monitoring ptic na ptujskem jezeru 2010 · prvi dan smo test opravili pri umetno zgrajenem otoku...

MONITORING PTIC

NA PTUJSKEM JEZERU 2010

Strokovno poročilo Dopolnjena verzija

Hajdina, marec 2011

MONITORING PTIC

NA PTUJSKEM JEZERU 2010

Strokovno poročilo Dopolnjena verzija

Naročnika: Mestna občina Ptuj Občina Markovci

Izvajalec: Milan Vogrin, zasebni raziskovalec, Hajdina

Hajdina, marec 2011

VOGRIN, M.: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2010. Strokovno poročilo. 2010. 1

K A Z A L O

UVOD ........................................................................................................................................ 3

ODZIVNOST REČNEGA GALEBA CHROICOCEPHALUS RIDIBUNDUS

NA MOTORNA PLOVILA .................................................................................................... 4

UVOD ......................................................................................................................................... 4

METODE DELA ........................................................................................................................... 4

REZULTATI ................................................................................................................................ 6

ZAKLJUČEK ............................................................................................................................... 9

ODZIVNOST ČRNE ČIGRE CHLIDONIAS NIGER NA PLOVILA ............................. 10

UVOD ....................................................................................................................................... 10

METODE DELA ......................................................................................................................... 11

REZULTATI .............................................................................................................................. 11

ZAKLJUČEK ............................................................................................................................. 15

CELODNEVNO SPREMLJANJE REČNIH GALEBOV

CHROICOCEPHALUS RIDIBUNDUS IN NAVADNIH ČIGER STERNA

HIRUNDO NA JEZERU .... .................................................................................................. 16

UVOD ....................................................................................................................................... 16

METODE DELA ......................................................................................................................... 16

REZULTATI .............................................................................................................................. 17

ZAKLJUČEK ............................................................................................................................. 19


MONITORING VODNIH VRST NA JEZERU ................................................................ 20

OBDOBJE MED MARCEM IN AVGUSTOM ................................................................................. 21

MESEC SEPTEMBER IN OKTOBER ............................................................................................ 21

ZAKLJUČEK ............................................................................................................................ 24

SPREMLJANJE ŠTEVILČNOSTI, GNEZDITVENE USPEŠNOSTI IN

DISTRIBUCIJE REČNIH GALEBOV CHROICOCEPHALUS

RIDIBUNDUS IN NAVADNIH ČIGER STERNA HIRUNDO ......................................... 25

PLOVBA IN PTICE .............................................................................................................. 27

ZAKLJUČEK ............................................................................................................................ 30

LITERATURA ...................................................................................................................... 31


UVOD

Ptujsko jezero je nastalo po izgradnji HE Formin pred tridesetimi leti. Jezero se razprostira

med Ptujem in Markovci, kjer je zgrajen jez za katerim se akumulira okrog

25 milijonov m3 vode (Sovinc 1995). Površina jezera je 346 ha.

Pred nastankom jezera se je tod nahajala poplavna loka, reka Drava pa je s svojo dinamiko

ustvarjala rečne rokave in prodišča, ki so služila tudi kot gnezdišča nekaterim redkim in

ogroženim vrstam ptic pri nas, recimo prlivki Burhinus oedicnemus in mali čigri Sterna

albifrons (Štumberger 1995).

Kmalu po nastanku jezera je le-to postalo pomembno za vodne ptice. Danes sodi med

najpomembnejša območja za prezimovanje vodnih ptic v Sloveniji (Vogrin 1995). Na

jezeru se lahko od jeseni do zgodnje pomladi zadržuje tudi dvajset tisoč vodnih ptic. Kot

gnezdišče je jezero bistveno manj zanimivo, kljub temu pa na otočkih v jezeru med drugim

gnezdijo čopasta črnica Aythya fuligula, rečni galeb Chroicocephalus ridibundus in

navadna čigra Sterna hirundo. Vse tri vrste so v Sloveniji ogrožene (Uradni list Republike

Slovenije 2002). Zadnja leta v manjšem številu gnezdi tudi črnoglavi galeb Larus

melanocephalus, za katerega je Ptujsko jezero edino gnezdišče v Sloveniji.

Ptujsko jezero sodi med mednarodno pomembna območja za ptice ter v sklopu reke Drave

med območje Natura 2000 območje.

Monitoring ptic sem opravil na podlagi zahtev v okoljskem poročilu (OP)

Vodnogospodarskega biroja Maribor (2006). Monitoring, ki je nadaljevanje dela iz

preteklega leta, sem razdelil na posamezne sklope, ki jih tudi ločeno predstavljam v

posameznih poglavjih.

V letu 2009 sem spremljal odzivnost gnezdečih navadnih čiger v koloniji na motorna

plovila (kar OP Vodnogospodarskega biroja Maribor (2006) ne zahteva), celodnevno

spremljal dinamiko rečnih galebov in navadnih čiger na jezeru ter spremljal negnezdeče

vrste med spomladjo in jesenjo, glede na zadrževanje v posameznih conah, ki jih odreja

Odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru (Uradni list

Republike Slovenije 2006).

V letu 2010 sem, glede na izkušnje iz preteklega leta in očitnih potreb, ki so se pokazale

tekom monitoringa v letu 2009, dodal še spremljanje odzivnosti na motorna plovila:

- rečnega galeba v času gnezdenja v koloniji ter

- črnih čiger Chlidonias niger v času selitve kar OP prav tako ni zahteval.


ODZIVNOST REČNEGA GALEBA CHROICOCEPHALUS RIDIBUNDUS

NA MOTORNA PLOVILA

UVOD

Mokrišča so med najbolj občutljivimi ekosistemi, kjer lahko rekreacijske in športne

dejavnosti na in ob vodi predstavljajo veliko grožnjo vodnim pticam (Robinson & Pollitt

2002).

Vodne ptice so lahko zelo dovzetne za motnje s plovili (Keller 1996). Nekatere vrste imajo

ubežno razdaljo, to je razdaljo na kateri se splašijo in odletijo pred plovilom, tudi večjo od

tristo metrov (Keller 1996).

