mladinski dom maribor

MLADINSKI DOM MARIBOR

Ulica Saše Deva 21 2000 MARIBOR

------------------------------------------------------- Tel.: 02 333 35 00 ◊ Fax.: 02 333 35 02 ---------------------------------------------------------

LETNI DELOVNI NAČRT

IN

PROGRAM VZGOJNEGA DELA

ZA

ŠOLSKO LETO

2017/2018

Maribor, september 2017 Ravnatelj: Ivan Dobaj

Letni delovni načrt 2017/2018 Mladinski dom Maribor

stran 2 od 37

KAZALO

stran VIZIJA …………………………………………………………………………………….....3

1. DEJAVNOST DOMA IN OPREDELITEV DELA ...................................................... 3

1.1 Globalna opredelitev dela ...................................................................................... 3

1.2 Ustanovitelj, dejavnost in organiziranost doma ..................................................... 4

1.2.1 Strokovni center ………………………………………………………………………5

1.3 Temeljne naloge vzgojnega dela ......................................................................... 10

2. VZGOJNO DELO V STANOVANJSKIH SKUPINAH ............................................. 11

2.1.Kontraindikacije za sprejem ………………………………………………………….12

2.2 Strokovni delavci v stanovanjskih skupinah, v mladinskih stanovanjih,

poldnevnem programu, mobilni službi in vrtnariji ............................................. 13

2.3 Urniki dela strokovnih delavcev stanovanjskih skupin ........................................ 14

2.4 Delo vzgojiteljskega zbora stanovanjskih skupin ................................................. 15

2.5 Sodelovanje s starši ............................................................................................ 15

2.6 Povezovanje z okoljem.……………………………………………………………….16

3. VZGOJNO DELO V VZGOJNIH SKUPINAH ......................................................... 16

3.1 Organiziranost Vzgojnih skupin ........................................................................... 17

3.2 Izobraževalno področje ........................................................................................ 18

3.3 Osnovne usmeritve vzgojnega dela ..................................................................... 19

3.4 Razvojni načrti na vzgojnem področju ................................................................. 21

4. SPREJEMI OTROK IN MLADOSTNIKOV V ZGOJNE SKUPINE ......................... 22

5. INTERESNE AKTIVNOSTI .................................................................................... 24

6. STROKOVNA DOKUMENTACIJA ........................................................................ 25

7. UČNA PRAKSA, OBISKI ...................................................................................... 27

8. DELOVNI ČAS ADMINISTRATIVNIH IN TEHNIČNIH DELAVCEV ....................... 28

9. PREHRANA ........................................................................................................... 29

10. OBSEG, RAZPOREDITEV IN VSEBINA VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA DELA ........ 30

10.1 Razporeditev pouka, počitnic in pouka prostih dni ter datumi razdelitve izkazov

in spričeval .......................................................................................................... 30

12. UPRAVLJANJE DOMA ....................................................................................... 31

12.1 Ravnatelj ............................................................................................................ 31

12.2 Svet zavoda Mladinskega doma Maribor ........................................................... 31

12.3 Svet staršev Mladinskega doma Maribor: .......................................................... 32

13. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE VZGOJITELJEV IN DRUGIH DELAVCEV 33

14. PROJEKTI DOŽIVLJAJSKE PEDAGOGIKE ZA CELOTNI MLADINSKI DOM 34

15. PEDAGOŠKA DOKUMENTACIA V STANOVANJSKIH SKUPINAH ................... 35

16. VARSTVO PODATKOV ....................................................................................... 35

17. INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNA DELA IN DOMSKA OPREMA ....................... 36

18. PRILOGE ............................................................................................................. 37


stran 3 od 37

VIZIJA

izhodiščni pristop dela z otroki in mladostniki je odnos;

sodobni vzgojni pristopi;

skrb za izobraževanje, osebnostni razvoj, vzpodbujanje razvojnih zmožnosti ter potencialov otrok in mladostnikov;

nameščanje otrok in mladostnikov, ki to želijo, zmorejo in so pripravljeni sodelovati v procesu osebne rasti;

prizadevanje za dvig večje odgovornosti in samostojnosti otrok ter mladostnikov;

vključevanje otrok in mladostnikov v različne socialne sredine in s tem jačanje samopodobe ter širjenje socialnega prostora;

ustvarjati pozitivno klimo kot izhodišče za optimalni razvoj;

skrbeti za strokovno rast in psihohigieno zaposlenih.

1. DEJAVNOST DOMA IN OPREDELITEV DELA

1.1 Globalna opredelitev dela Cilji:

Temeljno izhodišče je optimalen psihosocialni razvoj otrok in mladostnikov, poznavanje in upoštevanje njihovih potreb in interesov s posebnim poudarkom na individualizaciji.

Enakovredno vključiti vsakega otroka in mladostnika v VIZ sistem, mu omogočiti doseganje izobrazbene ravni in znanja, ki je skladna s posameznikovimi zmožnostmi in jim omogočiti polno vključenost v družbo.

Zagotavljati individualni pristop, ob upoštevanju drugačnosti, in zagotavljati možnost izbire v nasprotju s skupinsko rutino.

Spodbujati individualno rast in omogočiti, da vsak otrok in mladostnik prispeva h kakovostnemu življenju in dobremu počutju.

Strmeti k timskemu pristopu, projektnemu delu in problemskemu /metakognitivnemu učenju.

Skrbeti za vsestranski razvoj otrok in mladostnikov ter vzpodbujati dobre medsebojne odnose.

Skrbeti za razvoj povezav med šolo, domom in institucijami, ki so potrebne za kvalitetno delovanje doma ter dobro počutje otrok in mladostnikov.

Oblikovati, uvajati in vzpodbujati zdrav način življenja z vsakodnevnimi dejavnostmi.

Upoštevati, spoštovati zasebnost in intimnost otrok ter mladostnikov.


stran 4 od 37

Vzpodbuditi strokovno izpopolnjevanje delavcev v skladu z ugotovljenimi potrebami po posodobitvi vzgoje in prevzgoje, z željo po povečanju raznolikosti metod in oblik dela.

Prizadevati si za dobro komunikacijo na vseh področjih, odprtost za pobude iz okolja, upoštevati želje in potrebe staršev.

Skrbeti za čiste in urejene skupine ter njihovo okolico.

1.2 Ustanovitelj, dejavnost in organiziranost doma Mladinski dom Maribor deluje od 01.09.2016 na devetih lokacijah, v šestih stanovanjskih skupinah, dveh vzgojnih skupinah in v dveh mladinskih stanovanjih. Od 01.10.2016, dodatno na dveh lokacijah, kjer so bo na eni lokaciji izvajal poldnevni program za osnovnošolsko populacijo in na drugi lokaciji storitev intenzivnega programa za štiri mladostnike, ki ne zmorejo funkcionirati v večjih skupinah. Od 1.9. 2017 pa v okviru dvoletnega projekta vzpostavitve strokovnega centra, ki ga je razpisalo MIZŠ z nazivom: »Celostna obravnava otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v vzgojnih zavodih«, še dodatno v:

- Sprejemno diagnostični skupini. - Vrtnarija, kot oblika dela pomoči s pomočjo zaposlitev in kot oblika

samooskrbe. - Svetovanje zunanjim strokovnim delavcem, staršem in skrbnikom, ter vodenje

mladostnikov v mladinskih stanovanjih. - Mobilni pedagog za otroke iz Mladinskega doma. - Terapija s pomočjo živali – konji, psi, čebele.

Osnovna in dopolnilna dejavnost zavoda je določena s Sklepom o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Mladinski dom Maribor, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije 24. avgusta 2016 in je s tem dnevom stopil v veljavo. Dom je ustanovljen za opravljanje naslednjih dejavnosti: - po standardni klasifikaciji dejavnosti:

Q/87.900 - drugo socialno varstvo z nastanitvijo

Q/88.999 - drugo drugje nerazvrščeno socialno varstvo brez nastanitve,

R/91.011 - dejavnost knjižnic V okviru navedenih dejavnosti dom:

zagotavlja domsko varstvo s celodnevno oskrbo, nego, vzgojo ter pomočjo pri izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami,

izvaja programe vzgoje in izobraževanja ter usposabljanja, s katerimi se vključuje v proces odpravljanja oz. zmanjševanja posledic motenj v razvoju ter razvija sposobnosti otrok in mladostnikov, ki so vključeni v dom,

izvaja dejavnosti, s katerimi se vključuje v proces usposabljanja otrok in mladostnikov za aktivno vključevanje v življenje v skladu z njihovimi sposobnostmi,

zagotavlja pomoč svetovalnih, zdravstvenih in drugih strokovnih služb. Pri izvajanju svoje dejavnosti, zlasti pri individualni obravnavi vključenih otrok in mladostnikov, dom strokovno sodeluje z vsemi strokovnimi institucijami, ki


stran 5 od 37

obravnavajo otroke in mladostnike, ki bivajo v Mladinskem domu Maribor (poslej MDMB), na zdravstvenem, socialnem, vzgojno - izobraževalnem in kazenskem področju. Otroci in mladostniki so nameščeni v stanovanjske in vzgojne skupine z odločbo o namestitvi, ki jo izda CSD, ali pa z odločbo o usmeritvi, ki jo izda Komisija za usmerjanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki deluje pri Zavodu za šolstvu RS. Dom lahko sprejme največ 52 otrok in mladostnikov v stanovanjske skupine in 30 mladostnikov v vzgojne skupine. V začetku leta je vpisanih 49 otrok in mladostnikov v stanovanjske skupine in 12 mladostnikov v vzgojni skupini, vendar se število otrok in mladostnikov med letom spreminja, saj jih je nekaj usmerjenih tudi med šolskim letom in so v dom nameščeni kasneje. 1.2.1 Strokovni center

