moja - zkps · 2020. 8. 23. · angleži, poljaki, hercegovci, američani, korejci, japonci in...
TRANSCRIPT
-
Moja pot poCaminu frances
Dr. Drago Rudel
V juliju 2020 je v samozaložbi
izšla knjiga dr. Draga Rudla,
Korošca, ki že skoraj petdeset let
živi in dela v Ljubljani. V njej
opisuje svojo pot oziroma
romanje po francoski različicipoti k sv. Jakobu v Santiago de
Compostela v Španiji, Camino
frances. Na približnostopetdesetih straneh knjige
velikega formata opisuje svojopot, in sicer po etapah.
Cilj njegovega Camina je bil,
da sodeluje pri nastajanju
dokumentarnega filma oromanju prijatelj Iva
Kapetanoviča iz njegove rojstne
vasi Kapetanoviči (župnija
Lečevica) blizu Splita do
Santiaga de Compostele vŠpaniji, skupaj 3.200 kilometrov.
Z njim je želel opraviti zadnjih
devetsto kilometrov poti Camino
frances. Cilja mu zaradi težavz mišicami in žulji, ki so bili
posledica predolgih in prehitro
prehojenih začetnih etap poti,
ni uspelo uresničiti. Po nekaj
dneh skupne hoje se je odločil,
da bo hodil sam in počasneje
in se z Ivom srečal na cilju,
v Santiagu de Compostela.
S knjigo je želel dokumentirati
pot in bralca, ki se še ni podal
nanjo, opogumiti, da se odloči
zanjo. Tistim, ki so pot že
prehodili, pa naj bi knjiga
obudila prijetna občutja na
čas romanja.
Marta Krejan Čoki
Na romanje po potiCamino frances
Na romanje po poti Caminofrances k sv. Jakobu v Santiagode Compostela sem se v letu 2016podal že drugič. Prvič je to bilo
v letih 2011-2012, ko sva potprehodila z ženo Bredo.
Od več možnih variantšpanskega dela Camina sem si spetizbral že tisočletno pot Caminofrances. Odločitev za "spet" ni bilačisto moja. Moj dobri prijatelj, IvoKapetanovih, poslovnež iz Ljubljane,po rodu Hrvat, me je namreč
povabil, naj se mu pridružim nazadnjem delu njegovega romanjaiz Splita v Santiago de Compostela,to je zadnjih devetsto kilometrovnjegovega 3.200 kilometrov dolgegaromanja. Povabilo sem sevedasprejel iz spoštovanja do njegovih žeprehojenih 2.400 kilometrov. Biti znjim ob prihodu v Santiago po vsehteh kilometrih hoje je bil zame obet,da bom prisostvoval posebnemudogodku. In še nekaj me je vleklo:vse je kazalo, da bo to bolj "moškavarianta" hoje v primerjavi s tisto,ki sem jo opravil z ženo Bredo. Ivomi je izdal, da ga bo na tem delupoti s snemalno opremo spremljalnjegov prijatelj, alpinist, himalajec,
snemalec, režiser in producent,Stipe Božič, ki bo za hrvaškonacionalno televizijo pripravilpotopisno oddajo o njegovem
romanju iz Splita v Santiago deCompostela. Vleklo me je, da bi bil
del te zgodbe. Hojo sem sprotiopisoval tudi v spletnem dnevnikuatidrago.wordpress.com .Na svojo veliko žalost po štirih dnehhoje nisem več zmogel držati koraka
z Ivom. Vneli sta se mi namrečmišica in kita pod kolenom levenoge, zato sem se odločil, da Iva"osvobodim" dogovora, da bovašpanski del Camina prehodilaskupaj. Tako sem nadaljeval sam,s svojim ritmom, ki sem ga zmogel
ob težavah z nogo.
Glavni trg v Los Arcosu - kraj začetka inzaključka mojega Camina v 2016.Arhiv Draga Rudla
fR y9lBrKW Bonfc
'■ -r-: =,;■ -■■■*:■ ■■■..■ P»rcn9tuy-, :' ■..viv." ■ --h . •:.
-
Do Santiaga sem nato reshodil sam ali v družbi naključnihpohodnikov oziroma romarjev,
najdlje pa z Markom in Danijeloiz Hercegovine. V Santiago deCompostela smo prihlačali dva dnipred velikim praznikom Galicije,godom sv. Jakoba, 25. julijem. Seisti večer smo se srečali z Ivom inStipetom, ki sta že uresničila vsenačrte. Camino sta podaljšala izSantiaga do Muxie in Finisterre.Ivov zaključek romanja iz Splitasmo ustrezno proslavili v Santiagu
v ugledni restavraciji El Papatorio.