Rečni galeb Chroicocephalus ridibundus in navadna čigra Sterna hirundo sta pri nas redka

gnezdilca, navadna čigra pa tudi močno ogrožena vrsta. Obe vrsti gnezdita tudi na

Ptujskem jezeru, natančneje na otokih in dveh betonskih daljnovodnih podstavkih.

Približevanje otokom in podstavkoma, kjer gnezdijo rečni galebi in navadne čigre, je

dovoljeno do razdalje stotih metrov, kar je označeno tudi s plavajočimi bojami (Odlok o

določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru, UL RS 2006).

V literaturi zasledimo podatek, da naj bi ne bilo približevanje kolonijam čiger in galebov v

času gnezdenja bližje od sto do 180 metrov (Carney & Sydeman 1999).

V letu 2009 smo z meritvami ugotovili, da je razdalja stotih metrov za uspešno varovanje

gnezdečih navadnih čiger zadostna (Vogrin 2009), v letu 2010 pa smo želeli ugotoviti še

ali je določena razdalja stotih metrov ustrezna tudi za rečnega galeba.

METODE DELA

V letu 2010 smo odzivnost na plovila pri rečnem galebu uspeli preveriti dvakrat oziroma v

dveh različnih dnevih. Datuma, vrsta plovila in tip, ter moč motorja za posamezen poizkus

so navedeni v Tabeli 1.

Prvi dan smo test opravili pri umetno zgrajenem otoku, drugega pa pri daljnovodnem

podstavku (Slika 1). Prvo testiranje smo izvedli v času valjenja, drugo pa v obdobju, ko so

bili mladiči že mobilni, nekateri so podstavek in otok tudi že zapuščali.


V prvem testiranju smo sočasno merili tudi hrup, in sicer hrup čolna, ter hrup, ki so ga

povzročali galebi na otoku s svojim oglašanjem.

Tabela 1: Datumi poizkusov in osnovni podatki o plovilih, uporabljenih pri poizkusih.

Datum Vrsta plovila Tip motorja Moč motorja

21.04. Aluminijasti čoln - 300 KM 08.06. Gumijasti čoln Yamaha 50 KM

Slika 1: Daljnovodni podstavek na levi strani jezera z rečnimi galebi v času gnezdenja.

Vsak dan smo opravili 5 testnih voženj. Celoten poizkus, torej vseh pet voženj skupaj, je

trajal v povprečju uro in pol. Za več ponovitev se nismo odločili, da ne bi preveč

vznemirili gnezdečih ptic in s tem povzročili propada gnezd. Podobno smo ravnali že v


preteklem letu pri navadnih čigrah. Prvi dan smo meritve opravili v dopoldanskem času,

drugi dan pa v popoldanskem času.

Poleg teh namenskih meritev, sem opazoval še naključna plovila (53), ki so plula mimo

omenjenega daljnovodnega podstavka, ki je, kar se tiče možnosti plašenja gnezdečih ptic,

tudi najbolj na udaru.

Potek poizkusov

Vsak dan smo uporabili različno plovilo z različno močjo motorja (Tabela 1).

Po izplutju iz Rance smo se peljali proti daljnovodnemu podstavku oziroma umetnemu

otoku, zunaj označenega območja z bojami. Galebi se v nobenem primeru niso vidno

vznemirili.

Pred prvim poizkusom plašnosti in merjenja hrupa smo eno aparaturo za merjenje hrupa

postavili na otok, drugo pa obdržali na plovilu.

Po namestitvi aparature smo se oddaljili od otoka vsaj 300 metrov. S te razdalje smo

opazovali kdaj so se galebi vrnili nazaj na otok in posedli na gnezda. Za umiritev galebov

smo šteli, ko se je posedla večina ptic, to je vsaj okrog 80 % videnih ptic na in ob otoku.

S čolnom smo zatem peljali v ravni liniji proti otoku ter ves čas merili tako hrup na

premcu plovila kot tudi razdaljo do otoka z laserskim merilnikom. Pri tem nas je zanimala

razdalja pri kateri se galebi splašijo. Vsak dvig smo registrirali na meter natančno ter si

zabeležili tudi čas, ko so se galebi splašili. Po dvigu galebov smo se s plovilom takoj

umaknili na začetno razdaljo 300 metrov, od koder smo z daljnogledom opazovali

dogajanje na in ob otoku.

Med enim in drugim poizkusom smo počakali tako dolgo, da so se galebi posedli nazaj na

gnezda oziroma otok, ter ponovno merili čas na minuto natančno.

Metoda je bila enaka kot pri testiranju navadnih čiger leto poprej.

REZULTATI

Podatki meritev so zbrani v Tabeli 2.

Natančnega števila gnezdečih parov na obeh testnih mestih, zaradi čim krajšega

zadrževanja na gnezdišču, nisem ugotavljal. Je pa na umetnem otoku gnezdilo preko sto

parov.


Slika 2: Gnezdo rečnega galeba na umetnem otoku na desni strani jezera.

Tabela 2: Povprečne vrednosti ubežnih razdalj in čas vrnitve na gnezda po motnjah s

plovili pri rečnem galebu.

Ubežna razdalja galebov na plovila Čas vrnitve galebov na gnezda

Št. meritev

Min (m)

Max (m)

Povprečje (m)

Min čas (min)

Max čas (min)

Povprečje (min)

1. testni dan 5 52 89 69 5 12 9 2. testni dan 5 34 74 64 7 15 12 POVPREČJE 5 34 89 67 5 15 11

Galebi so se v obeh testnih dneh obnašali podobno. Najkasneje so se splašili v prvem

poizkusu, pri naslednjih poizkusih pa so bile ubežne razdalje praviloma nekoliko daljše.

Galebi so bili bolj plašni v obdobju valitve, povprečna ubežna razdalja je znašala 69 m

(Tabela 2). V času odraščanja mladičev so galebi bili nekoliko bolj zaupljivi. Podobno

smo v letu 2009 ugotovili tudi pri navadni čigri.


V primerjavi z navadnimi čigrami so rečni galebi nekoliko manj plašni, čigre so se v

povprečju splašile na razdalji 73 m (Vogrin 2009).

Po splašitvi so se galebi zadrževali v bližini otoka, se nad njim spreletavali in se tudi

glasno oglašali.