Leta 2017 je bil Mladinski dom Maribor na javnem natečaju MIZŠ izbran za izvajanje dvoletnega projekta ''Celostna obravnava otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v vzgojnih zavodih''. PREDSTAVITEV DELOVANJA STROKOVNEGA CENTRA MLADINSKI DOM MARIBOR Od 01.09.2017 bo Mladinski dom Maribor deloval v okviru projekta Javnega razpisa Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport »Celostna obravnava otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v vzgojnih zavodih« kot Strokovni center Mladinski dom Maribor. Strokovni center kot funkcionalna mreža – povezava v enoten, učinkovit sistem socialno pedagoške pomoči otrokom ali mladostnikom Strokovni center bo razpolagal z mrežo različnih, ozko specializiranih, diferenciranih stanovanjskih in vzgojnih skupin, med katerimi bo otrok ali mladostnik lahko po potrebi prehajal. Programi za individualno obravnavo posameznika ne bodo zasnovani časovno, ampak vsebinsko. Ko bo otrok ali mladostnik dosegel zastavljene cilje, je zanj program opravljen in lahko preide v drugo, bolj ustrezno stanovanjsko oziroma vzgojno skupino. Strokovni center bo tudi tesno sodeloval z zunanjimi strokovnjaki, ki bodo nudili pomoč in podporo vzgojiteljem in otrokom ter mladostnikom in njihovim družinam. Bistveno za vse programe v mreži je to, da so ti programi usmerjeni v čim bolj uspešno in čim hitrejšo ponovno vključitev v primarno okolje otroka ali mladostnika, s poudarkom na aktivni participaciji posameznika. V primeru, da reintegracija ni mogoča (zaradi kontinuiranih psihičnih težav, razvoja osebnostne motnje, odvisnosti, slabega socialno- ekonomskega statusa družine …) je smiselna povezava z drugimi ustanovami ali z varstveno- delovnimi organizacijami, ki izvajajo nadaljevanje usposabljanja posameznika ali nudijo drugo vrsto pomoči. Namen vzpostavitve Strokovnega centra je podpora otrokom in mladostnikom s čustvenimi in vedenjskimi motnjami; da otroci in mladostniki s čustvenimi in


stran 6 od 37

vedenjskimi motnjami ob ustrezni pomoči in podpori v skupnosti čim dlje ostanejo v svojem lokalnem okolju in da se del tistih, ki so zdaj v institucijah, čim prej vrnejo v lokalno okolje oziroma skupnost. Pri tem bo nujno povezovanje z drugimi vzgojno-izobraževalnimi zavodi, z drugimi službami, ki obravnavajo ciljno skupino v tem projektu, centri za socialno delo in z družino otroka ali mladostnika. Aktivnosti Strokovnega centra so usmerjene k zagotovitvi skupnostnih storitev za otroke in mladostnike, ki se jim omogoča deloma samostojno življenje, in sicer bodo aktivnosti omogočile razvoj prilagojenih skupnostnih programov in storitev v procesu deinstitucionalizacije za ciljno skupino uporabnikov institucionalnega varstva, vključno z razvojem alternativnih in inovativnih oblik bivanja za ciljno skupino. Zadani cilji delovanja Strokovnega centra so oblikovati nove oblike in metode dela v stanovanjskih in vzgojnih skupinah v strokovnem centru; oblikovati mreže programov za intenzivno obravnavo otrok in mladostnikov, predvsem s težavami v duševnem zdravju in odvisnikov; izvajati metode dela v zvezi z zaposljivostjo mladostnikov ter spremljati otroke in mladostnike po odpustu; nuditi strokovno podporo družinam in vzgojno-izobraževalnim zavodom z namenom zmanjševanja vključitev v vzgojne zavode, z analizo stanja in evalvacijo dela v vzgojnih zavodih. Področja delovanja Strokovnega centra: Obravnava populacije s čustveno vedenjskimi motnjami in težavami v socialni integraciji za severovzhodno Slovenijo od začetka obiskovanja osnovne šole do prehoda v samostojno življenje. V načrtovanju in v evalvacijah vseh storitev v okviru delovanja Strokovnega centra Mladinskega doma Maribor predvidevamo dvig participacije otrok in mladostnikov, ter opolnomočenje otrok in mladostnikov in njihovih staršev v smislu normalizacije, individualizacije, prehoda v avtonomnost in samostojnost uporabnikov. Opis storitev: Poldnevni center za obravnavo otrok, mladostnikov in njihovih družin Poldnevni program za obravnavo otrok, mladostnikov in njihovih družin, kot most med družino in šolo, s poudarkom na nudenju učne pomoči, kvalitetnega preživljanja prostega časa, učenju socialnih veščin, z delom na močnih področjih posameznih članov družine, na sodelovanju z zunanjimi inštitucijami. Z izvajanjem programa otrokom nudimo neposredno, kontinuirano pomoč za boljšo vključenost v šolsko okolje, jih učili uspešnih strategij učenja, razvijanja sposobnosti za nekonfliktno druženje z vrstniki, urejanja odnosov v družini, nudili pomoč staršem pri vzgoji otrok, spodbujali pozitivno vzgojno naravnanost staršev, nudili pomoč pri postavljanju družinskih pravil in vzdrževanju le teh. Socialno pedagoška pomoč družinam Socialno pedagoška pomoč družinam kot svetovanje, ocenjevanje situacije

funkcionalnih sposobnosti, potreb, tveganj, moči, resursov (skupinsko delo,

interaktivno delo), ki se izvaja ves čas in v otrokovem primarnem okolju. Socialno


stran 7 od 37

pedagoško pomoč družinam bomo izvajali kot obliko aktivnosti vstopanja v družino in

ukvarjanja z družino, saj se v praksi izkazuje kot učinkovita metoda obravnave vseh

družinskih članov in pripomore k hitrejši vrnitvi otroka v domače okolje. Družina ima

namreč nalogo primarne socializacije otroka in je zato tako pomembna za njegovo

nadaljnje življenje in delovanje v družbi. Če pa starši niso sposobni konstruktivne

funkcionalne vzgoje, jim pri tem pomagamo za to usposobljeni strokovnjaki.

Kvalitetno izvajanje socialno pedagoške pomoči družinam bo pomembno pripomoglo

k celostni obravnavi otroka in mladostnika po stopenjskem modelu in njegovi hitrejši

vrnitvi v matično okolje. Za izvajanje te pomoči se bomo strokovni delavci

izobraževali v času izvajanja projekta.

Mobilni socialni pedagog

Mobilni socialni pedagog bo v okviru Strokovnega centra izvajal dodatno strokovno

pomoč otrokom in mladostnikom s težjimi oblikami čustvenih in vedenjskih motenj.

Otroke in mladostnike, ki zaradi različnih strahov, stisk, negativnih izkušenj, ne

zmorejo samostojno vstopati in vztrajati v procesu izobraževanja, bo spremljal v šolo.

Mobilni pedagog je most med otrokom in mladostnikom ter šolskim okoljem.

Sprejemno diagnostična skupina (triažna skupina)

Sprejemno diagnostična skupina bo delovala v namen čim hitrejše obravnave in čim

bolj poglobljene diagnostike otrok in mladostnikov, v smislu prepoznavanja

dejavnikov, ki posameznika ovirajo v njegovem funkcioniranju in iskanja močnih

področij, ki spodbujajo njegov zdrav psihofizični razvoj ter iskanja hitrega

vključevanja v ustrezno obliko obravnave in/ ali namestitve.

Vzgojne skupine za osnovnošolsko in srednješolsko populacijo z eksternim

izobraževanjem

Delo poteka po ustaljenem, priznanem vzgojnem programu in je v stopenjskem modelu prepoznan kot potrebna oblika dela z otroki in mladostniki. Specializirana vzgojna skupina za mladostnike s končano osnovnošolsko obvezo Program izhaja iz vedno večjih potreb po vključevanju mladostnikov s posebnimi potrebami, s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki so opustili šolanje, v drugačne oblike obravnav, ki so prilagojene njihovim posebnim potrebam. S tem programom bomo omogočali izobraževanje brez vrednotenja, s čemer bodo mladostniki lažje vzpostavljali odnose, na primeren način je možno vključiti vse udeležence. Program ponuja kratko in intenzivno dnevno delovno-terapevtsko obravnavo, usmerjeno v razvijanje specifičnih osebnostnih lastnosti, usvajanju funkcionalnih znanj in socialnih veščin. Zasnovan je tako, da bi se mladostniki v njem počutili dobro in sproščeno. Dopušča veliko prostora za iniciativo, kreativnost in fleksibilnost. Delo poteka v majhni skupini in je naravnano tako, da mladostnik hitro vidi učinke dela. Intenzivna stanovanjska skupina z eksternim izobraževanjem za otroke in mladostnike, ki bolje funkcionirajo v manjši skupini (največ 4 otroci in mladostniki). Delo že poteka po ustaljenem, priznanem vzgojnem programu in je v stopenjskem modelu prepoznan kot potrebna oblika dela z otroki in mladostniki. Za delo v


stran 8 od 37

intenzivni skupini je nujno potreben manjši prostor, kjer se ta dejavnost izvaja, kar omogoča vzgojitelju lažji nadzor in obvladovanje, istočasno pa nudi intimo in varnost otrokom in mladostnikom. Prehod otrok iz intenzivne v stanovanjsko skupino že predstavlja element deinstitucionalizacije. Stanovanjske skupine za osnovnošolsko in srednješolsko populacijo z eksternim izobraževanjem Delo v taki skupini že poteka po ustaljenem, priznanem vzgojnem programu in je v

stopenjskem modelu prepoznan kot potrebna oblika dela z otroki in mladostniki.

Nameščanje v že obstoječe stanovanjske skupine je predzadnja stopnja na poti pri

osamosvajanju otrok in mladostnikov. Pri tej obliki pomoči ne načrtujemo večjih

sprememb, saj se po dolgih letih prakse izkazuje, da je ta koncept uspešen.

Stanovanjske skupine bomo umestili v Strokovni center z nespremenjenim

konceptom delovanja.

Specializirana vzgojna skupina za mladostnike s končano osnovno šolsko

obvezo, ki niso vključeni v formalno izobraževanje

Skupina bo organizirana z namenom pridobivanja neformalnih znanj in veščin s

pomočjo delovne terapije v rastlinjaku in čebelnjaku, kar bi omogočalo trajnostni

razvoj s samooskrbo in vključenost v širše lokalno okolje po modelu vajeništva ali

produkcijskih šol.

Mladinska stanovanja za mladostnike

Mladinska stanovanja so namenjena mladostnikom, ki so dopolnili 18 let ter se še

naprej izobražujejo ali so vključeni v proces dela. Mladinsko stanovanje pomeni

zadnjo stopničko pred osamosvojitvijo mladostnika. Ker želimo nadgraditi kvaliteto

obravnave, načrtujemo zaposlitev vzgojitelja, ki bo nudil intenzivnejšo pomoč

mladostnikom v obeh mladinskih stanovanjih v obliki vodenja in svetovanja.

Prva točka za žrtve nasilja First, namenjena otrokom, mladostnikom in

odraslim žrtvam vseh oblik nasilja

S to obliko delovanja bomo žrtvam nasilja zagotovili ustrezno psihosocialno podporo

in pomoč ter večjo osveščenost širše javnosti na tem področju. Za to sta se

usposobila dva naša strokovna delavca in si s certifikatom pridobila ustrezna znanja

in veščine za te oblike pomoči.