Pohodniki - romarjiNa svojem Caminu sem srečeval
ljudi vseh starosti, od otrok, npr.10-letnega fanta Maka iz Kaštelapri Splitu in njegovo eksotičnomamo Tino, do starejših gospodov
in gospa z več kot osemdesetimikriži na plečih. Večina pohodnikovje bila bolj ali manj sposobnaobvladovati dnevno etapo med 20 in30 kilometrov. Vsak je imel svojtempo (počasnejši/hitrejši), vendar
so vsi opravili enak del poti. Mednjimi je bilo veliko starejšihpohodnikov, ki so bili v dobrikondiciji. Nekateri so hodili celohitreje od mene. Med pohodniki jebilo veliko mladih, med njimi karnekaj atletov, ki so pot doživljali kot
športni izziv, zato so jo nekateripretekli. Nekatere sem videl leenkrat, druge pa sem videval v istihprenočiščih, albergih (špansko
albergues), v katerih sem prespaltudi sam, ali pa na krajih, kjer sepopoldne in zvečer družijo pohodnikioziroma romarji. Med pohodniki paso bili tudi druge vrste"ekstremisti", taki, ki so že prejprehodili veliko kilometrov poti, npr.peš iz Belgije, Francije, Nemčije,Italije, Švice, Hrvaške, Slovenije in
od drugod proti Santiagu deCompostela. Najprej naj med njimiponovno omenim prijatelja Iva, kije
v štirih etapah v triinosemdesetihdneh prehodil pot iz Splita doSantiaga in nato še Muxije inFinisterre, skupaj 3.200 kilometrov.Camino frances je pri svojih 74 letihopravil že petič, in to v različnihletnih obdobjih in razmerah, takopoleti kot pozimi. Srečal semFrancisco iz okolice Berna, ki jeprehodila pot iz Berna do Finisterrein nazaj (4.000 km). Pa Italijana, kije prišel iz Rima v Santiago in se ježe vračal v Rim. Z nami je bilvečkrat pri maši gospod osemdesetihlet, ki je svoj Camino francesopravljal že triinštiridesetič. Gotovopa je zame izmed vseh največji carPatrick, invalid, ki je prišel izBelgije in prehodil več kot 2.000kilometrov. Ob vsakem koraku jeudaril s prsti in nogo ob tla in natosunkoma potisnil svoje telo naprej.Povedal je, da je zaradi tako oteženehoje ob koncu vsakega dnevaparaliziran od napora, vendar jevztrajal. Vsak dan je šel na pot žeponoči, da je lahko opravil tolikokilometrov poti kot drugi. Pri temmu je pomagala spremljevalka.
Pohodniki, ki sem jih srečal in sez njimi pogovarjal, so bili različnihnarodnosti: Španci, Nemci, Italijani,Madžari, Belgijci, Francozi, Irci,
Vetrnice nad vasico Zariquiegui in polja pod njo. Foto: Drago Rudei
Megla pokriva prelaz Alto de perdon - pogled nazaj po prehodu. Foto: Drago Rudei
Obj
ave
so n
amen
jene
inte
rni u
pora
bi v
skl
adu
z od
ločb
ami Z
ASP
in s
e br
ez s
ogla
sja
imet
nika
pra
vic
ne s
mej
o pr
osto
razm
nože
vati
in d
istri
buira
ti!Viharnik 27.07.2020
PonedeljekDržava: Slovenija
Stran: 41
Površina: 2.757 cm2 2 / 6
-
Angleži, Poljaki, Hercegovci,Američani, Korejci, Japonci in drugi.To leto sem srečal le enega Slovenca,Luča iz Postojne. Pojavil se je vVillafranca Montes de Oca in sepozneje pridružil Ivu, da sta skupajdirkala tudi po petdeset kilometrovna dan proti Santiagu in naprej.Ampak na koncu smo skupajpreživeli dva lepa dneva v Santiagude Compostela.
Še zanimivost o razpoznavanjunarodnosti romarjev: Francoze,Italijane in Špance sem zlahkaprepoznaval oz. slišal po(pre)glasnem govorjenju. Zunanjisimboli, kot npr. majice, redkoizdajo narodnost imetnika. Predpetimi leti, ko sva romala z ženoBredo, sva pogosto videvala zanahrbtnike zataknjene ali drugačepritrjene zastavice držav, iz katerihso prihajali pohodniki. Letos pa je le
redko kdo tako izkazoval svojonarodnost. Eden od teh je bilprijatelj Ivo, ki si je dal nareditiposebno vezeno zastavico z označenopotjo Lečevica (Split)-Santiago.