Nazaj na otok so se v povprečju vrnili po devetih oziroma dvanajstih minutah (Tabela 2).

V primerjavi s čigrami so bili iz gnezd odsotni v povprečju pet minut dalj. Kaj je vplivalo

na takšno razliko ni povsem znano oz. jasno, zagotovo pa na galebe nismo vplivali mi s

prisotnostjo čolna, saj smo bili oddaljeni na precej večji razdalji, kot je njihova ubežna

razdalja iz gnezd. Sumim, da so na njihovo daljše zadrževanje vplivali v bližini prisotni

rumenonogi galebi Larus michahellis, ki so lahko njihovi plenilci gnezd in mladičev, te pa

so poskušali pregnati v zraku.

Izmed 53 naključno opazovanih plovil sem registriral 4 vodne skuterje, 21 različnih

motornih čolnov ter 29 plovil z jadri, predvsem jadrnic Optimist (Slika 3).

Slika 3: Kolonija rečnih galebov na betonskem podstavku na levi strani jezera in plovba

mimo podstavka po levi strani.


Izmed vseh omenjenih plovil jih je večina (45) plula izven območja, ki označuje skrajni

rob približevanja, ostalih osem pa je plulo znotraj označenega območja, vendar ob bojah.

V nobenem primeru plovila niso splašila gnezdečih galebov in čiger na betonskem

podstavku.

Zaključek

Povprečna ubežna razdalja rečnih galebov v obdobju gnezdenja je 67 metrov oziroma se

ta giblje med 34 in 89 metri.

Zdajšnja razdalja, ki je označena z bojami in prepoveduje približevanje otokom in

betonskima daljnovodnima podstavkoma, je sto metrov.

Na osnovi meritev lahko potrdim, da je zdajšnja varovalna cona stotih metrov zadostna

za varovanje gnezdečih galebov kakor tudi čiger.

Vsako približevanje gnezdiščem lahko le-te močno ogrozi. Galebi zapustijo gnezda celo

za dalj časa kot čigre, kar lahko v slabem vremenu vodi do podhladitve jajc in mladičev,

torej zagotovo v propad,ob enem pa lahko v tem času prisotni plenilci izropajo gnezda.


ODZIVNOST ČRNE ČIGRE CHLIDONIAS NIGER NA PLOVILA

UVOD

Črna čigra Chlidonias niger spada v skupino tako imenovanih močvirskih čiger, kamor

uvrščamo še dve pri nas pojavljajoči se vrsti in sicer beloperuto čigro Chlidonias

leucopterus in belolično čigro Chlidonias hybridus. Ni potrjeno, da bi katera izmed

omenjenih vrst pri nas gnezdila, se pa vse tri vrste pojavljajo med selitvijo.

Črna čigra je sicer selivka, ki se seli v Zahodno Afriko. Spomladi se iz Afrike vrača preko

Apeninskega in Balkanskega polotoka, jeseni pa uporablja tako imenovano zahodno pot ob

Atlantskem oceanu (Cramp 1985, Van der Winden 2002). Tako je v Srednji Evropi precej

pogostejša med spomladansko kot pa med jesensko selitvijo, kar velja tudi za naše ozemlje

(Vogrin 2001).

Prehranjuje se nad odprto vodno površino. Spreletava se nad vodo, podobno kot lastovka,

do nekaj metrov visoko. V zraku in na vodni površini lovi žuželke, v vodi in tik pod

gladino pa lovi tudi drobne ribice.

V preletu je pri nas najpogostejša v severovzhodni Sloveniji, natančneje na reki Dravi,

predvsem Ptujskem jezeru. Tukaj se lahko zadržuje tudi deset tisoč teh ptic (Božič 2003).

Njen prelet traja od sredine aprila do konca maja, višek običajno doseže v prvi polovici

maja.

Običajno se število posameznih vrst ptic na jezeru konec marca močno zmanjša. Tako se

med spomladjo in jesenjo na jezeru zadržuje le nekaj deset ptic, če seveda ne štejemo

gnezdečih rečnih galebov in navadnih čiger. Edina izjema so črne čigre in v manjšem

številu mali galebi Larus minutus, ki se na jezeru praviloma pojavijo sredi aprila in

ostanejo do konca maja.

V tem času na jezeru poteka regata pod imenom »Jadro Rance« in sicer v razredih

Optimist, Laser 4.7 in Laser Radial. V letu 2010 je regata potekala med 14 in 16 majem, v

skoraj enakem terminu kot leto poprej.


METODE DELA

Odzivnost črnih čiger na plovila sem spremljal 14.5. Tega dne je bilo vreme dopoldan

oblačno in deževno z močnim vetrom, popoldan pa je posijalo sonce. Na jezeru, predvsem

na njegovem najširšem delu, je bilo v času regate med 30 do 60 različnih plovil.

Kot zanimivost naj navedem, da se je na, nad in ob jezeru zadrževalo več tisoč lastovk in

hudournikov.

Črne čigre so na jezeru bile prisotne, vendar po oceni njihovo število ni preseglo števila

štiristo (400), kar je glede na prejšnja leta izredno malo za to obdobje (Božič, pisno).

Odzivnost črnih čiger sem spremljal iz dveh plovil, v dopoldanskem času iz slabih deset

metrov dolgega plovila »Čigre«, , v popoldanskem času pa iz čolna »Kormoran«.

Iz zasidrane »Čigre« sem opazoval obnašanje črnih čiger na druga premikajoča plovila, iz

»Kormorana« pa obnašanje čiger na sam čoln pri počasni vožnji.

Izbira ptice je bila vedno povsem naključna. Iz zasidrane »Čigre« sem izbral eno ptico v

zraku in ji sledil. Pri tem sem beležil približno razdaljo na katero se je ptica približala

plovilu (pri razdalji sem si pomagal z dolžino plovil in jo zaokrožil na 5 m) ter ali je pri

letu proti plovilu bistveno spremenila smer leta. Za bistveno spremembo leta sem štel

približni kot 45°, ker sem ocenil, da je to kot, pri katerem se čigra plovilu lahko izogne ne

da bi se plovila ustrašila. Tudi nenadni dvig čigre pred plovilom sem ocenil kot motnjo.

