moja prva fizika 1

8/18/2019 Moja Prva Fizika 1

1/233


2/233

Moja prva fizika 1Fizika za 8. razred osnovne šolePriročnik za učitelje

Avtorji

B. Beznec, B. Cedilnik, T. Gulič, J. Lorger, D. Vončina

Ilustracije Darko Simeršek

Jezikovni pregled

Zala Mikeln

Strokovni pregled

dr. Marjan Hribar, dr. Marko Marhl

Izdala in založila Modrijan založba d. o. o. Za založbo Branimir Nešović

Urednica Zvonka Kos

Oprema Gorazd Rogelj

Oblikovanje Davor Grgičević

Ra~unalniški prelom Goran Čurčič

Natisnila Marginalija, d. o. o.

Ljubljana 2006

Druga izdaja

© Modrijan založba d. o. o.


3/233

KazaloPredgovor

Časovna razporeditev učne snovi

Uvod

1. Kaj je fizika1.1 Fizika je naravoslovna znanost 1.2 Napotki za uspešno delo 1.3 Merjenje in merski sistem 1.4 Merjenje mase 1.5 Merjenje dolžine 1.6 Merjenje časa in hitrosti 1.7 Utrjevanje in preverjanje znanja

Naloge za pisno preverjanje znanja – KAJ JE FIZIKA

2. Sile2.1 O silah 2.2 Merjenje sil, Teža 2.3 Merjenje sil, Hookov zakon 2.4 Risanje sil 2.5 Ravnovesje sil 2.6 Trenje in upor

2.7 Utrjevanje znanja 2.8 Sestavljanje sil 2.9 2.10 Razstavljanje sil 2.11 Telo na klancu 2.12 Medsebojno delovanje teles 2.13 Utrjevanje znanja 2.14 Preverjanje znanja

2.15 Ocenjevanje znanja Naloge za pisno preverjanje znanja – SILE Pisni preizkus znanja – KAJ JE FIZIKA, SILE

3. Tlak3.1 Ploščina 2 2 P t i


4/233

4. Delo in energija

4.1 O energiji 4.2 Kinetična energija 4.3 Potencialna energija 4.4 Prožnostna energija 4.5 O delu 4.6 O delu – smer sile in smer gibanja nista vzporedni 4.7 O delu in energiji

4.8 Utrjevanje znanja 4.9 Delo opravljamo z orodji – vzvod 4.10 Delo opravljamo z orodji – škripec 4.11 Delo opravljamo z orodji – klanec 4.12 Mo~ 4.13 Energijske pretvorbe 4.14 Utrjevanje znanja 4.15 Preverjanje znanja Naloge za pisno preverjanje znanja – DELO IN ENERGIJA

5. Temperatura, notranja energija in toplota5.1 Zgradba snovi5.2 Zgradba trdnin, kapljevin, plinov. Tlak plina5.3 Temperatura 5.4 Temperaturno raztezanje 5.5 Notranja energija in toplota 5.6 Notranja energija se spreminja z izmenjavo toplote 5.7 Toplotni tok5.8 5.9 Specifična toplota 5.10 Notranja energija se spremeni z delom 5.11 Energija se ohranja 5.12 Energijski zakon 5.13 Utrjevanje znanja

5.14 Preverjanje znanja 5.15 Ocenjevanje znanja 5.16 Spremembe agregatnega stanja5.17 Odvisnost tališ~a in vreliš~a od tlaka in primesi5.18 Spremembe notranje energije

Naloge za pisno preverjanje znanja DELO ENERGIJA


5/233

PredgovorUčni komplet Moja prva fizika 1 obsega učbenik, delovni zvezek in priročnik za telje z zgoščenko.

V posameznem poglavju priročnika za učitelje so:

• splošna pojasnila o učni snovi, ki je zajeta v poglavju

• časovna razporeditev učne snovi

• posamezne učne enote, ki vsebujejo:

– učne cilje, kot jih navaja učni načrt za fiziko v 8. razredu devetletne osnošole

– standarde znanjaIzpeljani so iz učnih ciljev in razporejeni v nivoje:

M minimalni nivo znanja T temeljni nivo V višji nivoKer učni načrt standardov ne vsebuje, so pa za sistematično delo v razrnujno potrebni, smo jih oblikovali po lastni presoji.

– predlog izvedbe učne ureVsebuje napotke za delo, pojasnila v zvezi z obravnavano snovjo, predlogeposkuse, tudi takšne, ki niso opisani v učbeniku, ter nasvete za uporabo učnika in delovnega zvezka. Seveda prepuščamo učitelju, da na osnovi izkušlastnih zamisli, pripomočkov za delo in ne nazadnje zainteresiranosti učenpresodi, v kolikšni meri bo sledil predlaganemu poteku ali pa bo izbral svoje

– pregled poskusov in pripomočkov Navedeni so poskusi, opisani v učbeniku, in tisti poskusi, ki jih omenjampriročniku. Vseh navedenih poskusov običajno ne naredimo, pač pa izberetiste, za katere imamo pripomočke in ki bolj ustrezajo našemu načinu del

– vprašanja za ustno preverjanje in ocenjevanje znanja s pripisom nivojštevilke standarda

Za vsak standard smo sestavili vsaj eno vprašanje, s katerim lahko preverusvojeno znanje. Pri nekaterih vprašanjih je navedeno več zgledov, poneso ti zapisani v oklepaju; učitelj naj sam presodi, koliko odgovorov je smotzahtevati od učenca. Nekatera vprašanja so dopolnjena s podatki, ki so včini primerov izbrani tako, da učenci, ki nimajo težav z računanjem na pamz lahkoto pridejo do rezultatov. Učenci naj ob reševanju takšne naloge opis


6/233

Časovna razporeditev učne snovi1. Kaj je fizika

Zaporedna št.ure pouka

Zaporedna št.ure poglavja

Učna enota

1. 1. 1.1 Fizika je naravoslovna znanos

2. 2. 1.2 Napotki za uspešno delo

3. 3. 1.3 Merjenje in merski sistem

4. 4. 1.4 Merjenje mase

5. 5. 1.5 Merjenje dolžine

6. 6. 1.6 Merjenje časa in hitrosti

7. 7. 1.7 Ponavljanje in utrjevanje znan

2. Sile



Učna enota

8. 1. 2.1 O silah

9. 2. 2.2 Merjenje sil, Teža

10. 3. 2.3 Merjenje sil, Hookov zakon

11. 4. 2.4 Risanje sil

12. 5. 2.5 Ravnovesje sil

13. 6. 2.6 Trenje in upor

14. 7. 2.7 Utrjevanje znanja15. 8. 2.8 Sestavljanje sil

16. 9. 2.9 Razstavljanje sil


18 11 2 11 Telo na klancu

6


7/233

3. Tlak



Učna enota

23. 1. 3.1 Ploščina

24. 2. 2.2 Prostornina

25. 3. 3.3 Gostota

26. 4. 3.4 Specifična teža27. 5. 3.5 O tlaku

28. 6. 3.6 Računanje tlaka

29. 7. 3.7 Tlak v tekočinah

30. 8. 3.8 Hidrostatični tlak

31. 9. 3.9 Zračni tlak

32. 10. 3.10 Računanje hidrostatičnega

33. 11. 3.11 Vzgon

34 12. 3.12 Vzgon in plavanje teles

35. 13. 3.13 Utrjevanje znanja

36. 14. 3.14 Preverjanje znanja

37. 15. 3.15 Ocenjevanje znanja

4. Delo in energija



Učna enota

38. 1. 4.1 O energiji

39. 2. 4.2 Kinetična energija

40. 3. 4.3 Potencialna energija

41. 4. 4.4 Prožnostna energija

42. 5. 4.5 O delu


8/233

5. Temperatura, notranja energija in toplota



Učna enota

53. 1. 5.1 Zgradba snovi

54. 2. 5.2 Zgradba trdnin, kapljevin, pli

55. 3. 5.3 Temperatura

56. 4. 5.4 Temperaturno raztezanje57. 5. 5.5 Notranja energija in toplota

58. 6. 5.6 Notranja energija se spremin

59. 7. 5.7 Toplotni tok

60. 8. 5.8 Specifična toplota

61. 9. 5.9 Specifična toplota

62. 10. 5.10 Notranja energija se sprem

63. 11. 5.11 Energija se ohranja

64. 12. 5.12 Energijski zakon


66. 14. 5.14 Preverjanje znanja

67. 15. 5.15 Ocenjevanje znanja68. 16. 5.16 Spremembe agregatnega s

69. 17. 5.17 Odvisnost tališča in vrelišča

70. 18. 5.18 Spremembe notranje energ

8


9/233

UvodUčenci se prvič srečajo s predmetom fizika v 8. in nato v 9. razredu osnovne šFizikalne vsebine pa se v osnovni šoli seveda pojavljajo že od 1. razreda d(priloga 1) zato je prav, da se učitelji tega zavedamo in to pri svojem delu tudi uštevamo. Nikakor pa si seveda ne smemo delati utvar, da se učenci v 8. razrespomnijo vsega, kar so se učili v preteklih letih. Večino vsebin je treba ponovi

preveriti, kaj o pojavu, ki ga bomo obravnavali, učenci že vedo, in šele nato nadg jevati znanje z novimi fizikalnimi vsebinami. Najbolje je, da to vsakič naredimonjim znanem poskusu, ki je opisan v učbeniku za naravoslovje, ki so ga uporablKar bomo lahko v 8. razredu nadaljevali, je spodbujanje učenčeve vedoželjnoželje po raziskovanju, razvijanja sposobnosti opazovanja, doživljanja pojava, anapojava, eksperimentiranja, logičnega razmišljanja in kvalitativne razlage pojava,so gojili učitelji na poti od 1. do 8. razreda.

Standardi znanja

Standardi znanja definirajo nivo znanja, ki ga učenci dosegajo. Tu je mišljeno znana vseh taksonomskih ravneh, od poznavanja dejstev do razumevanja in vrednnja. Izpeljani so iz učnih ciljev, ki so operativno opredeljeni. Standardi so preverin izraženi v dovršni obliki. Oblikovanje standardov poteka na podlagi predlagaučnih ciljev, vendar tako da veliko jasneje opredelimo pojme in znanje.Minimalni standardi znanja so dosežki praviloma vseh učencev na določeni vojni stopnji in izhajajo iz ciljev preverjanja in ocenjevanja. Rezultatov preverjanjanimalnih standardov znanja ne izražamo z ocenami, zanima nas le, ali jih učencisegajo ali ne. Učenec, ki dosega minimalne standarde znanja je pozitivno ocenjTemeljni standardi znanja so dosežki učencev na določeni razvojni stopnji in iz jajo iz ciljev predmeta po razredih.Minimalni standardi znanja opredeljujejo oceno zadostno (2), temeljne standapa učitelj taksonomsko razporedi v razponu ocen od dobro (3) do odlično (5).

Zgled za oblikovanje standarda iz operativnega cilja

Operativni cilj Standarda znanja

1Razloži razlike med trdnimi snovm


10/233

Problemski pouk

Pouk fizike naj bo predvsem problemsko zasnovan, saj naj učence sili v dejavnlogično mišljenje, pri čemer uporabljajo svoje izkušnje in predhodno znanje. Problski pouk običajno že sam po sebi zahteva eksperimentalno delo učitelja in učenzato je eksperimentalna in problemska zasnova pouka fizike izhodišče za vse drdejavnosti, oblike in metode dela.Učencem večkrat ponujamo rešitev problema, namesto da bi jih navajali na opavanje pojava, analizo opazovanj, merjenje količin in obdelavo podatkov, reševa

delnih problemov in oblikovanje celote v smislu kvalitativnih in kvantitativnih preznavanj zvez med deli sistema. Zato rešitev problema ni enačba, v katero vstavpodatke, temveč je rešitev logični konstrukt – model, ki predstavlja povezanost sameznih delov opazovanega sistema in razumevanje njegovega delovanja. Vlogi 2 je prikazan zgled problemskega pouka pri obravnavi vzgona.