Na Caminu ljudje tudi umirajo.Videval sem križe, postavljene zaumrle iz celega sveta: Brazilije,Koreje, Nizozemske, Belgije ..."Tukaj je končal svoj Camino romarxx." V prejšnjih stoletjih je bilo obpoti veliko preprostih bolnišnic zaoskrbo obolelih romarjev, o čemer
pričajo številna krajevna imena,ki vključujejo izraz hospital,bolnišnica, npr. Hospital de lacondeza na drugi strani gore0'Cebreiro. Ob poti pred Palas deRei vedno pogledam na že opuščenopokopališče romarjev na desni obpoti in v duhu poskušam razumetinjihovo hrepenenje, da bi prispeli nazemeljski cilj do Santiaga, kar pajim je onemogočila smrt.
Vreme
V letu 2016 sem imel na Caminude Santiago skoraj ves čas sončno insuho vreme, tako da v tridesetihdneh hoje sploh nisem okusil
resnega dežja. Dvakrat je padalozvečer in ponoči, enkrat je iz meglerahlo rosilo tudi podnevi.Temperature so bile od 4 °C zjutraj
na 0'Cebreiru, pa vse do 42 °C
v Porto Marinu.
Prenočišča
Na poti sem spal v različnihprenočiščih: v hotelih, v penzionih(časa rural), v udobnih in manjudobnih albergih ter z veliko inmalo posteljami v enem prostoru(od 2 do 300). Postelje v albergihso bile največkrat pogradi, in čese je le dalo, sem zaradi večerne injutranje priprave nahrbtnika innižje temperature v prostoru izbralspodnje ležišče. Le redko sopohodnikom v albergih zastonj aliza plačilo ponudili posteljnino zaležišče. S sabo sem nosil spalnovrečo, s katero sem se v glavnempokrival, le redko so biletemperature dovolj nizke, da semlahko zlezel vanjo. Ponekod so miponudili penasto prevleko zavzmetnico (všteto v ceno prenočiščaali pa za dodatno plačilo). Izkušnja
Prelepa pokrajina posejana z žitom Foto: Drago Rudei
Včasih so gojzerji pretežko obuvalo v vročih poletnih dneh. Foto: Drago Rudei
Obj
ave
so n
amen
jene
inte
rni u
pora
bi v
skl
adu
z od
ločb
ami Z
ASP
in s
e br
ez s
ogla
sja
imet
nika
pra
vic
ne s
mej
o pr
osto
razm
nože
vati
in d
istri
buira
ti!Viharnik 27.07.2020
PonedeljekDržava: Slovenija
Stran: 41
Površina: 2.757 cm2 3 / 6
-
me je naučila, da sem prevleko
vtaknil v nahrbtnik za naslednjivečer in jo uporabljal, dokler se niraztrgala. Ob priložnosti sem vnaslednjem albergu kupil novo.
Prevleka je pomembna, a ne lezaradi čistoče, temveč je tudi vsajdelna zaščita pred stenicami(špansko chinches, angleško bedbugs). ki te lahko ponoči grdoobgrizejo in pustijo svoj odtis nakoži za mesec ali dva. V resnicisem na celem Caminu franeesnanje naletel le v enem albergu.
Oprema in obleka
Ker sem po naravi ziheraš,sem se pred odhodom na romanje
opremil za vse vremenske pogoje.»S sabo sem vzel oblačila tako zasončne dni in kopanje kot zadolgotrajno deževje. Celo gamaše
so pristale v nahrbtniku, zato je bilnahrbtnik ustrezno pretežak.Skupaj z litrom vode in hrano, ki jepotrebna za preživetje čez dan. jetehtal petnajst kilogramov. Natokratnem Caminu pa je bilo vremetoplo in oprema za dež in mraz jebila odveč. Nekaj oblačil sem seznebil le za zadnji del poti čezPireneje od Saint Jeana do LosArcosa, ker sem jih lahko odložilv Ivov in Stipetov avto, ko staodhajala v Slovenijo.
