHDA (website).

Page 12: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

6 December 2013 5 6 Tsitoe 2013

2.0 MELAO E TS’EHELITSENG LEANO (LEGAL FRAMEWORK)

Boikarabelo ba molao ba LHDA ho sechaba se angoeng ke Mokhahlelo oa Bobeli (II) oa Morero bo its‟etlehile ka Selekane sa Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho oa 1986 (Treaty on the Lesotho Highlands Water Project 1986), Molao-Taelo oa LHDA oa 1986 (LHDA Order of 1986), Melaoana ea Mats‟eliso a LHWP ea 1990 (LWHP Compensation Regulations (1990)), Tumellano ea Mokhahlelo oa Bobeli (Phase II Agreement), Molao oa Motheo oa Lesotho (1993), le Molao oa Mobu oa 2010.

2.1 Selekane sa Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho (1986) (Treaty on the Lesotho Highlands Water Project (1986))

Selekane sa Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho se ile sa tekeneloa ka la 24 Mphalane 1986 ke mebuso ea Lesotho le Afrika Boroa. Leano lena la Mats‟eliso le kolla Temaneng ea 7(18) ea Selekane (Article 7(18) of the Treaty) moo e reng: “LHDA e tla nka mehato eohle ho etsa bonnete ba hore sechaba sa Lesotho se tla angoa ke pokello ea metsi le mesebetsi ea khaho, kapa mesebetsi e meng e amanang le morero, se tla thusoa ho boloka maemo a maphelo a seng ka tlaase ho a neng a rena nakong ea qaleho ea ts‟ebetso ea morero. Morero o tla fana ka mats‟eliso bakeng sa tahlehelo efe kapa efe ho motho ea anngoeng ke ts‟ebetso ea morero moo e sa arabeloang ke mehato ea pebofatso.” Temana ea 15 e re “Mahlakore a lumellana ho nka mehato eohle e ka khonehang ho netefatsa hore phethahatso, tsamaiso le litokiso tsa Morero li baballa maemo a teng a boleng ba tikoloho, „me ka ho khetholoha, a tla ela hloko polokeho ea maphelo le boiketlo ba batho le sechaba se angoeng ke morero.”

2.2 Tumellano ea Mokhahlelo oa Bobeli (II) oa Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho (2011) (Agreement on Phase II of the Lesotho Highlands Water Project (2011))

Temana ea 15 ea Tumellano moo e hlalosang mats‟eliso e re “(1) Ofisi ea Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho e tla fana ka mats‟eliso ho latela Temana ea 7(18) ea Selekane „moho le lits‟ia tsa tataiso tse bonts‟itsoeng Temaneng ea 15 ea Selekane …, (2) Mats‟eliso a tla ajoa ho latela leano lena la mats‟eliso la Mokhahlelo oa Bobeli (II) le methati ea teng ea tsamaiso tse tla raloa ke Ofisi ea Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho „me le ananeloe ke Komisi ea Botsamaisi ba Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho …, (3) leano la mats‟eliso la Mokhahlelo oa Bobeli (II) le tla raloa le ho sehelloa holima leano la mats‟eliso la Mokhahlelo oa Pele (I) le likhothaletso tsa Boithuto ba Selelekela ba Mokhahlelo oa Bobeli (II) oa Morero.”

2.3 Molao-Taelo oa LHDA (1986) (LHDA Order (1986))

Molao-taelo ona o theha Ofisi ea Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho (LHDA) ho phethahatsa khaho ea Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho (LHWP). Temana ea 44(2) ea Molao-taelo e re: “LHDA e tla netefatsa hore kahohle kamoo ho ka khonehang maemo a boipheliso le mehloli ea ho kenya chelete ea batho ba anngoeng ke mesebetsi ea khaho ea

Page 13: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

6 December 2013 6 6 Tsitoe 2013

morero o ananetsoeng e ke ke ea thefula maemo a boipheliso le mehloli ea ho kenya chelete e neng e rena pele ho phalliso ea batho ba joalo.”

2.4 Melaoana ea Mats’eliso a LHWP (1990) (LHWP Compensation Regulations (1990))

Melaoana ena e tla thehoa holatela Temana ea 59 ea Molao-taelo o thehileng Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho., „me , hore e lumellane le Leano la Mokhahlelo oa Bobeli (II).

2.5 Molao oa Motheo oa Lesotho (1993) (Constitution of Lesotho (1993))

Molao oa Motheo oa Lesotho o sireletsa baahi hore ba se hapeloe lithepa ntle ho mabaka. Temana ea 17(1) e re “ha ho thepa, e nkehang kapa e mobung, eo ho tla kena-kenanoa le eona ka tlameho, hape ha ho thahasello kapa tokelo thepeng e joalo e tla nkoa ho mong‟a eona ka tlameho, ntle le hore lipehelo tse latelang li khotsofatsoe:

(a) ho kena-kenana kapa ho nkoa ho joalo ha thepa ho tla etsoa ha ho hlokahala molemong oa ts‟ireletso ea naha, polokeho ea batho/sechaba, khotso le khutso, boits‟oaro bo botle, bophelo bo botle ba sechaba, ho raloa ha litoropo le naha, ntlafatso kapa ts‟ebeliso ea thepa efe kapa efe molemong oa ntlafatso ea sechaba; hape

(b) moo motho a fanang ka mabaka a utloahalang a bonts‟ang bothata ba ho nkoa ha thepa e joalo mabapi le mekhoa ea hae ea boipheliso; hape

(c) moo molao o hlokang ho nkoa ha thepa, tefo ea mats‟eliso a hang a feletseng e tla phethahatsoa.”

Temana ea 17(2) e fa motho ea nang le thahasello kapa tokelo thepeng e nkoang ho eena ka tlameho “tokelo ea ho kopa ts‟ireletso Lekhotleng le Phahameng molemong oa:

(a) hore le etse qeto/khaolo holim‟a thahasello kapa tokelo ea hae, hore na ho molaong ho kena-kenana kapa ho nka thepa ea hae, kapa hona ho amohuoa litokelo le mats‟eliso a mo lokelang; hape

(b) ho fumants‟oa tefo e potlakileng ea mats‟eliso.”

2.6 Molao oa Mobu (2010) (Land Act (2010))

Molao oa Mobu oa 2010 (o tlatsitsoe ke Melaoana ea Mobu ea 2011) ke molao oa mantlha taolong ea ho rua le ho sebelisa mobu, le ho nkoa ha mobu/lithepa molemong oa sechaba le oa ntlafatso. Karolo ea borobong (IX) ea Molao oa phano le kamoho ea mobu molemong oa ntlafatso ea sechaba e hlalohanya pakeng tsa mobu o nkuoang molemong oa sechaba le mobu o nkoang bakeng sa lithloko tsa sechaba. Ho latela litlhaloso tsa mantsoe Molaong, morero o kang ona oa LHWP o oela sehlopheng sa lithloko tsa sechaba. Karolong ea leshome (X), Temaneng ea 56, e bonts‟a hore “hohle moo phethahatso ea Molao ona e bakang ho nkoa ha thepa ka tlameho, motho ea falalitsoeng thepa e joalo o tla lokeloa ke mats‟eliso a litjeo tse beoang/fanoang ke „maraka oa lithepa”. Leano lena le tla sebelisa Temana ea 56 ea Molao oa Mobu oa 2010 libakeng tsa litoropo. Empa libakeng tse kathoko ho litoropo tse angoang ke Mokhahlelo oa Bobeli (II) oa LHWP temana e keke ea sebetsa hobane hajoale ha ho na „maraka oa molao o laolang theko le thekiso ea mobu, matlo, lifate.