Izobraževanje strokovnega kadra za področje odvajanja odvisnosti od sodobnih tehnologij V Strokovnem centru bomo nudili preventivno svetovanje in intenzivno obravnavo otrok in mladostnikov na področju odvajanja od sodobnih tehnologij, zato se bomo specializirali za pridobitev dodatnih znanj in metod za delo z zasvojenostjo od interneta. Dolgoročni cilj je ustanovitev specializirane skupine za obravnavo otrok in mladostnikov s tovrstnimi težavami. Te potrebe so vedno bolj izrazite in za celostno obravnavo otrok in mladostnikov je to nujno potrebno. Dolžni smo odgovarjati in slediti potrebam novodobne družbe. Namen našega delovanja bo opozarjanje in osveščanje o negativnih vplivih sevanja digitalnih aparatov; osveščanje o negativnih vplivih uporabe zaslonske tehnologije: opozarjanje in osveščanje o negativnih vplivih


stran 9 od 37

medijev; osveščanje o koristnem in zdravem preživljanju prostega časa; osveščanje o zmerni in koristni uporabi zaslonske tehnologije. V ta namen bomo v okviru Strokovnega centra izvajali svetovanje in delavnice ter dejavnosti v smislu digitalnega razstrupljanja. Izobraževanje strokovnega kadra za področje izvajanja socialno pedagoške pomoči družinam (družinski svetovalec)

Namen je pridobitev licence za izvajanje socialno pedagoške pomoči družinam otrok in mladostnikov, ki so vključeni v obravnave Strokovnega centra z namenom čimprejšnje uspešne vrnitve v domače okolje. Poudarek je na krepitvi odpornosti družine, njihovih funkcionalnih sposobnosti, opolnomočenje družine, iskanje poti do dialoga, virov moči in lastnih resursov z namenom zagotoviti varnost, pogoje za optimalen razvoj otoka ali mladostnika in njegovo dobrobit.

Terapija s pomočjo psa, z namenom krepitve izvršilnih funkcij, pomirjanja, koncentracije, zaupanja, izražanja čustev Terapevtski učinki terapije s pomočjo psa so za vsakega otroka/mladostnika različni, vendar pa lahko izpostavimo najpogostejše, kot so večja socializacija, večja miselna in fizična aktivnost, učenje odgovornosti, razvedrilo, preprečevanje osamljenosti in izoliranosti, pomoč proti depresiji in premagovanju strahu, otroci/mladostniki se skozi igro s terapevtskimi psi sproščajo, terapevtski psi spodbujajo telesno in miselno aktivnost otrok/mladostnikov, spodbujanje posameznikove pozitivne samopodobe in samospoštovanja, krepitev socialnih spretnosti, razvijanje empatije, ob vajah s psi spodbujamo posameznikovo pozornost in koncentracijo, spodbujanje odgovornosti in rekreacije, pes predstavlja motivacijo za delo in spodbuja mladostnikovo zanimanje in učenje.

Psi se zelo dobro znajdejo v vlogi družabnika, sodelavca, prijatelja, tolažnika, zvestega spremljevalca in pomočnika terapevta. S svojo prisotnostjo blagodejno vplivajo na srčni utrip, otroci/mladostniki se osredotočajo na sedanjost in ne živijo v preteklosti, izboljša se jim razpoloženje, poveča se telesna aktivnost, pomaga jim pri koncentraciji in spominu, zmanjšajo se depresivna stanja. Prednost vključevanja psov je prav v tem, da pri enem srečanju delujemo na več področij hkrati, zato je lahko takšna terapija uspešnejša.

Terapija s pomočjo konja, z namenom krepitve izvršilnih funkcij, pomirjanja, koncentracije, zaupanja, izražanja čustev Terapevtski učinki terapije s pomočjo konja so raznoliki in ugodni. Otroci in mladostniki bodo imeli priložnost učenja jahalnih veščin; razvijanja prijateljstva, odločnosti in potrpežljivosti; pridobivanja samodiscipline; koristne izrabe prostega časa; urjenje zaznavanja, koordinacije in orientacije; krepitve spomina, pozornosti in koncentracije; sprejemanja, priznanja in premagovanja strahov; krepitve občutka samozavesti in zaupanja v lastne zmogljivosti; izgradnje občutka odgovornosti; zvišanja frustracijske tolerance; prepoznavanja in upoštevanja skupnih pravil; prepoznavanja, dajanja in prejemanja pomoči; prilagajanja na skupinsko dinamiko; zmanjševanja agresivnih načinov vedenja; sprostitev; izgradnja stikov in zaupanja; prepoznavanja in razumevanja svojih in konjevih reakcij; za povečanje občutka sprejetosti, varnosti in socialne vključenosti; za razvijanje samozavesti in spoznavanje lastne osebnosti preko opazovanja osebnosti konja.


stran 10 od 37

Terapevtsko jahanje je v prvi vrsti prijetno doživetje, pri katerem se ustvari odnos med otrokom/mladostnikom in konjem. Pozitivno vpliva na gibalne in psihosocialne zmožnosti otroka ali mladostnika. Cilj ni le odpravljanje ali zmanjševanje motenj, ampak tudi razvoj mnogih otrokovih in mladostnikovih potencialov, samouresničenja, socialnosti in humanega odnosa. Terapija s pomočjo konja je v svetu vse bolj prepoznavna in priznana metoda v okviru medicinske in psihosocialne rehabilitacije in tudi v pedagoškem procesu.

Izvajanje organiziranih oblik svetovanja in supervizije za strokovne delavce Kadar delujemo na področju vzgojnega dela z otroki in mladostniki, se pojavljajo še dodatne profesionalne zahteve in preizkušnje za strokovnjaka. Cilj je, da bi se ozavestile zunajzavestne vsebine, ki se ob delu sprožijo v supervizantu, pridobivanju občutka o lastni udeležbi pri opravljanju poklica, urjenje poklicne vloge in utrjevanje profesionalne identitete ter izobraževanje. 1.3 Temeljne naloge vzgojnega dela Temeljne delovne naloge bodo usmerjene v :

kakovost vzgojno-izobraževalnega dela,

informiranje staršev in okolja o novostih. S sodobnimi metodami in vsebinami dela bomo dajali poudarek aktivni vlogi otrok in mladostnikov v vzgojno-izobraževalnem procesu pri doseganju kakovostnejšega, bolj funkcionalnega in trajnejšega znanja ter večjo samostojnost.

To bomo dosegali z:

dodatnim izobraževanjem,

vzgojnim delom,

poverjanju nalog,

projektnim delom,

sodobnimi metodami učne pomoči,

principi in metodami doživljajske pedagogike,

interesnimi dejavnostmi,

dodatnim delom,

vključevanjem otrok in mladostnikov v organizirane oblike dela nevladnih organizacij,

vključevanjem otrok in mladostnikov v interesne dejavnosti v domu in izven doma.

Zavedamo se kompleksnosti naloge izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela, zato bomo vanj vključili tako starše in zunanje strokovne delavce, kot tudi društva in ustanove našega okolja. S primernim gospodarjenjem in namenskimi sredstvi bomo omogočili optimalne pogoje dela otrokom in mladostnikom ter vzgojiteljem, tako da bodo visoko zastavljeni cilji in etape na poti do njih tudi dosegljivi. Na nivoju doma bomo ločeno za stanovanjske in vzgojne skupine organizirali aktivnosti za tiste otroke in mladostnike, ki ostajajo v domu tudi čez vikende, počitnice in praznike: zimovanje, letovanje v lastni režiji in letovanje v organizaciji


stran 11 od 37

ZPM Maribor. V okviru posameznih stanovanjskih skupin vzgojitelji organizirajo številne aktivnosti v bivalnem okolišu, na širšem področju mesta Maribora, Slovenije in tudi tujine, kakor tudi skupaj za obe vzgojni skupini. Take oblike aktivnosti imajo zelo pozitiven vpliv na socializacijo posameznika.

2. VZGOJNO DELO V STANOVANJSKIH SKUPINAH

Delo bo potekalo v obliki celostne obravnave posameznika po načelih:

družinske vzgoje,

integracije v vsakdanje socialno okolje in normalizacije,

specifične pedagoške pomoči, terapevtske naravnanosti in povezanosti z drugimi strokovnimi ustanovami.

Načelo družinske vzgoje Celotno življenje v skupini je organizirano podobno kot v družini. Le to otrokom in mladostnikom daje občutek pripadnosti, pridobivanja različnih izkušenj, ob katerih postanejo zrelejši in samostojnejši. Naloge, ki iz tega načela izhajajo so:

čustvena sprejetost otroka in mladostnika,

razbremenitev otroka in mladostnika,

omogočanje razvoja osebnih potencialov vsakega posameznika,

razvijanje samostojnosti in kritičnega mišljenja,

omogočanje pogojev za samoiniciativnost, odgovornost, načrtovanje in prevzemanje odgovornosti za odločitve in ravnanja,

omogočanje pogojev, da se otrok in mladostnik vključuje v zunanje okolje. Načelo integracije v vsakdanje socialno okolje in normalizacije Otroci in mladostniki so vključeni v redne osnovne in srednješolske izobraževalne programe, kar pomeni, da je potrebno redno in sprotno sodelovanje z zunanjimi institucijami. Hkrati s takim načinom vključevanja otrok in mladostnikov zagotavljamo vpetost v ožjo in širšo okolico. Vsa vzgojno-izobraževalna prizadevanja strokovnih delavcev so usmerjena k osebnostni in socialni integraciji otrok in mladostnikov. V dom so nameščeni otroci in mladostniki:

ki iz različnih razlogov nimajo možnosti bivanja v matični družini,

ki so socialno, vzgojno in čustveno ogroženi,

ki imajo motnje vedenja in čustvovanja,

ki imajo povprečne intelektualne sposobnosti,

v starosti od 8 do 18 let in več, ki se prostovoljno odločijo in so motivirani za

namestitev v dom, ob upoštevanju načela strinjanja staršev oz. skrbnikov,

kadar prihaja v domačem okolju do kakršnihkoli zlorab,

ob odpustu iz zavoda za osnovnošolsko populacijo, kadar se otrok ne more vrniti v domačo ali rejniško družino.


stran 12 od 37

Načelo specifične pedagoške pomoči, terapevtske naravnanosti in povezanosti z drugimi strokovnimi institucijami Organizacija življenja v stanovanjski skupini je organizirana tako, da zagotavlja temeljno vzgojno, pedagoško, socialno in korektivno funkcijo. Dejavnosti temeljijo na sodobnih strokovnih spoznanjih in praktičnih izkušnjah. Delo je v stanovanjskih skupinah zastavljeno interdisciplinarno in omogoča timsko obravnavanje.

