moŢnosti razvoja turizma v kostelu - core.ac.uk · matični poklici oziroma strokovni profili v...

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Smer: Organizacija in management kadrovskih in

izobraţevalnih procesov

MOŢNOSTI RAZVOJA TURIZMA V

KOSTELU

Mentor: red. prof. dr. Joţe Florjančič Kandidatka: Nataša Patafta

Kranj, maj 2011

ZAHVALA

Z velikim zadovoljstvom se zahvaljujem profesorju dr. Joţetu Florjančiču, docentki

Mojci Bernik ter vsem, ki so mi na kakršenkoli način pomagali pri izdelavi

diplomskega dela.

Zahvaljujem se tudi lektorici gospe Martini Kočevar, ki je lektorirala diplomsko

nalogo.

POVZETEK

Glede na to, da sama ţivim blizu Kostela in ker me ţe od samega začetka študija

zanima področje turizma, sem se odločila, da študij na Fakulteti za organizacijske

vede zaključim z diplomskim delom, povezanim z razvojem turizma v eni izmed

najmanjših občin, občini Kostel, ki leţi na samem jugu Slovenije. To so kraji z

bogato zgodovino ter bogatimi naravnimi danostmi, ki bi se jih dalo še bolje

izkoristiti ter v ta del Slovenije tako pripeljati veliko več turistov ter obiskovalcev,

saj menim, da so osnove in pogoji za to odlični.

Poleg teoretične podlage, ki je navedena v uvodnem delu, je v nadaljevanju

diplomske naloge sistematično prikazano današnje stanje turizma v Kostelu. V

zaključnem delu pa je prikazano raziskovalno delo, anketi. Cilj prve je bil ugotoviti,

kaj o trenutnem in bodočem stanju Kostela menijo prebivalci Kostela, druga anketa

pa je bila opravljena na populaciji širom Slovenije. Nekateri pomembni podatki, ki

so pridobljeni na podlagi različnih pogovorov s tamkajšnjimi odgovornimi in

zaposlenimi na področju turizma ter njegove rasti. Naredili smo tudi SWOT analizo,

kjer smo ugotavljali prednosti, slabosti, priloţnosti in nevarnosti turizma ter

njegovega razvoja.

KLJUČNE BESEDE

- občina Kostel

- reka Kolpa

- turizem

- management

ABSTRACT

Based on the fact that I live in the vicinity of Kostel and that my interest has always

been drawn to tourism, I decided to graduate at Faculty of Organizational Sciences

with diploma work, which would base on tourism development in one of the smallest

communities in the south of Slovenia, Kostel. These places are rich with history and

nature, which could be used to attract more tourists into these areas. That would help

in community development.

Beside theoretical part, which is at the beginning of the diploma work, the further

text describes current situation of tourism in Kostel. At the end of the diploma work,

there are some surveys and research. The goal of the first survey was to determine

what local inhabitants of Kostel think of present and future tourism in Kostel, while

the second survey was done throughout Slovenia. Some important data were

collected through various conversations with local people and employees

accountable for tourism development and growth. We have also performed SWOT

analysis to determine advantages, weaknesses opportunities and dangers of tourism

and its development.

KEYWORDS

- Community Kostel

- Kolpa river

- Tourism

- Management

KAZALO

1. UVOD ................................................................................................................... 1

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA .................................................................. 1

1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA ........................................................................ 1

1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE .............................................................. 2

1.4. METODE DELA .......................................................................................... 2

2. POJMI MANAGEMENTA ............................................................................... 2

2.1. KADROVSKI MANAGEMENT ................................................................. 4

2.2. FINANČNI MANAGEMENT ...................................................................... 5

2.3. DESTINACIJSKI MANAGEMENT ............................................................ 5

3. PREDSTAVITEV KOSTELA ........................................................................... 6

3.1. ZGODOVINA ............................................................................................... 6

3.2. OBRT V KOSTELU ..................................................................................... 6

3.3. GEOGRAFSKA LEGA ................................................................................ 7

3.4. OBČINA KOSTEL ....................................................................................... 7

3.5. GOSPODARSTVO V KOSTELU ................................................................ 9

3.6. TRANZITNA LEGA .................................................................................. 10

4. TURIZEM ......................................................................................................... 11

4.1. VRSTE TURIZMA ..................................................................................... 11

4.2. OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV V TURIZMU ............................ 12

4.3. VPLIVI TURIZMA .................................................................................... 15

4.4. TURIZEM IN GOSPODARSKA KRIZA .................................................. 19

4.5. AKTUALNI TRENDI NA SLOVENSKEM TURISTIČNEM TRGU ...... 19

5. TURIZEM V KOSTELU ................................................................................. 21

5.1. KOSTELSKE ZNAMENITOSTI ............................................................... 21

5.2. NASTANITVENE KAPACITETE ............................................................ 25

5.3. PRIREDITVE V OBČINI KOSTEL .......................................................... 26

5.4. TRŢENJE TURISTIČNE PONUDBE ........................................................ 27

5.5. SVET KOLPE ............................................................................................. 27

5.6. NATURA 2000 ........................................................................................... 28

5.7. GOSPODARSTVO IN TURIZEM ............................................................. 29

6. PRIHODNOST KRAJA ................................................................................... 30

6.1. RAZVOJ TURIZMA .................................................................................. 30

6.2. VIZIJA IN CILJI RAZVOJA DO LETA 2015 ........................................... 31

6.3. IZVEDBENE AKTIVNOSTI V OBČINI KOSTEL 2010-2015 ................ 32

6.4. INVESTIRANJE ......................................................................................... 33

6.5. SWOT ANALIZA ....................................................................................... 35

7. RAZISKAVA .................................................................................................... 36

8. ZAKLJUČEK ................................................................................................... 44

9. LITERATURA IN VIRI .................................................................................. 45

10. PRILOGE .......................................................................................................... 47

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ______________________________________________________________________________________________________

Nataša Patafta: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu stran 1

1. UVOD

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA

Hribi, doline, prelepi in bogati gozdovi, reke, številne jame, razgiban teren za večino

športnih aktivnosti, ugodna klima in še mnogo drugih stvari. Vse to so bogastva, ki

jih premore naša Republika Slovenija in na skrajnem jugu naše drţave, se razprostira

majhna, redko poseljena in samotna občina Kostel, ki iz dneva v dan postaja

prepoznavnejša in zanimivejša za vedno več ljudi širom Slovenije in tudi ljudi izven

naših meja. Kako pa je tu razširjen turizem ter kakšni so pogoji za turizem in njegov

razvoj ter napredek pa je le peščica vprašanj, ki se nam zlahka zastavijo. A kot vemo,

je najti odgovor na vprašanje navadno teţje, kot pa ga zastaviti in tudi tu je tako. S

takšnimi in podobnimi vprašanji ter odgovori nanje se bomo srečali v diplomski

nalogi.

Mnenja sem, tako kot marsikdo drug, da se je v Kostelu v zadnjih letih naredilo

veliko na področju turizma in da je bilo namenjenih ogromno sredstev v ta namen.

Dejstvo pa seveda je, da je bila občina ustanovljena šele pred 12 leti in da je za

turizem in njegov razvoj potreben določen čas.

Raziskala bom, kako pomemben je management v turizmu na podeţelju – torej tam,

kjer je turizem še v povojih, ima pa izvrstne temelje, da se razvije v enega izmed

najmočnejših pri nas. Kar zadeva turizem, so se na tem območju stvari začele

spreminjati ob osamosvojitvi Slovenije. Ker se je vedelo, da se Kostel zaradi slabih

naravnih moţnosti ne more industrializirati, so se s turizmom začeli ukvarjati prav

ljudje sami.

Torej kaj so storili, česa niso, kaj še nameravajo, kakšna je stopnja razvitosti turizma

danes, kakšna je vloga managementa v turizmu na tem območju, kako pomemben je

turizem v občini Kostel za ohranitev občine, s kakšnimi metodami in ukrepi

ohranjajo in izboljšujejo stanje v občini, kako in na kakšen način izboljšati turizem

ter privabiti v te kraje še več obiskovalcev, nas bo zanimalo v naslednjih poglavjih

diplomskega dela.

Z ljudmi se bom o teh vprašanjih osebno pogovorila, izvedla bom anketo med občani

občine Kostel ter občani drugih, bolj oddaljenih občin.

1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA

Čeprav se diplomska naloga nanaša na raziskovanje turizma in njegovega napredka v

občini Kostel, bom poleg turizma zajela tudi preostale gospodarske panoge, ki so

tako ali drugače povezane s turizmom. Torej za delovno okolje štejem celotno občino

Kostel z vsemi naravnimi in kulturnimi danostmi, lokalno infrastrukturo, podjetje,

storitvenimi dejavnostmi, z vplivom politike na lokalni in drţavni ravni. V delovno

okolje štejem tudi neposredno sosedo občino Osilnica.

Seveda pa so bistvo vsega ljudje – individuumi in narava, saj so gonilna sila ne samo

ţivljenja, temveč tudi napredka in sprememb.



1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

Pri nastajanju diplomskega dela posebnih teţav in omejitev nisem imela. Omenim

naj, da so podatki in rezultati tudi plod vključenosti velikega števila ljudi in morda je

bilo prav zbiranje podatkov, usklajevanje terminov, izvrševanje intervjujev

najzahtevnejše pri tem. Izpostavila bi tekoče delo z anketiranimi, saj je to potekalo

brezhibno, torej v nasprotju z mojimi pričakovanji, ko je bilo delo še v povojih.

Zelo vesela sem, da so mi posamezniki s privolitvijo v pogovor ter s hitrim in

poglobljenim izpolnjevanjem vprašalnikov omogočili prikazati, kakšno je njihovo

mišljenje na zastavljena vprašanja. Poudarila bi, da so bili tako občani kot tudi

vodilni na poloţajih v Občini Kostel ter Zavodu za kulturo in turizem zelo veseli, ko

sem jim predstavila svoj načrt diplomskega dela in ţe takoj ponudili kakršnokoli

sodelovanje in pomoč. Predvsem zato menim, da je moje delo potekalo skoraj

brezhibno, saj je bil tim motiviran in usklajen. Med pisanjem diplomskega dela ter

intenzivnim iskanjem podatkov in odkrivanjem čudovitega predela občine Kostel, se

mi je ponudila tudi zaposlitev na Zavodu za kulturo in turizem Kostel. Zaposlena

sem kot pomočnica za razvoj in turizem, kjer sem prav tako pridobila veliko

uporabnih informacij. To mi je seveda malce olajšalo delo, saj sem praktično vsak

dan v Kostelu in tako laţje pridobim določene informacije, ljudi, ki jih sedaj tudi

bolje poznam. Pred zaposlitvijo je bilo delo bolj zapleteno, potrebnih je bilo veliko

usklajevanj, logističnih zadev in podobno.

1.4. METODE DELA

Metode dela, ki so uporabljene pri izdelavi diplomskega dela, temeljijo na teoretični

preučitvi literature in analitičnemu pristopu. Uporabljena so spoznanja, pridobljena v

drugem okolju ali objavljena v strokovnih člankih, revijah, spletnih straneh.

Uporabila sem anketiranje, kjer so bili vključeni tako občani Kostela, občani drugih,

bolj oddaljenih občin ter tudi zaposleni, ki delujejo na tem področju.

2. POJMI MANAGEMENTA

MANAGEMENT je proizvod in temeljni kamen sodobne druţbe. Je proces izvajanja

planiranja, organiziranja, vodenja, kontrole ljudi in ostalih resursov z namenom

doseganja postavljenih ciljev podjetja.

Razvoj managementa je povezan z razvojem industrijske druţbe. Vendar

management ni omejen samo na industrijska podjetja. Uporabo določenih praktičnih

izkušenj in teoretičnih spoznanj s področja managementa lahko apliciramo na

različna področja, predvsem na tista, na katerih so ljudje povezani v različne

organizacijske oblike.



Za izvajanje posamezne vrste nalog managementa so potrebna različna znanja:

konceptualna znanja, ki obsegajo sposobnost generiranja posameznih pojavov

v celoto in razumevanje le-teh;

vodstvena znanja, ki obsegajo vsa potrebna znanja z vidika tehnik in metod

vodenja ter temeljna znanja s področja medčloveških odnosov, delo s

skupinami in delovnimi timi;

tehnična znanja so specifična znanja s posameznih funkcionalnih področij in

obsegajo poznavanje metod in tehnik dela na strokovnem področju.