Page 14: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

6 December 2013 7 6 Tsitoe 2013

3.0 TSAMAISO EA KAMOHO EA MOBU LE PHALLISO (LAND ACQUISITION AND RESETTLEMENT MANAGEMENT)

3.1 Bolaoli ba Molao (Legal Authority)

LHDA e tla sebetsa tlas‟a bolaoli ba molao moo e fanang ka mats‟eliso mobung o tla sebelisoa ke Morero ho latela Molao-taelo oa LHDA oa 1986 le Molao oa Mobu oa 2010 le lihlomathiso tsa eona (sheba Temana ea 2 ea leano lena).

3.2 Kamoho le Ts’ebeliso ea Mobu ea ho-ea-ho-ile (Permanent Land Acquisition and Occupation)

Kamoho ea mobu ea ho-ea-ho-ile, hangata e tla ba molemong oa phethehatso ea khaho ea moshoelella ea matamo, litsela le meaho. Litokelo tsohle tse mobung o joalo li tla hlakoloa ‟me li fetisetsoe ho Morero. Ha ho motho mang kapa mang ea ka kena-kenanang le ts‟ebeliso ea mobu o joalo. Mats‟eliso a feletseng a tla fanoa ho malapa a lokelang (sheba Temana ea 4 ea leano lena). Tumello e ikhethang e ka fanoa ho batho ka bo mong kapa sechaba ho sebelisa libaka tse nketsoeng ruri ke LHDA, tlasa lipallo tse tla bonts‟oa. Maemo a joalo a kenyeletsa:

Ts‟ebeliso ea boliba ba letamo bakeng sa ho ts‟oasa litlhapi, ho sesisa liketsoana le tse ling;

Ts‟ebeliso ea mobu o mabopong a letamo, moo LHDA e ka phatlalatsang e le „sebaka sa polokeho‟ seo kahar‟a sona ho sa lumelloeng meaho/bolulo, mobu o hlahang ha metsi a letamo a fokotseha/theoha, o ka sebelisoa sebakeng sa ho hlahisa furu kapa ho ntlafatsa lekhulo.

Tumello ea ts‟ebeliso ea mobu o joalo e ka fanoa le ho hlakoloa feela ke LHDA. Tumellano e joalo e ka hlakoloa moo ts'ebeliso e tsoang tlaase lipallo kapa haeba LHDA e lakatsa ho boela e sebelisesa mobu o joalo. Mobu o tlas‟a lithapo tsa motlakase moo LHDA e hlokang mocha (way-leave) oa ho tsamaisa lithapo tsa motlakase o ke ke oa ts‟elisoa hoba ts‟ebeliso ea ona temong le lekhulong e tla itsoella-pele. Lithapo tsa motlakase li tla tsamaisoa ka mokhoa o tla qoba lithepa tsa batho tsa bolulo, khoebo le lits‟ebeletso tsa sechaba. Mats‟eliso a tla fanoa feela bakeng sa setsiketsi seo lipalo tsa motlakase li hlonngoeng ho sona. Moo lithapo tsa motlakase li parolang sets‟a sa motho, motho ea joalo o tla fuoa mats‟eliso a tefo ea hang bakeng sa theolo ea boleng ba ts‟ebeliso ea karolo ea sets‟a se angoeng ke mocha (way-leave). Boemong bo joalo ho tlaba le lithibelo tsa ts‟ebeliso tse latelang:

ho se be meaho (matlo kapa meaho e meng);

ho se be lifate tse holang ho feta limithara tse 3 ka bophahamo; le

ho se be poloko ea lintho tse ka tukang kapa ho phatloha/qhoma ha bobebe. Matlo a ka fumanehang tlasa mocha (way-leave) oa likhoele tsa motlakase a tla tlosoa le ho ts‟elisoa ho latela lithloko/litataiso tsa Leano. Mobu o patetsoeng matseliso a theolo ea boleng (devaluation compensation) o tla sala e le thepa ea mong‟a ona, tlas‟a lipehelo tsa hore Morero o tla kena neng le neng ha o hloka ho lokisa motlakase. Ts‟enyo e ka bakoang ke mesebetsi ea tokiso ea lithapo tsa motlakase lijalong/merohong e tla ts‟elisoa.

Page 15: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

6 December 2013 8 6 Tsitoe 2013

LHDA e ka hloka mobu litoropong bakeng sa mesebetsi ea khaho tsa morero, kapa bakeng sa ho fallisetsa malapa a suthisoang moo a lulang. LHDA ha e hloka mobu tlasa mabaka ana, e tla latela melaoana le methati ea tsamaiso e Molaong oa Mobu oa 2010, „me e sebetsa ka khokahano le Setsi sa Taolo ea Mobu (Land Administration Authority (LAA)).

3.3 Kalimo le Ts’ebeliso ea Mobu ha Nakoana (Temporary Land Occupation)

Morero o tla kena litumellanong le mong‟a mobu o hlokoang ha nakoana molemong oa khaho ea likampo tsa mekonteraka le litsela tsa nakoana tse eang lits‟ebetsong. Qetellong ea ts‟ebeliso ea mobu o angoeng, Morero o tla busetsa mobu maemong a lokelang ts‟ebeliso pele o o khutlisetsa ho mong‟a ona. Beng ba mobu o sebelisoang ke Morero ba tla ts‟elisoa ho latela lits‟ia tsa tataiso tse ts‟oanang le tsa batho bao mobu oa bona o nketsoeng ruri ke Morero. Mobu o tlang ho sebelisoa ke Morero nakong e ka tlaase ho likhoeli tse tharo (3), mats‟eliso a hang a bokolokoto (once-off) a tla pataloa ka mokhoa oa chelete ho latela sekepele (sheba Seqhoaeloa sa 2). Tahlehelo ea moshoelella ea thepa e angoeng ha nakoana ke Morero, e tla ts‟elisoa ka sekepele sa tahlehelo ea moshoelella. Tahlehelo ea nakoana lithepeng tse etsang tlhahiso li tla tselisoa ho ipapisitsoe le bolelele ba nako ea kameho.

3.4 Ho Raloa ha Phalliso (Resettlement Planning)

Sepheo le maikemisetso a Leano lena la moralo oa ts‟ebetso ea mats‟eliso le phalliso se tla fihleloa le ho raloa „moho le ba anngoeng, „me se kenngoe ts‟ebetsong ke LHDA le litsebi/mekonteraka tsa eona ho latela likatamelo tsa tsamaiso tse hloahloa tsa Machabeng. Hona ho tla kenyeletsa:

ho hlophisa/bopa Meralo ea Phethahatso ea Phalliso le Mats‟eliso (Resettlement Actions Plans (RAPs)1) bakeng sa likarolo tsa morero tse akarelletsang phalliso, mats‟eliso le khuthisetso ea mekhoa ea boipheliso;

phethahatso ea moralo oa ts‟ebetso ea mats‟eliso le phalliso e tla ipapisa le mananeho a ts‟ebetso ea litsela le mesebetsi e meholo ea khaho.

3.4.1 Litherisano le Phatlalletso

(Consultation and Disclosure) Ke maikemisetso a LHDA ho phethahatsa Morero hore o fihlele lintlafatso tsa moshoelella, boitjaro le botsitso ba sechaba. LHDA e nka sechaba se anngoeng, ponaletso le toka li le ka sehlohlolong katlehisong le phethahatsong ea Morero. LHDA e tla netefatsa hore:

litherisano le phatlalatso ea litaba lia thehoa le ho ts‟ehetsoa molemong oa ts‟ebelisano-„moho e mofuthu le sechaba;

batho ba anngoeng ba lula ba fumants‟oa litaba tse mabapi le litokelo le maikarabello a bona ha bobebe le ka mokhoa o utloisisehang;

sechaba se anngoeng se nka karolo ho tlatsetsa moo ho hlahlojoang le ho rala Moralo oa Phethahatso ea Phalliso le Mats‟eliso (RAP);

liqeto tse fihletsoeng litherisanong li ngoloa fats‟e le ho hapelloa phethahatsong ea morero.