Projektno učno delo

Svojo pravo vrednost bo prenova šole pokazala šele takrat, ko bodo učitelji povsebinskih in organizacijskih novosti, kot so prenovljene vsebine, izbirni predmdiferenciacija in nivojski pouk, pri svojem delu začeli uporabljati predvsem noblike in metode dela. Vse bolj pridobivajo veljavo skupinsko delo, samoiniciativnin ustvarjalnost. Učitelj ni več vsemogočen posredovalec znanja, ampak zgolj mtor pri izvedbi učne ure in svetovalec, ki motivira učence pri iskanju novih virov indeluje pri izvedbi učne ure. Takšne možnosti nudi projektno učno delo, ki je ob

spoznavanja učne snovi prek učitelja in različnih medijev (televizije, knjig, revij, tovnega spleta). Vsi mediji so vir znanja, ki presegajo še tako razgledanega učitzato se ne zanašamo le na znanje učitelja, ampak hočemo spodbuditi učenčevonimanje za okolico. Pri projektnem učnem delu je učenec v skupini, v kateri ekopravno sodeluje z drugimi učenci. Skupinsko delo poleg tega navaja učencakooperativnost, demokratičnost, pripadnost določeni skupini, razvijanje kritičnmišljenja itd. Cilj uvajanja projektnega učnega dela v šolo je doseganje boljših vz no-izobraževalnih učinkov. Seveda pa je za uspeh projektnega učnega dela potre

izjemna motiviranost učitelja za takšno delo.Projektno delo je priporočljiva oblika dela pri obravnavi izbirnih vsebin.

Tradicionalni pouk ne omogoča aktivnejše vloge učencev pri samem pouku, učitzagotavlja monopolen položaj, ne spoštuje individualnih razlik med učenci in ne spbuja kritičnega in ustvarjalnega dialoga med učiteljem in učencem. S tem pa tud

Uvod10


11/233

Med projektnim delom učitelj učence spodbuja, jim pomaga, oni pa se samosto

učijo. Prek lastne aktivnosti tako pridejo do neposrednih spoznanj in znanja.V prilogi 3 je pripravljen zgled projektnega dela o merjenju gostote kapljevinpoglavju Tlak.

Shematski prikaz projektnega dela pri pouku

Nasprotniki projektnega učnega dela trdijo, da je z njim zanemarjena sistematičnpri obravnavanju učnih vsebin. Obseg znanja, ki ga učenci usvojijo na ta načinmanjši kot usvojen s frontalnim načinom dela. Model ne daje optimalnih možnza učinkovito pridobivanje znanja. Projektno delo je neučinkovito pri storilnostnoravnanem pouku, kot je učenje formul, letnic, imen, je izredno kompleksno in zaht

dobro opremljenost šol.

Uporaba računalnika pri pouku fizike

Fizika je eksperimentalna znanost. Pouk fizike mora biti zaradi tega zasnovan eperimentalno in problemsko. Problemski pouk pa je že sam po sebi naravnan eperimentalno. Poskus ima torej glavno vlogo, saj ob njem učenci odkrivajo zaktosti. Nadomestiti ga ne more nobeno drugo sredstvo. Vendar se vseh fizika

pojavov ne da prikazati in izpeljati eksperimentalno (trajanje pojava, učila, didaktvidik), zato dobiva uporaba računalnika pri pouku vse pomembnejše mesto. Eključnih problemov pouka nasploh je problem motivacije. Pri tem ima računalnikliko vlogo. Lahko je zelo dober učni pripomoček, ne more pa nadomestiti posku

Nesmiselno je torej simulirati pojave, ki jih lahko pokažemo s preprostimi pos

učitelj

U U

U U

U U

U U


12/233

jih v šoli obravnavamo. To je temeljni cilj pouka fizike. Fizikalni problemi naj ne

stanejo zgolj računski problemi, ki jih učenci največkrat rešujejo po analogiji z znimi primeri iz zbirk rešenih nalog ali pa še preprosteje – z analizo razpoložljivihdatkov, ki ustrezajo znani enačbi ali celo z učenjem postopka reševanja nalogepamet. Z računskimi nalogami ne dosežemo širšega razumevanja fizike, lahko paz njimi dopolnimo, saj pogosto dosežemo boljšo predstavo s številski podatki z opisom.Pouk fizike v osnovni šoli, predvsem pa v srednji šoli je žal še vedno preveč nanan v reševanje računskih nalog in veliko manj v preverjanje razumevanja.

Reševanje nalog naj bi potekalo po naslednjih korakih:• branje besedila, izpis danih količin, skica in obnova naloge• z besedami izražena kvalitativna analiza problema, iskanje zakonitosti in razmis

o poenostavitvah• zapis enačb• reševanje enačb z uporabo enot• vrednotenje rezultatov, morebitno preverjanje mejnih vrednosti in preizkusi

Domače naloge

Pri domačih nalogah priporočamo, da si učenci sami izberejo naloge, ki jih bodošili. Izbirajo lahko med nalogami v učbeniku in delovnem zvezku. Jasno nam mbiti, da kvaliteta znanja ni odvisna od količine rešenih nalog, ampak od učenčevvloženega dela. Učenci so z domačimi nalogami morda preobremenjeni, zato

prepustimo odločitev, koliko nalog, ki jih svetujemo za domače delo, bodo opraZ učenci se lahko dogovorimo za daljši rok izdelave domačih nalog.Če učenec skrbno reši doma samo eno nalogo, je to vredno več, kot da jih v časostiski ali zaradi skromnega znanja v naglici napiše kar v šoli. V uvodu šolske ure verimo rešitev tiste naloge, ki se nam zdi pomembna. Učenci, ki so to nalogo redoma, preverijo postopek reševanja, vsi drugi pa jo rešijo med preverjanjem.

Referati, seminarske naloge, plakati, modeliali predstavitve poskusov

Referati, seminarske naloge, plakati, modeli ali predstavitve poskusov so pomben del učnega procesa. Učenec si v okviru obravnavane snovi izbere obliko pstavitve in temo, ki ga zanima. Vsak učenec naj bi imel v šolskem letu vsaj eno pstavitev ki jo ocenimo

Uvod12


13/233

Preverjanje in ocenjevanje znanja

Pri ocenjevanju merimo učenčevo uspešnost in njegov razvoj oziroma napredPred ocenjevanjem mora biti učencu jasno, kaj se zahteva od njega, torej mora seznanjen s standardi znanja, ki jih mora doseči.Vedeti mora, kaj se bo ocenjevalo; poznati mora kriterije ocenjevanja ter opisnikmu omogočajo oceniti, kakšno oceno lahko pričakuje glede na izkazano znanje

Znanje učencev preverjamo z vprašanji, na katera ustno odgovarjajo, rišejo pa

skice ali slike. Izogibamo se računskim nalogam, ki jih ne morejo rešiti na pametto je v priročniku pri vsaki učni enoti obravnave nove snovi zapisanih nekaj vprašza ustno preverjanje znanja.Nekatere standarde znanja lahko preverimo le s pisno nalogo, zato preverjamo pisno, čeprav pisni preizkusi znanja pri fiziki niso predpisani. Učitelj pripravi preizznanja tako, da naloge zajemajo približno 50 % minimalnih standardov znanja, 3temeljnih in 20 % višjih standardov, ki so sestavni del učnega načrta. Učenčevo znje oceni na podlagi ocenjevalne lestvice, ki jo oblikuje šolski aktiv sorodnih p

metnih področij. Pri pisnem ocenjevanju znanja vnaprej določimo število točk, klahko učenec doseže pri posamezni nalogi in lestvico, s katero prevedemo doženo število točk v oceno. V prilogi 6 so opisana merila za ocenjevanje znanjaustnem preverjanju.

Preverjamo in ocenjujemo tudi eksperimentalne veščine. Preverjanje teh potekapredstavitvah domačih eksperimentov, šolskih množičnih poskusih in drugih oblipraktičnega dela učencev. Več o preverjanju veščin lahko preberemo v knjigi V. U

Izvajanje, preverjanje in ocenjevanje eksperimentov pri pouku fizike v osnovni šzbirka Modeli poučevanja, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 199V prilogi 7 so merila za ocenjevanje eksperimentalnih veščin, domačih poskusomodelov.


14/233

Splošna pojasnila

Fiziko predstavimo kot naravoslovno znanost, nato pa z učenci ponovimo fizika

količine, ki jih že poznajo: maso, dolžino, čas in hitrost. Pouk lahko zastavimo blemsko in eksperimentalno, tako da učenci uporabljajo svoje izkušnje in predhoznanje. Obravnava naštetih fizikalnih količin in merjenje teh je zelo pomemuvodno poglavje, saj kvantitativna obravnava fizikalnih vsebin ne more potekati bpoznavanja fizikalnih količin, njihovih enot ter tehnik merjenja. Tako predstavimočin, po katerem bomo v naslednjih poglavjih obravnavali nove fizikalne količine.

Kvantitativna obravnava fizikalnih pojavov je za večino učencev zelo zahtevna. D

razumeli zveze med količinami, je treba najprej dobro poznati posamezne količšele nato jih je mogoče povezovati. Učenci spoznajo novo količino in pridobijo čutek zanjo, kadar jo merijo. Blizu so jim torej tiste količine, ki jih pogosto merijo.tančno vedo, kaj pomeni ena ura, ena minuta, en meter ali en kilogram. Vedo tda temperatura v sobi ni 60 °C; skoraj zagotovo pa nam bodo verjeli, če jim rečeda skozi žarnico žepne svetilke teče električni tok 60 A.

Seveda je lahko obravnava fizikalnih količin pri učencih zelo nepriljubljena in mocelo dolgočasna tema, če zaidemo v suhoparno naštevanje fizikalnih količin, epredpon, učenje pretvornikov ter morda celo računanje absolutnih in relativnihpak meritev. Pomembno je, da vsako količino, ki jo učenci spoznajo na novo, meče se le da.

Na tej stopnji je velikega pomena samostojno eksperimentalno delo učencev.tem moramo paziti, da učence najprej motiviramo, tako da predstavimo potrebo

novi količini in enoti zanjo. Take potrebe so čutili ljudje že od nekdaj, zato so nvelikokrat v pomoč zgledi o izboru enot v zgodovini (palec, cola, galona …). Razumzveze med količinami je v fiziki primarno, a verjetno tudi najtežje, saj pogosto vimo, da učenci ne razumejo enačb. Če pomislimo, da so enačbe pravzaprav le sboličen zapis zvez med količinami, je ključen problem fizike v 8. razredu skrit pv obravnavi fizikalnih količin.

Kaj je fizika Kaj je fizika 1414


15/233




Učna enota

1. 1. 1.1 Fizika je naravoslovna

2. 2. 1.2 Napotki za uspešno de

3. 3. 1.3 Merjenje in merski sist

4. 4. 1.4 Merjenje mase

5. 5. 1.5 Merjenje dolžine

6. 6. 1.6 Merjenje časa in hitros

7. 7. 1.7 Utrjevanje in preverjan


16/233

1. Kaj je fizika16

1.1 Fizika je naravoslovna znanostUčni cilji

Spozna fiziko kot naravoslovno znanost.

Seznani se z vsebino dela.

Spozna pripomočke za delo.

Spozna oblike in metode dela pri pouku fizike.

Navduši se za naravoslovje.

V uvodni uri spomnimo učence, da so se nekatere fizikalne vsebine učili že v nirazredih; učili so se o energiji, temperaturi, svetlobi, zvoku, vremenskih pojavih … lali so poskuse, opazovali, merili, zapisovali rezultate, risali grafe. Vse to delajo fi

le da na koncu izpeljejo še zakonitosti in teorije. Fizika je torej veda, ki raziskuje jave v naravi, ki jih je mogoče opazovati in meriti. Pri umestitvi fizike med znanospomagamo s preglednico v učbeniku na strani 10.