Osnovne ravni managementa:

niţji manager je neposredno odgovoren za proizvajanje izdelkov ali storitev;

srednji manager v skladu s svojimi pooblastili usklajuje delo niţjih

managerjev;

višji manager je odgovoren za splošno usmerjanje dejavnosti v organizaciji;

funkcijski manager usklajuje delo zaposlenih na kakšnem specialnem

področju dejavnosti, npr.: v računovodstvu, marketingu, pri financah v

proizvodnji itd.;

generalni manager je odgovoren za vodenje vseh dejavnosti v sestavljeni

organizacijski enoti ali celotni organizaciji. Višji managerji so po definiciji

generalni managerji.

Management je eden od najpomembnejših dejavnikov učinkovitosti in uspešnosti

podjetja, v kar nihče ne dvomi. Zato obstaja v razvitem svetu izredno zanimanje za

področje managementa. Zanimanje za management se kaţe v poplavi znanstvenih in

strokovnih del, managerskih šol, tečajev in raznih drugih oblik izobraţevanja. Peter

Drucker je pomembnost managementa opredelil z besedami, da je management

''glavni resurs razvitih drţav in najpotrebnejši resurs nerazvitih'', kot navaja Certo

(1992, stran 5).



Višje vodstvo

Niţje vodstvo

Konceptualna

znanja

Vodstvena

znanja

Tehnična znanja

Najvišje vodstvo

Slika 1: Ravni managementa in struktura potrebnih znanj (Certo, 1992)

2.1. KADROVSKI MANAGEMENT

Dobro je znano, da se turistična dejavnost niti ne začne niti ne uspe kar sama od

sebe. Je neke vrste podjetje, katere glavni pogon in voznik je človek. Vendar

nekvaliteten, nemotiviran človek tudi ne more uspešno voditi in upravljati dejavnosti.

Pomembno je torej, da mora biti kader ustrezno usposobljen ter motiviran, saj bo le z

ustrezno motivacijo veselje do dela večje, s tem pa tudi kakovost.

Vzemimo za primer hotel, ki je tipična organizacijska oblika, za delovanje katerega

so pomembni prav vsi, direktor, vodja prodaje, vodja kadrovske sluţbe, animatorji,

receptorji, natakarji, kuharji, sobarice ter mnogi drugi, ki sestavljajo zaključeno

celoto podjetja. Ker je v takšni organizaciji vključenih veliko ljudi, mora biti tudi

odnos v kadrovski hierarhiji na ustreznem nivoju, da se lahko ohranja volja do dela,

ţelja po napredku ter motivacija, ki je osnova, da takšna organizacija deluje

brezhibno. Kadrovska sluţba ureja kadrovsko politiko podjetja in tudi kadrovsko

razvojno politiko (nadaljnja izobraţevanja, moţnost napredovanja, itd.)

Temeljni kadrovski vir so šole, ki izobraţujejo za matične poklice določene

dejavnosti. Matični poklici oziroma strokovni profili v gostinsko-turistični dejavnosti

pa so: tehnolog kuharstva, tehnik kuharstva, kuharski pomočnik, pomoţni gostinski

delavec, hotelska gospodinja, tehnik streţbe, natakar, natakarski pomočnik, receptor.



2.2. FINANČNI MANAGEMENT

Pomembno je imeti finančne plane, od kod se kaj financira. Predvsem je to

pomembno za tiste dejavnosti, ki so v turizmu nujno potrebne in ne prinašajo

dobička. Problem je zajemanje stroškov ne samo v turističnih dejavnostih in politika

cen. Pri turizmu je velik problem financiranje v času nizkega povpraševanja (izven

glavne sezone), ko navadno ugotavljamo večje stroške kot prihodke in se dejansko

financiramo iz prihodkov, ki smo jih ustvarili v času največjega povpraševanja.

Pomembno je obvladovati strategijo diferenciacije cen glede na različne dejavnike

(čas, obseg gostov, prostorski kriterij itd). Cene moramo oblikovati za vsakega gosta

posebej, saj vsak gost ne zapravi enako v istem času in kraju. Ne gre pozabiti tudi na

turistične agencije, ki s svojo politiko cen dosegajo drugačne cene, saj pomembno

vlogo tu igrajo provizijo. V vsakem primeru pa se nam splača, saj agencije zakupijo

kapacitete za prihodnost, ki pa bi lahko ostale neprodane.

2.3. DESTINACIJSKI MANAGEMENT

Destinacijski management (ang. Destination management) bi lahko prevedli kot

»vodenje« oziroma »upravljanje turističnih ciljev«. Destinacijski management je

usklajeno (so)delovanje vseh turističnih in zainteresiranih dejavnikov v okolju, ki

zavzema vsa obdobja turističnega razvojnega cikla, kot navaja Brezovec (2004).

Rok V. Klaničnik izpostavlja hiter pregled funkcij, fokusov, ciljev in odgovornosti

destinacijskega managementa:

funkcije destinacijskega managementa: načrtovanje, razvoj, ohranjanje,

marketing in poslovanje;

fokusi destincijskega managementa: donosi investicij, zaščita okolja,

ustvarjanje nove vrednosti, zadovoljevanje turistov ter rast dobička;

cilji destinacijskega managementa: trajnostni odnos, konkurenčen odnos med

vrednostjo in ceno, standardi donosnosti ter dobičkonosnost;

odgovornost destinacijskega managementa pa je razdeljena med investitorje,

politike, menedţerje in lastnike.



3. PREDSTAVITEV KOSTELA

3.1. ZGODOVINA

Pokrajina je ime dobila po gradu iz leta 1336, ki je skozi zgodovino menjal več

lastnikov. Ker je preko Kostela potekala ena glavnih turških poti, so se ga leta 1578

polastili Turki in ga oropali. V grad so prišli z zvijačo, in sicer so se oblekli v nošo

Hrvatov, nekateri so imeli v rokah tudi dojenčke, in se predstavili za ubeţnike,

ponoči pa so odprli vrata svojim pajdašem in jih spustili v grad. S koncem turških

vpadov se je izseljevanje Kostelcev prenehalo vse do začetka 20. stoletja, ko so se

zaradi revščine izseljevali v Ameriko. Grad je nato vse do leta 1809 uspešno

kljuboval vsem zgodovinskim prilikam in neprilikam. Tistega leta so ga poţgali

Napoleonovi vojaki v odgovor na upor domačinov.

3.2. OBRT V KOSTELU

Krošnjarjenje ali ''obzeranje'' je bilo za Kostel pomemben ekonomski dejavnik, s

katerim so pomagali vzdrţevati svoja gospodarstva in druţine, saj so najbolj vztrajni

s tem opravilom zasluţili več, kot pa bi s kmetovanjem na skopi zemlji. Krošnjarji so

se ukvarjali s preprodajo blaga. Organizirana trgovina jih je potisnila na rob

trgovanja, zato so bili prisiljeni trgovati z blagom, ki za stalnega trgovca ni bilo

zanimivo. Krošnjarji so se znašli po svoje. V mesta so prihajali zvečer, kjer so svoje

blago ponujali po gostilnah in kavarnah ali pa so jeseni pekli in prodajali kostanj,

včasih tudi krompir in koruzo. Trgovali so z ţivino, pridelki in platnom. Hkrati pa so

tihotapili (''švercali'') sol, olje, olive, tobak in razne dišave v značilnem krošnjarskem

košu. Krošnjarji so seboj nosili tudi neke vrste srečelov, igro ''fiks-niks''. Čeprav

krošnjarjenje ni bilo lahko opravilo, skoraj ni bilo kostelske vasi brez krošnjarja.

Krošnjarstvo kot panoga je po osvoboditvi zamrlo, nekaj časa se je ohranila le še

peka kostanja. Ljudje so se začeli izseljevati v večje kraje, predvsem Kočevje pa tudi

v Ribnico in Ljubljano, doma so ostali le ostareli starši in vasi so se začele prazniti. Postopoma so prenehale obratovati tudi trgovine in Kostelsko se je začelo

spreminjati v še en pozabljen in odmaknjen predel Slovenije.

Ostale obrtne dejavnosti: mlinarstvo, krojaštvo in čevljarstvo, mizarstvo in tesarstvo

(mizar – ''tišljar''), ţivilska obrt, ţaganje hlodov, gostinstvo (''bertije''), kovaštvo itd.

Slika 3: Kostelski krošnjar Slika 2: Peka kostanja



3.3. GEOGRAFSKA LEGA

Kostel je razgibana gozdnata pokrajina

na jugu Slovenije. Leţi na levem bregu

reke Kolpe ob hrvaški meji. Meja

Kostela poteka od Grglja do Srobotnika

ob Kolpi, od tod se vzpenja po pobočju

zahodnega roba gozda Struţnice, čez

polje med Dolenjo Brigo in Jesenovim

Vrtom, mimo Ajblja, Kaptola na

Ograjsko Gmajno in se nadaljuje po

robu Zdihovske stene po vrhu 695 m

visoke Jelovice in po grebenu nad

Kolpo z zaključkom pri Grglju.

3.4. OBČINA KOSTEL

Pokrajina Kostel je od leta 1999 tudi samostojna občina, vodi jo ţupan Valentin

Juţnič in spada med tiste z najmanj prebivalci - pribliţno 600 jih je, od tega večina

starejših od 60 let. Število se poveča ob vikendih, počitnicah in prazničnih dneh, ko

se v obnovljene hiše, spremenjene v vikende, vrnejo izseljeni domačini, ki so si novi

dom ustvarili večinoma v Kočevju in okolici. Še 100 let nazaj je v 54 vaseh in 16

zaselkih ţivelo 3000 ljudi, danes pa je večina vasi opustelih ali pa v njih ţivi le po

nekaj domačinov. Razlog za izseljevanje je seveda ekonomske narave, saj gre za

neindustrializirano območje, zaradi maloštevilnega prebivalstva pa tudi druge

storitve ne pridejo v poštev. Pred kratkim se je v vasi zaprla edina, zasebna trgovina

z ţivili. Tudi med tistimi, ki še ţivijo v Kostelu in so delovno aktivni, jih le peščica

dela v okolici svojega doma, ostali se vozijo na delo drugam, predvsem v Kočevje.

Slika 4: Geografski prikaz občine Kostel

Slika 5: Slovenija - občina Kostel



STATISTIKA OBČINE KOSTEL

OBČINA KOSTEL – podatki za leto 2008 Površina km2 56

Število prebivalcev 647

Število moških 339

Število ţensk 308

Naravni prirast -3

Skupni prirast -19

Število otrok v vrtcih 18

Število učencev v osnovnih šolah 37

Število dijakov (po prebivališču) 11

Število študentov (po prebivališču) 25

Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) 252

Število zaposlenih oseb 109

Število samozaposlenih oseb 30

Število registriranih brezposelnih oseb 28

Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR) 1227,57

Število podjetij 43

Prihodek podjetij (1000 EUR) 6.371

Število stanovanj , stanovanjski skladi 591

Količina zbranih komunalnih odpadkov (tone) 204

Tabela 1: Statistika občine Kostel (vir: SURS)

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA

Slika 6: Organizacijska struktura občine Kostel (vir: http://www.kostel.si)

Občina Kostel

Podžupan Župan

Občinska uprava občine

Tajnik občinske uprave

Tajnica funkcionarja

Občinskisvet

Nadzorni odbor

Delovnatelesa

Komisija za mandatna vprašanja

Odbor za negospodarstvo

Odbor za gospodarstvo

Odbor za okolje in prostor

http://www.kostel.si/



3.5. GOSPODARSTVO V KOSTELU

V letu 2006 se je zgodil v Kostelu velik premik na področju gospodarstva.

Osrednji dogodek je bil odprtje novozgrajene polnilnice Costella, katere lastnica je

druţba Uskok d.o.o., objekt pa je opremljen s sodobno polnilno linijo.

Polnilnica vode blagovne znamke Costella se sicer nahaja na območju, ki je 97-

odstotno pokrito z mešanim gozdom in je praktično neposeljeno ter neobremenjeno z

industrijsko ali kmetijsko dejavnostjo. Voda je po navedbah druţbe Uskok

kakovostna in bakteriološko čista, zato je na podlagi pravilnika o mineralni, izvirski

in namizni vodi Costella prejela naziv naravna mineralna voda.

Naravno mineralno vodo črpajo iz vrtine neposredno ob polnilnici do globine 95 m.

Polnilnica vode pri postopku polnjenja uporablja popolnoma avtomatizirano polnilno

linijo in zato vode ni potrebno dodatno stabilizirati ali drugače tehnološko

obdelovati.