1 Setsoants‟o se tloaelehileng sa RAP se hokeletsoe Sehokelong sa A (Appendix A )

Page 16: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

6 December 2013 9 6 Tsitoe 2013

Phatlalatso ea litaba tse amang morero le litherisano-„moho le ba nang le kob‟a-bohali li tla lula li phethahatsoa le ho hlahlojoa nakong ea bophelo ba morero e le ho fihlela katleho ntlafatsong, phethahatsong le tsamaisong ea Morero. 3.4.2 Palo ea Sechaba se Anngoeng

(Census of Affected Persons) Palo e akaretsang le boithuto ho tsa maemo a boipheliso a sechaba se anngoeng li tla phethahatsoa likarolong tsohle tsa Morero. Palo ena e tla akaretsa batho bohle ba anngoeng, ho sa tsotellehe hore na ba phela le ho sebelisa mobu oa bona ka molao kapa che. Ba anngoeng ba hlaloseha e le bao mekhoa ea bona ea boipheliso le maemo a maphelo li anngoeng ke mesebetsi ea phethahatso ea Morero – ekaba ka tahlehelo ea lithepa, litsela tse eang lithepeng, ho falatsoa ha lisebelisoa, tahlehelo ea mehloli le mekhoa ea boipheliso, phalliso, kapa ka litahlehelo tse ling tse ka hlahellang nakong ea ts‟ebetso. 3.4.3 Ngoliso ea Thepa

(Asset Registration) Ngoliso ea lithepa le lipatlisiso tsa litokelo thepeng li tla etsoa ke LHDA. Ts‟ebetso ena e tla phethoa botenng ba beng ba thepa/ baemeli ba bona le babusi (Makhotla a Puso ea Libaka le Marena), e le ho fihlela qeto malebana le litokelo lithepeng tse tla hloka mats‟eliso. Ngoliso ea lithepa e tla hloka mapaki le boitsebiso. Litahlehelo tsohle tsa nakoana le tsa ho-ea-ho-ile tse tla ama malapa, likhoebo le sechaba, li tla ngolisoa. Ngoliso e tla tsoala mathathamo a tla hlopshoa ho ea kamoo LHDA e bolokang lipalo-palo ho bont‟sa thepa tse anngoeng, e ka ba ke sebaka sa bolulo, masimo, liliba, makhulo, likolo, lifate le tse ling. Bopotiele le lifoto li tla sebelisoa ho ts‟ehetsa ngoliso e le ho bonts‟a sebaka le boholo ba thepa. Nakong ea ngoliso le pokello ea lithepa, lihlooho tsa malapa li tla tekenela lithepa botenng ba Botsamaisi ba Morero, babusi le baemeli ba sechaba. 3.4.4 Sekepele sa Mats’eliso

(Compensation Rates) Sekepele sa mats‟eliso sa Mokhahlelo oa Bobeli (II) oa LHWP, se thehiloe, sa raloa le ho sehelloa ho latela Leano la Mokhahlelo oa Pele (I) le ntlafalitsoeng (la 1997). Sekepele se bonts‟itsoeng Seqhoaeloeng sa bobeli (2) sa Leano lena, se tla feto-fetoha selemo le selemo ho ipapisitsoe le sekhahla sa nyoloho ea litjeho (Consumer Price Index (CPI)). Litherisano li tla etsoa le sechaba se anngoeng, babusi le ba nang le kob‟a-bohali tikolohong ea ts‟ebetso ea Morero ho hlalosa phetoho sekepeleng sa mats‟eliso. Khakanyo ea boleng ba thepa (valuation) e tikolohong ea toropo e tla etsoa ho latela lipehelo tsa Molao oa Mobu oa 2010 le Melaoana ea teng. Khakanyo e fihletsoeng e tla hlahlojoa le ho ananeloa ka mongolo ke Setsi sa Taolo ea Mobu (LAA). Puseletso ea mobu-ka-mobu, sebakeng se secha e tla tataisoa ke lits‟ia tse latelang:

bonyane mobu o ts‟oane ka boemo ba tlhahiso le ba mobu o anngoeng;

o be sebakeng se seng hole haholo le moo moamehi a phelang;

Page 17: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

6 December 2013 10 6 Tsitoe 2013

o fanoe ntle ho tefiso tse amanang le phetisetso ea mobu joaloka litefiso tsa ngoliso, makhetho a ho fetisa mobu, kapa litjeo tse ling;

Morero o tla fana ka litsebo le lisebelisoa ho lokisa le ho ntlafatsa mobu hore o lokele tlhahiso.

3.5 Litokelo tsa Mats’eliso (Eligibility to Entitlements)

Ho latela Leano, batho ba anngoeng ba tla hlopshoa ka mokhoa o latelang:

Mahlopho a ba Anngoeng (Categories of Affected Persons)

Litokelo tsa Mats’eliso (Compensation Entitlements)

Batho ba nang le litokelo tsa molao mobung kapa lithepeng, ho nkella le tsa moetlo tlasa melao ea Lesotho.

mobu le lithepa tse angoeng;

Phumants‟o ea lits‟ehetso ho latela Moralo oa Phalliso (RAP).

Batho ba se nang litokelo tsa molao mobung, feela ba ena le tseko e amohelehang molaong, e boetse e ts‟ehetsoa ke Moralo oa Phalliso (RAP).

mobu le lithepa tse angoeng;

Phumants‟o ea lits‟ehetso ho latelaMoralo oa Phalliso (RAP).

Batho ba se nang litokelo tsa molao mobung kapa tseko ea tokelo mobung oo ba o sebelisang.

Phumants‟o ea lits‟ehetso ho latela Moralo oa Phalliso (RAP) ha feela ts‟ebeliso ea mobu e entsoe pele ho letsatsi le phatlalalitsoeng la mapomela.

3.5.1 Tokelo ea Phalliso

(Eligibility for Relocation) Tokelo ea phalliso ho malapa a anngoeng e tla fihleloa ka mekhoa latelang:

ho hlahloba ka mokhoa o lokolisitsoeng manane a bokeletsoeng nakong ea liphuphutso tsa lipalo, ngoliso ea thepa le ho kenyeletsa litherisano le batho ba anngoeng, sechaba le babusi;

ho fihlela qeto e kopanetsoeng ke Morero le bohle ba nang le kob‟a bohali ho kenyeletsa malapa a angoeng, baemeli ba sechaba le babusi.

Lintlha tse tla tataisa qeto ea ho fallisa lelapa kapa motse:

sebaka sa moo lelapa le phelang ho ipapisitsoe le mesebetsi ea Morero;

tahlehelo ea lisebelisoa tsa boipheliso;

polokeho le boahisani;

maemo a boipheliso. Phalliso e Tlamang (Eligibility for Involuntary Relocation) Qeto ea ba lokeloang ke phalliso e tlamang, e tla fihleloa ha lintlha tse latelang li khotsofalitsoe:

motse kapa karoloana ea ona e oela ka har‟a moeli oa letamo;

metse e lutseng libakeng tse ts‟oaetsoeng ts‟ebetso ea Morero;

metse e fumanoang e lutse moo ho leng kotsi papisong le letamo le lits‟ebetso tsa Morero.