Kdo so fiziki? Janez Ferbar je v Metodično-didaktičnem gradivu za pouk fizike v smem razredu osnovne šole napisal, naj jih naštejemo po imenih ali pa pokaženanje s prstom. Mogoče učenci katerega poznajo, lahko da živi v njihovi soseskveč, mogoče je sorodnik katerega učenca in jim bo pripravljen povedati kaj o svodelu. Učence seznanimo z delom Jožefa Stefana. Na njim primerni ravni je bil pstavljen v Pilovi Veseli šoli (šolsko leto 2002/03, številka 8).

Učence seznanimo z vsebino in globalnimi cilji pouka fizike. Vsebino dela pstavimo s shemo, v kateri nanizamo snov od posameznih vsebin do osrednje tepouka fizike v osnovni šoli, ki je energijski zakon. Za njegovo razumevanje pa ramo spoznati nekatere fizikalne količine in zakonitosti med njimi.

SILE

• vrste sil• prijemališče sile

lj j ilENERGIJA


17/233

Predstavimo še pripomočke za delo. Poleg učbenika in delovnega zvezka pripčamo karirasti zvezek A4-formata, v katerega bo laže risati fizikalne risbe in grPotrebujejo še geometrijsko orodje in računalo. Pogovorimo se o uporabi računMenimo, da je uporaba smotrna, saj omogoča slabim računarjem uspešnejše dZahtevati pa moramo urejen zapis matematičnega izraza.

Ker fizika preučuje naravne pojave in zakonitosti, po katerih se ti pojavi odvijajomelji pouk fizike na eksperimentalnem delu in metodi reševanja problemov. Uč

cem na konkretnih zgledih predstavimo metode in oblike dela, s katerimi jih n jamo na opazovanje pojava, analizo pojava, merjenje količin, obdelavo podatzapis ugotovitev in zakonitosti ter uporabo rezultatov.

S tem namenom pregledamo dvostransko sliko v učbeniku na straneh 8 in 9, kikazuje, kako se lotimo raziskovanja pri fiziki.

Predlagamo reševanje problema: Kako izmeriti prostornino svojega telesa?

Da bodo učenci laže načrtovali delo, v šoli izmerimo prostornino kamna. Na mimamo pripomočke: z vrvico povezan kamen, ki je tako velik, da ne gre v merilni veliko čašo ali akvarij, manjšo čašo, merilni valj, pladenj, alkoholni flomaster, mogtudi posodo z vodo, odvisno od opremljenosti fizikalne učilnice. Učencem pregamo, da vsak sam razmisli, katere pripomočke bi izbral in kako bi izvedel meriNačrt dela naj v kratkih povedih zapišejo, nato pa naj ga nekateri tudi predstavijošolcem. V pomoč so jim lahko vprašanja:

Kako bomo izmerili prostornino kamna?

Katere pripomočke potrebujemo?

Potopili ga bomo v vodo. Gladina vode se bo dvignila. Označili bomo, do kodsega gladina. Telo bomo vzeli iz vode. Z merilnim valjem bomo dotočili tolikovode, da bo segala do oznake ter na valju odčitali, koliko vode smo dolili.

Prostornina dolite vode je enaka prostornini kamna.


18/233

1. Kaj je fizika18

Po opravljenem delu bodo učenci najbrž znali opisati postopek merjenja prosnine svojega telesa. Povemo jim, da se malo razlikuje od postopka merjenja prosnine kamna. Potrebovali bodo namreč pomoč nekoga, ki bo označil, do koddvigne voda v kopalni kadi, ko se popolnoma potopijo v vodo. Tisti, ki želijo, doma opravijo meritev. Naj se še stehtajo in oba podatka zapišejo v zvezek. La ju bodo uporabili, ko bomo govorili o vzgonu.

Pripravimo in pokažemo lahko še kak eksperiment, lahko pa namignemo učenc

da doma opravijo poskus po lastni izbiri in ga naslednjo uro fizike pokažejo socem. Veliko zanimivih poskusov bodo našli v učbeniku in delovnem zvezku. Stujemo tudi uporabo priročnika (B. Beznec, B. Cedilnik, B. Černilec, T. Gulič, J. ger, V. Udir, D. Vončina: Poskusi s plastenkami, ZRSŠ, Ljubljana, 1998), kjezbrani preprosti poskusi, ki ponazarjajo zanimive fizikalne pojave, s katerimi se čujemo v vsakdanjem življenju, za njihovo izvedbo pa ne potrebujemo zahtevpripomočkov.

Predlagani eksperiment Pripomočki

Prostornina kamnavečja čaša z vodo, kamen, povezan zvrvico, merilni valj, alkoholni flomaste


19/233

1.2 Napotki za uspešno delo učencev

Učni cilji

Spozna specifična pravila vedenja v fizikalni učilnici.

Seznani se s potekom dela pri učnih urah fizike.

Pozna vsebino in tehnike preverjanja in ocenjevanja znanja.Spozna kriterije ocenjevanja znanja in ocenjevalno lestvico.

Spozna vlogo domačih nalog.

Spozna pomen lastnih aktivnosti za uspeh.

Nekaj učencev je zagotovo doma opravilo kak poskus, ki ga bodo želeli predst

pri pouku. Za to uro izberemo enega ali dva. Za vsak primer, da v oddelku ni takšučencev, sami pripravimo poskus, da z njim popestrimo uro.

Predlagamo motivacijski poskus za prikaz znižanja vrelišča zaradi zmanjšanja tlPresesalno steklenico, ki prenese do 3 bare podtlaka, do polovice napolnimo splo vodo in zapremo z gumijastim zamaškom. Priključimo še črpalko na vodni cuali zračno razredčevalko in izsesavamo zrak. Voda v steklenici začne vreti, ko isamo dovolj zraka in to pri temperaturi, ki je veliko nižja od vrelišča. Po končanposkusu izmerimo temperaturo vode. Učenci so nad izidom poskusa izredno prenečeni. Vedo, da je vrelišče vode pri 100 °C, in najbrž tudi, da v večini krajev po veniji vre voda pri nekoliko nižji temperaturi. Izida poskusa posebej ne razlagamopa zelo zanimiv, saj z njim učenci nimajo posebnih izkušenj. Nekateri bodo žestvari priti do dna; to naj naredijo doma in nas naslednjo uro seznanijo z rezultadomačega dela.

Učence seznanimo s potekom oziroma z zgradbo učnih ur. Ure usvajanja nove snso zgrajene tako: ustno preverjanje in ocenjevanje znanja, ponovitev snovi prejšure ali vednosti, ki jih potrebujemo za razumevanje nove snovi, obravnava nove snki je podprta s poskusi, povzetek in uporaba novih spoznanj pri reševanju nalog

V nadaljevanju je učencem treba razložiti napotke za uspešno delo pri po


20/233

1. Kaj je fizika20

Učencem razdelimo liste s splošnimi kriteriji in ocenjevalno lestvico za ustno in pipreverjanje znanja.

Damo navodila za izdelavo domačih nalog.

Učence seznanimo tudi z možnostjo izdelave in predstavitve referatov , ki jih oce jemo po določenih kriterijih.

V učbeniku pa tudi delovnem zvezku je precej nalog za domače eksperimentiraOznačene so s kolesci. Na začetku vsakega poglavja se dogovorimo, katere skuse bomo naredili in kdo jih bo naredil. Učence spodbujajmo k temu delu; čpotrebno, jim iz zbirke učil posodimo pripomočke, brez katerih poskusa ne bi mizvesti. Navajajmo jih, da na kratko predstavijo svoje delo, ki ga tudi ocenimo.Zagotovo imamo v kabinetu učila, ki so rezultat domačega eksperimentiranja. Pžimo jim nekaj teh učil in jim povejmo, kaj pričakujemo od njih.


Vrelišče vode lahko znižamo

presesalna steklenica, črpalka navodni curek ali zračna razredčevalkatermometer, gumijasti zamašek,topla voda


21/233

1.3 Merjenje in merski sistem

Učni cilji Standardi znanja

Ustrezno uporablja fizikalnekoličine.

1Za količine, ki jih pozna, našteje enopriprave za merjenje.

Učijo se kvantitativnega dela.

2 Razume, zaradi česa pride pri merjedo napake.

3 Izračuna povprečno vrednost merite

4 Smiselno zaokroži rezultat meritve.

Pozna predpone in po predpo-nah določi pretvornike in izpeljedecimalne merske enote.

5 Uporablja predpone od mikro do me

6 Po predponah določi pretvornike.

7Predpone zapiše v obliki desetiških in obratno.

Učno uro začnemo s preprostimi merjenji. Na primer: izmerimo dolžino šolske tatemperaturo zraka v učilnici, maso šolske torbe, čas branja krajšega odstavka iz uč nika, prostornino vode v merilnem valju. Pridobimo in utrdimo pojme: fizikalna kčina, mersko število, merska enota, merska priprava. Lahko naštejemo še drfizikalne količine, ki jih učenci poznajo, ustrezne enote in priprave za merjenje.Rešimo nalogi 1 in 2 v učbeniku na strani 13.

Pogovorimo se o naključnih napakah pri merjenju in odčitavanju rezultatov ter o tkako te napake zmanjšamo. Rezultati merjenj so bolj ali manj približni, saj se od ničnih vrednosti nekoliko razlikujejo.

V fiziki pogosto izmerimo isto količino večkrat in nato izračunamo povprečno vnost meritve. Na ta način lahko dobimo zelo natančen rezultat ali pa neko sred


22/233

1. Kaj je fizika22

energijsko vrednost živil izražamo v J, zato lahko povemo, da se bomo pri fizik

enoto naučili zapisati z enotami SI tako: kgm2

s2.

V enačbe vstavljamo poleg merskega števila tudi mersko enoto in z enotami ranamo, zato so vse sestavljene enote izražene z osnovnimi. Učence skozi vse navajamo na to, da se iz enačbe da ugotoviti, s katero enoto je izražena sestavljkoličina.

Velika prednost merskega sistema SI so desetiški pretvorniki. Z njimi zapisujevečje in manjše enote od osnovnih. Namesto majhnih oz. velikih merskih števil urabljamo predpone, ali zapis z desetiško potenco. Uredimo vednost o vrednpredpon. V šoli rešimo naloge 7, 8, 10, če nam čas dopušča, še nalogo 11 iz denega zvezka na strani 6.Doma lahko rešijo preostale naloge, vsekakor pa naj naredijo nalogo 13.

Predlagani eksperimenti Pripomočki

1. Merjenje dolžine šolske table merski trak

2.Merjenje temperature zrakav učilnici

termometer

3. Merjenje mase šolske torbe tehtnica

4. Merjenje prostornine vode merilni valj

5.Merjenje časa branja določenegabesedila

štoparica

6. Merjenje dolžine naslova v zvezku merski trak


23/233

Vprašanja za ustno preverjanje znanja

1. Blago za zavese prodajajo na metre (jajca v škatlah, tekoči plin na litre,keramične ploščice na kvadratne metre, sladoled na kepice, sobopremerimo s koraki …). Katere količine merimo v navedenih primerih?

2. Naštej količine, ki jih poznaš. Za vsako količino povej, v katerih enotah bi jo

lahko izrazil in s katero mersko pripravo bi jo izmeril.

3. a) Opiši, kako moraš meriti dolžino svinčnika, da bo meritev čimnatančnejša.

b) Opiši, kako bi izmeril premer konzerve, da bi bil rezultat meritve čimnatančnejši.

c) Opiši, kako bi izmeril prostornino vode z merilnim valjem, da bi bilrezultat meritve čim natančnejši.