Slika 7: Polnilnica Costella ter prostori Občine Kostel



3.6. TRANZITNA LEGA

Kostel ima pomembno tranzitno lego na poti iz osrednje Slovenije proti Delnicam in

severni Dalmaciji ter Kvarnerju, saj skozi najpomembnejše in najbolj naseljene dele

občine poteka drţavna magistralna cesta Ljubljana – Kočevje – Petrina - Delnice –

Reka. V občini Kostel se nahaja pomemben mednarodni mejni prehod Petrina,

katerega vsako leto prečka več sto tisoč vozil.

Tranzit na mejnem prehodu Petrina v preteklih štirih letih beleţi konstanten trend

padanja. Vzroke za to gre iskati predvsem v uvedbi vinjetnega plačila avtocest,

zaradi česar se potniki posluţujejo alternativnih smeri speljanih po avtocestah, ki

omogočajo hitrejši, vendar manj atraktiven dostop do cilja. Zniţanje obsega tranzita

pa je prav tako posledica zniţanja števila turističnih potovanj na sosednjo Hrvaško v

preteklih dveh letih, kar je posledica gospodarske krize.

Kljub trendu zmanjševanja, število prestopov mejnega prehoda ni zanemarljivo. V

letu 2010 naj bi prehod prečkalo pribliţno 400.000 vozil.

Omenjene potnike je potrebno z ustrezno turistično in gostinsko ponudbo pritegniti k

obisku Kostela in ne dovoliti, da gredo le mimo.

190000

240000

290000

340000

2007 2008 2009 2010

Podatki o tranzitu na mejnem prehodu Petrina

(št. vozil)

vstop

izstop

Slika 8: Podatki o tranzitu na mejnem prehodu Petrina (vir: ZKTK)



4. TURIZEM

Besedo ''turist'' prvič zasledimo v Angliji okoli leta 1800, leta 1811 pa se ji je

pridruţil še pojem ''turizem''. Pojma naj bi nastala iz angleškega glagola ''to tour''

oziroma iz stare francoske besede ''tour'', ki pomeni kroţno potovati, gibati se.

Obstajajo pa še podrobnejše raziskave izvora teh pojmov.

Turizem je zelo raznovrsten ter hkrati gospodarski in druţbeni pojav širokega

pomena, zato ga je bilo posledično teţko natančno opredeliti v eni sami definiciji in

še danes je temu tako. Kot je znano, je definicij turizma toliko, kolikor je avtorjev,

zatorej nobena od številnih definicij ni popolna, turizem pa se izjemno hitro razvija

in širi svoja obzorja v vse smeri.

Na mednarodnem srečanju strokovnjakov statistikov v Ottawi leta 1991 so oblikovali

novo definicijo turizma, ki naj bi olajšala delo vsem, ki spremljajo dogajanje v

turizmu. Definicija se glasi: »Turizem je splet odnosov in pojavov, povezanih z

aktivnostjo oseb, ki potujejo in bivajo v krajih izven stalnega bivališča neprekinjeno

do največ enega leta zaradi preţivljanja prostega časa, poslovnih in drugih razlogov.«

(Zorko, 1999, str.19)

4.1. VRSTE TURIZMA

Poznamo številne vrste turizma kot so počitniški, gorski, kmečki, športni,

kongresni, igralniško-zabavni, zdraviliški, lovski itd.

Pri razvoju posamezne veje turizma je potrebno vedeti, za katero vrsto turizma

imamo naravne danosti, katere so naše prednosti pred ostalimi konkurenti, kam

vlagati razpoloţljiva sredstva in tako najbolje zadovoljiti potrebe turistov in

izvajalcev.

Poznavanje in razumevanje različnih vrst turizma je pomembno zaradi boljšega

razumevanja ekonomske vloge, priprave turistične ponudbe in predvidevanja

turističnega povpraševanja.

Vrste turizma opredeljujejo različni kriteriji, med katerimi so najpogostejši:

izvor in stalno bivališče;

vpliv na plačilno bilanco;

smer gibanja;

dolţina bivanja;

letni čas in sezona;

organizacija potovanja;

starost;

število udeleţencev, motiv itd.



4.2. OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV V TURIZMU

Če ţelimo razumeti strokovno gradivo, se vanj poglobiti ter hkrati razumeti

dogajanje na področju turizma, je sprva potrebno poznavanje osnovnih pojmov, ki se

pojavljajo na tem zelo širokem strokovnem področju ter opredelitev vsebine. Ravno

to nam bo olajšalo razumevanje nadaljnjih strokovnih vsebin ter nam razširilo

obzorja.

TURIST

O pojmu ''turist'' obstaja veliko definicij, rdeča nit vsem pa je, da turist prebiva v

kraju, ki ni njegov domači kraj, najmanj 24 ur in največ eno leto iz različnih

razlogov, za katere ne prejme plačila.

Definicija Statističnega urada Republike Slovenije opredeljuje pojem turist tako:

»Turist je oseba, ki v kraju zunaj svojega običajnega okolja prenoči vsaj eno noč

(vendar manj kot eno leto) v gostinskem ali drugem nastanitvenem objektu zaradi

preţivljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali drugih razlogov, če ti niso

opravljanje dejavnosti, za katero v obiskanem kraju prejme plačilo. Turist je ob

prihodu registriran v vsakem nastanitvenem objektu, v katerem se nastani, zato je

lahko med svojim bivanjem v določenem kraju/določeni drţavi registriran tudi

večkrat.« (SURS v Mihalič, 2008, str.6)

Svetovna turistična organizacija opredeljuje pojem ''turist'' kot eno izmed podskupin

obiskovalcev v kategoriji potnikov, kar je pomembno predvsem zaradi statističnega

spremljanja turizma (UN, 1994, v: Planina in Mihalič, 2002, 26). Podrobnejši prikaz

kategorij je prikazan na spodnji sliki.

Slika 10: Kampiranje ob reki Kolpi Slika 9: Rafting na reki Kolpi



Slika 11: Shematski prikaz kategorije potnikov (vir :UN, 1994, v: Planina in Mihalič,

2002)

TURISTIČNA DESTINACIJA

Predstavlja geografski prostor, na katerem se nahajajo posamezne turistične

zanimivosti, ki so cilj turističnih potovanj, hkrati pa vsebujejo tudi vse, kar turist

potrebuje za bivanje.

Turisti izbirajo destinacije svojega turističnega obiska v prvi vrsti glede na njene

privlačnosti. Le-te so lahko:

naravne;

izgrajene;

kulturne;

socialne.

Privlačnosti močno vplivajo na turistično povpraševanje in se delijo v dve glavni

vsebini:

kulturne privlačnosti (prireditve, zgradbe, dogodki, itd.);

naravne privlačnosti (pokrajina, flora, favna, narodni parki, itd.).

POTNIKI

zajeti v turistično statistiko

OBISKOVALCI

Obiskovalec je oseba, ki potuje v kraj izven svojega običajnega ţivljenskega okolja za dobo manj kot 12 mesecev, vendar ne za opravljanje

profitne dejavnosti.

Delimo jih v dve podskupini:

TURISTI

potujejo zaradi zabave, oddiha,

počitnic ali drugih turističnih razlogov

in tudi prenočijo

DNEVNI OBISKOVALCI

ki iz kraja stalnega bivanja odpotujejo in se vanj vrnejo

v enem dnevu

niso zajeti v turistično statistiko

obmejni delavci

začasni priseljenci

stalni priseljenci

nomadi

prehodni politiki

begunci

diplomanti



TURISTIČNI KRAJ

Turistični kraj je naseljen kraj, ki ima naravne, kulturne, zgodovinske ali druge

znamenitosti, pomembne za turizem. Turistični kraj je tisti kraj, ki nudi privlačne

moţnosti za bivanje, komunikacijske moţnosti in receptivne moţnosti.

Turistične kraje lahko delimo po različnih kriterijih in opredelitvah teoretičnih osnov

posamezne delitve. Tako najpogosteje turistične kraje razvrščamo po naslednjih

kriterijih:

NARAVNA DELITEV glede na osnovne privlačnosti in vrste turizma:

- zdraviliške kraje s termalnimi in mineralnimi vrelci ter klimatska

zdravilišča;

- rekreacijske kraje;

- prometne centre;

- kulturna središča;

- gospodarska središča;

- upravno-politična središča.

EKONOMSKA DELITEV glede na št. privlačnosti, vrste turizma,

obiskovalce, sezone in izkoriščenost zmogljivosti. Glede na navedene

kriterije ločimo:

- MONOVALENTNE turistične kraje – to so kraji z eno turistično

sezono. Mednje prištevamo predvsem obmorske ali zimsko športne

kraje (npr. Kostel, Portoroţ, Kanin);

- BIVALENTNE turistične kraje – to so kraji z dvema sezonama, ki

imajo vsaj dve različni privlačnosti, ki se pojavljata v različnih letnih

časih. V to skupino sodijo predvsem kraji, ki so istočasno poletni in

zimski športni centri (npr. Kranjska Gora, Zreče);

- POLIVALENTNE turistične kraje – to so kraji brez izrazite sezone. V

to skupino spadajo letovišča, ki so hkrati tudi zdravilišča, športna

središča ali imajo ob tem razvit tudi prehodni turizem.

STATISTIČNA DELITEV glede na statistično definirane turistične kraje

- glavno mesto Slovenije − Ljubljana;

- zdraviliški kraji;

- obmorski kraji;

- gorski kraji;

- drugi turistični kraji;

- drugi.



4.3. VPLIVI TURIZMA

Turizem je ekonomski pojav, saj je usmerjen na gospodarske cilje in daje ekonomske

rezultate. Mnoge drţave podpirajo razvoj turizma zaradi njegovih ekonomskih

funkcij. Med ekonomskimi funkcijami se navadno izpostavljajo devizna,

multiplikativna, zapositvena ter konpenzacijska funkcija. Turizem pa je hkrati tudi

druţbeni pojav. Turistom omogoča zadovoljevanje njihovih potreb po turistični

rekreaciji, ki se javljajo kot posledica hitre idustrializacije. Pospeševanje turizma je

moţno tudi zaradi njegove zdravstvene, kulturne, socialne ali ekološke funkcije.

Turizem vpliva na razvoj krajev, drţav, telesno počutje turistov navadno pozitivno,

kmalu pa se lahko pokaţejo tudi njegovi negativni učinki, če se le-ta prične širiti

nekontrolirano in nenačrtno.

EKONOMSKI VPLIVI TURIZMA

Turizem lahko na gospodarstvo vpliva neposredno ali posredno. Neposredni vplivi se

kaţejo v plačilni bilanci in odnosih v mednarodni menjavi, zaposlenosti in

ţivljenjskem standardu obsega proizvodnih tvorcev, obsegu proizvodnje in ND ter

razvoju dejavnosti, ki sestavljajo turistično gospodarstvo. Posredni učinki pa se

kaţejo v obliki multiplikacijskega, indukcijskega in kompenzacijskega vpliva, vpliva

na gospodarski razvoj nasploh in vpliva na razvoj infrastrukture in druţbenih

dejavnosti.

Tabela 2: Pozitivni in negativni ekonomski vplivi

• vpliv na BDP, BNP in ND

• generator novih delovnih mest

• povečanje deviznega priliva in ugodni vplivi na plačilno bilanco

• vpliv na enakomernejši gospodarski in regionalni razvoj

• spodbuda lokalnih oblasti in skupnosti v različne investicije

POZITIVNI EKONOMSKI

VPLIVI

• odtekanje denarnih sredstev

• povečana stopnja inflacije in višje cene

• sezonska komponenta

• prevelika odvisnost od turistične dejavnosti

• naravne nesreče, ekonomske recesije, terorizem

NEGATIVNI EKONOMSKI

VPLIVI



NEEKONOMSKI VPLIVI TURIZMA

Tu vpliv turizma kaţe dva obraza. Igra namreč pozitivno vlogo v kulturnem in

naravnem okolju, po drugi strani pa kaţe tudi negativne učinke. Omenila sem ţe

nenadzorovan razvoj turizma in ravno to je glavni razlog za negativni vpliv turizma.

Navadno pa je tako, da so ti vplivi teţko merljivi in jih je teţko opredeliti. Posledično

so odvisni od subjektivnih presoj, zato jih je teţko umestiti in niso vedno očitni.

Sledeči shematski prikaz zajema pregled neekonomskih vplivov. Eden izmed njih je

vsekakor mirovni vpliv, saj turizem s seboj prinaša sporočilo miru, srečevanja

različnih kultur ter spoznavanje narodov in kultur. Med ljudmi pogosto nastopajo

stereotipi, ravno tu pa pride do razbijanja le-teh, saj ljudje svoje izkušnje, vtise s

potovanj delijo z drugimi in si tako dvigujejo samozavest in pripomorejo k večjemu

razumevanju med narodi.