Page 18: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

6 December 2013 11 6 Tsitoe 2013

Phalliso ea Boikhethelo (Eligibility for Voluntary Relocation) Qeto ea ba lokeloang ke phalliso ea boikhethelo e tla fihleloa ha lintlha tse latelang li khotsoafalitsoe:

metse eo litsela tsa eona tse eang lisebelisoeng le lits‟ebeletsong tsa bohlokoa li koaetsoe le ho sengoa ke letamo, „me morero o sa ikemisetsa ho li lokisa;

Malapa a lutseng kantle ho meeli ea letamo empa mekhoa ea boipheliso e anngoe ke tahlehelo ea mobu le lithepa.

Khetho (Options) Khetho ea ba lokeloang ke phalliso e tla etsetsoa qeto ke Morero, malapa a anngoeng, sechaba le babusi nakong eo ho etsoang moralo oa phalliso ho ipapisitsoe le khetho tse latelang:

Ho fallela haufi: moo lelapa le angoeng le suthelang lehlakoreng le leng la motse, „me hoo ho le lumella ho tsoela pele ka ts‟ebeliso ea lithepa/lisebelisoa tse sa angoang;

Ho fallela moo Morero o hlophiselitseng phalliso: lelapa le anngoeng le fallela sebakeng sa phalliso se khethiloeng ka kopanelo le LHDA le baamoheli;

Boiphalliso: malapa a anngoeng a nka qeto ea ho fallela libakeng tsa boikhethelo ntle le tumellano le Morero. Khethong ena, litokelo tsa mats‟eliso li fella tefong ea chelete bakeng sa lithepa tse anngoeng le lits‟ehetso tsa phalliso fella (sheba Pokello ea3).

3.5.2 Tokelo ea Phumants’o ea Mats’eliso

(Eligibility for Compensation) Mats‟eliso a thepa e anngoeng ke Morero a tla abeloa mong‟a thepa kapa lelapa le joalo, ho nkella le likhutsana tse lokeloang ke bojalefa. Phanong ea mats‟eliso, LHDA e tla etsa bonnete ba hore e ikamahanya le Melaoana ea Molao oa Mobu (2010) le Molao oa Maikarabelo a Molao oa Banyalani, 2006 (Legal Capacity of Married Persons Act (2006). Melao ena e hlalositsoeng ka holimo e fana ka litokelo le matla a lekanang ho banyalani ba nyalaneng ka kopanelo ea thepa. Mats‟eliso a tla ajoa ho latela litahlehelo tse latelang:

Mobu;

meru le lifate;

lithepa tse meaho;

Phalliso ea mabitla;

Thepa ea sechaba e akhang lekhulo, lihlahla tse etsang libeso, majoang a bohlokoa le limela tsa methokho;

Litsela tse eang lits‟ebeletsong le lisebelisoeng;

Khoebo. Litherisano le malapa a anngoeng li tla ts‟oaroa nakong ea ho raloa ha phalliso e le ho netefatsa khetho ea mefuta oa mats‟eliso, molemong oa ho fana ka nako e lekaneng ea bophethahatsi.

Page 19: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

6 December 2013 12 6 Tsitoe 2013

3.5.3 Letsatsi la mapomelo ngolisong ea lithepa

(Cut-Off Dates to Entitlements) Letsatsi la mapomela molemong oa ngoliso ea litokelo thepeng le tla phatlalatsoa ka litherisano pakeng tsa Morero, batho le babusi ba angoeng ke ts‟ebetso ea Morero ho ipapisitsoe le molao.

3.6 Litumellano le Kabo ea Mats’eliso (Compensation Agreements and Disbursement)

Litumellano tsa mats‟eliso le phalliso li tla tekeneloa pakeng tsa LHDA le malapa a anngoeng ke ts‟ebetso ea Morero. Moo batho ba nyalaneng ka kopanelo ea thepa (e le tlasa molao oa sekhooa, oa moetlo kapa o mong feela), litlhoko tsa Molao oa Maikarabelo a Molao oa Banyalani 2006 (Legal Capacity of Married Persons Act (2006)) le Molao oa Mobu (2010) malebana le tsamaiso ea lithepa tse kopanetsoeng le lithepa tse mobung ho tla ikamahanngoa le tsona nakong ea ho tekenela litumellano. Tsamaiso le kabo ea mats‟eliso e tla ba boikarabello ba LHDA e ipapisitse le tse latelang:

Lenaneho la liketsahalo, phano ea mats‟eliso le nako eo Morero o tla kena mobung o hlokoang le tla hlophisoa. Phatlalatso e tla etsoa ka likomiti, babusi le ka mekhoa emeng ea bophatlalatsi.

LHDA e ke ke ea kena-kenana le lithepa tsa beng ba tsona pele ho phethahatso ea phano ea mats‟eliso le tlhophiso ea phalliso.

Malapa a khethileng “ho iphallisa” ho ea lits‟eng tseo ba ikhethetseng tsona ba tla ts‟elisoa pele ho nako ea ho falla e le hore ba tsebe ho iphallisa ka nako. Lihlophiso tse ts‟oanang li tla etsoa ho motho kapa batho ba tla khetha ho ea ikahela matlo a bona a macha. Moo Morero o ahelang bafallisuoa, ts‟ebetso e tla etsoa ka nako.

Kabo ea mats‟eliso le phano ea mangolo a ho kena matlong a macha (occupation certificates) li tla fanoa ho batho ba anngoeng, „me ba tla hlokoa hore ba tekenele kamohelo ea mats‟eliso le mangolo ao. Khahong ea matlo le meaho e mecha, LHDA e tla itlama ho lokisa liphoso tse ka hlahang nakong ea selemo.

Makhetho afe kapa afe a „Muso le litefiso tse amanang le ho ngolisa lithepa tse anngoeng le tse ncha e tla ba bokarabello ba Morero.

3.7 Ts’ireletso Ts’ebelisong ea Mobu (Security of Tenure)

LHDA e tla netefatsa hore malapa ohle a falliselitsoeng libakeng/lits‟eng tse hlophisitsoeng ke Morero a fumants‟oa ts‟ireletso mobung (security of tenure) o mocha oo ba o abetsoeng ho latela lipallo tsa Molao oa Mobu oa 2010.

Page 20: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

6 December 2013 13 6 Tsitoe 2013

4.0 TOKELO TSA MATS’ELISO (COMPENSATION ENTITLEMENTS)

Karolo ena e hlalosa tokelo tsa mats‟eliso le mehato e tla beoa ts‟ebetsong ke Morero ho bebofatsa kameho.

4.1 Tokelo Thepeng tsa Motho ka Mong (Entitlements for Individual Assets)

4.1.1 Matlo, Meaho le Mobu oa Bolulo

(Houses, Associated Structures and Residential Land) Matlo le Meaho (Houses and Structures) a) Tahlehelo ea matlo, meaho e meng, masaka/litala, matloana a boithuso, le lithepa tse ling,

lintlafatso le lits‟ebeletso tse anngoeng ke Morero, li tla tse‟lisoa ho ipapisitsoe le lits‟enyehelo tsa ho li aha bocha sebakeng se seng. Mats‟eliso a tla ajoa ho:

beng ba matlo le meaho ba nang le tokelo mobung tlas‟a kabo ea moetlo kapa tumello ea lisi kapa mofuta o mong feela oa ho ba le mobu ka molao;

beng ba matlo le meaho ba phelang sebakeng seo e leng hona se tla hlopshoa-bocha le ho ajoa ka molao ho latela ngoliso ea lilesi (ho latela Molao oa Mobu oa 2010).

b) Mats‟eliso bakeng sa matlo, a tla ba ka sebopeho sa phumants‟o ea matlo a macha kapa ka

puseletso ea chelete. Phumants‟o ea matlo a macha e tla ba ka litsela tse latelang:

Matlo a tla buseletsoa ka teka-tekano ea boholo ba ntlo faats‟e;