2.1 Kontraindikacije za sprejem

prisotnost ponavljajočih lažjih kaznivih dejanj,

vse vrste težjih kaznivih dejanj,

uživanje vseh vrst prepovedanih substanc,

prisotne hujše psihične/psihiatrične motnje,

agresivnost,

otroci in mladostniki, ki so z odločbo komisije za usmerjanje razvrščeni v posebne programe šolanja, zaradi nizke intelektualne zmogljivosti ne zmorejo bivanja pri nas.

Cilji dela v stanovanjskih skupinah so usmerjeni v upoštevanje individualnih potreb, želja in možnosti. Bistveni cilj vzgoje je vzgoja k samostojnosti, odgovornosti, humanizacija odnosov ter sprejemanje drugačnosti. Delo v stanovanjski skupini je usmerjeno v upoštevanje položaja otroka in mladostnika in v upoštevanje ter zadovoljevanje njegovih individualnih potreb, želja in njihovih zmožnostmi. Vzgojitelji s svojo 24-urno prisotnostjo skozi vse leto zagotavljamo izvajanje vzgojnega tretmana. Naloge, ki jih narekujejo cilji so:

zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje,

občutek varnosti in sprejetosti,

primerni bivalni pogoji, prostori, prehrana, ki je primerna psihofizičnemu razvoju

otroka in mladostnika,

dajanje pomoči in opore pri razvojnih težavah, pri razreševanju stisk, konfliktov,...

svetovanje, usmerjanje, suport,

pomoč pri šolskem delu,

zaščita osebnostne in socialne integritete otroka in mladostnika,

pomoč pri vključevanju v interesne dejavnosti, izrabi prostega časa...

koordiniranje življenja v skupini in izven nje,

spodbuditi optimalni razvoj sposobnosti in pozitivnih osebnostnih lastnosti,

vzgajati in učiti za socialno sprejemljivo prilagajanje ožjemu in širšemu okolju,

razvijati delovne navade in spretnosti,

razvijati higienske navade in skrb za zdravje,

razvijati otrokova in mladostnikova močna področja in pozitivne oblike vedenja.


stran 13 od 37

2.2 Strokovni delavci v stanovanjskih skupinah, v mladinskih stanovanjih,

poldnevnem programu, mobilni službi in vrtnariji Stanovanjska skupina 1: 1. Patricija Rutar - vzgojiteljica univ. dipl. socialna pedagoginja, 2. Jože Frkač - vzgojitelj univ. dipl. socialni delavec, 3. Mihaela Kosi Brigadir - vzgojiteljica prof. ang. in soc., 4. Gordana Jurič - univ. dipl. socialna delavka, dokv. MVČ, 5. Marija Peršak - gospodinja. Stanovanjska skupina 2 1. Bojana Krepek - univ. dipl. prof., def. MVO, 2. Mateja Vajda - univ. dipl. prof. ang. in ped. dokv. MVČ, 3. Ivan Kramperšek - univ. dipl. prof. šp. vzg., spec. manag., dokv. MVČ, 4. Nevenka Stavbar - univ. dipl. soc. del, dokv. MVO, 5. Irena Zel - gospodinja. Stanovanjska skupina 3 1. Nataša Lužar - prof.ped.in soc., 2. Boško Ravter - univ. dipl. prof. šv. dokv. MVO, 3. Konrad Zajc - univ. dipl. soc. ped., 4. Maja Zagoranski - prof. soc. in ped., dokv. MVČ, 5. Lidija Kramberger - prof. razr. p. 6. Andreja Dimnik - gospodinja Stanovanjska skupina 4 1. Drago Augustinovič - univ.dipl.prof. geo. in zg. dokv. MVO, 2. Tatjana Klančar - univ. dipl. prof. def. MVO, 3. Klavdija Janžekovič - univ. dipl. prav., spec. za soc. delo. dokv. MVO, 4. Mojca Pušenjak - univ. dipl. ped., z dokv. za MVČ 5. Nina Simonič - organizator socialne mreže, gospodinja. Stanovanjska skupina 5 1. Bojana Ivanuša Bezget - univ.dipl. soc. ped., 2. Boris Dobrin - pru. šp. vzg., MVO, 3. Darja Najžar - specialna pedagoginja, 4. Maja Povoden - univ. dipl. soc. ped., 5. Laura Velkner, univ. dipl. soc. ped.. Stanovanjska skupina 6 1. Anica Mrak - prof. razr. pouka, z opravljeno dokvalifikacijo MVO, 2. mag. Nada Krautberger - univ. dipl. soc. del. z opravljeno dokvalifikacijo MVO, 3. mag. Dobaj Danica - univ. dipl. soc. del. spec. z opravljeno dokvalifikacijo MVO, 4. Nevenko Kopina - pr.u. šp. vzg. z opravljeno dokvalifikacijo MVO.


stran 14 od 37

Stanovanjska skupina 7 1. Mateja Cerar - univ. dipl. soc. ped., 2. Dejan Germič - prof. šp. vzg. z opravljeno dokvalifikacijo ČVM, 3. Katja Peteršič - univ. dipl. soc. ped., 4. Sonja Tanasić - univ. dipl. soc. ped.

Stanovanjska skupina 8 V skupino je trenutno nameščenih 8 otrok in mladostnikov. Vzgojitelji: 1. Nastja Praprotnik - univ. dipl. prof. nem. j. in zgod, mag. inkl. pedag. dokv.

MVČ, 2. Darja Klasinc - univ. dipl. soc. ped., 3. Gregor Beranič - univ. prof. športne vzgoje, 4. Karla Kramberger - univ. prof. soc. in zgod. . Poldnevni program Poldnevni program vodi mag. Edita Švarc. Vzgojitelj v mladinskih stanovanjih, svetovanje staršem in zunanjim strokovnim delavcem Marica Bratina - slovenistka, z dokvalifikacijo MVO Mobilni pedagog Špela Lipošek - univ. dipl. prof. slov. in ped. Vrtnarija Mateja Germič - dipl. ing. agronomije Koordinator projekta »Strokovni center MDM« Peter Ambrožič - univ.dipl.prav. Računalnikar - organizator informacijskih dejavnosti, Knjižničar mag. Bojan Alatič - univ.dipl.ing. Vsaka posamezna stanovanjska skupina ima oblikovan lasten hišni red in tudi predvidene sankcije za neupoštevanje le tega. 2.3 Urniki dela strokovnih delavcev stanovanjskih skupin

Urnik dela vzgojiteljev in ostalih strokovnih delavcev je prilagojen zakonu (ZDR-1). Vzgojitelji so na voljo staršem in skrbnikom, kadar so prisotni na delovnem mestu, po potrebi in predhodnem dogovoru pa tudi izven njega. Vzgojitelji zraven


stran 15 od 37

neposrednega vzgojnega dela opravljajo obiske na šolah, obiske na domu otrok in mladostnikov, sodelujejo pri obravnavah otrok in mladostnikov v in izven MD.

Svetlana Šaponjić - psihologinja - pon., sre. 900 do 1600, pet. 900 do 1500, tor. in

čet. 1300 do 2000, delo med vikendi.

Hermina Knuplež - socialna delavka - delavniki 830 - 1500, sre. 1200 - 2000, delo med vikendi.

Kristjan Dramlič - zdravstvenik - pon. 1200-2000, tor. 700- 1500, sre. 800-1600, čet. 1200-2000, pet. 700-1500.

Dragana Prepelič - računalničarka, pon. in sre. 1300 -1615 v E 6

Bojan Alatič - računalnikar , pon. do pet. 1000 do 1800, vse enote razen E6

2.4 Delo vzgojiteljskega zbora stanovanjskih skupin V letošnjem letu bomo izvajali ločeno skupne strokovne sestanke trikrat letno za stanovanjske skupine, skupinske strokovne sestanke trikrat letno, po potrebi tudi pogosteje in za vzgojne skupine po potrebi. Tematiko bo narekovala problematika, ki izhaja iz vzgojno-izobraževalnega programa, organizacije doma in strokovnih potreb delavcev. Na sestankih se bo obravnavala aktualna vzgojna, učna, zdravstvena in socialna problematika. Na sestankih bomo opravljali evalvacijo minulega dela in kratkoročno načrtovali. Vzgojitelji bodo sodelavcem predstavili vsebine permanentnega izobraževanja in dejavnosti, ki jih izvajajo v okviru interesnih dejavnosti.

2.5 Sodelovanje s starši

V skrbi za dobro komunikacijo nenehno iščemo načine, kako zainteresirati še več staršev za sodelovanje pri oblikovanju dela in življenja v domu. Želimo si, da bi se starši aktivno vključili in s svojimi sposobnostmi in talenti popestrili prostočasne aktivnosti. Strokovni delavci in vzgojitelji bodo poizkusili z različnimi vsebinami privabiti čim več staršev. Oblike sodelovanja s starši:

sodelovanje pri pripravi individualiziranega načrta,

timski sestanki,

obveščanje staršev - roditeljski sestanki, pisna obvestila, telefonsko obveščanje,

podpora pri vzgojnih dilemah, težavah, finančnih stiskah.

Cilji sodelovanja med vzgojiteljem in družino oziroma med starši in vzgojiteljem so, da:

oboji bolje razumemo otroka in mladostnika,

bo vzgoja v domu in vzgoja v družini usklajena,


stran 16 od 37

pomagamo staršem in starši nam pri uspešnejši vzgoji.

2.6 Povezovanje z okoljem

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Zavod RS za šolstvo

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Zavod za zaposlovanje Maribor – javna dela program zaposlovanja brezposelnih oseb

V Društvo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, Sekcija ČVM, Svetlana Šaponjić in Zlatko Križanič

Društvo za doživljajsko pedagogiko Slovenije – Konrad Zajc

Osnovne in srednje šole

Centri za socialno delo

Zdravstvene ustanove

Pedopsihiatrične ustanove

Fakulteta za socialno delo Ljubljana (učna baza za študente socialnega dela)

II. in III. gimnazija Maribor – prostovoljno socialno delo, učna pomoč in druženje

Praksa študentov, ki se izobražujejo na DOBI – v okviru možnosti in sklenjenimi dogovori bomo omogočili prakso študentom

Aktivno partnerstvo – vključeni smo v aktivno partnerstvo v procesih usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s PF Ljubljana in PF Maribor

Zveza prijateljev mladine

Center za pomoč mladim

Bivalno okolje/soseska

Infopeka

Športna društva in klubi

3. VZGOJNO DELO V VZGOJNIH SKUPINAH

PROGRAMSKA IZHODIŠČA

• Sprejem otrok in mladostnikov obeh spolov od 6 leta starosti dalje.

• Izboljšati materialne pogoje dela.

• Maksimalno izkoristiti možnosti lokalnega okolja in vključiti otroke in

mladostnike v organizirane oblike športa.