Vsa opazovanja sem izvedel na razdalji do sto metrov. Opazovanja sem razdelil na

jadrnice in ostala plovila.

Iz počasi plovečega čolna sem ocenjeval samo razdalje, na katerih se črne čigre umaknejo

plovilu.

REZULTATI

Število opazovanj in zabeleženih umikov črne čigre glede na plovilo je navedeno v Tabeli

1.

Črne čigre so se zadrževale po vsem jezeru, predvsem so se spreletavale v coni A, torej

najširšem delu jezera in kjer poteka plovba.

Črne čigre v večini primerov niso imele nikakršnih problemov s posameznim čolnom.

Med letom so se približujočemu čolnu elegantno izognile, večkrat le na nekaj metrov.


Počasi plujočemu ali mirujočemu čolnu so se brez strahu tudi približale in nadaljevale svoj

let mimo kot mimo druge ovire, recimo otoka ali obale (Slika 1).

Tabela 1: Razdalje na katerih so se črne čigre umikale plovilom.

Opazovanje s plovila

Št. opazovanj Min razdalja umika (m)

Max razdalja umika (m)

Sprememba leta

Mirujoča »Čigra« 51 skupaj 25 50 27 34 jadrnice 30 50 25 17 čolni 25 45 5 Vozeči »Kormoran« 23 15 55 -

Slika 1. Črna čigra nad jezerom.


Glede na opazovanje sem ugotovil, da se črna čigra večkrat umakne jadrnici kot čolnu. Ta

razlika je tudi statistično pomembna (čolni: Hi-kvadrat=2,9, P>0,05, jadrnice: Hi-

kvadrat=7,5, P<0,01).

Zakaj prihaja do razlik? Domnevam, da se ptice bolj bojijo jadrnic zaradi jadra, predvsem

zaradi nenadnih premikov le-tega ter višine jadra, na kateri se črne čigre običajno

spreletavajo.

Čigre so se različno obnašale tudi glede na število plovil. V kolikor je plovil bilo malo in

so bila razredčena so čigre plovila zajela v svoj sestavni del lovnega območja ter se

normalno spreletavale tudi med njimi oziroma okrog njih (Slika 2).

Slika 2: Shematski prikaz razporeditve čolnov in črnih čiger v primeru

posameznih plovil.

Povsem drugačna situacija je bila v primeru številčnejših in bolj skoncentriranih plovil

(Slika 3).


Slika 3: Plovila na regati so večkrat gosto koncentrirana. Takšnih skupin so se črne čigre

med lovom izogibale.

Slika 4: Večji skupini plovil se črne čigre izogibajo.


Na mestih, kjer so bila plovila gosto skupaj, črnih čiger ni bilo oziroma so se takšnim

skupinam izogibala in med njimi niso lovila (Slika 4).

Zaključek

Črna čigra se v času spomladanskega preleta (april-maj) v večjem številu zadržuje na

jezeru. Prehranjuje se nad celotnim jezerom, kjer se spreletava nizko nad vodo in lovi

hrano.

So plovila za črno čigro moteča?

Odvisno od primera. Na osnovi testa navajam naslednje možne kombinacije:

1. Na jezeru prisotno malo (manj kot tisoč) čiger in posamezno plovilo.

V tem primeru ni nevarnosti, čigre imajo dovolj prostora.

2. Na jezeru prisotno več tisoč čiger in posamezno plovilo.

V tem primeru bi lahko prišlo do posameznih motenj zaradi zmanjšanja prostora, še

posebno ob hitrih vožnjah in hitrem menjavanju smeri plovila. Verjetnost motnje

majhna.

3. Na jezeru prisotno več tisoč čiger in večje število plovil.

Čigram se s plovili zavzame vodna površina za lov, kar bi lahko imelo za posledico

zmanjšanje števila čiger. Negativen vpliv na čigre.

S testiranji sem ugotovil, da se črne čigre bolj bojijo skupine plovil z jadri kot navadnih

čolnov, najverjetneje zaradi premikajočih jader.

Predlog

Potrebno bi bilo tudi testirati obnašanje črnih čiger na višku njihovega preleta, ko se na

jezeru zadržuje več tisoč osebkov ter obnašanje čiger glede na posamezno jadrnico.

V kolikor je mogoče, se naj regata, ki sedaj poteka sredi maja, to je v višku preleta črne

čigre, prestavi na sredino aprila ali na konec maja.


CELODNEVNO SPREMLJANJE REČNIH GALEBOV CHROICOCEPHALUS

RIDIBUNDUS IN NAVADNIH ČIGER STERNA HIRUNDO NA JEZERU

UVOD

Rečni galeb in navadna čigra se v času gnezdenja zadržujeta na jezeru kjer gnezdita na

otočkih in daljnovodnih podstavkih. Na reki Dravi ter v okolici jezera se galeb zadržuje na

različnih življenjskih prostorih, čigra pa je vezana samo na vodne habitate.

Navadna čigra se po podatkih iz literature (Cramp 1985) hrani z malimi ribicami, rečni

galeb pa je generalist, prehranjuje se z najrazličnejšo živalsko hrano, ki jo najde na vodi ali

na kopnem.

Namen spremljanja rečnih galebov in čiger na jezeru je bil, tako kot leto poprej, predvsem

ugotoviti kje se pri lovu vrsti največkrat zadržujeta.

METODE DELA

Rečne galebe in navadne čigre sem na jezeru spremljal pet dni. Obe vrsti sem spremljal od

zore do mraka, v povprečju po 16 ur.

Gnezdišča na otoku na desni strani jezera sem opazoval med aprilom in julijem, gnezdišča

na betonskem daljnovodnem podstavku na levi strani jezera pa aprila in maja.

Zanimalo me je, kje obe vrsti lovita oz. se hranita. Zato sem z nasipa jezera opazoval

gnezdeče galebe in čigre na otoku in daljnovodnem podstavku. Pri dvigu ptice z otoka sem

le-tej poskušal slediti vse do pričetka njenega lova (strmoglavljanje v vodo pri čigri, spust

oz. dotik z vodno gladino pri galebu, s predpostavko, da je pobral hrano). Izbira ptice je

bila vedno povsem naključna. Registriral sem vsak takšen poizkus, ne glede na uspeh lova.