Matlo a macha a tla ikamahanya le lithloko/lipehelo tsa naha khahong ea matlo le phumants‟o ea bohloeki;

Malapa a tla kenya letsoho ho etsoeng ha meralo ea matlo a macha le mokhoa oo a tla lula ka ona lits‟eng, „me ba tla bonts‟oa meralo e fapakaneng ea matlo ao ba ka khethang ho ona;

Matlo a macha a tla ahoa lits‟eng tsa Morero tsa phalliso kapa lits‟eng tse kahar‟a sebaka sa Morero ebile li khethuoe ke malapa ka boona;

Lelapa ka leng le tla fumants‟oa ntloana ea boithuso ea maemo a ntlafalitsoeng. c) Phumants‟o ea mats‟eliso a chelete kapa motsoako oa khaho ea ntlo le chelete, e tla imamelloa

moo kopo e joalo e ka etsoang „me ea khoneha. Likopo tsa mats‟eliso a chelete bakeng sa matlo li tla hlahlojoa ho latela maemo a kopo ka „ngoe, ho etsoe hloko bokhoni ba lelapa, le litakatso le lithloko tsa molekane lenyalong hammoho le tsa litho tse ling tsa lelapa. Hohle moo chelete e ka kopjoang „me ea fanoa, LHDA e tla netefatsa hore malapa a anngoeng a tloha matlong a angoeng ke Morero ka linako tse lumellanoeng.

d) Maemong a latelang, mats‟eliso a matlo le meaho e meng a tla ba feela ka sebopeho sa chelete:

Moo lelapa le khethang ho iphallisa ho leba sebakeng seo le ikhethetseng sona se ka thoko ho libaka tsa morero „me se se moo Morero o fallisetsang malapa amang teng, le tla fuoa mats‟eliso a chelete feela, ho nkella le chelete ea ho fumana sets‟a.

Mats‟eliso a meaho e meng ka sets‟eng joaloka masaka/litala le mek‟huk‟hu a tla nka sebopeho sa chelete, ntle le haeba puseletso ea khaho ea meaho e joalo e le kopo/khetho.

Page 21: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

6 December 2013 14 6 Tsitoe 2013

Bahiri ba ahileng kahar‟a lits‟a tseo ba li hirileng ho beng ba tsona, ba tla fumants‟oa mats‟eliso a chelete haeba ba hlaha ka hare ho lethathamo la mathomo la ngoliso ea lithepa.

e) Lisebelisoa/lits‟ebeletso tse fumanoang sets‟eng se anngoeng joaloka metsi le motlakase li tla

fanoa sets‟eng se secha ha ho khoneha, kapa ka phumants‟o ea mekhoa e meng le chelete moo ho sa khoneheng.

f) Beng ba meaho, ho nkella le meaho e mobung oa sechaba, ba tla ba le tokelo ea ho hleka lithepa

tsa khaho tse tlosehang meahong e angoang. Lithepa tse tlosehang li tla tlosoa/hlekoa ka lits‟enyehelo tsa beng ba tsona, „me e be nakong e behuoeng ka tumellano le Morero, kamor‟a moo meaho e tla heletsoa. Thepa ena e tlosehang ha ena ho kenella/ama kakaretso ea mats‟eliso.

Mobu oa Bolulo (Residential Land) a) Mats‟eliso a mobu oa bolulo a tla nka sebopeho sa puseletso ea mobu oa bolulo sebakeng se

hlophisitsoeng ke Morero kapa mats‟eliso a chelete, „me tseo li tla fumants‟oa:

beng ba mobu ba ts‟oereng mobu o joalo tlasa kabo ea moetlo kapa tumello ea lesi, kapa mofuta o mong feela oa ho ba le mobu ka molao;

batho ba se nang tokelo e bonahalang ea molao mobung o joalo oa bolulo kapa oa khoebo, empa bao maemo a bona a nkoang a hlohonolofalitsoe ka molao ho latela nalane ea ts‟ebeliso ea bona ea mobu oo kapa ho latela se phuthetsoeng ke Moralo oa Phethahatso ea Phalliso le Mats‟eliso (RAP).

b) Mats‟eliso a chelete a tla fumants‟oa malapa a khethileng ho iphallisetsa libakeng tse kathoko ho

sebaka sa morero kapa tse hlophisitsoeng, le moo lelapa le sa amoheleng sets‟a se secha sa puseletso ka mabaka a utloahalang.

c) Moo mobu o hirisitsoeng ho latela litumellano tse ngotsoeng, kapa moo tumellano e „ngoe feela

ea khiriso e ka netefatsoang/pakahatsoang, mats‟eliso bakeng sa mobu o joalo a tla abeloa mong‟a lesi ea mobu oo. Mong‟a lesi o tla lebelloa ho lefa mekoloto e ka bang teng malebana le litumellano tsa bona le mohiri eo oa mobu oa hae. Mohiri oa mobu o tla lokeloa ke mats‟eliso bakeng sa kotulo kapa lifate tse lenngoeng sets‟eng, kapa meaho eo a e hlommeng sets‟eng seo.

4.1.2 Khoebo le Mobu oa Teng

(Business Enterprises and Land) a) Beng ba lithepa tsa khoebo tse anngoeng ke Morero, ho nkella le likhoebo tse nyenyane tse nang

le lengolo la khoebo (licence) kapa tumello e ngotsoeng ke babusi, ba tla ts‟elisoa ka chelete kapa ka khaho ea moaho, ho ipapisitsoe le sekepele sa mats‟eliso (Seqhoaeloa sa 2).

b) Morero o tla thusa ba anngoeng ho fumana lits‟a tse ncha ka litherisano le babusi, empa moo ho

sa lumellanoeng ka sets‟a, mats‟eliso e tla ba a chelete. c) Moo khoebo e tlamehang ho koaloa ka lebaka la ts‟ebetso tsa Morero „me e sitoa ho boela e

buloa, khakanyo ea litjeo tsa khoebo li tla fihleloa ka boithuto bo tebileng ba kameho (detailed impact assessment). Ha tsena li fihletsoe le ho lumelanoa ka boleng ba mats‟eliso, mong‟a khoebo o tla hlokoa hore a tekenele kamohelo ea mats‟eliso le boitlamo ba ho se qose Morero (indemnity).

Page 22: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

6 December 2013 15 6 Tsitoe 2013

d) Moo khoebo e sa tlosoeng empa e thefulehile ka lebaka la ts‟ebetso tsa Morero, tahlehelo ea phaello nakong ea kameho e tla ts‟elisoa, „me sena se tla fihleloa ka boithuto bo tebileng ba kameho (detailed impact assessment).

e) Beng ba meaho, ba tla ba le tokelo ea ho tlosa lithepa tsa khaho tse tlosehang meahong e

anngoeng. Lithepa tse tlosehang li tla tlosoa/hlekoa ka lits‟enyehelo tsa beng ba tsona, „me ebe nakong e behuoeng ka tumellano le Morero, kamor‟a moo meaho e tla heletsoa. Thepa ena e tlosehang ha ena ho kenella/ama kakaretso ea mats‟eliso.

f) Bahoebi ba likhoebo tse nyenyane ba hoebang ntle ho lengolo la khoebo (licence) kapa tumello e

ngotsoeng ke babusi, ha ba na ho ts‟elisoa bakeng sa meaho/mekh‟ukh‟u ea bona, ntle le haeba maemo a bona a ts‟ehetsoa ke Moralo oa Phalliso (RAP), empa ba tla fuoa ts‟ehetso ea ho tlosa thepa tsa bona feela.