• Posodobiti opremo.


stran 17 od 37

• Delati na širitvi vzgojno-izobraževalnih programov.

• Intenzivirati delo v pred odpustnem obdobju.

• Delati na promociji našega dela.

• S projekti delati na prepoznavnosti MD Maribor-vzgojne skupine navzven.

• V tem času je potrebno permanentno izobraževat kader na področju

prepoznavanja novih drog in zasvojenosti, ki se pojavljajo, njihovih učinkih in o

znakih za prepoznavanje uživanja teh substanc in zasvojenosti in kako se

učinkovito spoprijeti s takimi oblikami zasvojenosti.

V načrtovanju za to šolsko leto pa izpostavljamo naslednje:

• Znotraj, predvsem pa navzven utrjevati doktrino, kateri mladostniki spadajo v

našo ustanovo in kateri nikakor ne.

• Dajati večji poudarek na samostojnosti in odgovornosti mladostnikov ter

pripravi na odpust (korekcija pravil v smeri prilagajanja zahtevam zunanjega

življenja).

• Skrbeti za doslednost in nepopustljivost vseh pri upoštevanju dogovorov in

pravil.

• Na vseh nivojih skrbeti za racionalno in varčno porabo ter skrbeti za

izboljšanje odnosa do vsega, kar je v naši lasti.

3.1 Organiziranost Vzgojnih skupin

V vzgojnih skupinah se opravlja vzgojna dejavnost, v katero so vključeni naslednji

strokovni subjekti: vzgojitelji, svetovalna služba, medicinska služba in ravnatelj.

Organiziranost vzgojne dejavnosti poteka izmenično dopoldne, popoldne in ponoči.

Poleg njih delo v domu opravljajo še upravno-tehnične službe: računovodja, poslovna

sekretarka, ekonomka, hišnik, kuharica in čistilka.

Delo je organizirano tako, da je zagotovljena stalna prisotnost strokovnega delavca.

To je v nočnem času med delavniki, ob sobotah, nedeljah, med prazniki in med

počitnicami.

V vzgojnih skupinah se kot posvetovalni organ ravnatelja organizirana strokovna

skupina, v sestavi: vodje skupin, svetovalni delavki, medicinec. Njegova naloga je

predvsem obravnava vprašanj s področja strokovnega dela zavoda, sprejemi in

odpusti otrok in mladostnikov v vzgojne skupine. Srečanja strokovne skupine so

praviloma enkrat mesečno oziroma po potrebi. Svetovalni delavki sta stalni članici, po

enega predstavnika vzgojnih skupin pa izberejo strokovni delavci med sabo. O


stran 18 od 37

izboru in dolžini članstva nestalnih predstavnikov v strokovni skupini glede na njihovo

učinkovitost odloča ravnatelj. Poleg ravnatelja, ki strokovno skupino vodi, so v tem

šolskem letu člani strokovne skupine naslednji delavci:

Svetlana Šaponjić - psihologinja,

Hermina Knuplež - socialna delavka,

Zlatko Križanič - vzgojitelj,

Janez Domajnko - vzgojitelj.

3.2 Izobraževalno področje

Ker otroke in mladostnike sprejemamo skozi vse šolsko leto, je temu primerna tudi

vključenost v izobraževalne programe in način izvrševanja šolskih obveznosti.

Mladostniki se lahko šolajo po rednem programu, pedagoški pogodbi ali po programu

izobraževanja odraslih. Tiste, med letom sprejete mladostnike, ki se ne morejo

vključiti v izobraževalni proces, bomo vključili v delo v domu ali izven njega, do

vključitve v izobraževalni proces, ki je za mladostnike obvezen. Vsak mladostnik ima

po sprejemu možnost izbire in vključitve v šolski program, ki ga sam izbere in je zanj

motiviran.

Ker včasih nekateri novo sprejeti mladostniki nimajo pogojev za vpis v nižje poklicno

izobraževanje, bomo tudi letos poskrbeli, da bodo ti otroki in mladostniki v okviru

Andragoškega zavoda uspešno zaključili manjkajoče razrede osnovne šole.

Vzgojitelji v skupini:

1. Vzgojna skupina I:

Jure Marušič

Janez Domanjko

Boštjan Brglez

Milan Došen

2. Vzgojna skupina II:

Rok Šoštarič

Zlatko Križanič

Tatjana Puž

Marko Lešnik


stran 19 od 37

3.3 Osnovne usmeritve vzgojnega dela

V letošnjem letu ne bo več stalnega nočnega vzgojitelja za ves dom, ampak bodo

skupine delale po urniku in principih kot je to v stanovanjskih skupinah. Vzgojno

dejavnost bomo izvajali z matičnimi vzgojitelji. Strokovni zbor se bo sestajal dva krat

letno na rednih strokovnih sestankih, po potrebi pa tudi pogosteje. Vzgojitelji

posamezne vzgojne skupine bodo en krat tedensko imeli družinske sestanke ob

prisotnosti popoldanskega in nočnega vzgojitelja, kjer bodo načrtovali delo za tekoči

teden. En krat mesečno pa se bodo sestali vsi vzgojitelji posamezne vzgojne skupine

in po potrebi tudi svetovalna in zdravstvena služba ter ravnatelj. Vzgojitelji bodo

izmed vseh del in nalog največjo pozornost namenili komunikaciji, reševanju

konfliktov, učnemu področju, osebni higieni, osveščanju o posledicah uživanja

nedovoljenih drog in alkohola. V okviru nerazporejenih ur, bodo strokovni delavci

vodili in sodelovalo na IP-jih, rednih in izredni timih, sodelovali s starši in podobno).

Sicer pa bo izhodišče vzgojnega dela vzgojni program, ki je predpisan s strani države

in izhaja iz izhodišč specialno in socialno-pedagoške stroke ter drugih sorodnih strok.

Osnova za vzgojno delo so:

• specialno in socialno-pedagoška doktrina,

• letni program vzgojnega dela,

• tedenski program vzgojnega dela,

• individualizirani programi vzgoje in izobraževanja za vse mladostnike,

• zakonodaja, skupna pravila Mladinskega doma in skupinska pravila, ki jih

oblikuje vsaka skupina posebej.

Vzgojne programe izdelajo matični vzgojitelji skupaj za vzgojno skupino. Njihovi letni

vzgojni programi so priloga tega letnega delovnega načrta. Tedenski vzgojni program

z realizacijo obravnava vsak popoldanski vzgojitelj na evalvaciji v skupini, skupaj z

otroki in mladostniki. V dnevniku vzgojnega dela, ki ga ima vsak vzgojiteljski tim, so

pomembni podatki o otrocih in mladostnikih, njihovih starših, sodelovanje s starši,

centri za socialno delo in z drugimi institucijami. V dnevniku je tudi realizacija

vzgojnega dela po dnevih. Vsi vzgojitelji pišejo skupno observacije za vsako skupino

posebej. Vzgojitelji so dolžni voditi tudi dežurno knjigo.

Individualizirani programi vzgoje in izobraževanja se bodo timsko sprejemali

najkasneje do enega meseca po sprejemu otrok in mladostnikov v dom. Na timih, ki

ga bo vodil matični vzgojitelj, bodo poleg matičnega vzgojitelja, ki pripravlja

individualizirani program sodelovali tudi svetovalni delavki, medicinec, starši,

predstavnik centra za socialno delo in mladostnik. Vztrajali bomo, da poleg strokovne

skupine zelo konkretne individualne načrte pripravijo tudi: otrok in mladostnik, njegovi


stran 20 od 37

starši in predstavnik centra za socialno delo. Otroku in mladostniku pri tem pomaga

matični vzgojitelj, starše pa na to s posebno koncepcijo pripravita svetovalna delavca.

Na tem uvodnem timu se predstavi analiza stanja, ki so jo strokovni delavci v času od

sprejema evidentirali pri posameznem fantu.

Glede na vsebino bomo organizirali naslednje timske sestanke: sprejetje

individualiziranega programa vzgoje in izobraževanja za vsakega na novo sprejetega

otroka in mladostnika (IP), interne time po potrebi za vsakega otroka in

mladostnika(IT), evalvacijske time, kjer bomo vrednotili vzgojno-izobraževalni

napredek (ET), urgentne time, v kolikor bo prihajalo do večjih neskladij ali zapletov v

vzgojno-izobraževalnem procesu posameznika (UT) in zaključne time konec

šolskega leta ali ob zaključku programa oziroma bivanja otroka in mladostnika v

domu (ZT). Poleg naštetih timov bomo tudi letos imeli posvetovalne time (PT), saj so

nam pretekle izkušnje pokazale, da so zelo koristni. Posvetovalne time bomo

organizirali v primerih, ko bomo strokovni delavci zaznali vidna poslabšanja pri

posameznih otrocih in mladostnikih in bo potrebno takojšnje ukrepanje. Na

posvetovalnem timu sodelujejo vsi delavci, ki se ukvarjajo s konkretnim otrokom in

mladostnikom ter ravnatelj, ki posvetovalni tim tudi vodi. Otrok in mladostnik na

posvetovalnem timu ni prisoten. Mora pa se sklepe posvetovalnega tima predstaviti

otroku in mladostniku. Petnajst minut pred vsakim timom (razen posvetovalnim)

imamo strokovni delavci obvezno pripravo na tim, prav tako pa po njem še kratko

analizo, ki je namenjena vrednotenju tima in povratnim informacijam, ki jih dajemo

drug drugemu.

Program dela v vzgojni skupini sestavljajo stalne in dogovorjene aktivnosti. Stalne

aktivnosti so učne ure, ki potekajo vsak delovni dan od 17.00 do 1830 ure in

generalna čiščenja skupin, ki so na programu ob četrtkih. Med stalne aktivnosti

spadajo še trening socialnih veščin, trening samo vrednotenja in v poteku dneva,

program Zdravo življenje, razne delavnice, interesne dejavnosti, skupinski sestanki.

Ob ponedeljkih so skupinski sestanki namenjeni pogovorom in analizi preživetega

vikenda ter načrtovanju aktivnosti za tekoči teden. Vzgojitelj z otroki in mladostniki

skupaj načrtuje aktivnosti, ki jih bodo izvedli preko tedna. Ob petkih pa so sestanki v

vzgojni skupini namenjeni pregledu in vrednotenju tedenskih aktivnosti, načrtovanju

izhodov preko vikenda in aktivnostim, ki bodo potekale za mladostnike, ki preko

vikenda ostajajo v domu. Ob vikendih, praznikih in za počitnice, otroki in mladostniki

praviloma odhajajo domov. Prostih izhodov nimajo tisti otroki in mladostniki, ki so

preko tedna močno kršili pravila oziroma katerih samokontrola je tako majhna, da

obstaja nevarnost neprimernega vedenja izven doma, ali pa nimajo nikogar, kamor bi

se lahko med vikendi vračali. Prav tako med vikendom v zavodu ostajajo otroki in

mladostniki, katerim starši zaradi neizpolnjevanja dogovorov med vikendi ne dovolijo

izhoda v domače okolje.