4. a) Opiši, kako bi izračunal povprečno debelino šolskih učbenikov,ki jih uporabljaš.

b) Opiši, kako bi izračunal povprečno maso šolskih učbenikov,ki jih uporabljaš.

c) Opiši, kako bi izračunal povprečno starost članov svoje družine.č) Opiši, kako bi izračunal povprečno število ur pouka na dan.

5. Deska je dolga 1,42 m, stena pa 3,78 m. Obe dolžini smiselno zaokroži.

6. Na prosojnici pripravimo tabelo, v katero neurejeno vpišemo predpone,vrednosti predpon in potenčne zapise vrednosti, če smo jih obravnavali,

ter jo projiciramo na platno. Uporabljamo jo tako, da pokažemo na primerpredpono in vprašamo, koliko osnovnih enot pomeni predpona. Lahko papokažemo vrednost predpone ali potenco in nas zanima, katera predponanadomesti to vrednost.Če so enote in vrednosti zapisane v tabeli, je manj možnosti, da bi neka-

čk i li d i šč li


24/233

1. Kaj je fizika24

1.4 Merjenje mase

Učna cilja Standardi znanja

Opredeli maso snovi.

1 Ve, da je masa osnovna fizikalna koli

2Ve, da je skupna masa vsota mas po

delov.

3Ve, da se masa telesa ne spremeni, čdodamo in ne odvzamemo snovi.

Navede merske enote in

priprave za merjenje mase.

4Ve, da je kilogram osnovna enota za mase.

5Pozna še druge merske enote za ma

pretvarjati.

6Pozna priprave za merjenje mase in juporabljati.

Na začetku učne ure lahko naredimo demonstracijski poskus, s katerim razvrščatelesa po masi brez tehtanja. Opisan je v učbeniku na strani 17 v nalogi 5. Posomogoča vodenje diskusije o tem, na kakšne načine lahko razvrstimo telesa po mbrez tehtanja. Predlogi učencev privedejo do zanimive razprave in rešitve problePredlagajo poslušanje zvena napetih vrvic, ko brenkamo po njih, primerjave vrvictem, kako so napete, opazovanje odklona plastenk iz mirovne lege, če vse potisnez enako silo ali če v vse enako močno pihnemo itd.

Diskusijo sklenemo z dogovorom, da maso snovi določimo le s tehtanjem. V učilrazstavimo različne tehtnice, pokažemo, kako z njimi tehtamo, in povemo, kak

obseg imajo.Na ustrezni tehtnici stehtamo kroglico ali drugo majhno telo in zapišemo rezumer jenja, na primer:masa kroglice: m = 5 g = 0,005 kg ali 5 · 10-3 kg.

Učence navajamo na pregleden zapis rezultatov merjenja, uporabo znaka za mer


25/233


26/233

1. Kaj je fizika26

1.5 Merjenje dolžine


Navede merske enote in pri-prave za merjenje dolžine.

1Ve, da je meter osnovna enota za medolžine.

2

Našteje enote za merjenje dolžine inpretvarja.

3Pozna priprave za merjenje dolžine iuporabljati.

4Zna opisati postopek posrednega mkoličin.

Z merjenjem dolžine in pretvarjanjem dolžinskih enot imajo učenci več izkušenj, zpo kratki obravnavi snovi in rešitvi nalog iz učbenika rešimo še nalogi 20 in 22 vlovnem zvezku na strani 8.Predlagamo šolski množični poskus Merjenje dolžine. V delovnem zvezku na st84 najdemo navodilo za izvedbo teh meritev. Učenci pogosto razumejo navodilodelo tako, da 10-krat izmerijo dolžino enega koraka, nato pa izračunajo povprevrednost. Tako pridobljen rezultat se preveč razlikuje od dolžine koraka pri hoji, z je bolje, da odkorakajo 10 korakov in iz celotne dolžine določijo povprečno dolženega koraka. Svetujemo jim, naj dolžino koraka izmerijo samo pri enem učev skupini, drugi lahko to naredijo doma.

Po končanem delu učenci poročajo o rezultatih.

V delovnem zvezku je za to temo pripravljenih veliko eksperimentalnih vaj. Učespodbudimo, da jih naredijo čim več. Vaji 29 in 30 na strani 9 sta zahtevnejši in

merni za sposobnejše učence. Priporočamo, da vajo 30 naredi vsaj nekaj učencker potrebujemo debelino sukanca pri računanju natega. Poudarimo, da moramdober rezultat navijati sukanec v eni plasti in tesno skupaj.

Med računskimi nalogami v delovnem zvezku najprej rešimo tiste, ki so primernevse učence, to so naloge 20, 22 in 24. Z nalogo 23 utrdijo postopek za posred


27/233


14. Katera je osnovna enota za merjenje dolžine? Naštej manjše enote in jihpretvori v osnovno enoto.

15. V kateri enoti so izražene razdalje med kraji? Nova Gorica in Portorož staoddaljena drug od drugega 114 km. Koliko m je to?

16. Naslednje dolžine uredi po velikosti od najmanjše do največje:3200 mm, 435 cm, 22 dm.

17. Opiši, kako bi s koraki določil razdaljo od doma do šole(od doma do trgovine, dolžino šolskega hodnika).

18. Opiši, kako bi izmeril debelino sukanca (žice, lista v učbeniku, smrekoveali borove iglice …).


28/233

1. Kaj je fizika28

1.6 Merjenje časa in hitrosti


Navede merske enote inpriprave za merjenje časa.

1Ve, da so ponavljajoči se dogodki v naraza merjenje časa in jih zna našteti.

2 Ve, da je sekunda osnovna enota za me

3 Zna pretvarjati enote za čas.

4Pozna priprave za merjenje časa in jih zuporabljati.

Hitrost opredeli kot sestav-ljeno količino.

5Ve, da je hitrost količnik med potjo in čain jo zna izračunati.

6 Ve, katera je enota za hitrost, in ve, da je

7Na primerih razloži ali se telo giblje enaneenakomerno.

Na začetku ure izmerimo reakcijski čas učencev. Izvedba meritve je opisana v učniku na stani 19 in označena s kolesci. Prva meritev ne bo dala dobrega rezultzato jo trikrat ponovimo in izračunamo povprečni reakcijski čas enega učenca. Č

ki ga izmerimo, je enak vsoti reakcijskih časov posameznih učencev. Stisk rokpotoval od učenca do učenca in se je v krajših presledkih ponavljal. S to vajo lapojasnimo pojem ponavljajoči se dogodek.Učenci lahko predstavijo referate ali plakate o merjenju časa in merskih pripravnato naštejemo naravne pojave, ki so bili osnova za merjenje časa. Ob reševanjuloge 34 v delovnem zvezku na strani 10 ponovimo enote za merjenje časa in pretnike ter povemo, da je sekunda v fiziki osnovna enota za čas.

Predlagamo izvedbo poskusa z nitnim nihalom, s katerim pokažemo, da je nihčas odvisen od dolžine nihala. Pri dolžini nihala 1 m merimo nihajni čas 10 nihaNihajni čas je 2 s. Ko vrvico skrajšamo na 0,5 m, dobimo rezultat 1,4 s. Pri ponnem skrajšanju vrvice na 0,25 m je nihajni čas 1 s. Rezultate merjenj lahko zapišv tabelo, nato povzamemo ugotovitev.


29/233


19. Kateri izmed naštetih dogodkov se ponavljajo in bi lahko po njih meril čas?Pozabljanje domačih nalog, prižiganje in ugašanje zelene luči na sema-forju, bliskanje med nevihto, menjava letnih časov.

20. Povej ponavljajoči se dogodek, po katerem lahko merimo čas. Na izbiro

katere enote je vplival ta dogodek?

21. Katera je osnovna enota za čas?Naštej nekaj časovnih enot in povej pretvornik med dvema enotama.

22. Maks je korakal ob ograji, dolgi 30 m. Korakal je 30 sekund. Določi hitrosthoje.

23. Kolesar je v pol ure prevozil 9 km. Določi hitrost vožnje.

24. S katerima enotama izrazimo hitrost? Kako imenujemo takšne enote inzakaj?

25. Vožnja vlaka med dvema postajama na ravni progi

je predstavljena z grafom.a) Vlak speljuje s postaje. Je gibanje vlaka enakomerno

ali neenakomerno?b) Na katerem delu proge se vlak giblje enakomerno?

Kaj se pri enakomernem gibanju dogaja s hitrostjo?c) Vlak se približuje naslednji postaji.

Kaj se dogaja s hitrostjo?

26. Katere količine smo do zdaj obravnavali? S katerimi merskimi pripravami jih merimo? Katere od teh količin so osnovne fizikalne količine?Katero sestavljeno količino poznaš?


30/233

Naloge za pisno preverjanje znanja

KAJ JE FIZIKA

Število dose

1 Dopolni preglednico osnovnih količin, enot in merskih priprav.

fizikalna količina osnovna merska enota merska p

dolžina

kelvin

tehtn

čas

2 Mladi biologi so merili dolžine rogačev. Namerili so: 7,5 cm, 7,2 cm, 7,9

Kolikšna je povprečna dolžina rogača, izražena v mm?

3 Koliko osnovnih enot pomeni predpona? Za zgled je rešen en primer.

predpona vrednost predpone desetiška potenca

kilo 1000 103

mega


31/233

6 Obkroži pravilni odgovor in ga pojasni.

a) Pehar jabolk razrežeš na krhlje in jih nekaj dni sušiš.

Suhi krhlji tehtajo prav toliko kot sveži. DA NE

Pojasnilo:

b) Skodelica je padla na tla in se razbila. Masa vseh črepinj je enaka mas

DA NE

Pojasnilo:

7 Pretvori v osnovno enoto za dolžino.

a) 1,6 km = b) 285 dm = c) 65 mm

8 Opiši, kako bi določil povprečno dolžino svojega koraka.

9 Pretočna ura se je praznila 18 min in 35 s. Čas praznjenja izrazi v osnovn

10 Po katerem dogodku v naravi so določili dolžino dneva?

11 Izberi primere enakomernih gibanj in obkroži črko pred njimi.


32/233

1. Kaj je fizika32

Rešitve nalog s točkovnikom

1 meter, merilni trak

temperatura, termometer

masa, kilogram

sekunda, ura

2 vsota: 22,6 cm = 226 mm

75 mm

odgovor

3 1000000, 106

0,001, 10-3

0,01, 10-2

100, 102

4 a) m (mili)

b) µ (mikro)

c) k (kilo)

5 a) 4 kg

b) 2500 kg

c) 0,15 kg

č) 3,75 kg


33/233

9 1115 s

10 Po vrtenju Zemlje okoli njene osi.

11 A, B, Č

dva pravilna odgovora

en pravilen odgovor

12 4 m

100 s

3600 m

1800 s (= 0,5 h)

34


34/233

1. Kaj je fizika34

Standardi, ki jih preverjamo s posameznimi

nalogami v pisnem preverjanju znanja

Naloga Standardi

1 Za količine, ki jih pozna, našteje enote in priprave za merjenje.

2Izračuna povprečno vrednost meritev.

Smiselno zaokroži rezultat meritve.

3Po predponah določi pretvornike.

Predpone zapiše v obliki desetiških potenc in obratno.

4 Predpone zapiše v obliki desetiških potenc in obratno.

5Ve, da je kilogram osnovna enota za merjenje mase.

Pozna še druge merske enote za maso in jih zna pretvarjati.

6

Ve, da je skupna masa vsota mas posameznih delov.

Ve, da se masa telesa ne spremeni, če telesu ne dodamo in ne

odvzamemo snovi.

7Ve, da je meter osnovna enota za merjenje dolžine.

Našteje enote za merjenje dolžine in jih pretvarja.

8 Zna opisati postopek posrednega merjenja dolžin.

9

Ve, da je sekunda osnovna enota za merjenje časa.Zna pretvarjati enote za čas.

Pozna priprave za merjenje časa in jih zna uporabljati.