»Skoraj vso pot sem imel težave
z žulji. Ne vem, ali lahko to pripišemsicer odličnim čevljem La Sportiva,ki sem jih kupil pred odhodom naCamino. ali visokim temperaturam.Na prejšnjem Caminu sem z velikimužitkom nosil več kot dvajset letstare čevlje iste znamke. Kaže. dasem nove pred odhodom premalouhodil m da so bili nekolikoprekratki v sprednjem delu, čeprav
sem kupil večje od številke, ki jonosim običajno. Posledica hoje jebila, da je del čevlja pritiskal namezinec desne noge, s tem papovzročal in vzdrževal žulj na njem.Koža mezinca se nn je zaradi tega vceloti odluščila. Čevlje, ki naj bi bilinamenjeni pohodništvu, sem tudi"nadgradil", da bi bili mehkejši natrdih delih poti. V pete čevljev semdodatno vstavil silikonske vložke,
da sem delno ublažil pritisk obstopanju. Pa tudi to blaženje niveliko pomagalo. Noge so me začelepeči že po petindvajsetih kilometrihprehojene poti.
Hrana in pijača
Na tokratnem Caminu semvčasih jedel kot kralj, zahvaljujočIvu npr. jagnjetino v prestižnirestavraciji Ojeda v Burgosu aligoveje zrezke na žaru - chulcte - vprestižni restavraciji v Santiagu, alipa kot berač, npr. dva dni in pol starkruh z vodo. Vsak dan sem v
restavracijah, barih ali albergihposkušal dobiti kosilo ali večerjo zaromarje z vsemi obroki ( rnenu deldia, menu peregrino). Moj zajtrk jebil pogosto eafe z rogljičkom po tem.ko sem opravil že dve do tri ure hoje.Včasih sem si dan prej ali pa na potikupil kruh z jogurtom, sadje inparadižnik, torej sočno hrano. Kajkupiti na zalogo za naslednji dan(in nato nositi v nahrbtniku mordacel naslednji dan ali dva), je bilazame umetnost odločanja.Trgovinice na poti so takonaključne, da nisem mogelzanesljivo načrtovati teh dodatkov
k običajnim popoldanskim oziromavečernim obrokom v krajuprenočišča.
Hrana, ki sem jo jedel v okvirudnevnih menijev ( menu del dia). jebila v glavnem zelo okusna inpostrežena v zadostni količini.Izjema je alberg tik pred prelazomAlto de perdon, kjer sem kot glavnojed in specialiteto "mamine kuhinje"dobil le dva kuhana krompirja.Konec koncev sem na Caminushujšal za nekaj kilogramov, pa nezaradi slabe hrane, temveč zaradihoje. Nekateri pohodniki se zaradirednih obrokov celo zredijo'
Še o pijači: s sabo sem večinočasa nosil dve plastični posodi vode,vsaka je imela po pol litra. Vsakojutro sem ju pridno polnil m začelprazniti že po deveti uri dopoldne,ko je sonce začelo pridobivati močin je večalo žejo. V eno posodo semdodajal tablete z magnezijem inkalijem, da je imela voda maloregeneracijskih ionov proti krčemv mišicah m seveda nekaj okusa.S tako taktiko sem imel vode vednodovolj, razen čez Pireneje, ko mi jeje zmanjkalo in sem jo moralizprositi od ene od pohodnic.V vednost: voda je pogosto narazpolago kar na sredi vasi,le redkokateri vodnjak je označenz agua no potable (voda ni pitna),pa še to v glavnem zato, da bipohodniki odšli pit v bližnji lokal.
Vino je sestavni in nujni delCamma. Pripada meniju za romarje(menu peregrino), če seveda vponudbi izbereš vino namesto vodeali piva. Količine vključenega vinaso pod eno buteljko za osebo in jopogosto niti ne omejujejo. Če smo
Romarja v bronu na Monte do Gozo se veselita ob prvem pogleduna katedralo v Santiagu. Arhiv Draga Rudla
Obj
ave
so n
amen
jene
inte
rni u
pora
bi v
skl
adu
z od
ločb
ami Z
ASP
in s
e br
ez s
ogla
sja
imet
nika
pra
vic
ne s
mej
o pr
osto
razm
nože
vati
in d
istri
buira
ti!Viharnik 27.07.2020
PonedeljekDržava: Slovenija
Stran: 41
Površina: 2.757 cm2 4 / 6
-
bili za mizo romarji v skupini, smose dogovorili za posebno taktikonaročanja, da smo iz ponudbe iztržiličim več. Eden si je zaželel npr. rdečevino ( tinto ), drugi belo in tretji vodo.Tako so nam postregli s tremisteklenicami pijače. Če bi si dvazaželela isto vrsto pijače, bi na mizipristali le dve steklenici. Radler(dara), kar je v Španiji pivo,pomešano s sladko citronsko pijačo,je bil pogosto nagrada za prehojenovečino načrtovanih kilometrovdnevne poti. Na koncu etape je daropogosto zamenjalo pivo, ki jecenovno enako dostopno kot vSloveniji (2,5 do 4 EUR). Mojposeben večerni užitek je bil kozarecvina, ki sem si ga privoščil bodisi valbergu ali bližnjem baru. Običajno
sem naročal meni ljubo vino iz Rioje,ki je nekoliko dražje kot lokalnavina (2 do 3 EUR za kozarček).Pijančevanja na poti ni bilo, nacelem Caminu nisem videl nitienega zares nadelanega pohodnika.