Število registriranih poizkusov lova po mesecih je navedeno v Tabeli 1.

Vsak registrirani lov posamezne vrste sem razdelil po conah jezera, ki velja za plovbo,

torej v cone A, B in C, dodal pa sem še eno kategorijo »izven jezera«. V slednjo kategorijo

sem uvrstil vse ptice, ki so zapustile jezero, bodisi direktno prek nasipa ali pa so izginile iz

vidnega polja gorvodno ali dolvodno od jezera. Pri teh osebkih nisem mogel ugotoviti ali

so izven jezera tudi dejansko lovili.


REZULTATI

Rečni galeb

Med aprilom in junijem se je največ rečnih galebov prehranjevalo izven jezera in v coni A,

najmanj ptic pa se je hranilo v coni B (Tabela 1). Precej pomembna je tudi cona C, še

posebej takrat, ko je vodostaj v jezeru nižji.

Tabela 1: Število hranjenj rečnega galeba na jezeru po posameznih conah.

Mesec/cona A % B % C % Izven jezera % Skupaj April 14 24,5 5 8,8 15 26,3 23 40,3 57 Maj 12 27,3 8 18,2 9 20,5 15 34,0 44 Junij 33 38,4 7 8,1 21 24,4 25 29,1 86 Skupaj 59 31,5 20 10,7 45 24,0 63 33,7 187

Navadna čigra

Navadna čigra je v celotnem obdobju, to je med majem in julijem, dokaj enakomerno

lovila po vsem jezeru. Največ ptic je lovilo v coni A, zelo visok delež lovečih ptic pa je bil

tudi v coni B (Tabela 2). Podobna porazdelitev velja tudi za posamezne mesece.

Tabela 2: Lov navadne čigre na jezeru po posameznih conah.

Mesec/cona A % B % C % Izven jezera % Skupaj maj 15 32,6 10 21,7 8 17,4 13 28,3 46 junij 24 38,1 15 23,8 12 19,0 12 19,0 63 julij 20 32,3 16 25,8 12 19,4 14 22,6 62 Skupaj 59 34,5 41 23,4 32 18,7 39 22,8 171

Podrobnejše opazovanje lova znotraj posameznih con je pokazalo, da navadna čigra

najraje lovi v plitvih predelih jezera, kjer se verjetno zadržujejo manjše ribice s katerimi se

hrani.


Velik delež ali velika večina ptic, ki je lovila v coni B, odpade na območje v okolici Rance

ter med Ranco in Puhovim mostom, za lesenimi piloti.

Slika 1: Navadna čigra med lovom.

Navadna čigra pri lovu ne pokaže posebnega strahu (Slika 1). Velikokrat se je povsem

približala obali, tudi ob Ranci, kjer je frekvenca ljudi največja, in je lovila tudi ob

privezanih plovilih.

Mesta lova se zagotovo spreminjajo z vodostajem vode v jezeru ne samo tekom gnezdenja,

temveč celo dnevno. Več kot očitno je bilo, da izbirajo plitvine, kjer se zadržujejo drobne

ribice. Nekajkrat sem na mestih, kjer je bil omogočen dostop, preveril plitvine in vedno

zasledil večje število drobnih ribic.

Ob visokih vodah plitvine izginejo, voda postane kalna, ribic pa na pogled ni videti. Takrat

verjetno čigre več lovijo na okoliških vodah.


Zaključek

Rečni galeb se v času gnezdenja prehranjuje na jezeru in izven njega. Na jezeru se

največ zadržujejo v coni A, najmanj pa v coni B.

Navadna čigra se, podobno kot rečni galeb, prehranjuje tako na jezeru kot izven njega.

Največ čiger se prehranjuje v coni A ter v coni B. Velik delež hranjenja v coni B

doprinese zadrževanje čiger med Ranco in Puhovim mostom, kjer so očitno dobri pogoji

na njen način lova.

Na mesta zadrževanja oziroma lova zagotovo vpliva več faktorjev, med drugim vodostaj

in kalnost vode, ustrezne plitvine, kjer se zadržujejo ribice velikosti, ki jih čigre lovijo.

Motenj s strani plovil pri lovu navadnih čiger in rečnih galebov nisem zasledil.


MONITORING VODNIH VRST NA JEZERU

Opazovanja sem opravil ločeno, glede na razdelitev jezera (A, B in C - Slika 1), na enak

način kot leta 2009. Pri orientaciji delitve ptic po sektorjih sem si pomagal s postavljenimi

plovci. Upošteval sem samo ptice, ki so se nahajale znotraj obravnavanega območja, to je

od sotočja reke Drave in kanala do jezu v Markovcih. Preštete osebke posameznih vrst

sem vpisoval v naprej pripravljen obrazec in sicer ločeno po posameznih conah jezera.

Pri opazovanju in štetju sem si pomagal z daljnogledom in teleskopom. Pri tem sem vse

osebke ptic večinoma preštel z ene strani obale, praviloma desne. Izjema so bile le ptice, ki

so se zadrževale na drugi strani otokov, te sem preštel z nasprotnega brega, ter ptice v

jarku ob jezeru.

Slika 1: Območje plovbe po posameznih conah, po katerih je bilo izvedeno tudi štetje ptic.


Obdobje med marcem in avgustom

Po koncu prezimovanja, ki se običajno konča v mesecu marcu, na jezeru ostane le malo

ptic.

Izjema je bil letošnji marec in prvi dnevi meseca aprila, ko se je pri selitvi na jezeru

zadrževalo večje število rečnih galebov. V začetku meseca marca je bilo na jezeru

prisotnih celo do sedem tisoč galebov, ki so tu prenočevali (Božič, pisno), preko dneva pa

se jih je na jezeru zadrževalo do 1800. Prelet rečnih galebov v tem času ni zajemal samo

jezera, temveč so se v večjem številu zadrževali tudi na drugih vodnih površinah

Dravskega in Ptujskega polja.