Tu so še drugi vplivi, denimo vpliv na izobraţevanje, ekološki vpliv ter nenazadnje

vpliv na rekreacijske aktivnosti in zdravje. Naravno je, da si ljudje po napornem

vsakdanu sodobnega časa na turističnem potovanju zaţelimo predvsem telesne in

duševne osveţitve, torej rekreacije in sprostitve, ki sta mogoči na najrazličnejše

načine. Ne oziraje se na to, ali je rekreacija osnovni motiv ali pa samo dopolnilo

nekemu drugemu motivu, pa ima le-ta velik prispevek k boljši motivaciji, večji

delovni sposobnosti, k boljšim rezultatom ob vrnitvi na delo.

Tabela 3: Neekonomski vplivi turizma

VPLIV TURIZMA NA NARAVNO OKOLJE

''Če je turizem skrbno načrtovan, lahko veliko pripomore k vzdrţevanju in

izboljšanju naravnega okolja'' (Inskeep, 1991, str. 342). Prihodki od turizma

pomagajo pri financiranju zaščitenih območij ter zaščitenih območij ter pri zaščiti

ekološko občutljivih regij proti še večji in uničujoči alternativni uporabi.

Turizem na splošno velja za čisto industrijo, pa vedno temu ni tako. Turizem, ki ni

skrbno načrtovan, lahko hitro privede do negativnih posledic v naravnem okolju, te

pa niso zlahka odpravljive. Lahko prizadenejo turistično industrijo ter lokalno

• mirovni vpliv

• vpliv na izobraţevanje (učenje tujih jezikov ipd.)

• vpliv na rekreacijske aktivnosti in zdravje

• ekološki vpliv

NEEKONOMSKI VPLIVI



prebivalstvo in gospodarstvo. Vse to lahko hitro pripelje k vse večjemu uničenju

okolja, na primer uničevanje obal, onesnaţevanje voda, iztrebljanje rastlinskih vrst,

uničevanje travne ruše in gozdnih tal in še in še. Turizem je panoga, ki poleg ostalih

industrijskih panog porablja tudi naravne vire in proizvaja odpadke. Teţave z vodo

se pojavljajo predvsem na področjih, kjer njeni viri niso najbolj pogosti. Pojavljajo se

teţave z odpadki in odpadnimi vodami.

Drţave širom sveta so se lotile varovanja in reševanja dragocenega naravnega

prostora na najrazličnejše načine. Ponekod je vse to pripeljalo k rušenju turističnih

centrov zaradi ugotovitve, da bo stroški le-tega manjši, kot če bi z dejavnostjo

nadaljevali v tempu, ki so si ga zastavili. V nekaterih območjih prekomeren naval

turistov preprečujejo z visokimi vstopninami. Različne turistične aktivnosti, kot so na

primer smučanje, gorništvo, treking negativno vplivajo na naravno okolje in ţivljenje

rastlin in ţivali.

Danes obstajajo velika nesorazmerja med mnoţico turistov ter zmoţnostjo narave, ki

te turiste lahko sprejme. Turistična industrija se teh negativnih vplivov zaveda, zato

pripravlja različne programe, s katerimi bi te vplive zmanjšali ter tako povečali

pozitivni prispevek k trajnemu vzdrţnemu razvoju.

Tabela 4: Pozitivni in negativni vplivi na naravno okolje

• ohranitev naravnega okolja

• izboljšanje ekonomske kakovosti

• izboljšanje kakovosti naravnega okolja

• naraščanje ekološke zavesti

POZITIVNI VPLIVI

• onesnaţenost vode in zraka

• onesnaţenost s hrupom

• vizualno onesnaţenje pokrajine

• problemi odstranjevanja odpadkov

• motnje v ekosistemu

• ekološke katastrofe itd.

NEGATIVNI VPLIVI



VPLIV TURIZMA NA DRUŢBENO OKOLJE

Ko turizem prispeva k spremembi sistema vrednot, nivoja varnosti, kreativnega

izraţanja, govorimo o druţbenih in kulturnih vplivih turizma. Pri druţbeno kulturnih

vplivih gre za vplive na ljudi v drţavi gostiteljici pri druţenju s turisti.

Pozitiven vpliv se kaţe v ustvarjanju gospodarskih koristi za lokalno prebivalstvo.

Izgradnja objektov za potrebe turistične dejavnosti omogoča zadovoljevanje potreb

dvojih, tako turistov kot lokalnih prebivalcev. Turizem pa ima pomembno vlogo tudi

pri ohranjanju kulture in zgodovinske tradicije

Tabela 5: Pozitivni in negativni vplivi na druţbeno okolje

• ohranjanje miru

• povečanje moči lokalnih skupnosti in razvoj društvene dejavnosti

• ustvarjanje gospodarskih koristi za lokalno prebivalstvo

• ohranjanje kulture, povečanje aktivnosti in ozaveščenosti lokalnih prebivalcev, itd.

POZITIVNI

VPLIVI

• spremembe v identiteti in vrednotah lokalnega prebivalstva

• konflikt v kulturi

• druţbeni stres, etični problemi (kriminal, prostitucija, delo otrok), itd.

NEGATIVNI VPLIVI



4.4. TURIZEM IN GOSPODARSKA KRIZA

V preteklih nekaj desetletjih je turizem zaznamovala hitrejša rast, kot je veljala za

splošno gospodarstvo. Vendar sta svetovna gospodarska kriza in globalna recesija

izrazito zaznamovale turistično gospodarstvo v preteklih dveh letih. Čeprav se kaţejo

znaki okrevanja, krize še zdaleč ni konec. Potrebno bo veliko naporov, da se

globalna turistična dejavnost vrne na stare tirnice razvoja in rasti, ampak dolgoročna

rast turistične dejavnosti s tem ni ogroţena.

4.5. AKTUALNI TRENDI NA SLOVENSKEM TURISTIČNEM

TRGU

Po podatkih SURS-a je Slovenijo v letu 2009 obiskalo 2.722.002 turistov, kar je za

1,6 % manj kot leto prej, ko je zabeleţen največji obisk do sedaj, in sicer 2.766.194

turistov. Število domačih gostov se je povečalo za 5,9 % v primerjavi z letom prej, za

prav toliko pa se je zmanjšalo število tujih gostov. Zaradi padca števila prihodov se

je posledično zniţalo tudi število ustvarjenih nočitev, ki je bilo v primerjavi z letom

2008 za 1,3 % niţje in je znašalo skupaj 8.302.231 nočitev. (www.slovenia.info)

0

2000000

4000000

6000000

8000000

10000000

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

PRIHODI IN PRENOČITVE V OBDOBJU

2000 - 2009

PRIHODI NOČITVE

Slika 12: Prihodi in prenočitve v obdobju 2000 - 2009 (SURS)



Skladno s trendi, ki so posledica gospodarske krize, se število domačih turistov v

primerjavi s tujimi povečuje. Tudi v Sloveniji je ta trend izrazit, saj je v dveh kriznih

letih – 2008 in 2009 – prišlo do absolutnega in relativnega zniţanja števila nočitev

tujih gostov. V letu 2008 je bil ta padec manj izrazit, medtem ko se je v zadnjem letu

izrazito povečal. Tako se je deleţ nočitev tujih gostov iz leta 2007, ko je znašal 58,9,

zniţal na 54,5 v letu 2009. V letu 2010 je pričakovati, da se bo ta trend nadaljeval in

se bo deleţ tujih gostov pribliţal 50 %.

Parcialni podatki za prvo polovico leta 2010 kaţejo na izboljšanje obiska, tako s

strani domačih in tujih turistov (v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta).

Rast obiska domačih turistov je izrazitejša, medtem ko število tujih gostov narašča

počasneje. Leto 2010 prav tako zaznamuje trend zniţevanja povprečne dobe bivanja,

ki je v letu 2009 znašala 3,05 dni, saj se število turistov hitrejše povečuje kot število

ustvarjenih nočitev.

Slovenski turizem je v zadnjem času začel prepoznavati izzive, ki jih prinašajo vse

bolj jasno izraţene spremembe na mednarodnem trgu, tako na področju ponudbe kot

tudi povpraševanja. Gre za trajnostni turizem, ki upošteva okoljsko, gospodarsko in

druţbeno trajnost, je odgovoren ter se prilagaja podnebnim spremembam in blaţi

njegove vplive − turizem, za katerega se na mednarodnem turističnem trgu vse bolj

uporablja termin zeleni turizem.

0

1000000

2000000

3000000

4000000

5000000

6000000

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Prihodi in prenočitve domačih in tujih turistov

PRIHODI DOMAČI PRIHODI TUJI

PRENOČITVE DOMAČI PRENOČITVE TUJI

Slika 13: Prihodi in prenočitve domačih in tujih turistov (vir: SURS)



5. TURIZEM V KOSTELU

5.1. KOSTELSKE ZNAMENITOSTI

NARAVNE ZNAMENITOSTI

Kostelska pokrajina je mnogim dobro poznana, saj je s svojo neokrnjeno naravo,

rastlinskim in ţivalskim svetom neponovljiv naravni biser. Med naravnimi lepotami

Kostela moramo najprej omeniti mejno reko Kolpo, dolgo kar 292 km, ki je ena

najčistejših v Sloveniji. Izvira pod Kupičkim vrhom (715m) na hrvaški strani iz 70 m

globokega izvirnega jezera pod apniško steno. V njej so vidni ostanki pregrad in

jezov, ki so jih v preteklosti zgradili zato, da so napeljali vodo v ţage in mline. Kolpa

nudi očesu svoje čare vse leto. V toplejših mesecih, od aprila do oktobra, pa ponuja

rekreativcem tudi nepozabna doţivetja. Preizkusijo se lahko v voţnji z raftom,

kajakom, rečnim bobom, za najbolj pogumne pa je na voljo ''canyoning''. V poletnih

dneh je hladna Kolpa idealna osveţitev in poţivitev telesa. Reka Kolpa je bogata z

ribami raznih vrst - najbolj priljubljena je rečna postrv, ki privabi ribiče iz vse

Slovenije. Zaradi naštetega je reka Kolpa opredeljena kot eno od območij, ki so

širšega mednarodnega pomena, in jih poznamo pod imenom Natura 2000.

V Kostelu in v okolici je mnogo

naravnih zanimivosti, ki so oddaljene

največ deset kilometrov, zato se do

njih lahko podamo kar s kolesom.

Urejene so tudi kolesarske poti (npr.

zgornjekolpska kolesarska pot). V

nadaljevanju bomo predstavili nekaj

naravnih danosti v Kostelu. Morda bi

na prvo mesto postavili slap Neţica,

ki mimoidoče navdušuje prav ob

glavni cesti, ki vodi iz Kočevja proti

mejnemu prehodu Petrine. Slap

Neţica pravzaprav sestavljajo trije

večji, pribliţno 10 m visoki lehnjakovi

slapovi, poseben čar pa potoku dajejo

tudi manjši slapiči, brzice, tolmuni in

lehnjakovi pragovi. Imenuje se po

legendi o nesrečni deklici, ki je

zapisana na tabli pri slapu. Na

bliţnjem parkirišču pa si lahko

obiskovalci prav tako ogledajo

anekdoto o Kamnu in kurji glavici.

Slika 14: Pravljica o Neţici



Druga naravna znamenitost je teţje dostopna, saj je nastala na 874 m visoki

Kuţeljski steni. To je znamenito Kuţeljsko okno, pribliţno 7 m visoka odprtina v

steni, ki jo je oblikovala narava. Z mostu nad oknom je lep razgled po dolini Kolpe

in na vrhove Gorskega Kotarja. Tod mimo vodi tudi Kostelska planinska pot, kajti

okolica Kostela je obdana s hribovjem, primernim tudi za pohodnike ter začetnike

plezanja. Hribska stena predstavlja urejeno plezališče, ki se nahaja severno od naselja

Hrib. V Kostelu so tudi tri markirane, opremljene z informacijskimi tablami in redno

vzdrţevane pešpoti različnih teţavnostnih stopenj in dolţin (Kostelska planinska pot,

Kostelska grajska pot, Kostelska trška učna pot, Kostelska meditativna pot).

Ostale naravne privlačnosti:

* kraške jame (Jelovička, Mihova in Kobilna jama);

* Struţnica - Kraška planota polna vrtač in vrhov;

* gozdni rezervat Krajc – Bukovje.