Zdravje
Vso pot sem prehodil zdrav.V dnevnih zapiskih sem pisal ovmesnih težavah z mišicami, s kitoin žulji na nogah, vse drugo mi jebilo prihranjeno: nič prehladov,nič glavobola, kar je moja občasna
težava, ko sem doma, nič povišanetemperature. Kaže, da so dnevneaktivnosti odganjale zdravstvenetežave. Kar sem počel za izboljšanjezdravja oziroma počutja, je bilo
povezano z zmanjševanjem bolečinv mišicah in z blaženjem bolečinzaradi žuljev. Proti krčem semv vodo dodajal tablete magnezija.
Z obliži sem pokrival žulje, ki so sepojavili vedno znova in bili kljuboskrbi s šivanjem in jodom vednogloblji. Nad prizadete dele noge semkar nekaj časa nameščal obliže innadnje lepil še kose krpe Vileda(Ivova zamisel) za blaženje pritiska
čevlja na takih mestih. Kljub temu
sem v lekarnah na Caminu pustilkar kakšnih 100 EUR.
Pogovori na poti
Ker na tokratnem Caminu pozačetnih nekaj dneh nisem več drvelz Ivom, sem se veliko pogovarjal spohodniki in romarji. Pogovarjalismo se v jeziku, v katerem je šlonajlaže. Sam sem se poskušal čimveč pogovarjati v španščini, če ni šlo,pa v angleščini in nekaj malega vnemščini. Seveda so pri tem najbolj
v pomoč roke in govorica telesa.Najtežji sogovorniki zame so biliFrancozi. Le redki so zmogli kakšno
besedo v tujem jeziku.Srečevanje in pogovori so bili
gotovo najbogatejši del mojegapopotovanja. Včasih so bili kratki,
a so vseeno dajali in povedali veliko.Ljudje, ki hodijo po Caminu, so vsakpo svoje drugačni od povprečnihljudi. Nekateri so romarji, drugiiskalci, spet drugi veseljaki, kiuživajo v hoji, pa športniki, eksoti ...Vsi pa so na poti duševno veliko boljodprti, kot je navada v zahodnikulturi, in povedo veliko o sebi. Zanekatere sogovornike ne vem nitiimena niti od kod so, pa so vseenoizpovedali vse o sebi. Iz drobnihpogovorov z njimi sem si ustvarjalmozaike teh oseb. Vsi ti stiki so mepreprosto povezovali z njimi, zato
sem kmalu postal del družbe, kizjutraj skupaj začenja pot, sedogovarja za prenočišče v istemalbergu, si izmenjuje naslove zae-pošto, gre skupaj na glavni obrokdneva in skupaj odide spat. Velikosrečanj na poti je ostalo zgoljprijeten dogodek naneobremenjujoče srečanje z osebobrez imena, brez vedenja, od kodprihaja in zakaj je na Caminu.Ob srečanju je zazvenel zgolj "Buencamino!", ki sta mu sledila nasmehter želja, da se morda še vidimo.