4.1.3 Mobu oa Temo

(Agricultural Fields) a) Tahlehelo ea mobu oa temo e tla ts‟elisoa ho latela e „ngoe kapa ka motsoako oa mobu-ka-mobu

le chelete, „me khetho ea mobu-ka-mobu e tla fuoa monyetla oa pele. Litherisano tse pharaletseng le ho jala tsebo ka litaba tsa Morero li tla etsahala, „me malapa a anngoeng a tla behoa sehlohlolong malebana le litokelo tsa ona ho etsa bonnete ba hore ba etsa khetho ba ena le tsebo e feletseng.

b) Litataiso tse latelang li tla sebetsa:

Moo lelapa le anngoeng le lakatsang ho ts‟elisoa ka mobu-ka-mobu mobung oa temo o boholo bo fetang 1,000 m2, LHDA e tla etsa matsapa a ho fumana mobu o mong sebakeng se haufi le lelapa le anngoeng. Moo mobu o joalo o leng ka tlaase ho boholo ba 1,000 m2, mats‟eliso a tla nka sebopeho sa chelete ea tefo ea hang ea sekolokoto (a once-off lump-sum cash payment), e fihletsoeng ka ho ts‟oana le ea mobu oa temo o fetang boholo boo.

Moo LHDA e hlokang ts‟imo, feela karolo e setseng ea ts‟imo e le boholo bo ka tlaase ho 500 m2, LHDA, haeba mong‟a mobu a lumela, e tla ts‟elisa ts‟imo eohle ho kenyeletsa le sebaka se setseng. Moo mong‟a ts‟imo a lakatsang ho tsoela pele ka temo ea seratsoana se setseng, LHDA e tla mo lumella ho etsa joalo „me hona ha ho na ho ama tefo ea mats‟eliso a ts‟imo kaofela.

Malapa a fallisitsoeng libakeng tsa ona „me a se a sena mokhoa oa ho sebelisa thepa tsa bona tse sa angoang, a tla ts‟elisoa bakeng sa thepa tse setseng morao.

Baipehi ba sebelisang mobu o kahar‟a meeli ea tsela e ts‟oahetsoeng tokiso-bocha ke Morero ha ba na ho lokeloa ke mats‟eliso a tahlehelo ea ts‟ebeliso eo. Empa, malapa a lemang mobu o oelang kahar‟a meeli ea tsela moo e sa leng e le ha bona ka molao kapa moetlo, ha ba na ho nkoa e le baipehi, „me ba tla lokeloa ke mats‟eliso bakeng sa tahlehelo ea mobu oo haeba: (i) meeli ea tsela e sa ka ea phatlalatsoa ka molao „me malapa ao a tsebisoa, kapa (ii) haeba mobu oo ha o e-so nkoe ka molao, kapa (iii) haeba ho se litokomane tse bonts‟ang mobu oo o kile oa phatlalatsoa o nkuoe ka molao.

Page 23: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

6 December 2013 16 6 Tsitoe 2013

Phumants’o ea Mobu oa Temo (Replacement Fields) a) Khetho ea lelapa le anngoeng ea phumants‟o ea mobu oa temo (mobu-ka-mobu), e tla kenyoa

moralong oa phalliso le mats‟eliso e le ho netefatsa khetho e joalo. b) Thahasello ea Morero ke hore phumants‟o ea mobu oa temo o be haufi le sebaka sa phalliso.

Phumants‟o ea mobu e tla etsoa ka har‟a tikoloha ea Morero ka hare ho Setereke sa Mokhotlong. LHDA e tla aba bocha mobu o siiloeng ke bafallisuoa ho malapa ao mobu oa bona oa temo o anngoeng ke morero.

c) Phumants‟o ea mobu oa temo (mobu-ka-mobu) e tla ajoa ho latela melaoana ea tataiso e

fumanehang Seqhoaeloang sa 1. d) LHDA e tla netefatsa hore batho/malapa ohle a abetsoeng mobu-ka-mobu, a fumants‟oa

ts‟ireletso le litokelo tsa ho sebelisa mobu o joalo (security of tenure) ho latela lipallo tsa litemana tsa Molao oa Mobu oa 2010.

Mats’eliso a Chelete (Cash) a) Mats‟eliso a chelete a tla nka sebopeho sa tefo ea hang e le bokolokoto (lump sum payment). Chelete

e joalo e tla ts‟eloa bukaneng ea banka ea moamehi (nominated account) kapa letseteng (investment) le butsoeng le libanka kapa litsi tsa molao tsa lichelete. Sebopeho sa tefo se tla khethoa ho etsoe hloko maemo a mekhoa ea boipheliso le litakatso le lithahasello tsa balekane lenyalong le litho tse ling tsa lelapa.

LHDA e tla fana ka lithupelo tse pharaletseng le litemoso sechabeng nako e sale teng pele ho phetheloa khetho ea mefuta ea mats‟eliso. Sena se tla thusa hore ba anngoeng ba fihlele liqeto ba hlaketsoe malebana le khetho tsa mefuta ea mats‟eliso. b) Malapa a khethang mats‟eliso a chelete a tla fuoa tataiso, boeletsi le lithupelo tsa ho kenya

ts‟ebetsong mekhoa e mecha ea boipheliso ho ea ka khetho ea bona. c) Tefo ea hang e bokolokoto (Lump sum payments) e tla etsoa ho latela Leano lena, e ke ke ea

khafisoa. 4.1.4 Lifate le Meru/Letlobo

(Trees and Thickets) a) Tahlehelong ea lifate tsa litholoana le tsa lipalo/patsi, li tla ts‟elisoa ho latela sekepele sa mats‟eliso.

Letlobo la lifate (thickets) le tla methoa ho latela boholo ba sebaka, lifate tsa litholoana le tsa lipalo/patsi li tla methoa ka ho bala sefate ka seng (sheba Seqhoaeloa sa 2).

b) Serapa sa lifate tsa khoebo ea litholoana se tla ts‟elisoa ka sekepele sa khoebo. c) Ha tefo ea mats‟eliso a lifate e se e phethetsoe, mong‟a thepa e joalo o bolokolohing ba ho hleka

kapa ho sebelisa thepa e joalo pele Morero o qala ts‟ebetso.

Page 24: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

6 December 2013 17 6 Tsitoe 2013

4.1.5 Lijalo tse Masimong (Standing Crops)

a) Lijalo tse masimong tse tla angoa ke ts‟ebetso tsa Morero li tla ts‟elisoa ka thoko ho mats‟eliso a

tahlehelo ea mobu oa temo (sheba Seqhoaeloa sa 2). 4.1.6 Balemi ba Seahlolo

(Cultivators with Secondary Land Rights) a) Mong‟a mobu o lenngoeng seahlolo kapa o fanoe ka khiriso, o tla ts‟elisoa ho latela sekepele sa

leano lena. Ts‟enyo ea lijalo e entsoeng ke Morero, mats‟eliso a tahlehelo ea lijalo a tla aroloa ho latela litumellano tse neng li le teng.

b) Batho ba nang le litokelo tsa khiro ea mobu ho beng (joaloka balemi ba seahlolo kapa bahiri), ha

ba na ho ba le litokelo tsa mats‟eliso bakeng sa litahlehelo tsa mobu. 4.1.7 Mabitla

(Graves) Mats‟eliso phallisong ea mabitla ke taba e hlokolosi ho malapa a amehang, „me ka hona, e tla shebisanoa le ho lumellanoa le malapa a anngoeng ka bo mong.

a) Mabitla a ka fallisetsoa sebakeng se teng sa mabitla kapa sebakeng se seng se ts‟oauoeng ka

kopanelo le babusi. b) Ho epolloa le ho fallisa mabitla ho tla etsoa ho latela meetlo kamoo ho tla lumellanoa kateng le

beng ba mabitla. Lits‟enyehelo tsohle phallisong ea mabitla, ho nkella le tse amanang le lits‟ebeletso tsa moetlo, li tla jaroa ke Morero.

c) Ha ho sebaka se tla sebelisoa ke Morero pele mabitla a ho sona a fallisitsoe ho latela khetho ea

beng ba ona.