Vzgojni program med vikendom je podrobno strukturiran tako po vsebini, kot tudi

časovno. V dopoldanskem času obsega delovne zaposlitve, popoldan pa rekreativne

zaposlitve ali izlete, v kolikor je zasedba otrok in mladostnikov takšna, da je

realizacija le teh možna.


stran 21 od 37

Če situacija v vzgojni skupini zahteva posebno obravnavo, se organizirajo izredni

sestanki, na katere se lahko povabi tudi ostale strokovne delavce, ki so posredno ali

neposredno vključeni v dinamiko vzgojne skupine.

Preostali čas dela v skupini je namenjen skupinskim in individualnim zaposlitvam, ki

imajo namen učenja osnovnih higienskih, prehranjevalnih, učnih in delovnih navad,

konstruktivnemu preživljanju prostega časa, kar otroki in mladostniki potrebujejo za

vstop v samostojno življenje in bivanje izven doma. 3.4 Razvojni načrti na vzgojnem področju

Na vzgojnem področju je lansko šolsko leto dalo določena znanja in izkušnje, ki jih

bomo koristno uporabili letos. V tem šolskem letu nikakor ne bomo tolerirali

neprimernih vedenj, kot so kajenje v prostorih zavoda, uživanje prepovedanih drog in

alkohola , beganje, neprimeren odnos do drugih otroki in mladostnikov, oziroma

delavcev doma in neprimeren odnos do domskega inventarja. To pomeni, da bomo

na ekscesna vedenja odreagirali takoj.

Ob vsakem poškodovanju skupne in tuje imovine se mora napisati zapisnik o škodi,

ki jo mora povzročitelj v celoti povrniti iz lastnih sredstev. Ko škodo povrne, dobi tudi

račun in potrdilo, da je škodo plačal. Sicer pa se bomo pri manjših škodah trudili, da

škodo s svojim delom storilci popravijo ali povrnejo sami. Tudi sicer bomo med

delovnim tednom v politiko omejevanja zaradi kršenja pravil vnesli čim več

alternativnih oblik in vzgojnih kazni.

Vse otroke in mladostnike bomo družinski sestankih sproti osveščali o pravilih

domskega reda. Na svetu staršev bomo z njimi seznanjeni tudi njihovi starše. V

minulem letu smo uvedli individualne timske sestanke, kjer so otroki in mladostniki

opisali njihove načrte, strokovni tim pa jih je seznanil s pogoji bivanja v vzgojnih

skupinah in v čem bo potrebno v tekočem letu korigirati individualni program, da bo

zaključek šolskega leta lahko uspešen. Ker so se pokazali, kot učinkovita metoda

bomo z njimi nadaljevali.

Z vsakim otrokom in mladostnikom in starši bomo natančno evalvirali šolsko leto in

načrtovali počitnice: kako jih bo otroki in mladostnik preživljal, kdaj bomo realizirali

obiske na domu in kako bomo reševali morebitne težave. Na takšen način bodo

otroki in mladostniki med počitnicami bolj odgovorni in motivirani za uresničitev

načrtovanega. Bomo pa letos pozorni, da si bodo mladostniki počitniško delo poiskali

sami in dovolj zgodaj.

Prehranjevanje otroki in mladostnikov bo, potekalo v vzgojnih skupinah, kot del

vzgojnega dela. Ob sredah zvečer pa si lahko vsaka skupina iz skupinskih sredstev

samostojno pripravi večerjo v vzgojni skupini.


stran 22 od 37

Usmeritev Mladinskega doma Maribor je, da v dom ne sprejemamo otrok in

mladostnikov, ki so že imeli težave z posestjo prepovedanih substanc.

Poleg že naštetega bomo v letošnjem šolskem letu obiskovali otroke in mladostnike

na njihovem domu, saj je to učinkovit pristop pri delu z otroki in mladostniki in tudi z

njegovimi starši, ki prav tako potrebujejo pomoč, svetovanje in podporo. Nosilci bodo

matični vzgojitelji, ki morajo imeti z otrokom ali mladostnikom najbolj vzpostavljen

odnos in svetovalni delavki. Obiski bodo časovno vezani predvsem na zimske in

letne počitnice. Vsak strokovni delavec, ki opravi obisk na domu, je dolžan napisati o

tem zaznamek in ga po obisku predstaviti na pedagoški konferenci. Zaznamek se

odloži v personalno mapo mladostnika.

4. SPREJEMI OTROK IN MLADOSTNIKOV V ZGOJNE SKUPINE

MD Maribor sprejema v vzgojne skupine otroke in mladostnike z motnjami v vedenju

in čustvovanju na osnovi odločbe, ki jo izda center za socialno delo.

Pred sprejemom izvedemo informativni pogovora in ogled. Otroke in mladostnike

ne sprejmemo brez odločbe o namestitvi. Prav tako v vzgojne skupine ne sprejmemo

otroka ali mladostnika, ki je odvisnik od prepovedanih drog ali alkohola. Izjemoma

otroka ali mladostnika sprejmemo z začasno odločbo CSD-ja.

Sprejemni kriteriji so:

• starost od 6 let dalje,

• brez težjih zdravstvenih ali psihičnih težav, ki bi ovirale vzgojno-izobraževalni

proces,

• otrok ali mladostnik ne sme biti odvisen od prepovedanih drog ali alkohola.

Namestitev otrok in mladostnikov po predhodnem dogovoru centra za socialno delo

in doma ter predhodnem ogledu in predstavitvi doma, izvede center za socialno delo.

Predhodni ogled daje otroku in mladostniku in njegovim staršem možnost, da se

seznanijo s programom, ki ga dom izvaja. Ob informativnem razgovoru in ogledu

svetovalna služba vzpostavi z otroci in mladostniki in njegovimi starši ali skrbniki prvi

stik, ki je za nadaljnje sodelovanje in komunikacijo izredno pomemben. V dom

sprejemamo otroke in mladostnike iz cele države.. Vsak otrok ali mladostnik je lahko

kadarkoli v času bivanja v domu testiran na nedovoljene droge. Takšno odločitev

argumentiramo z dejstvom, da v domu nimamo usposobljenih strokovnjakov, ne

pooblastil in prostorskih pogojev za zdravljenje odvisnikov, poleg tega pa nikakor ne

moremo prevzeti odgovornost za vse posledice, ki bi po sprejemu otroka ali

mladostnika odvisnega od prepovedanih drog, lahko nastale.


stran 23 od 37

Dom pred namestitvijo otrok in mladostnikov v vzgojne skupine od centrov pričakuje naslednjo dokumentacijo:

• socialna anamneza,

• pedagoško poročilo zadnje obiskovane šole ali zavoda,

• psihološko poročilo, v kolikor je bil voden pri psihologu,

• morebitna poročila ostalih strokovnih delavcev, pri katerih je bil mladostnik

morda v obravnavi (pediater, psihiater, ipd.),

• odločba o namestitvi.

Postopek od pridobitve dokumentacije, predhodnega informativnega pogovora v

domu, do sprejema v dom, je sledeč:

• vsak član strokovne skupine natančno prouči vlogo za sprejem,

• psihologinja in socialna delavka strokovno skupino seznanita o otroku in

mladostniku in razlogih, zaradi katerih prihaja v dom,

• strokovna skupina določi vzgojno skupino, za katero smatra, da bo za otrok ali

mladostnika v danem trenutku najbolj primerna,

• v primeru, da gre za težavnega otroka ali mladostnika, za katerega se ne ve,

kakšna oblika vzgojnega dela je zanj najprimernejša, tak otrok ali mladostnik

se namesti v sprejemno-diagnostično skupino.

• svetovalni delavki še pred sprejemom, značilnosti funkcioniranja, posebnosti

in osebnostne lastnosti novo sprejetega otroka ali mladostnika predstavita

vzgojiteljskemu ali strokovnemu zboru.

Ob sprejemu svetovalna služba predstavi staršem možnosti sodelovanja ter se z

njimi in tudi s centrom za socialno delo dogovori o konkretnem sodelovanju in

spremljanju ter evalvaciji vzgojno-izobraževalnega procesa. Svetovalni delavki do

sprejetja IP-ja opravita obisk na domu otroka ali mladostnika. Na prvi izhod iz doma,

ki je praviloma šele tretji vikend po sprejemu otroka ali mladostnika, pa otroka ali

mladostnika odpelje njegov matični vzgojitelj, ki skupaj s starši, otrokom ali

mladostnikom naredi načrt preživljanja prvega vikenda.

Ob sprejemu pričakujemo, da bo otrok ali mladostnik imel:

• zadnje šolsko spričevalo,

• potrdilo o zadnjem šolanju,

• potrdilo, da je uspešno opravil sistematski pregled pri lečečemu zdravniku,


stran 24 od 37

• potrjeno zdravstveno izkaznico oziroma potrdilo o veljavnem zdravstvenem

zavarovanju,

• sezonsko garderobo, copate, brisače, pribor za osebno higieno.

DELO S STARŠI

Tudi v letošnjem letu načrtujemo intenziviranje dela s starši tistih otrok in

mladostnikov, katerih starši so v stanju slediti takemu programu. Poleg utečenih

formalnih oblik dela s starši (telefonski razgovori, roditeljski sestanki in sodelovanje

staršev na informativnih pogovorih pred sprejemom, sprejemih in timih), načrtujemo

tudi možnost individualnih svetovalnih pogovorov s posameznimi starši, ki to

potrebujejo in želijo. Poleg tega bomo izvajali že omenjeno spremljanje na domu, kar

vključuje tudi delo s starši.

V tem šolskem letu bomo za starše organizirali dva roditeljska sestanka, povabili pa

jih bomo tudi na prednovoletno proslavo in proslavo ob koncu šolskega leta.

5. INTERESNE AKTIVNOSTI

Otroke in mladostnike bomo čim bolj zaposlili tudi v prostem času. Raznovrstna

ponudba in možnosti izbora različnih področij, kjer si posameznik zapolni in obogati

prosti čas, je namreč dobro in učinkovito vzgojno sredstvo, ki se ga bomo posluževali

tudi letos.

Namen interesnih dejavnosti je konstruktivno zapolnjevanje prostega časa, predvsem

pa je njihov osrednji namen, da mladostniki pokažejo in izkoristijo možnosti za

konstruktivno ter pozitivno uveljavljanje v domu in v širši družbeni skupnosti.