V d lj j či d dki i j j č


35/233

36

36


36/233

Splošna pojasnila

Sila je vektorska količina, ima velikost in smer, na kar opozarjajmo učence ob vkem eksperimentu. Ko sile ponazarjamo z usmerjenimi daljicami, naj vsi ti primehajajo iz eksperimentov, dobro izdelanih fizikalnih risb ali življenjskih primerov, kučencem blizu. Le tako bomo dosegli, da bodo učenci v usmerjenih daljicah vikoličino, ki ima določeno velikost in smer.

Pri obravnavi sil je zelo pomembna določitev sistema, ki ga opazujemo. Zato pri sovanju pojavov najprej določimo opazovano telo in telesa iz okolice, ki delujejoopazovano telo. Pomembno je v kateri smeri delujejo, s kako veliko silo in kje je

hovo prijemališče.

Porazdelitev sil obravnavamo hkrati z risanjem sil.

Ravnovesje sil obravnavamo pred seštevanjem sil, kar lahko povzroča težavo, sane znamo grafično določiti rezultante sil. Zato obravnavamo le zglede, kjer sile lujejo na isti premici. Najprej in največ naj bo zgledov z dvema nasprotno enaksilama.

Pri risanju sil uporabimo različne barve. Sile, ki delujejo na telo, narišemo z zelebarvo, tiste, ki jih v resnici ni, so pa v pomoč pri grafičnem reševanju naloge, pa jolično barvo. Na ta način zmanjšamo možnost zamenjave dolžine vektorja z dolžvrvice ali palice.

Spletni naslovi

Nekaj naslovov, na katerih trenutno najdemo zanimive poskuse iz poglavja o sila

http://lizika.pfmb.uni-mb.si/

O merjenju mase in sile:

http // p f i lj i/ i/N &T 4 &5 ht l# il

Sile Sile 3636


37/233




Učna tema

8. 1. 2.1 O silah

9. 2. 2.2 Merjenje sil, Teža

10. 3. 2.3 Merjenje sil, Hookov z

11. 4. 2.4 Risanje sil

12. 5. 2.5 Ravnovesje sil

13. 6. 2.6 Trenje in upor


15. 8. 2.8 Sestavljanje sil



18. 11. 2.11 Telo na klancu

19. 12. 2.12 Medsebojno delovanj

S38


38/233

2. Sile38

2.1 O silah

Cilji Standardi

Našteje nekaj sil, ki jih prepoznapo učinkih.Našteje nekaj sil, ki spreme-nijo telesu obliko

.

1V opisanem dogodku imenuje sile innjihove učinke.

2 Izbere opazovano telo in okolico.

Našteje nekaj sil, ki povzro-čijo spremembo gibanja,delujejo ob dotiku in izvirajoiz vidnega telesa.

3Ve, kaj pomeni sprememba gibanja.Opiše učinke sil, ki delujejo na telo oin povzročijo spremembo gibanja.

Razlikuje med silami, ki delujejona daljavo.

4Zna imenovati silo, ki v izbranem dogdaljavo deluje na opazovano telo.

Zna izbrati ene in druge sile. 5Med navedenimi silami loči tiste, ki ddotiku, in tiste, ki delujejo na daljavosati spremembe.

V uvodni učni uri učenci glavnino ure množično eksperimentirajo.V uvodnem pogovoru opisujemo dogajanje, prikazano s sliko na strani 22 v učniku. S premislekom izberemo opazovano telo in določimo okolico. Delovanje te

iz okolice opisujemo s silami na opazovano telo. Sile, ki izvirajo iz teles iz okoliceteh telesih tudi imenujemo. Pri tem poudarjamo način delovanja sil, ob dotiku indaljavo.

Uro nadaljujemo s šolskim množičnim poskusom, opisanim na strani 86 delovnzvezka.Težave lahko nastopijo pri silah vode in zraka. Čeprav se otroci radi igrajo z vodone obravnavajo kot telo. Prav tako si tudi zraka ne predstavljajo kot telo. Poskusopisanim v delovnem zvezku, lahko dodamo še kakšnega z vodo in zrakom. Namer: vodni curek usmerimo na lopatice mlinčka, vodni balon napolnimo z vodslamico pihamo v telo, napihnemo balonček, pihamo milne mehurčke itd.

Zraka ne vidimo, zato je veliko učencev prepričanih, da sila zraka deluje na dalja


39/233


Šolski množični poskus: Učinki sil;navodilo v delovnem zvezku,stran 86

plastelin, bakrena in jeklena žica,elastika, magnet, voziček, vetrnica,plastično ravnilo, volnena krpa, žogicza namizni tenis, posoda z vodo,stojalo, žogica na nitki, škarje, žogica– skokica, voziček, dve prižemi inelastika


1. Zastava plapola v vetru.

Imenuj eno od sil, ki deluje na zastavo, in povej, kaj povzroči.

2. Žogico potopiš v vodo, nato jo spustiš.Izberi opazovano telo in telesa iz okolice, ki delujejo na opazovano telo:a) ko žogico tiščiš pod vodob) ko žogico spustiš

3. Kaj pomeni izraz »sprememba gibanja«? Naštej nekaj sil, ki povzročijospremembo gibanja. Za vsako silo navedi zgled.

4. Imenuj sile in povej, kako delujejo.Požagano drevo je padlo na tla. Katera sila povzroči padanje drevesa?Zaslon vključenega televizorja privlači dlačice na roki. Katera sila delujenanje?Jan z magnetom išče šivanko, ki je padla na tla. Zakaj se je odločil

za magnet?Zaradi katere sile se pri česanju dvigajo lasje za glavnikom?

5. Imenuj sile, ki delujejo na izbrana telesa in povej, kako delujejo.Tim napihuje balonček iz žvečilnega gumija.

2 Sile40


40/233

2. Sile

2.2 Merjenje sil, Teža,

2.3 Hookov zakon

Cilji Standardi

Loči prožna telesa odneprožnih.

1Loči prožna telesa in prožne snoviod neprožnih.

Definira enakost dveh sil, kidelujeta na opazovano telo. Ve, da enaki sili povzročitaenak raztezek danegatelesa.

2Pove, da enake sile na telesu povzrospremembe.

Prepozna med dvema silama

večjo silo.Na konkretnem zgledu pre-pozna med dvema silama večjo silo.Ve, da je raztezek vzmeti odvi-sen od sile.

3 Po učinkih dveh sil prepozna večjo s

Iz danih podatkov zna narisatigraf. 4 Ponazori odvisnost sile od raztezka z

Odvisnost raztezka ponazori nagrafu.

5Kvantitativno razloži odvisnost raztezod velikosti sile.

Iz narisanega grafa zna odčitatineznane vrednosti.

6Iz narisanega grafa zna odčitati velikkoličine.

Opredeli enoto za silo.Pozna dogovor o enoti zasilo in zna iz znane masetelesa določiti težo telesa.

7 Pove, da je enota za silo newton.

8 Razume in pove dogovor o enoti za s

9Zna iz mase določiti težo telesa in pr


41/233

prožna, druga neprožna in da so prožna telesa prožna le do neke meje. Lep pri

za to je ravnilo, ki ga primerno majhna sila upogne in se po delovanju sile vrne vvotno lego, večja sila pa ga prelomi. Presegli smo mejo prožnosti.Mejo prožnosti lahko prikažemo tudi s poskusom, ki ga zaradi časovne stiske idemo pri dodatnem pouku. To je umerjanje elastike. Vzamemo elastično nit, la jo potegnemo iz elastike za perilo. Obremenjujemo jo postopoma in rišemo x (F ). Ko ne velja več premo sorazmerje in graf ni več ravna črta, smo dosegli mprožnosti.Potrebujemo kar veliko uteži, včasih zdržijo take elastike tudi več kot 15 N.

Definiramo enakost dveh sil in enoto za merjenje sil. Učenci zelo radi povedo, d1 N enak 100 g, kar seveda ni res. Popravljamo jih, da povedo, da telo z maso 10deluje na našo roko, na mizo, na elastiko s silo 1 N. Poleg tega vztrajamo pri zapm = 100 g in F = 1 N. Svetujemo jim, da težo telesa določijo iz znane mase takomaso telesa izrazijo v gramih in mersko število delijo s 100. Po nekaj vajah učeugotovijo, da lahko mersko število mase, izražene v kilogramih, pomnožijo z 10 in

bijo mersko število teže.

V drugi uri izvedemo šolski množični poskus za umerjanje vzmeti, opisan v delovnzvezku na strani 87. Jekleno vzmet smo umerili, naredili smo »vzmetno tehtnico jo preizkusili. Lahko pa vzmet raztegnemo tudi z roko in odčitamo velikost sile roče na ravnilo ob stojalu nalepimo trak, na katerega smo zapisali ob ustreznih razkih, ustrezne enote.Opišemo še pripravo za merjenje sil in povemo, da si jo lahko izdelamo sami.

Učenci se prvič pri fiziki srečajo z risanjem grafa, ki ga sicer iz matematike in drupredmetov že dobro poznajo. Pozorni moramo biti predvsem na določanje merilaposamezni osi glede na velikosti izmerjenih količin.

Uro zaključimo z nalogami na strani 13 v delovnem zvezku.


1.Ugotavljanje, ali je telo iz prožne alineprožne snovi

telesa iz različnih snovi:elastika, kroglica iz plastelina, skokica, žogica za golf, žogica za tenitesto, glina, različne vzmeti

2 Sile42


42/233

2. Sile


6. Iz katere snovi so narejene vzmeti? Ali bi jih lahko naredili iz katere drugekovine? Pojasni.

7. Z iste višine spusti na mizo kroglico iz plastelina, gume, krede. (Poskus.)Po kateri lastnosti se kroglice razlikujejo? Kakšna je razlika?

8. Po čem ugotoviš:– da sta dva igralca brcnila žogo z enako silo?– da sta Ana in Tina upognili vejo z enako silo?– da Jernej in Tim vlečeta voziček z enako silo?

9. Sanja in Nejc želita narediti lok iz leskove palice. Sanja bi naredila loks tetivo dolgo 90 cm, Nejc pa s 70 cm. Primerjaj sili Sanje in Nejcana palico.

10. Učenec je utež obesil na jekleno vzmet in ta se je raztegnila za 5 cm. Nato je na vzmet obesil hišne ključe. Vzmet se je raztegnila za 3 cm. Primerjajsilo uteži s silo ključev.

11. Iz narisanega grafa odčitaj:

– kolikšna sila je povzročila raztezek 3 cm– kolikšen raztezek povzroči sila 10 N

12. Kako označimo silo, katera je enota zanjo in kako enoto označimo?Kako je izbrana enota za silo?Kako imenujemo napravo za merjenje sil?


43/233

2.4 Risanje sil

Cilji Standardi

Loči točkovno, ploskovno terprostorsko porazdeljene sile.

1 Razvrsti sile glede na prijemališče.

Predstavi silo z usmerjenodaljico v izbranem merilu.Zna silo predstavitiz usmerjeno daljico.

2 Sile na izbrano telo nariše z usmerje

3 Sile riše v določenem merilu.

4Iz narisane znane sile določi merilo tnarisane sile in merila določi velikost

5Izbere primerno merilo, da predstavisilo.

Opredeli pojem težišča. 6Opredeli pojem težišča in ve, da težoiz težišča.

Ponovimo snov o silah in zastavimo problem: po čem se lahko razlikujeta dve, polikosti enaki sili? Do rešitve pridemo s poskusom. Dve enaki vzmeti, ki visita na jalu, raztegneta učenca na primer za 3 cm, eno navzdol, drugo pa vodoravno. Sili

sta po velikosti enaki, razlikujeta se pa po smeri delovanja. Ugotovimo, da je silaličina, ki ima velikost in smer, zato jo na sliki predstavimo z usmerjeno daljico – vtorjem. Sili na vzmeti narišemo, potem ko smo določili prijemališče. Ker sta silivelikosti enaki, sta tudi vektorja enako dolga. Pri tem naj opozorimo, da je pojem tor za učence povsem nov in se z njim prvič srečujejo. Tudi kasneje, v srednji šoz njim težave. Zato poskrbimo, da bodo učenci zares povezali silo tako z velikokot tudi s smerjo, pa tudi na pomen prijemališča ne smemo pozabiti.