KULTURNE ZNAMENITOSTI IN SPOMENIKI

Poleg naravnih danosti je Kostel obogaten tudi s kulturno dediščino. V kulturno

dediščino sodijo območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti,

predmeti ali skupina predmetov oziroma ohranjena materializirana dela kot rezultat

ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, druţbenega razvoja in

dogajanj, značilnih za posamezna obdobja, katerih varstvo je zaradi njihovega

zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu.

Kot zgodovinsko središče pokrajine in priča preteklega ţivljenja je grad Kostel z

naseljem najstarejši in najpomembnejši kulturno zgodovinski spomenik Kostela.

Grad je priljubljena turistična točka, s katere je mogoč enkraten pogled na kanjon

reke Kolpe. Grajski kompleks Kostel je po velikosti takoj za Celjskim gradom, ki

velja za največjega na Slovenskem in edini, ki v sebi zdruţuje grad in ţiveče naselje

pod njim. Grajski prostor vključuje tudi cerkev Sv. Treh kraljev iz gotskih časov.

Vredne ogleda so tudi na novo postavljene ''gavge'' (vislice), na katere so v

preteklosti obešali obsojence. Trenutno stanje na gradu ni zavidljivo, leta 1998 se je

pričela obnova, ki se še vedno ni zaključila. Res da je delno obnovljen in s skodlami

pokrit jugovzhodni in jugozahodni stolp ter vezni trakt, obnovljen je tudi podporni

zid in na novo tlakovana pot

grajskega kompleksa. Dela na

gradu stojijo ţe 6 let. Grad je

trenutno še v drţavni lasti, zato

si ga v občini Kostel močno

prizadevajo pridobiti na lokalno

raven ter ga prebuditi iz

nekajletnega dremeţa.

Slika 15: Grad Kostel s cerkvijo in naseljem



Vrnimo se nazaj h kulturni dediščini. Ena izmed kulturnih znamenitosti je tudi mlin

Grbac. Postavljen je bil okoli leta 1600, še 20 let nazaj pa so občani tam pridobivali

moko. Trenutno je mlin v zasebni lasti. Lastniki pa ga nameravajo v prihodnosti

obnoviti v originalnem izgledu. Grajen je iz lehnjaka, tj. lahkega kamna, ki je

značilna kamnina za kostelsko hišo, ki

je prav tako del kulturne dediščine. V

Kostelu so grajene vrhkletne,

vrhhlevne ali v breg prislonjene hiše.

Spodnji del je bil navadno zidan,

zgornji del pa lesen. Praviloma je hiša

imela na zadnji strani t. i. ''gank''

(verando) s straniščem ''na štrbunk''.

Spodnji prostori so bili razdeljeni na

''kevder'' (klet), ''štalo'' (hlev), kjer je

bil kokošnjak, svinjak, jasli itd.

SAKRALNA DEDIŠČINA (vsi navedeni objekti temeljijo na tradiciji krščanstva)

Na območju Kostela je bogata arhitekturna dediščina cerkva in kapel:

† Ţupnijska cerkev Marije Vnebovzete pri Fari;

† Podruţnična cerkev Sv. Duha v Podstenah;

† Kapela Sv. Joahima in Ane pri Srobotniku ob Kolpi;

† Ţupnijska cerkev Sv. Jakoba v Banja loki;

† Podruţnična cerkev Sv. Nikolaja na Vrhu;

† Podruţnična cerkev Sv. Štefana na Klancu pri Fari;

† Podruţnična cerkev Sv. Trojice v Slavskem Lazu;

† Podruţnična cerkev Boţjega Odrešenika v Ajblju;

† Podruţnična cerkev Sv. Treh kraljev v Trgu pod gradom Kostel;

† Tri kapelice na Gorenji Ţagi;

† Kapela Matere boţje v Pirčah;

† Podruţnična cerkev Sv. Vida v Mavercu.

ETNOLOŠKE POSEBNOSTI

Ljudje v Kostelu ohranjajo tradicijo na različne načine, med drugim še vedno

slišimo pogovore v Kostelščini - narečje. Kostelščino bi smeli šteti med naravne

jezike, ki nimajo podlage v pisavi in niso standardizirani. Značilna je odprtost,

notranja razčlenjenost, celo med vasmi. Kostelščina je posebnost tudi po tem, da ne

pozna dvojine. Zrcali se tudi v tem, da je narečje za nepoznavalca teţko izgovorljivo

in še teţje zapisljivo. Z razlago kostelskih besed se je največ ukvarjal pokojni

profesor Joţe Gregorič iz Delača, ki jih je zbral in zapisal kar nekaj tisoč. V izdelavi

je tudi slovar kostelskega jezika.

Slika 16: Tipična kostelska hiša



Naj na koncu etnoloških posebnosti omenim tudi narodno nošo ter z njo povezano

glasbo, ki Kostelce spremlja ţe od nekdaj. Glasbo iz preteklosti nam obujajo različni

izvajalci kot npr. tamburaška skupina Prifarski muzikanti, ki so dejavni na širšem

območju, ter tako skrbijo za še boljšo prepoznavnost Kostela. Tako glasbo kot nošo

si je moţno ogledati na dveh tradicionalnih prireditvah ''Tamburanje va Kostete'' ter

festivalu etno glasbe.

KULINARIKA

Pokrajina Kostel ima tudi več prehrambenih posebnosti. Kostelske jedi so bile v

preteklosti zelo skromne. Odvisne so bile predvsem od pridelanih poljščin. Na

kostelskih mizah so tako bile najpogosteje enolončnice iz zelja ali repe, ki so jima

dodajali fiţol ali krompir. Med pijačami je znano sadno vino (mošt) in ţganje

(rakíja). Veliko so pili kompot, kislo mleko in razne čaje. Turizem je močno povezan

tudi s kulinariko, zato bomo omenili nekaj tradicionalnih kostelskih jedi in pijač.

JEDI:

kostelski ţelodec (sestoji iz svinjskega ţelodca, starega belega kruha, jajc,

šunke in slanine);

kostelski čušpajs;

ţolca;

kostelska kaša;

kostelsko zrnje;

krompirjevi in koruzni ţganci;

jančja pečenka;

kruh iz krušne peči (hlebac);

potica (z ocvirki);

kostelski štruklji,

PIJAČE:

kostelska rakija

medeno ţganje

sadno vino – mošt

domači jabolčni sok

Tradicionalno kostelsko kulinariko s pridihom sodobnosti lahko obiskovalci doţivijo

v Galeriji okusov, v stari šoli Tris v Vasi ter v nekaterih gostinskih objektih,

turističnih in izletniških kmetijah.

Kostelci so poskrbeli, da se navedene tradicionalne jedi in pijača ohranjajo še danes.

Ljudem so ţeleli razkriti vse skrivnosti kostelske kuhinje ter v ta namen izdali tudi

nekaj literature.

V mesecu aprilu Zavod za kulturo in turizem Kostel prireja kulinarično prireditev

''kostevsko šišilo'', kjer poteka ocenjevanje in pokušina salam, klobas in slanine, ki

jih pridelujejo, sušijo in zorijo amaterski izdelovalci suhomesnatih izdelkov.



5.2. NASTANITVENE KAPACITETE

Skupno število kapacitet v občini Kostel se je v obdobju med leti 2004 in 2008

gibalo okoli 40-50 leţišč, kar nam pokaţe pomanjkanje nočitvenih kapacitet ter slabo

raznovrstnost. Struktura in obseg sta se od leta 1998 nekoliko spremenila s pomočjo

Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) s kapaciteto 11 sob in 59 leţišč. V

občini Kostel sta poleg kampa ter CŠOD-ja na voljo tudi dve turistični kmetiji, ki

premoreta 7 sob in 27 leţišč.

TURISTIČNE KMETIJE

Slika 17: Turistične kmetije

OSTALO:

CŠOD Center šolskih in obšolskih dejavnosti

naslov: Fara 3

Kamp »Ţaga« Naslov: Gorenja Ţaga 1a

PONUDBA: šola v naravi, aktivne počitnice

KAPACITETE:

11 sob

59 leţišč

jedilnica z 59 sedeţi

PONUDBA:

šotorjenje (bivalne prikolice ter avtodomi),

vodni športi (spust po reki Kolpi z rafti, kajaki,

kanuji, ribolov, plavanje) in organizirani izleti.

KAPACITETE: do 40 gostov

Tabela 6 : Ostale nastanitvene kapacitete

LUKČ

EVA

DO

MA

ČIJ

A

• NASLOV: Vrh pri Fari 1

• KATEGORIJA: 3 jabolka

• PONUDBA: klasične kmečke jedi, domači jabolčni sok, kostelska rakija, pikniki, lokostrelstvo, vodenje skupin, rafting.

• KAPACITETE:

• 1 apartma

• 16 ležišč

• notranji sedeži: 25

PR

I PA

PEŽ

EVIH • NASLOV: Banja loka 19

• KATEGORIJA: 2 jabolki

• PONUDBA: zajtrki, najem gorskih koles, namizni tenis, možnost organiziranja vožnje ( rafti, kajaki,kanuji), možnost ogleda in sodelovanja pri kmečkih opravilih.

• KAPACITETE:

• 6 sob

• 11 ležišč

• jedilnica in terasa



5.3. PRIREDITVE V OBČINI KOSTEL

V Kostelu se odvija kar nekaj prireditev. Nekatere prireditve so postale ţe

tradicionalne, saj vsakoletno privabijo goste iz vse Slovenije, Hrvaške, prav tako pa

se jih z veseljem udeleţijo tudi prebivalci Kostela. Omembe vreden je največji

dogodek v Kostelu ''Tamburanje va Kostele'' - tridnevna prireditev ob prazniku

Marijinega vnebovzetja. Prireditve so dobro organizirane in pripravljene, to lahko

potrdim, saj sem se nekaterih prireditev udeleţila tudi sama.

Datum Prireditev Lokacija Organizator

8. februar

Prireditev ob kulturnem

prazniku

TRIS,

Vas 4

ZKT Kostel

8. marec »Mačkore« Dvorana OŠ Fara ZKT Kostel

8. marec Dan Kostevskih ţena

Dvorana OŠ Fara ZKT Kostel

15. april »Kostevsko šišilo« Dvorana OŠ Fara ZKT Kostel

24. junij Praznik občine Kostel Prireditveni prostor pri Fari Občina Kostel

25. junij

Dan vode Costella

(kolesarski maraton Costella)

Prireditveni prostor pri Fari Uskok d.d.

13.-15.

avgust

»Tamburanje va Kostele« Prireditveni prostor pri Fari

ZKT Kostel

15.

oktober

»Dan za obzerat« Prireditveni prostor pri Fari Kostelsko društvo

25.

oktober

Büčne Tanc

(Otroško rajanje)

Stara šola TRIS, Vas 4 ZKT Kostel

5.

december

Miklavţevanje Cerkev Marijinega

vnebovzetja pri Fari

ZKT Kostel

20.

december

Boţičkov vrt Stara šola TRIS, Vas 4 ZKT Kostel

avgust -

september

Tekmovanje v kuhanju

Kostelskega čušpajza

Selo pri Kostelu TŠD Kostel

maj -

avgust

Mednarodni spusti slovenske

reke Kolpa 2011

Kolpa TŠD Kostel

april –

september

Pohodi po kostelskih pešpoteh Kostel TŠD Kostel

oktober Mednarodni obkolpski

rekreacijsko turistični tek

Ţaga pri Kostelu, Bilpa, Dol TŠD Kostel

Tabela 7: Seznam prireditev (vir: ZKTK)

ZKT Kostel – Zavod za Kulturo in turizem Kostel

TŠD Kostel – turistično-športno društvo Kostel



5.4. TRŢENJE TURISTIČNE PONUDBE

V preteklih letih je bilo narejenega veliko na področju trţenja destinacije Kostel, tako

samostojno kot tudi v okviru drugih makro destinacij (Svet Kolpe, Od Idrijce do

Kolpe itd).

Aktivnosti na področju trţenja:

- udeleţba in predstavitev na sejmih;

- promocija na prireditvah (''Tamburanje va Kostele'');

- oglaševanje na radijskih postajah , spletnih portalih, časopisih in glasilih;

- sodelovanje z ostalimi turistično informacijskimi centri;

- promocijska darila in propagandni material;

- ustna propaganda.

5.5. SVET KOLPE

Občina Kostel je na osnovi zavedanj o danostih in prednostih pokrajine ter potreb za

razvoj in zagon zaspanega prostora ob Kolpi oblikovala idejo za skupni turistični

projekt Svet Kolpe.

Svet Kolpe je projekt celostne turistične ponudbe na obeh straneh drţavne meje

vzdolţ gornjega toka reke Kolpe, katerega glavni cilj je oblikovati novi skupen

turistični produkt, ki bo omogočal razvoj visoko kakovostnega trajnostno-

regenerativnega turizma na podeţelju.