Večina rečnih galebov se je v tem času zadrževala med Ranco in Puhovim mostom (cona

B) ter v coni C, predvsem okrog daljnovodnih podstavkov in otokov, kjer so večje

plitvine.

Večje število ptic se na jezeru običajno ponovno pojavi med sredino aprila in koncem

meseca maja, ko se na jezeru zadržujejo številne črne čigre in v manjšem številu mali

galebi. V letu 2010 se je to število gibalo med 100 do 1400 ptic.

Po končani selitvi čiger in galebov se je skozi celotno poletje število ptic na jezeru gibalo

med 40 in 200 osebki, seveda brez gnezdečih rečnih galebov in navadnih čiger.

Med vrstami so bile najpogostejše mlakarice, labod grbec, črna liska in veliki kormoran.

Razen črnih lisk in labodov, so se predvsem mlakarice čez dan velikokrat zadrževale v

jarkih, ki tečeta po obeh straneh jezera. Podobno sem ugotovil že leta 2009. Ponudba

hrane, posebej rastlinske, je tam večja in verjetno tudi lažje dosegljiva kot na samem

jezeru.

Maloštevilne črne liske so se zadrževale tik ob bregovih jezera, nekaj jih je bilo ob otokih

in na desni strani, kjer je nekaj obrežne vegetacije, ter v plitvini severno od Rance.

Kormorani so se na jezeru, tako kot tudi preostali del leta, v glavnem zadrževali na dveh

lokacijah, na obeh daljnovodnih stebrih in na lesenih pilotih v bližini Rance. Posebej

slednji so za ptice zelo privlačni.

Mesec september in oktober

Za to obdobje je značilno počasno povečevanje števila ptic na jezeru. Pregled števila ptic

na jezeru po posameznih conah je podan v Grafu 1. Opazno je počasno naraščanje števila


ptic od začetka septembra do konca oktobra, ki se nadaljuje še meseca novembra in

decembra.

22.1016.108.1022.9.4.9.

Datum

2000

1500

1000

500

0

Št. p

tic

cona Ccona Bcona Acelotno jezero

Graf 1: Število ptic v posamezni coni in njihovo skupno število v dnevnem času meseca

septembra in oktobra.


Največ ptic se zadržuje na odprti vodni površini (cona A) ter v coni C, kjer je največ

plitvin in s tem največ lahko dosegljive hrane. Enkrat tekom jesenskega opazovanja pa se

je največ ptic zadrževalo tudi v coni B. Največ tu prisotnih ptic je med Ranco in Puhovim

mostom, predvsem na in ob lesenih pilotih ter v plitvini med piloti in levim bregom jezera

(Slika 2).

Slika 2: Leseni piloti med Ranco in Puhovim mostom so zelo zanimivi za ptice v vseh

letnih časih.

Na nihanje števila ptic v posameznih conah v različnih dnevih najverjetneje vpliva

dosegljiva hrana za ptice, ki je posredno odvisna od višine vode v jezeru. Le-ta se lahko

dnevno spremeni po oceni tudi za 50 cm, kar vpliva tudi na premike ptic znotraj dneva.

Število ptic je preko dneva manjše kot v večernem času, kar sem ugotovil s kontrolnim

štetjem tik pred mrakom in potrdil ugotovitve iz leta poprej.

Število se spreminja tudi preko dneva, najmanj ptic je običajno na jezeru v dopoldanskem

času, popoldan pa se njihovo število že povečuje. Očitno se veliko število ptic čez dan


zadržuje izven jezera, bodisi na reki Dravi gor in dol vodno, stoječih vodah v okolici ali pa

na drugih primernih mestih za hranjenje, na jezero pa prihajajo le na prenočevanje.

V mraku se poleg obstoječih ptic na jezeru zberejo tudi vrste, ki tu v pretežni meri samo

prenočujejo, preko dneva pa se zadržujejo v okolici in jih na jezeru skorajda ni videti.

Najbolj značilne vrste so galebi, v manjši meri tudi veliki kormorani in nekatere race.

Galebi na jezeru med septembrom in novembrom in v kasnejših zimskih mesecih

prenočujejo v več sto do celo tisoč glavi jati. Med septembrom in oktobrom sem preštel

skupaj do 3500 galebov, vse izključno v pozno popoldanskih urah in v večernem mraku.

Prevladujoči vrsti sta rumenonogi in rečni galeb. V tem obdobju približno polovica ptic na

jezeru spada med galebe.

Zaključek

Število ptic se ne jezeru običajno zmanjša meseca marca. V letu 2010 pa je število ptic v

marcu še vedno presegalo dva tisoč v dnevnem času, predvsem na račun selečih se

rečnih galebov.

Konec aprila so se pojavile seleče se črne čigre in mali galebi. Število črnih čiger je v

višku preleta konec aprila komaj dobro preseglo število tisoč.

Od sredine maja je število ptic padlo in je do avgusta nihalo med nekaj deset do dvesto

primerkov, seveda brez gnezdečih rečnih galebov in navadnih čiger. Število ptic je

pričelo počasi naraščati ponovno septembra in se nadaljevalo tudi oktobra. V tem času

pričnejo na jezeru množično prenočevati galebi, tudi več tisoč osebkov.


SPREMLJANJE ŠTEVILČNOSTI, GNEZDITVENE USPEŠNOSTI IN

DISTRIBUCIJE REČNIH GALEBOV CHROICOCEPHALUS RIDIBUNDUS IN

NAVADNIH ČIGER STERNA HIRUNDO

Številčnost, gnezditveno uspešnost in distribucijo rečnih galebov Chroicocephalus ridibundus

ter navadne čigre Sterna hirundo v času gnezdenja sem na Ptujskem jezeru spremljal v letih

2009 in 2010.

Distribucija, torej mesta gnezdenja, sta pri obeh vrstah na jezeru zelo podobni. Mesta

gnezdenja so vezana izključno na otoke in daljnovodne podstavke ter na trenutne pogoje, ki

so na otokih. Obe vrsti v večini naseljujeta otoke s prodnato površino brez zarasti, kar še

posebej velja za navadno čigro.