Da prijemališče sile vpliva na to, kam se telo premakne, ponazorimo s poskusom je opisan v učbeniku v okvirju na strani 28. Če premikamo prijemališče po nossile, se smer gibanja ohrani, drugače pa ne.

Nadaljujemo s prostorsko porazdeljenimi silami. Ugotovimo, katere so te sile in

2 Sile44


44/233

2. Sile

Domenimo se, da ploskovno porazdeljene sile običajno rišemo iz sredine plosk

Svetujemo uporabo barvnikov za risanje sil, kar se obrestuje pozneje, ko bomo sestavljali in razstavljali.

Nato vadimo načrtovanje sil iz dane velikosti in merila, določanje velikosti narissile iz merila in določanje merila iz narisane sile in dane velikosti. Račune, ki jipri tem treba opraviti, zapišemo.Primerne naloge najdemo v delovnem zvezku na straneh 15 in 16. Pri nalogah 1

18 na strani 16 delovnega zvezka posebej poudarimo razliko med silo telesa nain silo teže tega telesa.

Predlagana eksperimenta Pripomočki

1. Enako veliki, a različni sili dve enaki vzmeti, stojalo

2. Ugotavljanje težišča različnih teles

iz kartona izrezana lika v obliki pra

vokotnika in lik nepravilne oblike zdoločevanje težišča, vrvica, utež


17. Med naštetimi silami izberi sile, ki imajo prijemališče v točki, sile, ki soporazdeljene po ploskvi, in tiste, ki so porazdeljene po vsem telesu: silaroke na kljuko, sila magneta na železno ploščico, sila vode na čoln, silanaprstnika na šivanko, sila zraka na padalo, sila elastike na čop las, silavreče moke na polico, teža vreče moke, sila šestila v središču kroga napapirju, sila žoge na mrežo v golu, sila cepina na hlod.

18. Naštej po tri sile, ki imajo prijemališče v točki (po ploskvi, po vsejprostornini).

19. Na polici leži 20 N težka vrečka sladkorja.


45/233

24. Narisanemu telesu vriši težo. (Masa čolna je 300 kg.)

25. Sod, težak 470 N stoji na tleh. Nariši težo soda in silo soda na tla.

2. Sile46


46/233

2.5 Ravnovesje sil

Cilji Standardi

Poišče dani sili nasprotnoenako silo.

1Pove, da na mirujoče telo delujeta nasili.

Ugotovi, ali je telo v ravnovesju ali ne.

2Izbrani sili poišče nasprotno silo in u

je telo v ravnovesju ali ne.

3Razume, da je telo v ravnovesju, če mgiblje premo in enakomerno.

Matematično izrazi pogoj za rav-novesje.

4 Zapiše matematični izraz za ravnoves

Uro začnemo z obravnavo zgledov, ko na opazovano telo delujeta dve sili in miruje.

Nato preidemo na zglede, ko se telo giblje premo in enakomerno: kupec se ps tekočimi stopnicami, padalec pada z odprtim padalom, potnik sedi v premo in ekomerno gibajočem se vlaku ali avtobusu. V tem primeru delujeta na potnika težnasprotno enaka sila sedeža, za spremembo smeri ali hitrosti pa je potrebna ndodatna sila. Prehod k primerom, ko se telo giblje je za učence zelo zahteven, z

ga opravimo z veliko pozornostjo in z veliko primeri.Vse pogoje za ravnovesje zapišemo z enačbami.

Izvedemo poskus z rolkarjem, ki je opisan v učbeniku na strani 30.

Namesto ravnovesje sil pravimo tudi, da je telo v ravnovesju, obe izražanji stapustni. Z ravnovesjem sil mislimo na vsoto sil, ki je enaka nič. Ko pa rečemo, dtelo v ravnovesju, mislimo na telo, ki miruje ali se enakomerno giblje, čeprav nanj

lujejo sile.

Zelo zanimiv je poskus, ko z vzmetno tehtnico tehtamo utež v dvigalu, ki se dvigaspušča. Pri tem se omejimo na gibanje, ko se dvigalo enakomerno spušča ali dvNalogo zastavimo sposobnejšim učencem, če imajo možnost poskus izvesti. Sa


47/233


1. Učenec na rolki rolka ali deska na kolesih

2. Učenec na rolki z nahrbtnikom rolka ali deska na kolesih

3.Poskus z silomerom ali tehtnicov dvigalu

silomer


26. Imenuj sili, ki delujeta na izbrano telo. Določi smeri delovanja sil.Nasprotni sili primerjaj po velikosti in ugotovi, ali je telo v ravnovesjuali ne.

Na mizi stoji vaza.Simon drži v roki vrečko.Spodnji magnet »drži« zgornjega.Avtomobil stoji na parkirišču.Avtomobil pelje enakomerno po ravni cesti. (Opiši sili, ki delujetavodoravno.)Vlado sedi v avtomobilu, ki pelje enakomerno po ravni cesti.Vol orje njivo s plugom.

27. Po čem prepoznaš, da sta sili, ki delujeta na telo, v ravnovesju?Ali lahko deluje na telo več sil in je to kljub temu v ravnovesju?Navedi primer.

28. Kateri sili delujeta v mirnem vremenu na jabolko, ki visi na veji? Kaj sedogaja z jabolkom? Opiši smer delovanja in velikost sil.

Jabolko pada z drevesa. Je še vedno v ravnovesju? Odgovor pojasni.Po padcu obleži jabolko na tleh. Katera sila je nasprotno enaka teži jabolka, F g?Pogoj za ravnovesje zapiši z enačbo.

2. Sile48


48/233

2.6 Trenje in upor

Cilji Standardi

Pove, da trenje in upor vpli- vata na gibanje.

1Pove, kako trenje oz. upor vpliva na gtelesa.

Pove, od česa sta odvisna trenjein upor.

2Navede primere, ko trenje ali upor na

povečamo oz. zmanjšamo.

3Razume, da aerodinamična oblika teprispeva k zmanjšanju upora.

4 Razloži, od česa je odvisna velikost s

5 Razloži, od česa je odvisna velikost s

Pove nekaj primerov, ko na telovplivata trenje ali upor.

6 Poišče primere, ko na telo deluje tre

Učna tema je zelo primerna za problemski pristop. Učenci spoznajo »znanstvepot od postavitve hipotez in eksperimentalnega preverjanja posamezne hipotepri čemer poskrbimo za konstantnost količin, ki jih ne raziskujemo, do zbiranj

predstavitve rezultatov ter končno presoje, ali rezultati hipotezo potrjujejo alivračajo.

Ob uvodnem pogovoru o trenju in uporu naredimo preproste poskuse, da dobobčutek za ti dve sili. Vsak učenec lahko naredi poskus z radirko. Enakomernvleče po papirju. Občuti, da je potrebna kar velika sila, glede na to, da je radmajhna in lahka. Če pa radirko obenem, ko jo vleče, tudi pritiska k mizi, se vlesila poveča, poveča se tudi trenje med stičnima ploskvama.

Naredimo še poskus z zvezkom, ki ga hitro premikamo pred sabo skozi zrak z večjo ploskvijo, nato še z najmanjšo. Prvič čutimo veter, drugič pa ne, saj prvičsprotuje gibanju veliko zraka, drugič pa zelo malo. Povemo še, da se gibanju upitudi druge tekočine in da se upor pojavi tudi, ko telo miruje in se giblje tekočina. T


49/233

Če učenci predlagajo, da je trenje odvisno od velikosti stičnih ploskev, lahko to

verimo. Pri tem nam rad ponagaja kvader, ko ga vlečemo po različno velikih meploskvah, saj se lahko ploskve lesenega kvadra precej razlikujejo po hrapavostipreverimo pred uro. Paziti moramo tudi, da je prijemališče vlečne sile dovolj nizkkvader ne pade. Predlagamo, da preverimo trenje le pod večjima ploskvama.

O odvisnosti upora od hitrosti gibanja in oblike ploskve spregovorimo ob posks pisemsko tehtnico, ki je opisan v učbeniku na strani 34.

Po vsem tem moramo govoriti še o tako imenovanih koristnosti in škodljivosti osil in o aerodinamični obliki nekaterih teles.

Na to temo je veliko zanimivih nalog v delovnem zvezku na strani 18, ki niso zahtein jih učenci lahko rešujejo doma.


1. Radirka in zvezek postaneta učili radirka, zvezek

2.Vlečenje klade s silomerom po raz-ličnih podlagah in različno velikihploskvah

lesen kvader, silomer, različne podlage, npr. ultrapas, steklo, vezanaplošča, lesonit, sintetične obloge tla, parket …, po katerih vlečemoklado

3. S sušilnikom za lase pihamo napisemsko tehtnico

pisemska tehtnica, karton v velikoposodice, sušilnik za lase


31. Če naslednje trditve niso pravilne, jih popravi.a) Sili trenja in upora pospešujeta gibanje.b) Kolo laže ustaviš na gladkih tleh, ker je trenje med kolesi in cesto

jš

2. Sile50


50/233

35. Od česa je odvisna velikost sile upora? Opiši poskuse, s katerimi smo topokazali. Kje je prijemališče sile upora?

36. Navedi tri primere, ko je koristno silo trenja (upora):a) zvečatib) zmanjšati

37. Kako je oblikovano telo, ki je aerodinamične oblike?Zakaj imajo nekateri tovornjaki nad kabino pritrjen spojler?Kako je oblikovano telo ribe (kolesarska čelada)? Zakaj?

2.7 Utrjevanje znanja

Rešujemo naloge iz delovnega zvezka in učbenika. Ob tem ponavljamo in utrjujepredelano snov.

Če smo se pri trenju in uporu odločili za množično eksperimentiranje v šoli

doma, potem bodo v tej učni uri učenci predstavili rezultate dela, naredili bomovzetek in reševali naloge o trenju in uporu.


51/233

2.8 Sestavljanje sil

Cilji Standardi

Določi rezultanto vzporednih silgrafično in računsko, če stadani sili usmerjeni v istosmer in če sta dani siliusmerjeni v nasprotni smeri.

1Grafično in računsko določi rezultannih sil, ki delujeta v isto smer.

2

Grafično in računsko določi rezultan

nih sil, ki delujeta v nasprotni smeri.

Nevzporedni sili nadomestiz eno samo silo – rezultanto,kadar imata dani sili skupnoprijemališče.

3 Zna grafično nevzporedni sili nadom

4Razume, da je velikost rezultante odvod smeri danih sil.

Ve, da iz težišča narišemo

rezultanto sil, s katerimiZemlja privlači posameznedele telesa.

5 Razume, da je teža rezultanta sil, ki dna vsak delec telesa.

Učenci poznajo pojem sestavljati iz vsakdanjih aktivnosti. Sestavljali so lego kocigračke iz kinder jajčk, sestavljanke (puzzle) … Pri matematiki so se naučili seštevZdaj morajo te vednosti združiti in seštevati vektorje. Pri tem moramo še posebej

ziti, da ne bodo učenci seštevali le »vektorjev«, ampak bodo imeli v mislih sile.

Zapis in slike v učbeniku na strani 36 in 37 so osnova za razgovor o možnostihlovanja dveh sil in o »rezultatu« njunega delovanja. Ob risbah se pogovorimo, kv posameznem primeru določimo rezultanto.

Nesmiselno je prerisovati risbe iz učbenika, ampak se raje lotimo nalog v delovnzvezku, kjer so sile, ki jih sestavljamo, že narisane.