V projekt je vključena Občina

Kostel kot nosilka projekta na

slovenski strani v sodelovanju s

sosednjimi občinami Občina

Osilnica, Občina Kočevje in

Občina Črnomelj ter Grad Delnice

kot prijavitelj na hrvaški strani v

sodelovanju z Gradom Čabar,

Občino Skrad in Občino Brod

Moravice.

Slika 18 : Območje Sveta Kolpe



USTVARJENE TURISTIČNE PRIVLAČNOSTI

STARA ŠOLA TRIS

V okviru mednarodnega projekta Svet Kolpe, ki ga vodi Občina Kostel, se je

adaptirala in preuredila tudi stara osnovna šola v Vasi. Nastalo je turistično razvojno

informacijsko središče – Stara šola TRIS. Središče skozi degustacijski, večnamenski,

multimedijski prostor in informativno pisarno – TIC, s stalnimi in občasnimi

razstavami, dogodki, delavnicami, predavanji, filmi, knjigami, s ponudbo izdelkov

uporabne vrednosti, zagotavljanjem turističnih informacij ter celotne poglobljene,

visoko kakovostne turistične ponudbe, predstavlja širši geografski prostor Sveta

Kolpe in bogati turistično ponudbo.

LITOPUNKTURNI PROJEKT

Litopunktura deluje v naravi podobno kot deluje akupunktura

pri človeku. Namesto akupunkturnih iglic se na določene točke

v pokrajini postavijo kamniti stebri, v katerih je vklesano

reliefno znamenje, imenovano ''kozmogram''. Preko teh točk

človek lahko pride v stik z vitalno-energijskimi centri, od

katerih je odvisna vitalnost, lepota in zdravje dane deţele. Na

območju Sveta Kolpe je postavljenih 40 kamnitih stebrov.

5.6. NATURA 2000

Po podatkih Ministrstva za okolje in prostor se občina Kostel v celoti nahaja v

NATURI 2000. Ta predstavlja posebna varovana območja, kjer se bo biotsko

raznovrstnost, zlasti habitate rastlinskih in ţivalskih vrst, ki so posebnega pomena za

Evropsko skupnost, moralo ohranjati z namensko rabo prostora, ki omogoča

vzdrţevanje ugodnega stanja teh vrst.

Slika 19: Kozmogram

Slika 20: Slap Neţica



5.7. GOSPODARSTVO IN TURIZEM

Na prepoznavnost območja Kostel močno vpliva tudi gospodarstvo. Izpostavila bi

polnilnico Costella, ki s svojimi proizvodi ter ostalimi aktivnostmi pribliţa lepote teh

krajev na prav poseben način.

⊙ IME PROIZVODA - Ime Costella nam pove veliko, saj izhaja iz zapisov J.

V. Valvasorja, ki je pri opisovanju gradu in vasi Kostel uporabljal črko C,

ime pa je bilo zaključeno z dvema črkama l (Costell).

⊙ EMBALAŢA - Embalaţa mora pritegniti kupčev pogled, poudariti mora

sveţino, čistost. Embalaţa Costelle pooseblja ţensko silhueto. Gornji del

embalaţe izhaja iz oblike okoliške narodne nošnje, ki so jo uporabljale

ţenske, ko so z vrčem (''zaporka'') na glavi hodile po vodo. Oblika, za katero

so se odločili, naj bi najprej spomnila na to staro, znano navado. Etiketa

embalaţe je osveţena s fotografijo pokrajine Kostela z znamenitim gradom,

reko Kolpo ter grbom gradu Kostel.

Costella je poleg uspešne druţbe tudi

zelo lep primer dobre promocije

kraja, sodelovanje z občino in

okoljem.

V sklopu praznovanja občine Kostel

ter praznika vode Costella in občina

Kostel sodelujeta tudi na kulturnem

in športnem področju.

Slika 21: Etiketa vode Costella

Slika 22: Kolesarski maraton Costella



6. PRIHODNOST KRAJA

6.1. RAZVOJ TURIZMA

Razvijati turizem pomeni:

evidentirati in raziskati resurse, jih valorizirati ter narediti privlačne in

dostopne;

razviti ustrezno osnovno (primarno) infrastrukturo ter zagotoviti turistične

kapacitete (turistično infrastrukturo);

razvoj visoko standardiziranih storitev, ki pa je posledica kvalitetnega

izobraţevanja kadrov v turizmu, kot tudi osveščanja prebivalstva;

definirati identiteto, postaviti vizijo in razvojne cilje, ugotoviti svojo trţno

pozicijo ter svojo ponudbo plasirati na trgu z namenom uspešnega trţenja

lastnih konkurenčnih prednosti.

Občina Kostel ima izjemno kvalitetne resurse za razvoj turizma, ki v tej fazi razvoja

predstavljajo neizkoriščen potencial. Skladno z globalnimi trendi in zmoţnostmi

lokalnega okolja je potrebno oblikovati take turistične proizvode, ki bodo visoko

atraktivni ter predvsem trajnostni, saj je cilj razvojnih aktivnosti turizma izboljšati

gospodarsko stanje območja in zagotoviti blaginjo lokalnega prebivalstva, zagotoviti

investitorjem ustrezne donose ter predvsem razvijati se v skladu z nosilnostjo okolja

in ohraniti primarne resurse, ki so osnova za razvoj sonaravnega turizma.

Pomembno je ohraniti obstoječe prednosti destinacije in jo nadgrajevati z

uresničevanjem priloţnosti, ki se ponujajo, vendar je ob tem potrebno biti pozoren na

nevarnosti okolja, ki lahko negativno vplivajo na razvoj ali ga celo ogroţajo.

Slika 23: Stara šola TRIS



Kapacitete v letu 2015

turistične kmetije

kamp Žaga

turistično naselje

zasebni

6.2. VIZIJA IN CILJI RAZVOJA DO LETA 2015

Območje občine Kostel se bo razvilo v uspešno turistično destinacijo, ki bo svojo

prepoznavnost gradila na ohranjeni kulturni in naravni dediščini ter soţitju narave,

prostora in človeka.

Privabljala bo ekološko osveščene goste, ki bodo energijski potencial narave in

bogastvo vodnega sveta koristili za sprostitev in duhovno rast.

POVEČANJE ŠTEVILA PRENOČITVENIH KAPACITET

Podatki za leto 2010 kaţejo, da občina Kostel razpolaga s skupaj 127 turističnimi

leţišči. Cilj do leta 2015 je to število podvojiti, predvsem na račun bolj kvalitetnih

nastanitvenih objektov, ki bodo trţno naravnani in razpoloţljivi celo leto. V letu

2015 predvidevamo 260 leţišč.

POVEČANJE ŠTEVILA PRENOČITEV

Število zabeleţenih prenočitev v občini Kostel je z izjemo nočitev, ki jih ustvari

CŠOD, izrazito nizko. Nujen je trţni pristop k razvoju turizma, ki bo ustvarjal

prihodke in ustvarjal koristi ponudnikom in lokalnemu prebivalstvu. Glede na

različno privlačnost posamezne vrste nastanitvenih kapacitet za različne motivacijske

segmente gostov,kakor tudi glede na trajanje sezone so predvidene različne stopnje

zasedenosti posameznih kapacitet. V Kostelu naj bi se v letu 2015, skupaj z

upoštevanjem prenočitev otrok v okviru CŠOD, ustvarilo 36.900 nočitev.

Kapacitete v letu 2010

turistične kmetije

kamp Žaga

CŠOD

Slika 24: Kapacitete v letu 2010

(vir: ZKTK)

Slika 25: Kapacitete v letu 2015

(vir: ZKTK)



Slika 26: Povečanje števila prenočitev (vir: ZKTK)

6.3. IZVEDBENE AKTIVNOSTI V OBČINI KOSTEL 2010 -

2015

OSNOVNA INFRASTRUKTURA

Obnova makadamskih cest, izboljšanje internetne povezave, ureditev javne

razsvetljave, ureditev parkirnih prostorov, komunalna ureditev (izpostavljene

točke opremiti s smetnjaki).

NASTANITVENE ZMOGLJIVOSTI

Izgradnja eko-zdraviliške vasi, povečanje ponudbe nastanitvenih zmogljivosti

v zasebnih hišah apartmajih ter ekoloških turističnih kmetijah.

GOSTINSKA IN TRGOVSKA PONUDBA

Ureditev novih izletniških kmetij ter gostišča s ponudbo tradicionalne

kuhinje, otvoritev trgovin z izdelki domače obrti.

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

14000

16000

turistične kmetije

kamp Žaga

turistično naselje

sobodajal-stvo

CŠOD

2009 719 103 0 0 8132

2015 5400 1440 14400 2700 12960

Povečanje števila prenočitev



NARAVNA DEDIŠČINA

Ureditev novih učnih poti.

KULTURNO-ZGODOVINSKA IN ETNOLOŠKA DEDIŠČINA

Obnoviti grad Kostel, vzpostaviti etnološko krajevni muzej, galerijo, oţiviti

in obnoviti arheološko najdišče.

ŠPORTNO REKREATIVNA PONUDBA

Izdelati načrt športno-rekreativne poti, ohraniti ter dopolniti konjeniške poti,

ustvariti ribolovni center, ureditev varne kolesarsko-rekreativne poti,

tematske poti, kopališč.

OSTALO Povečati število kulturnih dogodkov, ureditev pravljične deţele za otroke,

ureditev prostorov za piknike.

6.4. INVESTIRANJE

Slika 27: Shematski prikaz investiranja

Intenzivno je potrebno vlagati napore v razvoj programov za regeneracijo, sproščanje

in duhovni razvoj, tradicionalno kulturno etnološko prireditev ''Tamburanje va

Kostele'' ter vodno bogastvo. Ti proizvodi so zelo konkurenčni v domačem in

mednarodnem okolju, atraktivni in avtohtoni, niso pa še dovolj razviti. Potrebno je

dodatno vlaganje v razvoj, atraktivnost in konkurenčnost.

INTENZIVNO INVESTIRANJE

PROGRAM ZA REGENERACIJO, SPROŠČANJE IN

DUHOVNI RAZVOJ

"TAMBURANJE VA KOSTELE"

VODNO BOGASTVO



Identificiranih je šest primarnih turističnih produktov: Kolpa, grad Kostel,

izobraţevanje in ozaveščanje o sonaravnem bivanju, eko-zdraviliška vas, hiša

tradicije in ribolov. Ti proizvodi so zelo atraktivni, vendar manj konkurenčni zaradi

slabe infrastrukture. Potrebno je povečevanje kakovosti resursov, storitev,

infrastrukture in atrakcij ter posledično povečanje konkurenčnosti teh proizvodov.

Slika 28: Investiranje v izboljšanje konkurenčnosti

INVESTIRANJE V IZBOLJŠANJE

KONKURENČNOSTI

KOLPA

GRAD KOSTEL

IZOBRAŽEVANJE IN OZAVEŠČANJE O SONARAVNEM

BIVANJU

EKO -ZDRAVILIŠKA VAS

HIŠA TRADICIJE

RIBOLOV



6.5. SWOT ANALIZA:

Tabela 8: SWOT analiza

PREDNOSTI:

ohranjena naravna in kulturna dediščina

bogastvo z vitalno-energijskimi centri

razumevanje in podpora lokalne skupnosti

vključenost v makrodestinacije

tranzitna lega

bogastvo vode

SLABOSTI:

nerazvita turistična ponudba

pomanjkanje nočitvenih kapacitet in gostinske ponudbe

pomanjkljivo promocijsko gradivo

pomanjkanje finančnih sredstev

demografska ogroţenost in redka poseljenost

pomanjkanje kadra

PRILOŢNOSTI:

prenos upravljanja gradu na lokalni nivo

pridobivanje tujih investitorjev

razvoj celoletnega turizma

dodatno povezovanje ponudbe z hrvaško (smučarski in morski centri)

spodbujanje in izobraţevanje podjetniškega duha

NEVARNOSTI:

masovni turizem

konkurenca (npr. s Hrvaško)

izčrpanost vitalno- energijskih centrov

neizpolnjevanje pričakovanj turistov

premalo finančnih sredstev za uresničevanje vizije



43%

57%

Spol anketirancev

moški ženske

7. RAZISKAVA

Poleg najrazličnejših intervjujev in pogovorov s pomembnimi ljudmi na tem

področju, sem izvedla ţe v začetku omenjeni anketi, v katerih so sodelovali občani

Kostela in ljudje, ki ţivijo po različnih krajih Slovenije, tudi najbolj oddaljenih od

Kostela. Zanimalo me je predvsem, kaj o trenutnem stanju in splošno o turizmu v

Kostelu menijo prav tamkajšnji ljudje. Pri drugi anketi pa sem hotela izvedeti, koliko

so ti kraji prepoznavni med drugje ţivečimi. Rezultati in ugotovitve anket so

predstavljeni v spodnjih analizah 1 in 2.