Interesne dejavnosti se bodo izvajale po urniku interesnih dejavnosti. Otroke in

mladostnike bomo usmerjali v organizirane oblike interesnih dejavnosti izven doma.

V tem šolskem letu bodo organizirane naslednje interesne dejavnosti:

• športne dejavnosti v klubih(boks, judo, aikido, nogomet, košarka, hip-hop…)

• likovna delavnica,

• zdravo življenje,

• oblikovanje iz gline,

• ustvarjalne delavnice,

• prostovoljno delo,

• šport - vsak ponedeljek od 1715 do 1845 v telovadnici osnovne šole Slivnica,


stran 25 od 37

• šport kot del vsakdanjika,

• fitnes,

• namizni tenis,

• pohodništvo,

• nordijska hoja,

• kolesarjenje,

• sprehajanje psov,

• debatni krožek,

• računalniški krožek.

Da bodo otroci in mladostniki bolj resno vzeli in se vključili v dejavnosti, bomo dnevno

spremljali njihovo udeležbo. Vsak vodja interesne dejavnosti je odgovoren, da na

tabelaričen način konec vsakega meseca obvesti ravnatelja o rezultatih dela in

obisku mladostnikov.

Poleg rednih interesnih dejavnosti bomo vsaj enkrat v polletju organizirali tekmovanja

med vsemi skupinami Mladinskega doma Maribor v igrah z žogo, organizirali pa

bomo tudi igre brez meja, ki bodo imele predvsem družaben pa tudi tekmovalni

namen. Tudi letos načrtujemo tik pred koncem šolskega leta organizirati nogometno

tekmo med otroci in mladostniki ter delavci doma.

6. STROKOVNA DOKUMENTACIJA

Vsa strokovna dokumentacija (našteta v nadaljevanju tega sklopa) ima status zaupne

dokumentacije in poslovne tajnosti! Vsakršno kršenje ali zloraba zaupnosti, pomeni

težjo kršitev delovnega razmerja!

Šolska dokumentacija po Pravilniku o šolski dokumentaciji v osnovnem in

srednješolskem izobraževanju obsega:

• evidence, ki so določene z zakonom,

• druge dokumente, s katerimi strokovni delavci zavoda načrtujejo, organizirajo

in izvajajo vzgojno dejavnost (psihološke teste, zdravstveno dokumentacijo,

anamneze…)

Vsak otrok in mladostnik ima svojo osebno mapo ali spis, v kateri se shranjujejo vsi

pomembnejši dokumenti kot so: socialna anamneza, poročila strokovnih delavcev

pred namestitvijo in vsa dokumentacija, ki je potrebna za spremljanje vzgojno-


stran 26 od 37

izobraževalnega in osebnostnega napredka mladostnikov (poročila psihologa,

socialnega delavca, vzgojiteljev, individualni načrt, sklepi sodišča, vabila na

obravnave, obvestila o prekrških, sklepi strokovnega zbora in strokovne skupine,

sklepi centra za socialno delo ipd.

Osebne mape hrani socialna delavka in jih varuje kot zaupni dokument.

Socialna delavka vodi tudi matično knjigo (obsega splošne podatke o otrocih in

mladostnikih), v katero po vrstnem redu vpisuje otroke in mladostnike, ki jih

sprejmemo v dom. V matično knjigo vpisuje tudi datum odpusta iz doma in kraj

(domov, PD, ipd.), kamor je otrok ali mladostnik odšel.

Socialna delavka vodi knjigo begov. Ta knjiga vsebuje osebne podatke otrok in

mladostnikov. V njej so napisani tudi podatki, za koga, kdaj in kdo je dal na policijo

nalog za iskanje otroka in mladostnika, ki je šel na beg in kdo je nalog sprejel.

Vpisuje se tudi podatke, kdaj, na kakšen način, od kje se je otrok ali mladostnik vrnil,

kdo je dal preklic iskanja in kdo ga je sprejel. Vse naštete podatke so strokovni

delavci dolžni vpisovati v knjigo begov. Po prihodu otroka ali mladostnika z bega pa

so dolžni od njega zahtevati, da napiše pisno poročilo o begu!

Matični vzgojitelj vodi evidenco odhodov na izhode preko vikendov in počitnic

Vzgojitelji redno pišejo dnevnike vzgojnega dela, priprave in observacije. V

observacije strokovni delavci vpisujejo svoja pozitivna in negativna opažanja o

otrocih in mladostnikih. Zahtevana frekvenca zapisov je naslednja: matični vzgojitelji -

dva vpisa mesečno za vsakega otroka in mladostnika, ostali vzgojitelji sproti za

vsakega otroka in mladostnika. Poleg tega pišejo vzgojitelji še redna, kontrolna,

izredna in zaključna poročila za centre za socialno delo ob koncu šolskega leta.

Strokovni delavci vpisujejo svoja opažanja v dežurno knjigo. Vanjo se vpisujejo

pomembni vsakodnevni in nočni dogodki. Iz dežurne knjige je moč ugotoviti

prisotnost ali odsotnost mladostnikov iz doma, njihovo pripravljenost in sposobnost

za vzgojno-izobraževalni proces. Vanjo se vpisujejo tudi vsa ostala pomembnejša

sporočila o otrocih in mladostnikih in vzgojni skupini. Dolžnost vseh strokovnih

delavcev je, da v dežurno knjigo vpisujejo prispevke, ki so kratki in jedrnati, a iz

strokovnega in slovničnega vidika neoporečni.

Matični vzgojitelj pripravi individualizirani program vzgoje in izobraževanja za otroka

ali mladostnika, za katerega so odgovorni. Le tega so dolžni ravnatelju oddati na

vpogled vsaj tri dni pred načrtovanim timom. Prispevke v tim vključenih strokovnih

delavcev zbere matični vzgojitelj, ki tudi zabeleži zaključne dogovore in sklepe

timskih pogovorov. Zaključno listino Individualiziran program vzgoje in izobraževanja

za konkretnega otroka ali mladostnika je matični vzgojitelj dolžan najkasneje 30 dni

po datumu sprejetja poslati pristojnemu centru za socialno delo, staršem ali

skrbnikom.

Vsi strokovni delavci, ki opravljajo obiske na domu otrok in mladostnikov, so dolžni

najkasneje dan po obisku napisati zaznamek obiska na domu in ga oddati ravnatelju.

Zaznamek se hrani v osebni mapi otroka ali mladostnika.


stran 27 od 37

Lista prisotnosti se vodi za vsakega otroka in mladostnika posebej in je pokazatelj,

kje se je posameznik v določeni uri nahajal:

• bil prisoten v domu,

• bil opravičeno odsoten iz doma,

• bil neopravičeno odsoten iz doma.

Strokovni delavci so dolžni točno in ažurno vpisovati podatke v listo prisotnosti! Poleg

naštetega v dokumentacijsko gradivo spadajo tudi zapisniki sestankov vzgojiteljskega

zbora in zapisniki strokovne skupine ter mapa vzgojnih ukrepov in pohval.

Ob pričetku šolskega leta ravnatelj napiše letni delovni načrt, ki je osnova za delo

doma, ob zaključku pa poročilo o realizaciji le tega. Za urejanje kronike vzgojnih

skupin bo letos skrbel Jure Marušič.

Poleg naštetega ravnatelj o vseh pomembnih zadevah strokovne delavce obvešča z

okrožnicami, ki so v posebni mapi v zbornici, vsi delavci pa so z vsebino okrožnice

takoj seznanjeni tudi preko njihove osebne elektronske pošte.

Pri hranjenju dokumentacije se upoštevajo določila Pravilnika o dokumentaciji v

srednješolskem izobraževanju.

7. UČNA PRAKSA, OBISKI

Dom nudi in omogoča učno bazo študentom Pedagoške fakultete - oddelek za

socialno pedagogiko, Fakultete za socialno delo ali drugim zainteresiranim fakultetam

v naslednjih oblikah:

• informativni obiski,

• mesečna praksa,

• razna testiranja,

• vzorni nastopi.

Za predstavitev vzgojnih skupin v obliki informativnih obiskov sta odgovorna

svetovalni delavki. Za mesečno prakso rednih in izrednih študentov Fakultete za

socialno delo je odgovorna socialna delavka, psihologinja pa je odgovorna za

koordinacijo prakse rednih in izrednih študentov socialne in inkluzivne pedagogike na

Pedagoški fakulteti Ljubljana in Koper. S ciljem večje odprtosti in promocije doma,

bomo ponudili možnost individualnih in skupinskih obiskov vsem zainteresiranim

strokovnim delavcem iz različnih področij. Tako v tem šolskem letu načrtujemo

naslednje oblike sodelovanja in promocije:

• dan odprtih vrat - koordinator svetovalna služba,

• evalvacija sodelovanja s centri za socialno delo - koordinator svetovalna

služba.


stran 28 od 37

8. DELOVNI ČAS ADMINISTRATIVNIH IN TEHNIČNIH DELAVCEV

Ime, priimek izobrazba del. mesto delovni čas

Darja Topolovec dipl. ekon. računovodja 800 do 1600

Marko Podrzavnik univ.dipl.ekon. računovodja 800 do 1600

Barbara Huebl dipl. ekon. poslovni sekretar 800 do 1600

Verica Zemljak viš. str. šola posl. sekretar,

ekonom

800 do 1600

Nataša Gonza viš. str. šola posl. sekretar

ekonom 800 do 1600

Branko Lešnik grad. tehnik hišnik 800 do 1600

Gorazd Živko oblikovalec kovin hišnik 700 do 1500

Marija Hraš kuhar kuharica izmenično PON do

NED 700 do 1900

Sebastijan Bodner kuhar kuhar izmenično PON do

NED 700 do 1900

Majda Podlesnik kmetovalec šivilja, perica 700 do 1500

ČET 1300 do 2100

Mojca Petrič sred. agronom. čistilka 700 do 1500

Polona Podlesnik ekon. tehnik čistilka 700 do 1500

TOR 1300 do 2100

Odmori oziroma čas za malico za tehnično osebje je v dopoldanskem času od 930 do

1000, v popoldanskem času pa v času od 1530 do 1600.

Strokovni delavci so po zakonu upravičeni do časa za malico, vendar lahko ta čas

izkoristijo v skladu z naravo dela in strokovnimi smernicami le skupaj z mladostniki.


stran 29 od 37

Vsi delavci so dolžni podpisane evidenčne liste o opravljenih urah oddati v tajništvu

do 25. v mesecu. Povečanega obsega dela se ne izplačuje, ampak se koristijo prosti

dnevi.

Dopusti se koristijo v skladu z obstoječo zakonodajo!