Težave se lahko pojavijo že pri seštevanju vektorjev, ki delujejo v nasprotno smer.udarimo, da se tudi v tem primeru pokrivata začetna in končna točka vektorjev, kseštevamo. Da vselej ostane prijemališče rezultante na telesu, prenesemo krvektor.

2. Sile52


52/233


38. Kako imenujemo silo, ki nadomesti dve ali več sil in je enaka vsoti?

39. Na telo delujeta vzporedno dve sili: F 1 = 10 N, F

2 = 15 N. Določi smer delo-

vanja sil, ko je F R = 25 N. Ali je lahko v tem primeru rezultanta nič?

40. Na telo delujeta vzporedno dve sili: F 1 = 10 N, F 2 = 15 N. Določi smer delo-vanja sil, ko je F R = 5 N. Ali je lahko rezultanta velika 7 N?

41. Konja vlečeta voz. Ob skici pojasni, kako sili konj seštejemo.

42. Nejc se pelje s kolesom naravnost enakomerno po vodoravnem pločniku.Za sabo vleče Tjašo, ki je na rolerjih in jo ovira trenje.Katere sile delujejo na Tjašo?Nariši skico in določi rezultanto vodoravnih sil, ki delujejo na Tjašo.Določi še vsoto navpičnih sil.

43. Skiciraj nevzporedni sili, ki delujeta na telo. Opiši postopek za seštevanjenevzporednih sil.

44. Rezultanta nevzporednih sil F 1 = 5 N, F 2 = 3 N je:a) vedno manjša od vsote 5 N + 3 Nb) enaka vsoti 5 N + 3 Nc) enaka razliki 5 N - 3 N

45. Ali je lahko vsota nevzporednih sil nič? Pojasni ob skici.

46. Fanta vlečeta težke sani enakomerno po že narejeni sledi z nevzporednimasilama F

1 in F

2.

Katera sila je v ravnovesju z rezultanto sil F 1 in F

2? Kako bi določil smer in

velikost te sile? Skiciraj.


53/233

2.9, 2.10 Razstavljanje sil

Cilji Standardi

Razstavi dano silona komponenti.

1Računsko in grafično zna razstaviti dna vzporedne komponente.

2Grafično razstavi dano silo na sili, ka

sta dani, in zna uporabiti ustrezno mPove, da je velikost komponentpri razstavljanju dane sileodvisna od njihove smeri.

3Opiše odvisnost velikosti nadomestnod kota med njima.

Loči rezultanto sil od kompo-nent ter loči med sestavljanjem

in razstavljanjem sil.Razloži preproste primere raz-stavljanja in sestavljanja sil poslikah.

4Razlikuje med silami, ki delujejo na tin silami, ki bi te sile lahko nadomestpotrebujemo pri konstrukciji.

5

Na risbi izbere opazovano telo, imendelujejo nanj, in pojasni, kako bi doloneznanih sil. Pri tem uporablja pojemsili oz. »razstaviti« silo.

Prva uraPri razstavljanju sil smo se zavestno izognili pojmu komponenta, ker lahko vseloge, ki jih rešujemo v osnovni šoli, oblikujemo tako, da razstavljamo znani silisprotno silo.

Prvo uro lahko začnemo s priročnim poskusom, ki naj ga izvedejo vsi učenci. Poučenca dvigneta šolsko torbo za naramnice. Najprej stojita tako, da sta roki, ki dr

naramnici vzporedni, potem pa se odmikata drug od drugega. Pri tem sta pozona velikost sile roke. Ali se sila roke spreminja, ko se spreminja smer njenega dvanja? Če se spreminja, nas zanima, kako se spreminja. Na vprašanji lahko skupštirih učencev odgovori z majhno raziskovalno nalogo. Posodimo jim ustrezne vzmne tehtnice.

2. Sile54


54/233

Naloge razstavljanja sil so za večino učencev zelo zahtevne, saj nimajo potre

predstave o silah, ki delujejo, o njihovem prijemališču in smeri delovanja. Zato steh stvareh pogovorimo pred konstruiranjem. Veliko težav povzroča miselnost učcev, da dolžina vrvice vpliva na velikost sile. O nasprotnem se prepričajo z upordaljših in nato krajših vrvic z vzmetnimi tehtnicami ob obravnavi istega primera.

Druga ura

Če so se prejšnjo uro učenci odločil za domače raziskovanje odvisnosti velikostod kota med njima, prisluhnemo najprej poročilu o rezultatih dela ob predstaposkusa.

Glavnina ure je namenjena šolskemu množičnemu poskusu Razstavljanje sil, lovni zvezek, stran 88. Učenci pridobijo izkušnjo merjenja sil z vzmetno tehtnPoskus ima dva dela. V prvem večajo kot med silomeroma, tako da je nagib obsilomerov do navpične smeri enak, torej sta leva in desna sila enaki. Ugotovijo, dsila večja, čim večji je kot med vzmetnima tehtnicama.V drugem delu je kot med silomeroma ves čas enak, nagib do navpične smeri paspreminja. Ugotovijo, da se sila v vrvici, ko se približuje navpični smeri, veča. Drvrvica se vse bolj oddaljuje od navpične smeri, saj mora ostati kot med vrvicamaspremenjen, sila v njej pa se manjša.Vajo lahko doma kateri od učencev nadgradi z grafom, ki prikazuje odvisnost desne vrvice od kota, ki ga vrvica oklepa z vertikalo. Potrebne podatke je mog

pridobiti z merjenjem ali z risanjem.

Predlagana eksperimenta Pripomočki

1Dvigovanje šolske torbe na različnenačine

šolska torba

2.Šolski množični poskus: Razstavlja-nje sil; navodilo v delovnem zvezku,stran 88

uteži, silomeri, vrvice, kotomeri


55/233


47. Gugalnica je težka 20 N in je obešena na dva kavlja. Nanjo sede deklica,težka 360 N. Kolikšna je sila vrvi na levi in na desni kavelj?

48. Omara je težka 800 N in stoji na štirih nogah. Določi silo tal na vsakonogo.

49. Veja, obložena z breskvami, je podprta z dvema letvama, ki pod vejo okle-pata kot 30 °. Veja pritiska na lati s silo 80 N navpično navzdol. Kako bidoločil sili, s katerima lati pritiskata na zemljo? Skiciraj.

50. Jan razmišlja, kako bo nesel potovalko, ki je težka 200 N.• Če jo nesem sam, moram premagovati silo 200 N.• Če mi pomaga Peter, ki je enako velik kot jaz, moram premagovati silo

najmanj 100 N.• Če mi pomaga Metka, ki mi rada nagaja, bom nesel torbo s silo najmanj

200 N.Pojasni vsako Janovo trditev posebej. Predpostavi, da Jan in njegov pomočnik, pomočnica delujeta vsakič z enakima silama. Razmišljanje predstaviob skici.

51. Krogla za kegljanje visi na vrvi. Z drugo vrvico jo vlečeš k sebi.Imenuj sile v vrveh in opiši njihove smeri.Katero silo moraš narisati, če hočeš določiti velikosti sil v desniin levi vrvici?

F g = 5 N

2. Sile56


56/233

2.11 Telo na klancu

Cilja Standardi

Imenuje sile, ki delujejo na miru- joče telo na gladkem klancu, inopredeli njihovo smer.

1Imenuje sile, ki delujejo na mirujoče na klancu, in opredeli njihovo smer.

Grafično določi velikost sil,ki delujejo na telo na klancu.

2 Zna grafično določiti velikost sil, ki dna telo na klancu.

3 Razloži vzroke gibanja teles po klanc

Naredimo demonstracijski poskus. Voziček z znano maso pustimo, da se odpeljeklancu in odgovorimo na vprašanja v tretjem odstavku, v učbeniku na strani 40. Vček nato vlečemo po klancu navzgor. Strmino klanca spreminjamo in merimo vlesilo ter jo primerjamo s težo vozička.Nato vzamemo klado, jo privežemo z vrvico, ki je vzporedna s klancem, da kladaruje. Imenujemo sile na klado. Poznamo težo klade in smeri, v katerih delujeta vrvin podlaga, ne poznamo pa velikosti teh dveh sil. Določimo ju z razstavljanjem postopku, ki je opisan v učbeniku na strani 41.

Z risanjem rezultante teže in sile podlage odgovorimo na vprašanje zakaj klada z

po klancu, ko prerežemo vrvico.

Naloge o silah na klancu so zahtevne, zato učence navajamo na sistematično revanje, slabše učence pa pri reševanju nalog vodimo.

Uro lahko izvedemo v obliki skupinskega dela. Z njim skušajo učenci z načrtovanraziskati, kako nagib klanca vpliva na velikost sile vrvice in sile podlage.Pred poukom pripravimo slike klanca s klado, za vsako skupino po enega. Na p

vico ovojnega papirja formata B 0 narišemo klanec in na njem telo v obliki kvadKlanci naj imajo različne naklonske kote (10°, 20°, 30°, 40°, 50°). Ker je skuponavadi več kot pet, se nekateri koti podvajajo. Teža klade je za vse skupine enaskupaj določimo tudi merilo. Dogovorimo se o poteku načrtovanja, ki je prikav učbeniku na strani 41. Najprej narišejo s svinčnikom in ko preverimo praviln


57/233


53. Katere sile delujejo na telo:a) ki na gladkem klancu miruje?b) ki drsi po gladkem klancu navzdol?c) ki ga po gladkem klancu potiskamo navzgor?č) ki ga po hrapavem klancu potiskamo navzgor?

54. Klada na hrapavem klancu miruje. Težka je 50 N. Katere sile delujejo naklado? Kako bi določil silo podlage, ki preprečuje drsenje klade? Narišiin opiši.

2. Sile58


58/233

2.12 Medsebojno delovanje teles

Cilji Standardi

Pove, da telesa učinkujejodruga na drugo vzajemno.

1Pove, da telesa delujejo druga na drvzajemno.

2

Razume, da sta sili, ki se pojavita pri

nem delovanju dveh teles, nasprotnovselej pojavita v paru.

Razloži preproste primere vza- jemnega delovanja sil.

3 Na primerih razloži vzajemno delovan

Loči zakon o vzajemnem učinkuod zakona o ravnovesju.

4Na primeru razlikuje zakon o ravnovezakona o vzajemnem učinku.

Do zdaj smo obravnavali eno opazovano telo in sile nanj, ki so izvirale iz teles v olici. Telo je bilo v večini primerov v ravnovesju. V tej učni uri pa bomo raziskali msebojno delovanje dveh teles.

Najprej naj se telesi dotikata. Učence motiviramo s poskusom z rolkarjema, ko eodrine drugega. Zakaj se ne premakne samo tisti, ki je bil odrinjen? Do odgovpridemo s poskusi z vzmetnima tehtnicama, ki so opisani v učbeniku na strani

Če imamo dovolj dinamometrov, delamo v dvojicah.

Za prikaz medsebojnega delovanja teles na daljavo izvedemo demonstracijski skus z obročastim magnetom in približno enako težkim železnim predmetom, klahko obesimo na vrvico. Z magnetom se približamo telesu, ki visi na vrvici. Sila mneta pritegne telo, njeno prijemališče je v tem telesu. Poskus ponovimo tako, da mnet nataknemo na paličico, železno telo pa primemo v roko in se z njim približamagnetu. Telo pritegne magnet. Sila, s katero telo deluje na magnet, ima prije

lišče v magnetu. Tudi zdaj sta sili nasprotno enaki.

Ko rešimo dovolj nalog o vzajemnem učinku, povemo tretji Newtonov zakon. Pourimo, da govori tretji Newtonov zakon o dveh telesih, ki medsebojno delujeta, v nprotju s prvim, pri katerem opazujemo le eno telo. To spoznanje utrjujemo z n


59/233


55. O čem govori zakon o vzajemnem učinku? Kaj pravi? V okolici poišči telesiki delujeta druga na drugo, in primerjaj velikosti medsebojnih sil.