ANALIZA 1: Moţnosti razvoja turizma v Kostelu

Med občane občine Kostel sem razdelila krajši anketni vprašalnik. Za cilj sem si

zastavila pridobiti nekakšno sliko, kaj o dogajanju, turizmu in njegovemu napredku v

občini meni njena populacija. Anketni vprašalnik sem razdelila med 23 ljudi.

Slika 29: Spol anketirancev



Ali podpirate turistični

razvoj kolpske doline?

DA

NE

NE VEM

Na vprašanje o zadovoljstvu s sedanjim stanjem v občini Kostel jih je polovica

zadovoljnih, polovica vprašanih pa ni zadovoljna. Tako bi bilo za celovito sliko

potrebno anketirati več prebivalcev, vendar razberemo lahko, da nekateri niso

zadovoljni z obstoječim stanjem, torej si ţelijo več poudarka na turizmu, boljšo

ponudbo, več prenočitvenih kapacitet, gostinskih objektov, najbolj pa si ţelijo

odprtje gradu Kostel ter trgovine, ki je v tem trenutku ni.

Na vprašanje, ali podpirate turistični razvoj kolpske doline, so v veliki večini

pritrdilno odgovorili, nekateri pa so le mnenja, da obiskovalci za seboj pustijo veliko

smeti ter da več obiskovalcev pomeni tudi več hrupa. Takšna mnenja niso nikakršno

presenečenje, saj je jasno, da se ljudje ob trenutno zelo mirnem okolju in ţivljenju

malce bojijo večjega števila ljudi in turistov.

Iz odgovorov razberemo, da so glavne vrste turizma, ki bi jih morali vzpodbujati

športni turizem, zgodovinski, kulturni, ''wellness'' turizem ter eko turizem. Še posebej

so ponosni na grad, cerkev, reko Kolpo ter slap Neţico, po njihovem mnenju, pa bi

morali v te kraje privabiti predvsem druţine z otroki. Ljudje se sami največ

udeleţujejo akcij čiščenja okolice in voda, zabavnih prireditev ter različnih

predavanj.

Ali ste zadovoljni s sedanjim

stanjem turizma v Kostelu?

DA

NE

NE VEM

Slika 31: Zadovoljstvo s sedanjim

stanjem turizma

Slika 30: Podpora turizma v Kostelu



Na katero točko v Kostelu ste najbolj ponosni in bi jo priporočili vsakomur?

Domačini so me tu, lahko rečem, malce presenetili, saj sem pričakovala, da bi večina

v prvi vrsti drugim ponudila ogled izredno čiste reke Kolpe, ki meji s Hrvaško,

vendar pa se je izkazalo, da so jim grad Kostel, prenovljena cerkev v vasi Fara ter

slap Neţica ljubše točke. Kot prikazuje tudi shema, ljudje priporočajo drugim ogled

polnilnice Costelle, reko Kolpo, slap Neţico, cerkev v Fari ter grad Kostel.

Slika 33: Priljubljene znamenitosti domačinov

COSTELLA

KOLPA

SLAP

NEŢICA

CERKEV

GRAD

ŠPORTNI TURIZEM

ZGODOVINSKI TURIZEM

KULTURNI TURIZEM

WELLNESS TURIZEM

NAKUPOVALNI TURIZEM

EKO TURIZEM

Slika 32: Vrste turizma, ki so po mnenju ljudi primerne za Kostel



Ljudje si torej ţelijo boljše turistične ponudbe, podpirajo to dejavnost, a se nekateri

po drugi strani tega tudi malce bojijo, kar je razumljivo. Najbolj od vsega pa

pogrešajo trgovine, gostinske ponudbe, prenočitvenih zmogljivosti ter urejenega

parkirišča.

ANALIZA 2: Prepoznavnost Kostela po Sloveniji

Za turizem in njegov vzpon je najprej pomembno, da potencialni gostje Občino

Kostel in njeno okolico dobro poznajo oziroma vsaj to, da so o njej ţe kdaj slišali ali

prebrali. Na ta način bodo le-ti lahko pomembne informacije prenesli drugim

potencialnim obiskovalcem tega okraja. V ta namen sem raziskovanje razširila med

ljudi, ki ne ţivijo v neposredni okolici, temveč nekoliko bolj stran, torej iz Ljubljane,

Slovenj Gradca, Velenja, Cerknice, Lukovice, Ptuja, Celja, Vrhnike, Ilirske Bistrice,

Maribora, Grosuplja, Bleda ter tudi Litije in še drugje.

Vprašanja so obsegala sprva bolj splošne stvari, potrebno je bilo napisati

znamenitosti, ki jih poznajo oziroma o katerih so ţe kdaj kaj slišali, poznavanje

gradu Kostel, vode Costelle, priznano slovensko etno zasedbo Prifarski muzikanti,

večdnevno prireditev ''Tamburanje va Kostele''. Povprašala sem jih tudi, ali poznajo

prehod Petrina na meji s Hrvaško ter ali kdaj morebiti nameravajo obiskati te kraje

ob reki Kolpi.

Anketa je bila dodeljena 70 ljudem, dobila pa sem zelo zanimive rezultate in

odgovore, ki so mi dali še bolj jasen vpogled v to področje, ki ga raziskujem.

0

5

10

15

20

Česa v vaši občini primanjkuje?

prenočitvenih zmogljivosti

urejenega parkirišča

gostinjske ponudbe

trgovine

Slika 34: Ţelje domačinov v turistični ponudbi



Nekaj manj od polovice anketiranih je ţe vsaj slišalo za te kraje, ostali pa še nikoli,

kar je zanimivo, saj sem ţe pričakovala večje število pritrdilnih odgovorov.

Ko je beseda tekla o poznavanju vode Costella, pa sem dobila 93-odstotni deleţ

pritrdilnih odgovorov, kar je zelo veliko, torej ljudje očitno ne vedo, kje se polni ta

naravna mineralna voda.

Glede največjega etno festivala ''Tamburanje va Kostele'' sem dobila kar pričakovan

rezultat, saj je več kot 80 odstotkov ljudi odgovorilo negativno, torej nam rezultati

jasno govorijo, da bi bilo potrebno na področju reklame in promocije storiti korak

naprej oziroma k stvari pristopiti še na drug način. Sledilo je vprašanje o poznavanju

reke Kolpe, za katero ve vedno več ljudi. Pričakovala pa sem veliko pozitivnih

odgovorov, kljub temu da ljudje občine Kostel ne poznajo. Cilj je bil pričakovan in

več kot 80 odstotkov anketiranih je za reko Kolpo ţe slišalo iz takšnih ali drugačnih

virov, kar je zelo zadovoljiv rezultat.

Spol anketirancev

MOŠKI

ŽENSKE

Ali poznate občino Kostel?

DA

NE

Slika 35: Spol anketirancev

Slika 36: Prepoznavnost Kostela



37%

63%

Ali ste ţe prečkali mejni prehod

Petrina?

DA

NE

Iz izkušenj vemo, da ljudje iz Ljubljane, Maribora, Celja ter morebiti iz še bolj

oddaljenih krajev potujejo na morje proti Hrvaški preko drugih mejnih prehodov in

ne skozi prehod Petrina, saj se s tem ognejo tudi relativno slabi in vijugasti cesti

Ljubljana–Kočevje. Torej sem pri vprašanju o poznavanju prehoda Petrina

pričakovala ''slab'' rezultat. Kar 63 odstotkov vprašanih je odgovorilo z ''ne'', kar je

popolnoma pričakovan rezultat.

0

10

20

30

40

50

60

70

vodo Costello Prifarske muzikante

" Tamburanje va Kostele"

reko Kolpo

Ali poznate?

da

ne

Slika 37: Poznavanje navedenih Kostelskih znamenitost

Slika 38: Prehodi skozi mejni prehod Petrina



Pri vprašanju, katere znamenitosti iz teh krajev ljudje poznajo oziroma so kdaj slišali

zanje, so bile grad Kostel, voda Costella, reka Kolpa, slap Neţica, tradicionalni spust

po Kolpi, Prifarski muzikanti ter tudi sosednja občina Osilnica.

Zanimalo me je še, kje so anketirani zvedeli za Kostel oziroma od kod poznajo te

zanimivosti. Nekateri so te kraje spoznavali preko druţinskega izleta, šotorjenja ob

reki Kolpi, drugi so dobili najrazličnejše informacije od prijateljev, preko TV,

časopisov, z raznih poletnih ekskurzij, majhen deleţ pa so kraje prevozili na poti na

morje v sosednjo drţavo Hrvaško.

Lahko zaključimo, da bi morali biti ljudje bolj podrobno seznanjeni s stvarmi, ki

povezujejo turizem v občini Kostel. Zanimivo je dejstvo, da ljudje občine pod

imenom Kostel ali pa kostelske doline ne poznajo oziroma sploh še nikdar niso slišali

o tem, poznajo pa reko Kolpo, vodo Costello in še marsikaj. Vendar ne vedo, kje v

Sloveniji se te stvari sploh nahajajo. Stvari skratka niso povezane, kot bi si ţeleli, da

so, oziroma, kot bi morale biti, če ţelimo govoriti o vzponu turizma in privabljanju

turistov v te kraje ob Kolpi. Počasi dobivamo bolj jasno sliko in lahko zatrdimo, da

bi bilo najprej nujno poskrbeti za to, da bi o Kostelu in njenih danostih vedelo veliko

več ljudi, kot jih ve sedaj. Čeprav je bilo anketiranih le 70 ljudi, kar ni praktično nič

v primerjavi s številom prebivalcev v Sloveniji. Dejstvo je, da če hočemo narediti

popolno analizo, ki bi dala resnične podatke, bi bilo potrebno v raziskavo vključiti

ogromno število ljudi ter šele potem govoriti o situaciji in moţnih ukrepih in

rešitvah. Kljub temu, da sem naredila le majhen korak k temu, lahko vsaj slutimo in

ugotavljamo, kakšna je situacija v primerjavi z ţeljenimi ali pričakovanimi rezultati.

Čeprav nekateri še ničesar niso slišali o Kostelu, je vzpodbudno, da 80 %

anketirancev namerava obiskati te kraje. Petina jih pravi, da nima posebnega namena

priti v Kostel, morda to lahko pripišemo tudi precejšnji oddaljenosti, saj kar nekaj

sodelujočih v anketi prihaja iz zelo oddaljenih krajev. Rezultat, čeprav relativno

majhne populacije anketirancev, je zelo dober in vzpodbuden.

80%

20%

Ali nameravate obiskati občino

Kostel?

DA

NE

Slika 39: Ţelje po obisku občine Kostel



znamenitosti

Kolpa

Costella

slap Nežica

grad

Katere znamenitosti občine Kostel poznate?

Tu so ljudje odgovorili po mojih pričakovanjih. Pričakovala sem, da jih bo večina

poznala oziroma se spomnila na Costello, ki je promovirana po celotnem svetu, pa

seveda na reko Kolpo, o kateri v zadnjem času vedno več slišimo ter o njej beremo.

Slišali so za grad Kostel ter slap Neţico, ki se nahaja tik ob glavni cesti.

Slika 40: Poznane znamenitosti



8. ZAKLJUČEK Ne glede na trenutno situacijo, ki ţe v letošnjem letu kaţe na izboljšanje, lahko

rečemo, da je turizem v Sloveniji strateško pomembno gospodarstvo, ki ga je

potrebno razvijati in vanj investirati, tako v smislu neposrednih finančnih spodbud

kot razvoja ostalih s turizmom povezanih dejavnosti: izobraţevanje, kultura,

varovanje narave itd.

Sonce, voda, neokrnjena narava in mir v kostelski dolini človeka napolnijo z

energijo. Tako smo prišli do zaključka diplomske naloge, kjer bi ţelela poudariti, da

je področje, ki ga opisujem, še neraziskano, polno skritih lepot, ki bi jih lahko

vključili v uspešno turistično ponudbo. Menim, da je v kostelski dolini skrita uspešna

turistična prihodnost. Med raziskovanjem Kostela nisem imela posebnih teţav, saj so

mi ljudje veselo priskočili na pomoč ter me napolnili z dodatnim informacijami.