Poslušanje samega sebe
Veliko ljudi prihaja na Camino,da bi rešili katero od svojih osebnihtežav, zapolnili praznino v življenju,našli odgovor na vprašanje, kakonaprej, ali kaj podobnega. Nekakopričakujejo, da bodo kilometri hoje vtišini in razmišljanju prinesli misel,odločitev, idejo, voljo, odločnost zadejanja v življenju. Sam na Caminonisem nesel nobenega bremena,nobene težave, zgolj pričakovanje,da bo pot prijetna in da bomo dobrodokumentirali zadnji del Ivovegaromanja iz Splita v Santiago deCompostela. Pa saj ne bi mogel ničrešiti, saj med hojo sploh nisemmogel poglobljeno razmišljati.Od sebe sem zavestno odganjalvsako misel na odločanje onadaljnjem življenju doma, naodločitve, povezane z otroki invnuki, na službo in drugo. Za resneodločitve bi moral imeti še kakšnoinformacijo, še koga prositi za
Veselo razpoloženje na stopnicah pred vhodom v katedralo Sv. Jakoba vSantiagu de Compostela (z leve: Drago, Ivo, Stipe in Marko). Arhiv Draga Rudia
Obj
ave
so n
amen
jene
inte
rni u
pora
bi v
skl
adu
z od
ločb
ami Z
ASP
in s
e br
ez s
ogla
sja
imet
nika
pra
vic
ne s
mej
o pr
osto
razm
nože
vati
in d
istri
buira
ti!Viharnik 27.07.2020
PonedeljekDržava: Slovenija
Stran: 41
Površina: 2.757 cm2 5 / 6
-
pogovor ali kaj podobnega.Trenutkov tišine kljub osebnemuromanju ni bilo dovolj, moral bi siizboriti več samote in miru zgoljzase. V času po zaključku hoje semvedno najprej poskrbel za telo(higiena, perilo, hrana). V poznempopoldnevu je bilo nato okoli menevedno toliko znancev s poti, da jihnisem mogel preprosto ignorirati inse umikati v samoto postelje ali vkakšen kotiček v mestu ali na vasi,
da bi bil sam s sabo.Na poti sem veliko molil za vse
domače, prijatelje ter za tiste, ki some za to prosili, ko sem odhajal na
Camino. Molil sem med hojo, vglavnem na glas, največkrat v zori,
ko sem si "priboril" nekaj samotezase. "Razmišljal sem o svojemodnosu do njih. Presenečalo me je,ko sem na koncu poti povzemal,
za kaj sem namenil svojo molitev
v zvezi z njimi. Moram priznati, da
je bilo namenov veliko in da je tistihtrideset rožnih vencev, namenjenihnjim, dejansko spreminjalo menesamega in mi pomagalo spreminjati
Camino iz fizičnega v duhovnopotovanje.
Sv. maše sem se na Caminuudeležil, kjer koli je bilo mogoče.
Pri maši sem bil vedno prisoten
s prošnjo, da bi bil moj Camino tudiduhovno potovanje. Mogočne cerkvekrasni oltarji, vse narejeno v božjoslavo. Navduševala me je vera ljudi,ki so ustvarjali te mogočne hrameduhovnosti. Popolnoma normalnose mi je zdelo, da sem se pri mašahvsakič znova spraševal tudi o svojiveri in o tem, kaj naredim zanjo,da bi bila bolj živa in globoka.Prav zanimivo pa je bilo, da je ledel mojih sopotnikov prihajal
k sv. mašam, ki so, vzporednos fizično potjo, utirale pot poCaminu tudi našim dušam.
* !*•
z '
Predstavitev
, Dr. Drago Rudel je raziskovalec
V in direktor zasebnega raziskovalnega>
/ / H podjetja MKS Elektronski sistemi,\ T ' ■ d. o. o., iz Ljubljane. Ukvarja se z
\ načrtovanjem, postavitvijo in v A\ izvajanjem telemedicinskih storitev za
podporo bolnikom v domačem okolju
na daljavo. Strokovno je aktiven tako ;v domačem kot mednarodnem okolju.
Je Korošec, rojen leta 1952, in žepetdeset let živi in dela v Ljubljani.Osnovno šolo in gimnazijo je končalna Ravnah, v Ljubljani je diplomiral
in magistriral na Fakulteti za (elektrotehniko, doktoriral pa naMedicinski fakulteti. Redno se vrača v Naslovnica knjigeKotlje, kjer sta z ženo Bredo postavila Oblikovanje: Igor Senekovičhišo. Je oče štirih otrok in dedekdevetim vnukom.
Marta Krejan Čoki
Obj
ave
so n
amen
jene
inte
rni u
pora
bi v
skl
adu
z od
ločb
ami Z
ASP
in s
e br
ez s
ogla
sja
imet
nika
pra
vic
ne s
mej
o pr
osto
razm
nože
vati
in d
istri
buira
ti!Viharnik 27.07.2020
PonedeljekDržava: Slovenija
Stran: 41
Površina: 2.757 cm2 6 / 6