56. Ali lahko vselej najdemo dani sili nasprotno enako silo? Poišči jih zanaslednje zglede.

a) Jabolka pritiskajo na dno košare.b) Juš vleče vrv.c) Tekač se odriva od ceste.č) Veslo odriva vodo.

57. Na naslednjih zgledih poišči vzajemno delujoči sili.a) Hruška visi na veji.b) Otrok sedi na gugalnici.

c) Naelektren glavnik dvigne lase.

58. Za opisan primer poišči sili, za kateri velja zakon o vzajemnem učinku, insili, za kateri velja zakon o ravnovesju.a) Kužek sedi na stolu.b) Lokomotiva vleče vagon enakomerno po ravnem tiru.c) Na drogu visi reklamna tabla.

2.13 Utrjevanje znanja

Uro lahko izvedemo v računalniški učilnici in uporabimo program Winmeh. Priuporabe programa in učne ure je v prilogi.

V uri utrjevanja si lahko ogledamo videokaseto Sile – ravnovesje teles in ob njejnovimo snov.


60/233

Naloge za pisno preverjanje znanja

SILE

Število dose

1 V tabelo je vpisano nekaj dogodkov. Za zapisane dogodke izpolni tabeloZa zgled je rešen en primer.

DogodekTelo, ki gaopazujemo

Kaj povzročisila?

Kdo ali kajpovzroči silo?

Miha je vrgel papirnatoletalo. papirnatoletalo gibanje,letalo odleti roka

Petra vleče voz.

Voda vrti mlinsko kolo.

Naelektren televizijskizaslon pritegne lase.

2 Kolikšna je teža teles?

masa 2 kg 240 g 10 t 1,2 dag

teža

3 Podčrtaj prožna telesa.

list žage, radirka, svinčnik, čokolada, frnikola, plastično ravnilo, kos usnja


61/233

5 Določi merilo in nariši silo F = 400 N, ki deluje na klado vodoravno proti l

Merilo:

6 Deček je težak 600 N in stoji na brvi.

a) Kateri sili delujeta na dečka, ko stoji na brvi?

b) Kolikšna je vsota sil na dečka?

c) Pogoj za ravnovesje sil na dečka zapiši z enačbo.

7 Oče vleče voziček s silo 50 N, sin pa ga potiska s silo 15 N.

a) Določi rezultanto teh dveh sil računsko.

b) Določi rezultanto teh dveh sil načrtovalno (1cm pomeni 10 N).

c) Kolikšno je trenje, če se voziček giblje enakomerno?

8 Za naštete sile zapiši, ali delujejo v točki, po ploskvi ali so prostorsko por

Teža omare.


62/233


63/233

2. Sile64


64/233

7 a) 65 N

b) Narisane sile.

c) 65 N

8 prostorsko

po ploskvi

v točki

po ploskvi

9 trenje, majhno

upor, majhen

trenje, majhno

10 Merilo: 1 cm pomeni 20 N.F R = 90 N

Paralelogram in rezultanta sil.

11 A B C

c e d

Vsak pravilen zapis.

St d di ki jih j i i


65/233

Standardi, ki jih preverjamo s posameznimi

nalogami v pisnem preverjanju znanja

Naloga Standardi

1

V opisanem dogodku imenuje sile in navede njihove učinke.

Izbere opazovano telo in okolico.

Opiše učinke sil, ki delujejo na telo ob dotiku in povzročijospremembo gibanja.

Zna imenovati silo, ki v izbranem dogodku na daljavo deluje naopazovano telo.

Med navedenimi silami loči tiste, ki delujejo ob dotiku, in tiste,ki delujejo na daljavo, ter zna opisati spremembe.

2Pove, da je enota za silo newton.

Zna iz mase določiti težo telesa in pri zapisu uporabljati znak F g.

3 Loči prožna telesa in prožne snovi od neprožnih.

4

Ponazori odvisnost sile od raztezka z grafom.

Kvantitativno razloži odvisnost raztezka vzmeti od velikosti sile.

Iz narisanega grafa zna odčitati velikost narisane količine.

5Izbere primerno merilo, da predstavi določeno silo.

Sile na izbrano telo nariše z usmerjeno daljico.

Pove, da je teža sila, s katero Zemlja privlači telesa in ima smerproti središču Zemlje.

Pove, da na mirujoče telo delujeta najmanj dve sili.

2. Sile66


66/233

Naloga Standardi

9

Pove, kako trenje oz. upor vpliva na gibanje telesa.

Razume, da aerodinamična oblika telesa prispeva k zmanjšanjuupora.

Poišče primere, ko na telo deluje trenje ali upor.

10

Zna grafično dve nevzporedni sili nadomestiti z eno.

Iz narisane dane sile določi merilo ter iz narisane sile in meriladoloči velikost sile.

11

Računsko in grafično zna razstaviti dano silo na vzporednekomponente.

Grafično razstavi dano silo na sili, katerih smeri sta dani, in zna

uporabiti ustrezno merilo.

12

Iz narisane znane sile določi merilo ter iz narisane sile in meriladoloči velikost sile.

Imenuje sile, ki delujejo na mirujoče telo na klancu, in opredelinjihovo smer.

Zna grafično določiti velikost sil, ki delujejo na telo na klancu.

13

Razume, da sta sili, ki se pojavita pri medsebojnem delovanju dveteles, nasprotno enaki in se vselej pojavita v paru.

Na primerih razloži vzajemno delovanje sil.

Izbere primerno merilo, da predstavi določeno silo.

Sile na izbrano telo nariše z usmerjeno daljico.

Skup

Pisni preizkus znanja


67/233


KAJ JE FIZIKA, SILE

Ime in priimek:

Razred: 8. Skupina A Število dose

Navodilo: Dobro preberi besedilo vsake naloge in v skrajšani obliki zapiš

Zapiši tudi odgovor, ko si se prepričal, da je smiseln. Veliko uspeha iželim.

1 V povedi sta opisana dva dogodka. Izberi enega in izpolni tabelo.

»Rok vrže žogo in ta prileti naravnost v mrežo gola.«

opazovano telo povzročitelj sile ime sile kako sila delu

2 Nina je na vzmet zapovrstjo obešala uteži in vsakič odčitala raztezek,v tabelo pa je vpisala le nekaj meritev.

Vpiši manjkajoče podatke v tabeli, če predpostavimo, da za vzmet velja H

Nariši graf, ki prikazuje raztezek v odvisnosti od sile.

sila (N) raztezek (cm)

0 0

5 4

8

4 V tabeli označi kako so porazdeljene naslednje sile Za zgled je rešen en


68/233

4 V tabeli označi, kako so porazdeljene naslednje sile. Za zgled je rešen en

v točki po ploskvi

Sila stopala na tla. ×Teža Jureta.

Sila svinčnikove konice na papir.

Sila zraka na padalo.

Sila avtomobila na cesto.

5 Petra vleče klado z maso 600 g po mizi, da se giblje enakomerno. Vleče

a) Katere sile delujejo na klado?

Sile zapiši z besedo in simbolom ter pripiši velikost.

Zgled: sila vode, F v = 10 N

b) Nariši sile na klado. Merilo: 1 cm pomeni 2 N.

c) Ali je klada v ravnovesju? Pojasni.

6 Načrtovalno in računsko določi rezultanto sil. Merilo: 1 cm pomeni 50 N.

F 1 =

F 2

=

Račun: F R =

F R =

9 Janez drži torbo. Torba tehta 9,2 kg. Dopolni trditve.


69/233

9 Janez drži torbo. Torba tehta 9,2 kg. Dopolni trditve.

a) Teža torbe je .

b) Janez jo drži s silo .

c) Torba je v ravnovesju, zato je .

10 Imenuj telesi, ki po zakonu o vzajemnem učinku delujeta drugo na drugo

»V vazi je voda.«

Telesi sta:

11 Na klancu leži klada, težka 4 N. Privezana je z vrvico, da ne zdrsi po klanc

Načrtovalno določi silo podlage na klado F p in silo F v ,s katero je napeta vrvica.

Merilo: 1 cm pomeni 1 N.

F p =

F v =

12 Dopolni tabelo. Za zgled je rešen en primer.

merjena količina znak osnovna merska eno

dolžina l, h, s meter

kilogram



70/233


KAJ JE FIZIKA, SILE

Ime in priimek:

Razred: 8. Skupina B Število dose

Navodilo: Dobro preberi besedilo vsake naloge in v skrajšani obliki zapiš

Zapiši tudi odgovor, ko si se prepričal, da je smiseln. Veliko uspeha iželim.

1 Poved opisuje dva dogodka. Izberi enega in izpolni tabelo.

»Sonja zmečka list papirja in ga vrže proti koš.«

opazovano telo povzročitelj sile ime sile kako sila delu

2 Marko je na vzmet, za katero velja Hookov zakon, obešal uteži in vsakič oNaredil je dve meritvi in narisal graf. Druge vrednosti je odčital z grafa.

Nariši graf, ki prikazuje raztezek v odvisnosti od sile.

Z grafa odčitaj manjkajoče podatke in jih vpiši v tabelo.


0 0

0,5 6

1,0 12

4 V tabeli označi, kako so porazdeljene naslednje sile. Za zgled je rešen en


71/233

v točki po ploskvi

Sila roke na sendvič. ×Sila zraka na napihnjen balonček.

Sila šivankine konice na blago.

Sila magneta na žebljiček.

Sila slike na kavelj.

5 Jana potegne škatlo jajčk po polici enakomerno s silo 2 N. Masa škatle je

a) Katere sile delujejo na škatlo?

Vsako silo zapiši z besedo in simbolom ter pripiši velikost.

Zgled: sila vode, F v = 10 N

b) Nariši sile na škatlo. Merilo: 1 cm pomeni 2 N.

c) Ali je škatla v ravnovesju? Pojasni.

6 Načrtovalno in računsko določi rezultanto sil. Merilo: 1 cm pomeni 40 N.

F 1 =

F 2 =

Račun: F R =

F R =

9 Manca pestuje muco. Muca tehta 4,5 kg.


72/233

Dopolni trditve.

a) Teža muce je .

b) Manca jo drži s silo .

c) Muca je v ravnovesju, zato je .

10 Imenuj telesi, ki po zakonu o vzajemnem učinku delujeta drugo na drugo

»Peter sedi na gugalnici.«

Telesi sta: .

11 Na klancu leži valjasto telo, težko 5 N, ki je pritrjeno z vrvico.

Načrtovalno določi silo podlage na telo F p in silo,

s katero vrvica zadržuje telo.

Merilo: 1cm pomeni 1 N.

F p =

F v =

12 Dopolni tabelo. Za zgled je rešen en primer.

merjena količina znak osnovna merska eno

Rešitve nalog s točkovnikom


73/233

g

Skupina A

1 Izbere lahko:

Rok vrže žogo (žoga, Rok, sila roke, ob dotiku, gibanje žoge),ali: Žoga prileti v mrežo gola (mreža, žoga, sila žoge, ob dotiku,

spremembo oblike mreže ali premik mreže),ali: Žoga prileti v mrežo gola (žoga, mreža, sila mreže, ob dotiku,

sprememba gibanja žoge)

Za pravilno izpolnjeno vrstico.

Za tri pravilne odgovore.

2


0 0

5 410 8

15 12

20 16

27,5 22

Za izpolnjeno tabelo.

Za narisan graf.

2. Sile74

6 F 1 = 150 N 0


74/233

F 2 =

50 N 0F R = 100 N 0

F R = 150 N - 50 N = 100 N 0

Grafično seštevanje sil.

7 Merilo: 1 cm pomeni 200 N.

Paralelogram in vektor F R.

F 2 =

300 NF R = 700 N

8 zmanjšamo, upor, povečajo, trenje

Vsak pravilen odgovor. 0

9 a) 92 N

b) 92 N

c) sila torbe na Janeza tudi 92 N. ali: vsota s

moja prva fizika 1

Documents