Primerna gnezdišča na Ptujskem jezeru so za omenjeni vrsti Mali otok, Novi otok ter oba

daljnovodna betonska podstavka. Novi otok je za čigre bistveno manj primeren zaradi

neprimerne podlage - mulja, ki se hitro zaraste z različno vegetacijo. Veliki otok pa je za obe

vrsti neprimeren, saj je povsem zarasel z drevjem, grmovjem in zeliščno vegetacijo.

Sezona 2009

V letu 2009 je navadna čigra gnezdila na vseh že omenjenih mestih, število parov pa je bilo

naslednje: Mali otok 26 parov, Novi otok 20 parov, desni daljnovodni podstavek osem parov

in levi daljnovodni podstavek 34 parov. Skupaj torej oseminosemdeset parov, vendar moramo

pri tej interpretaciji bili zelo previdni.

Na Malem in Novem otoku je gnezdil tudi rumenonogi galeb, ki je tekom sezone uplenil vsa

gnezda oziroma jajca in mladiče navadnih čiger. Samo z Novega otoka se je uspešno speljal

en sam mladič navadne čigre.

Čigre so v drugi polovici junija oba otoka povsem zapustile.

Glede na pozen pričetek gnezdenja navadnih čiger predvsem na levem daljnovodnem

podstavku domnevam, da se je del čiger z Malega in Novega otoka umaknil na ta podstavek

in pričel z nadomestnim gnezdenjem. Za potrditev te domneve bi čigre morale biti barvno

označene.


V letu 2009 je na jezeru verjetno gnezdilo le 43 parov navadnih čiger, katerih večina je tudi

speljala mladiče.

Večina parov rečnega galeba je gnezdila na Novem otoku, nekaj še na obeh daljnovodnih

podstavkih. Na Malem otoku ni gnezdil. Galeba vegetacija bistveno manj prizadene, saj

prične z gnezdenjem približno mesec dni pred navadno čigro, to je v času, ko vegetacija še ni

razvita.

V letu 2009 je na jezeru skupaj gnezdilo okrog 435 parov.

Sezona 2010

V sezoni 2010 je na jezeru gnezdilo skupaj 59 parov navadnih čiger. Distribucija parov je bila

podobna kot leto poprej.

Na Novem otoku je gnezdilo 43 parov, na desnem podstavku 13 parov in na levem podstavku

trije pari navadnih čiger. Večina parov je uspešno speljala mladiče. Kasnejšega gnezdenja, ki

bi nakazovalo na nadomestno gnezdenje, nisem zasledil.

V letu 2010 je na Ptujskem jezeru gnezdilo okrog 429 parov rečnih galebov. Večina, to je 327

parov, je gnezdila na Novem otoku, na levem podstavku 53 parov in na desnem podstavku 49

parov. Na Malem otoku ni gnezdil.

V letu 2010 je bil Mali otok povsem prazen, zelo verjetno zaradi ponovnega gnezdenja

rumenonoga galeba, ki je glavni plenilec mladičev čiger in galebov na jezeru.

Kot se je pokazalo v letu 2009, imajo na distribucijo (in tudi uspešnost gnezdenja!) navadnih

čiger in rečnih galebov velik vpliv naravni plenilci, v primeru Ptujskega jezera rumenonogi

galeb Larus michahellis.

Daljnovodna podstavka nista optimalno gnezdišče za čigre in galebe.

Precej mladičev čiger in galebov z daljnovodnih podstavkov se utopi v času speljave, ko še ne

znajo dobro leteti, ker podstavka nista primerno zaščitena pred padci, na sama podstavka pa

se ne morejo več vrniti. Veliko mladičev, ko so v vodi in se ne morejo več vrniti na

podstavek, v tem času pokonča tudi rumenonogi galeb.


PLOVBA IN PTICE

Po veljavnem odloku o plovbi na Ptujskem jezeru (Odlok o določitvi plovbnega režima na

reki Dravi in Ptujskem jezeru, UL RS 2006) se plovbno območje deli na tri cone (A, B, C),

ki ima vsako tudi svoj režim. Povzetek o plovbnem režimu na reki Dravi in Ptujskem

jezeru (UL RS, št. 109, 2006):

Plovbno območje je reka Drava od »sotočja« pri Termah Ptuj do Ptujskega jezera in

Ptujsko jezero do območja 500 m pred jezom v Markovcih.

Plovbno območje se deli na tri cone:

CONA A zajema del Ptujskega jezera na območju od pristanišča v Budini (Ranca) v ravni

črti proti desnemu bregu Ptujskega jezera dolvodno do območja 500 m pred jezom HE

Formin v Markovcih.

Dovoljena je plovba jadrnic, jadralnih desk in športnih veslaških čolnov ter plovil na

motorni pogon, katerih hitrost ne presega 20 km/h. Dovoljeno je smučanje na vodi.

CONA B zajema del Ptujskega jezera od pristanišča v Budini (Ranca) gorvodno do

»sotočja« pri Termah Ptuj.

Dovoljena je plovba motornih čolnov in drugih plovil, razen plovil, ki v višino merijo več

kot 2,5 m in jadralnih desk. Najvišja dovoljena hitrost od pristanišča v Budini gorvodno do

prvega mostu je 20 km/h, v nadaljevanju do »sotočja« pri Termah Ptuj pa 6 km/h.

Smučanje na vodi je dovoljeno od pristanišča v Budini gorvodno do prvega mostu.

CONA C zajema del Ptujskega jezera na območju 500 m pred jezom HE Formin v

Markovcih, območje 100 m okoli ornitološko pomembnih otokov, območje betonskih

daljnovodnih podstavkov na Ptujskem jezeru in 100 m pas ob njih ter desni del jezera na

razdalji 50 m do 350 m od obale. Plovba v coni C ni dovoljena (razen izjem).

Plovba na plovbnem območju je dovoljena za vsa plovila od 1. junija do 1. oktobra v

dnevnem času od 7. do 19. ure.

Od 1. maja do 1. junija je dovoljena plovba s plovili na motorni pogon v coni B.


Od sredine aprila do konca maja se preko jezera praviloma selijo črne čigre in mali galebi.

Plovila v tem času čiger in galebov v coni B niso motila, vsaj v letih 2009 in 2010 tega ni

bilo zaznati.