4.2 Litokelo Lithepeng tsa Sechaba le Litsi tsa Sechaba/’Muso (Entitlements for Communal and Public Assets)

4.2.1 Makhulo le Lisebelisoa tsa Naha

(Rangeland and Useful Natural Resources)

a) Mobu o anngoeng oa sechaba le lisebelisoa tse ho ona, li tla ts‟elisoa ho ipapisitsoe le sekepele sa mats‟eliso (Seqhoaeloa sa 2) ho latela lintlha tse latelang:

Chelete ea mats‟eliso bakeng sa tahlehelo ea lekhulo, lihlahla tsa libeso, limela tsa methokho, majoang a bohlokoa le meroho ea naheng e tla fanoa molemong oa hore ho etsoe matsete a meralo e ananetsoeng ea ntlafatso tlas‟a bolisa ba Makhotla a Puso ea Libaka. Lichelete tsena tsa matsete li tla laoloa ke LHDA molemong oa hore li sebelisoe phethahatsong ea meralo ea ntlafatso e raliloeng le ho lumellanoa ke sechaba le Makhotla a Puso ea Libaka.

Page 25: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

6 December 2013 18 6 Tsitoe 2013

Moo malapa a mang a fallisetsoang ka thoko ho meeli ea libaka tsa Makhotla a bona a Puso ea Libaka, ha a mang a sala ka har‟a tikoloho ea ona, lichelete tsa mats‟eliso a sechaba li tla aroloa pakeng tsa Makhotla a Puso ea Libaka tse amehang, ho ipapisitsoe le palo ea malapa a fallisoang le a salang tikolohong e amehang.

4.2.2 Phepelo ea Metsi

(Water Supplies) Moo Morero o bakileng phokotseho ea phepelo ea metsi ho tsoa mohloling o itseng, ebang ke oa tlholeho kapa oa maiketsetso, LHDA e tla buseletsa mohloli/phepelo eo kapa e fane ka mohloli/phepelo e „ngoe eo bonyane e lekanang le ea pele ka matla, boleng ba metsi le bohaufi moo ho khonehang. Sena se tla fanoa e le karolo ea mats‟eliso ho batho bohle ba anngoeng, ekasitana le sechaba sa baamoheli ba bafallisuoa, „me se etsoa ho ipapisitsoe le Leano la Phumants‟o ea Metsi le Khaho ea Matloana (WATSAN). 4.2.3 Lithepa/Lits’ebeletso tsa Sechaba

(Community-Owned Amenities) a) Meaho ea sechaba le lits‟ebeletso tse anngoeng li tla lokisoa le ho li khutlisetsa boleng ba pele li

senyeha, kapa li tla buseletsoa libakeng tse ts‟oauoeng ka litherisano le sechaba le babusi. b) Ho koaloa hoa litsela, ho tla buseletsoa kapa ho bebofatsoe ka phumants‟o ea litsela tse ncha le

marokho. Moo pusetso ea litsela e seng bobebe, metse e amehileng e tla fuoa khetho ea ho fallisoa ho latela litemana tsa Leano.

4.2.4 Meetlo le Matlotlo

(Cultural Assets) a) Matlotlo le tsa meetlo le bochaba joaloka lits‟oants‟o tse takuoeng mehleng ea khale, li tla tlosoa

tseleng ea ts‟ebetso ea morero pele khaho e ka thakholoa. b) Matlotlo a naha a libopuoa tsa khalekhale tse bopelletsoeng majoeng (Paleontological artefacts) ha li

ka fumanoa nakong ea ts‟ebetso ea morero, li tla tlosoa „me li bolokoe libakeng tse lokelang. 4.2.5 Lithepa tsa Litsi tse Ikemetseng

(Institutional Property)

Thepa tsa litsi tsa lits‟ebeletso tsa sechaba le meaho ea likereke kapa litsi tseo e seng tsa „Muso (NGOs) tse angoeng ke ts‟ebetso tsa Morero li tla ts‟elisoa ka:

tefo ea hang e bokolokoto ea chelete e akarelletsang boleng ba lithepa; kapa

pusetso ka mokhoa oa khaho sebakeng se khethuoeng ka litherisano le setsi se angoeng „moho le lekala la „Muso le laolang ts‟ebeletso ea setsi se joalo.

4.3 Lithepa tsa ‘Muso (Government-Owned Infrastructure)

a) LHDA e tla rerisana le ho hokahana le makala a „Muso malebana le kameho e ka hlahelang

lithepa tsa „Muso. LHDA e tla kenya ts‟ebetsong meralo e kopanetsoeng le mafapha a „Muso e le ho fokotsa sekhahla sa tahlehelo.

Page 26: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

6 December 2013 19 6 Tsitoe 2013

b) Lithepa le lits‟ebeletso tse ling tsa „Muso tse anngoeng ke ts‟ebetso ea khaho ea Morero, li tla

lokisoa le ho behoa maemong, kapa li buseletsoe libakeng tse khethuoeng ka litherisano le babusi. c) Pusetso ea thepa e tla etsoa ho ipapisitsoe le meralo ea paballo le ntlafatso ea tikoloho.

4.4 Likameho tsa Tlaase ho Letamo (Downstream Impacts)

Sechaba se phelang tlaase ho letamo/matamo se nkoa se angoe ka lebaka la phokotseho ea phallo ea metsi a noka tlaase ho lebota la letamo. LHDA e tla kenya ts‟ebetsong meralo e tla akofisa mothamo oa phallo ea metsi (IFR) e le ho fokotsa sekhahla sa litla-morao tsa phokotseho ea phallo.

Page 27: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

6 December 2013 20 6 Tsitoe 2013

5.0 LINTLHA TSE IKHETHANG (SPECIAL PROVISIONS)

5.1 Litsiane tsa Phalliso

(Disturbance Allowance) Litsiane tsa phalliso (disturbance allowance), tse ipapisitseng le sekepele sa mats‟eliso (Seqhoaeloang sa 2) li tla abeloa malapa a anngoeng ke phalliso. Litsiane li tla ajoa ka lilemo tse tharo (3) ho tloha nakong ea ho fihla sebakeng se secha sa phalliso. Ha ele malapa a khethileng ho fallela moo a ikhethetseng teng (self-relocation), litsiane tsa lilemo tse tharo li tla ajoa ka sebopeho sa tefo e feletseng ea hang e le bokoloto (once-off payment). 5.1.1 Litsiane tsa Phahahamiso

(Minimun Threshold /Top-up payment) Litsiane tse tlatsetsang mekhoa oa boipheliso ea lelapa li tla abeloa malapa a tlokotsing „me ao maphelo a ona a leng ka tlaase ho moeli o amohelehang oa boipheliso. Litsiane li tla ajoa ka lilemo tse leshome (10) ho tloha nakong ea ho fihla ha lelapa sebakeng se secha sa phalliso (sheba Seqhoaeloang sa 2).

5.2 Ts’ehetso Nakong ea Phalliso (Evacuation Assistance)

LHDA e tla fana ka mokhoa oa ho thotha thepa ho malapa a bafalli le likhoebo e le ho tsamaisa lithepa ho kenyeletsa le liphoofolo ho leba moo Morero o a lokiselitseng teng. Malapa a khethileng ho iphallisetsa moo a ikhethetseng teng ona a tla abeloa litsiane tsa ho thotha tse sa feteng sekepele se behiloeng sa mats‟eliso (Seqhoaeloa sa 2).