Sama velikokrat obiščem občino Kostel, zato sem jo ţelela predstaviti tudi ostalim.

Kot vsaka občina ima tudi občina Kostel nekaj pomanjkljivosti v delovanju ter

teţave s pomanjkanjem finančnih sredstev. S pomočjo drţave in veliko truda bo

občina prišla še do tako pričakovanih ciljev, kot je odprtje gradu Kostel ter novih

nočitvenih kapacitet.

Oddaljenost od večjih mest, počitnikovanje, bolj namenjeno tistim Robinzonovega

duha kot mestnim razvajencem ter kulturna ponudba, ki svoj navdih črpa iz

kmečkega ţivljenja preteklih dni bo tja, vsaj upam tako, privabljala predvsem tiste

popotnike in pohodnike, ki bodo znali za seboj pustiti kolpsko dolino takšno, v

kakršno so prišli, to pa domačini tudi pričakujejo.

Glede na vodstvo, ki veliko pozornosti nameni turizmu in na pogoje, ki jih ta zemlja

premore, menim, da so za razvoj turizma postavljeni odlični temelji, tako da ni

bojazni, da se ta panoga tu ne bi razširila in vzcvetela. Ljudje si tega ţelijo. Kot sem

pričakovala, se je izkazalo, da se vzpona turizma tudi malce bojijo. Saj je v ţivljenju

vedno tako, da se pred vsako novostjo pri človeku vzbudi določen strah, kar pa je

povsem normalno.

Po opravljenih intervjujih in pridobljenih podatkih lahko še rečemo, da imajo v

občini Kostel mnoţico resursov, ki pa niso ustrezno valorizirani in izkoriščeni.

Sodobni turistični trendi namreč kaţejo na dejstvo, da so ravno turistične destinacije,

ki razpolagajo s potenciali, kot jih imajo v Kostelu, tiste, ki bodo v prihodnosti

najbolj iskane in cenjene.



9. LITERATURA IN VIRI

1. Brezovec, A. (2000) Marketing v turizmu, Turistica, Visoka šola za turizem,

Portoroţ

2. Certo, S. (1992) Modern Management, A Division of Simon & Schuster

3. Černetič, M. (2007) Management in sociologija organizacij, zaloţba Moderna

organizacija, Kranj

4. Florjančič, J., Jesenko, J., Benčič, M. (1997) Management v turizmu, Zaloţba

Moderna organizacija, Kranj.

5. Florjančič, J., Jesenko J., Benčič, M. (1998) Management v turizmu 2,

Zaloţba Moderna organizacija, Kranj

6. Jesenko, J., Kiereta, I. (2003) Management v Turizmu, zaloţba Moderna

organizacija, Kranj

7. Mihalič, T. (1999) Poslovanje in ekonomika turističnih podjetij, Ekonomska

fakulteta v Ljubljani

8. Morgan, M. (1996) Marketing of Leisure and Tourism, Prentice Hall, London

9. Strategija razvoja turizma v občini Kostel 2010 – 2015, (2010) Somnium

d.o.o., Maribor

10. Svetik, P. (2002) Kostelski biseri, kulturna dediščina in naravne vrednote

pokrajine Kostel, Turistično-športno društvo Kostel, Hrib

11. Svetik, P. (2002) Dregda, Kostel nekdaj in danes, Turistično-športno društvo

Kostel, Hrib

12. Vila, A., Kovač, J. (1998) Osnove organizacije in managementa, Zaloţba

Moderna organizacija

13. Zorko, D. (2005) Uvod v turizem, Zavod republike Slovenije za šolstvo,

Ljubljana



SPLETNE STRANI

1. http://www.kostel.si/ (15.02.2011)

2. http://www.osilnica.si/ (27.01.2011)

3. http://www.slovenia.info/ (09.01.2011)

4. http://www.tsdrustvo-kostel.si/jedi.htm (19.12.2010, 06.09.2011, 15.04.2011)

5. http://lukceva-domacija.si/ (11.03.2011)

6. http://www.slovenia.info/ (26.02.2011)

http://www.kostel.si/

http://www.osilnica.si/

http://www.slovenia.info/

http://www.tsdrustvo-kostel.si/jedi.htm



10. PRILOGE

PRILOGA 1: ANKETNI VPRAŠALNIK - Moţnosti razvoja turizma v Kostelu

'' Prosim, označite polja pred ustreznim odgovorom ali zapišite odgovor na črto.''

Starost: _______ Spol: ⃟ moški ⃟ ţenski

Ali ste zadovoljni s sedanjim stanjem turizma v Kostelu?

⃟ Da

⃟ Ne

Kaj bi ţeleli spremeniti?

___________________________________________________________________

⃟ Ne vem

Ali podpirate turistični razvoj kolpske doline?

⃟ da

⃟ ne

⃟ nimam posebnega mnenja

Zakaj ga ne podpirate?

⃟ več obiskovalcev pomeni tudi več hrupa

⃟ obiskovalci za seboj puščajo smeti

⃟ naši kraji niso primerni za mnoţični turizem

⃟ obiskovalci motijo ţivali

⃟ obiskovalci se izpostavljajo divjim zverem

⃟ drugo ……………………………………..

Ali je turizem ustrezna gospodarska panoga za vašo občino?

⃟ Da ⃟ Ne ⃟ Ne vem

V primeru, da ste odgovorili pritrdilno na predhodnje vprašanje, navedite

katere vrste turizma bi morali vzpodbujati?

⃟ športni turizem (ribolov, vodni športi, pohodništvo ipd.)

⃟ zgodovinski turizem (muzej … )

⃟ kulturni turizem (kulturne prireditve, sejem)

⃟ wellness turizem (skrb za dobro počutje telesa in duha)

⃟ nakupovalni turizem

⃟ eko turizem (ozavešča o naravi)

⃟ ostalo __________________________________________________



Na katero točko v Kostelu ste še posebej ponosni in bi jo priporočili vsakomur?

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

Katero ciljno skupino bi morali po Vašem mnenju privabiti?

⃟ mladino

⃟ druţine z otroci

⃟ seniorji

⃟ ostalo _____________

Naštejte nekaj faktorjev, ki po vašem mnenju zavirajo moţnost razvoja turizma

v Kostelu:

__________________________________________________________

__________________________________________________________

Če bi imeli moţnost, kateri bi bil prvi korak, ki bi bil po Vašem mnenju

ključnega pomena za pospešen razvoj turizma v Kostelu? (česa bi se najprej

lotili?)

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

Katerih dejavnosti v Kostelu se sami udeleţujete?

⃟ pohodov po zasnovanih poteh, in sicer samostojno ali organizirano

⃟ akcij čiščenja okolice in voda

⃟ zabavnih prireditev, kot je ''Tamburanje va Kostele''

⃟ predavanj

⃟ delavnic in tečajev

⃟ drugo

____________________________________________________________________

Česa v Vaši občini primanjkuje, pa bi glede na razmah turizma moralo biti?

⃟ prenočitvenih zmogljivosti

⃟ trgovine

⃟ urejenega parkirišča

⃟ gostinske ponudbe

⃟ osrednje informacijske točke



PRILOGA 2: ANKETNI VPRAŠALNIK ''Prepoznavnost Kostela po Sloveniji''

1. Spol M Ţ Starost ______

Kraj bivanja: ______________________

2. Ali poznate občino Kostel? DA NE

Če ste odgovorili pritrdilno, prosim, odgovorite še na naslednja

vprašanja.

Kje ste jo spoznali? ___________________________

Katere znamenitosti v občini Kostel poznate?

____________________

3. Na kaj pomislite ob besedi Kostel?

_____________________________________________________

____________________________________________________ .

4. Ali poznate :

- izvirsko vodo COSTELLA? DA NE

- tamburaško skupino Prifarski muzikanti? DA NE

- prireditev ''Tamburanje va Kostele''? DA NE

- reko Kolpo? DA NE

5. Ali ste ţe kdaj prečkali mejni prehod Petrina? DA NE

6. Ali nameravate kdaj obiskati občino Kostel? DA NE



KAZALO SLIK

Slika 1: Ravni managementa in struktura potrebnih znanj ......................................... 4

Slika 2: Peka kostanja .................................................................................................. 6

Slika 3: Kostelski krošnjar ........................................................................................... 6

Slika 4: Geografski prikaz občine Kostel .................................................................... 7

Slika 5: Slovenija - občina Kostel ................................................................................ 7

Slika 6: Organizacijska struktura Občine Kostel ........................................................ 8

Slika 7: Polnilnica Costella ter prostori Občine Kostel ............................................. 9

Slika 8: Podatki o tranzitu na mejnem prehodu Petrina ........................................... 10

Slika 9: Kampiranje ob reki Kolpi ............................................................................. 12

Slika 10: Rafting na reki Kolpi .................................................................................. 12

Slika 11: Shematski prikaz kategorije potnikov ......................................................... 13

Slika 12: Prihodi in prenočitve v obdobju 2000-2009 ............................................... 19

Slika 13: Prihodi in prenočitve domačih in tujih turistov ......................................... 20

Slika 14: Pravljica o Neţici ....................................................................................... 21

Slika 15: Grad Kostel s cerkvijo in naseljem ............................................................. 22

Slika 16: Tipična kostelska hiša ................................................................................. 23

Slika 17: Turistične kmetije ....................................................................................... 25

Slika 18: Območje Sveta Kolpe ................................................................................. 27

Slika 19: Kozmogram ................................................................................................. 28

Slika 20: Slap Neţica ................................................................................................. 28

Slika 21: Etiketa vode Costella .................................................................................. 29

Slika 22: Kolesarski maraton Costella ...................................................................... 29

Slika 23: Stara šola TRIS ........................................................................................... 30

Slika 24: Kapacitete v letu 2010 ................................................................................ 31

Slika 25: Kapacitete v letu 2015 ................................................................................ 31

Slika 26: Povečanje števila prenočite ........................................................................ 32

Slika 27: Shematski prikaz investiranja ..................................................................... 33

Slika 28: Investiranje v izboljšanje konkurenčnosti .................................................. 34

Slika 29: Spol anketirancev ....................................................................................... 36

Slika 30: Podpora turizma v Kostelu ......................................................................... 37

Slika 31: Zadovoljstvo o sedanim stanjem turizma ................................................... 37

Slika 32: Vrste turizma, ki so po mnenju ljudi primerne za Kostel ........................... 38

Slika 33: Priljubljene znamenitosti domačinov ......................................................... 38

Slika 34: Ţelje domačinov v turistični ponudbi ......................................................... 39

Slika 35: Spol anketirancev ....................................................................................... 40

Slika 36: Prepoznavnost Kostela ............................................................................... 40

Slika 37: Poznavanje navedenih Kostelskih znamenitost .......................................... 41

Slika 38: Prehodi skozi mejni prehod Petrina ........................................................... 41

Slika 40: Poznane znamenitosti ................................................................................. 43

Slika 39: Ţelje po obisku občine Kostel ..................................................................... 42



KAZALO TABEL

Tabela 1: Statistika občine Kostel ............................................................................... 8 Tabela 2: Pozitivni in negativni ekonomski vplivi ..................................................... 15 Tabela 3: Neekonomski vplivi turizma ....................................................................... 16 Tabela 4: Pozitivni in negativni vplivi na naravno okolje ......................................... 17 Tabela 5: Pozitivni in negativni vplivi na druţbeno okolje ....................................... 18

Tabela 6: Ostale nastanitvene kapacitete .................................................................. 25 Tabela 7: Seznam prireditev ...................................................................................... 26 Tabela 8: SWOT analiza ............................................................................................ 35



POJMOVNIK

WELLNESS - izvira iz besed »well being«, ki pomeni počutiti se dobro, in fitnes, ki

pomeni telesno pripravljenost. Wellness bi lahko prevedli kot dobro počutje telesa in

duha ter zdrav način ţivljenja.

CANYONING – soteskanje

SWOT (Strengths, Weaknesses, Opportunities, Threats)- prednosti, slabosti,

priloţnosti in nevarnosti

KRATICE IN AKRONIMI

SURS - Statistični urad Republike Slovenije

ZKTK - Zavod za kulturo in turizem Kostel

TŠDK - Turistično športno društvo Kostel

TRIS - turistično razvojno informacijsko središče

TIC - Turistično razvojni informacijski center

EKO - označuje tiste kvalitete izdelka, ki varujejo okolje.

CŠOD - Center šolskih in obšolskih dejavnosti

ND - Narodni dohodek

BNP - Bruto nacionalni proizvod

BDP - Bruto domači proizvod

moŢnosti razvoja turizma v kostelu - core.ac.uk · matični poklici oziroma strokovni profili v...

Documents