Plovila niso imela vpliva niti na ostale vrste ptic v coni B, izjema je le območje med Ranco

in Puhovim mostom za lesenimi piloti v plitvini, kjer se ptice v tem času pogosto

zadržujejo. To območje pa je zanimivo tudi za kajake in kanuje (slika 1), zato prihaja tu

občasno do manjših motenj.

Slika 1: Območje med Ranco in Puhovim mostom je zanimivo za ptice v vseh letnih časih,

prav tako pa tudi za rekreacijo.

Meseca septembra se je število ptic počasi pričelo povečevati, to naraščanje pa se je

nadaljevalo tudi v mesecu oktobru. Največje število ptic v tem času se na jezeru zbere

pozno popoldan in v mraku, ko na jezero pridejo prenočevat galebi, tudi več tisoč osebkov.

Ptice se v tem obdobju zadržujejo po vsem jezeru, še najmanj jih je prisotnih v coni B, če

odštejemo za ptice zanimivo območje med Ranco in Puhovim mostom.


V začetku septembra (4. in 5.) je bilo na jezeru državno prvenstvo v kajaku. Tekmovanje

se je odvijalo na tekmovalni progi v Zabovcih v dopoldanskem času (http://ranca-

ptuj.com/home/index.php?option=com_content&task=view&id=100&Itemid=2).

V obeh dneh je na jezeru bilo prisotnih več plovil na motorni pogon in kajakov.

Dogajanje sem spremljal z desnega brega. Ptic na jezeru ni bilo veliko, plašenja ptic s

plovili pa nisem zasledil.

Cona C je mirna cona, kjer plovba ni dovoljena. V tem delu se običajno zadržuje največ

ptic tako spomladi kot jeseni. V obdobju, ko je plovba dovoljena, predvsem septembra, ko

je na jezeru več ptic, se jih veliko od njih zadržuje prav v tem predelu. Zaradi zadrževanja

ljudi z avtomobili na desnem bregu pa se površina cone C za ptice dejansko zmanjša, saj

le-te držijo določeno razdaljo od brega zaradi prisotnih ljudi (Slika 2).

Dogaja se celo, da kakšen čoln zaide v cono C, sam sem dvakrat v coni C zasledil ribiča s

čolnom.

Slika 2: Breg na desni strani jezera naj bi bil, v kolikor je le mogoče, nedostopen za

motorna vozila.

http://ranca-ptuj.com/home/index.php?option=com_content&task=view&id=100&Itemid=2�

http://ranca-ptuj.com/home/index.php?option=com_content&task=view&id=100&Itemid=2�


Zaključek

Predlagam, da se v coni B med 1.5. in 1.6. dovoli plovba tudi ostalim plovilom in ne le

plovilom na motorni pogon.

Predlagam, da se del območja med Ranco in Puhovim mostom ter med lesenimi piloti in

bregom na levi strani izvzame iz plovbe v vseh letnih časih (cona D). Območje naj se

uredi za naravovarstvene namene in ekološki turizem (predlog podan že leta 2009,

Vogrin 2009).

Dopuščam možnost, da se plovba, v kolikor se upošteva nova cona D, v coni B prične že

s 1.4., saj se v mesecu aprilu število ptic na jezeru zmanjša.

Glede na zadrževanje ptic po conah, dopuščam možnost odstopanja plovbe oz.

podaljšanje plovbe v mesecu oktobru v coni B, če se zavaruje oziroma iz plovbe izloči del

predela med lesenimi piloti in bregom na levi strani (cona D).

Glede na postopno povečevanje števila ptic v začetku oktobra sodim, da je trenuten režim

plovbe precej upravičen, predvsem za cono A.

Dopuščam morebitna odstopanja v delu cone A za izredne ali enkratne dogodke.

Predlagam, da se desni breg jezera, v kolikor je mogoče, izvzame iz rekreativnih

aktivnosti, predvsem pa se prepreči dostop z motornimi vozili.


LITERATURA

Božič, L. 2003: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi Posebnih

zaščitenih območij (SPA) v Sloveniji. DOPPS, Monografija št. 2, Ljubljana.

Carney, K.M. & Sydeman, W. 1999: A review of human disturbance effects on nesting

colonial waterbirds. Waterbirds 22: 68-79.

Cramp, S. 1985: The birds of the Western Palearctic. Vo. 4. Oxford University Press.

Keller, V. 1996: Effects and managament of disturbance of waterbirds by human

recreational activities: a review. Gibier Faune Sauvage, Game, Wildl. 13: 1039-1047.

Robinson, J.A. & Pollitt, M.S. 2002: Sources and extent of human disturbance to

waterbirds in the UK: an anylysis of Wetland Bird Survey data, 1995/96 to 1998/99.

Bird Study 49: 205-211.

Sovinc, A. 1995: Hidrološke značilnosti reke Drave. Acrocephalus 16: 45-57. Ljubljana.

Štumberger, B. 1995: Drava med Mariborom in Središčem ob Dravi - področje konflikta

med varstvom narave in razvojno politiko. Acrocephalus 16: 3-43. Ljubljana.

Uradni list Republike Slovenije 2002, št. 82: str. 8893-8975. Pravilnik o uvrstitvi

ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam.

Uradni list Republike Slovenije 2006, št. 109: str. 11258-11260. Odlok o določitvi

plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru.

Van der Winden, J. 2002: The odyssey of the black tern Chlidonias niger: Migration

ecology in Europe and Africa. Ardea 90: 421-435.

Vodnogospodarski biro Maribor, d.o.o. 2006: Okoljsko poročilo za odlok o določitvi

plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru. Okoljsko poročilo. Št. projekta

2781/05.

Vogrin, M. 1995: Drava - evropsko pomembna ornitološka lokaliteta. Acrocephalus 16: 1-

2.

Vogrin, M. 2001: Čigre in galebi na Dravskem polju v severovzhodni Sloveniji. Biota 2:

191-198.

Vogrin, M. 2009: Monitoring ptic na Ptujskem jezeru 2009. Strokovno poročilo.

monitoring ptic na ptujskem jezeru 2010 · prvi dan smo test opravili pri umetno zgrajenem otoku...

Documents