5.3 Mekhoa ea Boipheliso (Livelihoods Diversification)

Mats‟eliso le mehato e meng e ts‟ehetsang phalliso, ke karolo ea bohlokoa khutlisetsong ea mekhoa ea boipheliso. Ho lebeletsoe hore mananeo a khutlisetso ea mekhoa ea boipheliso, a tla akarelletsa litho tsohle tsa lelapa le anngoeng. Mekhoa ea bopheliso e tla kenyeletsa tse latelang:

ts‟ebeliso ea mobu;

khiro mesebetsing;

ho kena khoebong. Mekhoa ea khutlisetso ea boipheliso e tla khethoa ka litherisano le sechaba se angoeng. Mekhoa e khethiloeng e tla etsetsoa boithuto bo tebileng (detailed feasibility studies), bo tla lateloa ke meralo e tebileng ea bophethahatsi. Pusetso ea mekhoa ea boipheliso e tla kenyoa ts‟ebetsong kahar‟a mananeo a ntlafatso ea moshoelella (sustainable development) le ho nka menyetla ea mekhoa e mecha ea ho kenya chelete.

Page 28: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

6 December 2013 21 6 Tsitoe 2013

5.4 Malapa a Tlokotsing (Vulnerable Households)

LHDA e tla hloaea le ho ngolisa malapa ohle a kahare ho sebaka sa Morero, haholo-holo a tlokotsing „me a ka angoang ka kotloloho ke morero. Malapa ohle a hlokomelang likhutsana, batho ba mafu a senang pheko, le ba phelang le bokooa, ba oela mokhahlelong ona. LHDA e tla theha moeli o amohelehang oa boemo ba boipheliso, oo ka ona ho tla methoa bokhoni ba boipheliso ba lelapa le tlokotsing. Moeli ona o tla phatlalatsoa selemo le selemo ho latela sekepele sa mats‟eliso. Phapano pakeng tsa bokhoni ba lelapa papisong le moeli o amohelehang oa boipheliso e tla sebetsoa. Ha ho fumanoa boemo ba lelapa bo le ka tlaase ho moeli, LHDA e tla lefa phapano ka nako ea lilemo tse leshome (10). Mekhoa e meng ea ts‟ehetso ho batho ba tlokotsing e tla hapella tse latelang:

thupelo tsa litsebo tse hlokahalang menyetleng e hlahang;

menyetla ea ho kena khoebong (ho hlokahala pele boithuto bo tebileng);

lits‟ehetso tsa ho kena mananeong a ho loants‟a bofuma/boiketlo ba sechaba. 5.4.1 Likhutsana

(Orphans) Mats‟eliso a thepa e anngoeng ea likhutsana a tla fetisetsoa taolong le tlhokomelong ea Ofisi ea Mohlokomeli oa Lithepa tsa Bafu le Litokelo tsa Likhutsana (Master of the High Court).

5.5 Baamoheli ba Bafallisuoa (Host Communities)

Sechaba se amohelang malapa a suthisitsoeng libakeng tsa ona ke Morero se tla nkoa se anngoe ke Morero. Sechaba sa metse e amohetseng bafallisuoa se tla ts‟elisoa ho latela Leano lena bakeng sa litahlehelo tseo ba bileng le tsona ka lebaka la ts‟ebetso tsa phalliso. Mehato ea pebofatso ea tahlehelo e tla bopelloa meralong ea phalliso le mats‟eliso „me e tla hlahlojoa ka litherisano le baamoheli le babusi. Litherisano tsena li tla sebelisoa e le sethala sa ts‟uts‟umetso ea kamohelano lipakeng tsa bafallisuoa le baamoheli.

5.6 Tharollo ea Litletlebo (Grievance and Dispute Resolution)

LHDA e tla hlomamisa mecha e lokelang ea tlaleho le tharollo ea litletlebo tse amanang le ts‟ebetso ea morero. Bohle ba nang le litletlebo khahlanong le Morero ba lebeletsoe ho latela mecha ena. Khato ena e bohlokoa boiphihlelong ba lits‟ia tsa ponaletso ea ts‟ebetso ea Morero. Mocha oa pele oa tlaleho le tharollo ea litletlebo ke ho kenya tletlebo komiting ea lehokela e tla e hlahloba le ho e fetisetsa ho LHDA eo eona e tla etsa lipatlisitso le ho fana ka tharollo. Lipatlisiso li tla etsoa ka ts‟ebelisano-„moho le komiti ea lehokela, babusi le mahlokare a tletlebang. Haeba tletlebo e rarolleha ka katleho, foromo ea netefatso e tla tekeneloa ke molli, boemeli ba komiti ea lehokela, LHDA le babusi.

Page 29: MORERO OA METSI A LIHLABA TSA LESOTHO (LESOTHO HIGHLANDS ... Pha… · 13 tlhakola 2014 i 13 february 2014 morero oa metsi a lihlaba tsa lesotho (lesotho highlands water project (lhwp))

Morero oa Metsi a Lihlaba tsa Lesotho Lesotho Highlands Water Project Mokhahlelo oa II Phase II

Leano la Mats‟eliso (Thlophiso ea 4)

Compensation Policy (4th Draft)

6 December 2013 22 6 Tsitoe 2013

Mocha oa bobeli: ha tletlebo e sa rarolleha mothating oa pele, molli a ka atamela ofisi ea Monamoli kapa makhotla a molao.

5.7 Bolisa le Bohlahlobi (Monitoring and Evaluation)

Moralo oa ts‟ebetso oa mats‟eliso le phalliso o tla beoa leihlo/saloa morao ho fumana katleho ea moralo oo oa phalliso nchafatsong ea mekhoa ea boipheliso, phanong ea mats‟eliso, litherisanong le ho kenyeng letsoho/ho nkeng karolo ha ba anngoeng, le mokoka oa liteko tsa khutlisetso ea mekhoa ea boipheliso. Sepheo-kakaretso sa bolisa/ts‟alo-morao e tla ba ho fana ka tlaleho le ho pepesa liqholotso le likatleho tse fihletsoeng phethahatsong ea moralo oa phalliso le mats‟eliso. Lipalo tsa maemo a boipheliso le maphelo a sechaba tse ileng tsa bokelloa nakong ea ho raloa ha phalliso le boithuto bo tebileng, li tla sebelisoa ho aha motheo oa mantlha oa papiso (baseline information). Lipalo tsena tsa maemo pele morero o thakhoha, li tla fana ka lits‟upo (indicators) tse tla sebelisoa nakong ea peo-leihlo ha ho methoa likatleho tsa meralo. Peo-leihlo e tla etsoa khafetsa ka linako tse arohantsoeng ka ho lekana e le ho hlahloba liphetoho tse ka bang teng maemong a boipheliso le phethahatsong ea meralo e kentsoeng ts‟ebetsong. Maikemisetso le sepheo sa Morero ke ho boloka maemo a maphelo a sa theoha boemong ba pele Morero o qala ts‟ebetso. Moifo oa Litsebi ka tsa Tikoloho (Panel of Environment Experts (PoE)) o tla etsa ts‟alo-morao ea khafetsa phethahatsong ea meralo ea phalliso le mats‟eliso. Moifo o tla fana ka boeletsi le likhothaletso nakong ea phethelo e „ngoe le e „ngoe ea leeto la peo-leihlo/ts‟alo-morao. Komisi ea Botsamaisi ba Morero oa Metsi a Lihlaba (LHWC) e tla theha Komiti e Ikemetseng ea Peo-Leihlo (Independent Oversight Committee (IOC)) ho fana ka bolisa phethahatsong ea ts‟ebetso ea Morero ka kakaretso.