Za vse strokovne delavce je čas ob zaključku šolskega leta (zadnji teden v juniju)

namenjen analizam celoletnega dela, pisanju poročil, urejanju šolske in vzgojne

dokumentacije ter urejanju in predaji vzgojnih skupin.

Zadnji teden v avgustu je za vse strokovne delavce namenjen načrtovanju dela in

pripravi letnih delovnih načrtov za prihodnje šolsko leto. Ponovni individualni sprejemi

fantov, ki jih bodo starši pripeljali s počitnic, bo 31.08.2017 v času med 8. in 18. uro.

Do vključno 10.09.2017 so vsi strokovni delavci dolžni ravnatelju oddati podpisane

letne delovne načrte za šolsko leto 2017/18.

9. PREHRANA

Prehrana v Mladinskem domu je organizirana tako, da se otrokom in mladostnikom v stanovanjskih skupinah pripelje iz centralne kuhinje v Slivnici kosilo. Ostale obroke pripravijo otroci in mladostniki sami.

V vzgojnih skupinah se otrokom in mladostnikom pripravita kosilo in večerja, ostale obroke si otroci in mladostniki pripravijo sami.

Da je prehrana kvalitetna in primerna starostni stopnji naših otrok in mladostnikov,

skrbi zdravstvenik, ki pri sestavljanju jedilnikov skupaj s kuharico za pravilen in zdrav

psihofizičen razvoj upošteva kaloričnost in raznolikost hrane. Pri sestavi jedilnikov na

začetku šolskega leta s svojimi predlogi sodelujejo tudi predstavniki vzgojnih skupin.

V kolikor iz različnih objektivnih razlogov kakšen otrok in mladostnik ne je določene

hrane (zdravje, versko prepričanje), mu omogočimo vsebinsko drugačno prehrano.

Po predhodnem dogovoru za posameznega otroka in mladostnika in sklepu

ravnatelja, se mu omogoči nadomestna prehrana.

Zdravstvenik v primerih specifičnih obolenj poskrbi, da imajo otroki in mladostniki na

voljo ustrezno hrano in pijačo. Hkrati pa jih tudi poduči, da s pravilno prehrano

vplivajo na svoje zdravstveno stanje in počutje. V izjemnih primerih (primer nalezljive

bolezni ali bolezni, ki bi na ostale ljudi v domu slabo vplivala), bolan otroki in

mladostnik po predlogu oziroma odločitvi zdravnika in s pisnim soglasjem staršev ali

skrbnikov lahko bolezen zdravi v domači oskrbi. S tem seveda starši za svojega

otroka ali mladostnika ne glede na karkoli, prevzemajo kompletno odgovornost in

morajo zagotoviti, da njihov otrok ali mladostnik resnično upošteva navodil zdravnika.

V teh primerih so starši dolžni poskrbeti tudi za prevoz bolnika v domače okolje.

Bolezenske diagnoze in odločitve, kje in na kakšen način se bo bolan otrok ali


stran 30 od 37

mladostnik zdravil, so izključno v pristojnosti lečečega zdravnika in zdravstvenika v

domu.

10. OBSEG, RAZPOREDITEV IN VSEBINA VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA DELA

10.1 Razporeditev pouka, počitnic in pouka prostih dni ter datumi razdelitve izkazov in spričeval

01.09.2017 Začetek pouka 30.10. do 03.11.2017 Jesenske počitnice(združevanje

STS 28.10. ob 1700, dela E4) 31.10.2017 Dan reformacije 01.11.2017 Dan spomina na mrtve 22.12.2017 Proslava - dan samostojnosti in

enotnosti (združevanje za STS 22.12. ob 1700 uri, dela E7)

25.12.2017 Božič 26.12.2017 Dan samostojnosti in enotnosti 25.12.2017 do 02.01.2017 Novoletne počitnice 01.01. - 02.01.2017 Novo leto 31.01.2017 Zaključek 1. ocenjevalnega obdobja 07.02.2018 Proslava pred Slovenskim kulturnim

praznikom 08.02.2018 Slovenski kulturni praznik 09. in 10.02.2018 (petek in sobota) Informativni dan za vpis v srednje

šole

26.02.2018 do 02.03.2018 Zimske počitnice (dela se v Slivnici za celoten dom, združevanje 23.02.2018, odpiranje skupin 04.03.2017 ob 1700)

02.04.2018 Velikonočni ponedeljek 27.04.2018 Dan upora proti okupatorju 27.04. do 02.05.2018 Prvomajske počitnice (združevanje

26.04. ob 1700, dela E8 na Letonjevi, do 02.05.2018 do 1700)

01. in 02.05.2018 Praznik dela 15.06.2018 Zaključek 2. ocenjevalnega obdobja

za učence 9. razreda, razdelitev spričeval in obvestil

22.06.2018

Zaključek 2. ocenjevalnega obdobja za učence 1.- 8. r. in razdelitev spričeval in obvestil

25.06.2016 Dan državnosti 25.06. do 31.08.2017 Poletne počitnice


stran 31 od 37

12. UPRAVLJANJE DOMA

12.1 Ravnatelj Ravnatelj Mladinskega doma Maribor je Ivan Dobaj - profesor defektologije in domske pedagogike ter profesor športne vzgoje. Je pedagoški vodja in posvetovalni organ doma, ki organizira, vodi in predstavlja dom ter opravlja naslednje naloge:

načrtuje in vodi delo,

pripravlja program razvoja,

pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovoren za njegovo izvedbo,

sodeluje na projektih doživljajske pedagogike, ki se izvajajo na nivoju celega doma,

je odgovoren za uresničevanje pravic in dolžnosti otrok in mladostnikov,

vodi delo vzgojiteljskega zbora,

oblikuje predlog nadstandardnih programov,

spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,

prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje,

skrbi za sodelovanje doma s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja),

obvešča starše o delu šole in spremembah pravic in obveznosti otrok in mladostnikov,

spodbuja in spremlja delo skupnosti otrok in mladostnikov,

odloča o vzgojnih ukrepih,

odloča o sklepanju delovnih razmerij,

opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi. 12.2 Svet zavoda Mladinskega doma Maribor Poleg ravnatelja je najvišji organ upravljanja doma Svet zavoda Mladinskega doma Maribor, ki ga sestavljajo: Predstavnici ustanovitelja:

1. Špela Bergoč 2. Vera Feguš

Predstavni lokalne skupnosti:

1. Anita Arzenšek Predstavniki zavoda:

1. Krepek Bojana 2. Konrad Zajc 3. Nataša Lužar 4. Šaponjić Svetlana 5. Topolovec Darja


stran 32 od 37

Predstavniki staršev: 1. Ramšak Janez 2. Marta Bratuša 3. Brezovnik Simona

Svet zavoda Mladinskega doma Maribor sprejema pravila zavoda in druge splošne akte, sprejema programe dela in razvoja zavoda ter spremlja njihovo izvrševanje. Določa finančni načrt, sprejema zaključni račun zavoda, predlaga ustanovitelju spremembo ali razrešitev dejavnosti, daje ustanovitelju in ravnatelju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi in pravili zavoda določene zadeve. Naloge Sveta zavoda Mladinskega doma Maribor so:

obravnava vzgojno-izobraževalne probleme,

obravnava materialna in finančna vprašanja ter rezultate gospodarjenja,

spremlja organizacijo doma v skladu z novimi zakoni in pravilniki,

predlaga ustanovitelju spremembo in razširitev dejavnosti,

daje ustanovitelju mnenje in predloge o posameznih vprašanjih, ,

sprejema pravila in druge splošne akte doma, ki jih določajo pravila zavoda in drugi splošni akti,

sprejema letni delovni načrt zavoda in poročilo o njegovi izvršitvi,

obravnava letno poročilo o vzgojni in izobraževalni problematiki,

odloča o pritožbah v zvezi s statusom otrok in mladostnikov,

razpisuje volitve predstavnikov v svet,

določa finančni načrt in sprejema zaključni račun,

imenuje in razrešuje ravnatelja,

sprejema program prioritet za delitev presežkov prihodkov nad odhodki, pridobljenih s prodajo storitev in proizvodov, ustvarjenih z opravljanjem izobraževanja oz. z opravljanjem dejavnosti v skladu z ustanovitvenim aktom,

opravlja druge naloge, določene z zakonom ali aktom o ustanovitvi in pravilih ter drugimi splošnimi akti.

12.3 Svet staršev Mladinskega doma Maribor: Svet staršev sestavljajo predstavniki vseh skupin:

1. STS 1 Olga Polanec 2. STS 2 Aleksandra Grujčič 3. STS 3 Marta Bratuša 4. STS 4 Simona Brezovnik 5. STS 5 Miran Ramšak 6. STS 6 Mladen Šafranko 7. STS 7 Ida Fortin 8. STS 8 Stanka Tokić 9. VS 1 Ines Žunko 10. VS 2 Lea Petrovič


stran 33 od 37

Svet staršev je posvetovalni organ doma. Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsaka skupina po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku skupine.

skrbi za organizirano vključevanje pravic in interesov staršev v vzgojno- izobraževalno delo doma,

soodloča in obravnava LDN doma,

obravnava vzgojno-izobraževalne uspehe otrok in mladostnikov,

usklajuje delo roditeljskih zborov oddelkov, daje predloge in pobude,

sodeluje pri vseh pomembnejših vprašanjih življenja in dela doma.

13. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE VZGOJITELJEV IN DRUGIH DELAVCEV

Strokovni delavci bodov tem šolskem letu imeli veliko možnosti permanentnega izobraževanja, saj bomo v okviru strokovnega centra izobraževali strokovne delavce za pomoč pri odvisnosti od ekranizacije, svetovanje staršem in bodo na tak način skrbeli za svojo strokovno rast. Izobraževanje delavcev bo raznoliko in bo zajemalo naslednje oblike:

Redno branje strokovne literature.

Udeležba na seminarjih in študijskih skupinah.

Izvedba delavnic - obramba proti stresu - v okviru promocije zdravja na delovnem mestu

Usposabljanje za pomoč odvisnikom od ekranizacije - osem enodnevnih srečanj

Usposabljanje za delo s starši, eno tridnevno srečanje in 5 enodnevnih srečanj, v okviru supervizije dela s starši

Organizirali bomo izobraževanje za vse strokovne delavce zavoda po izboru njih samih.

Supervizija.

Seminarji iz Kataloga programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju za šolsko leto 2017/2018 in drugi seminarji.

VIZ Planina – »Odbojkiada« - november 2017

VIZ Planina – »Zavodiada« (datum se bo določil naknadno). Vzgojitelji se po lastni presoji strokovno izobražujejo v programih, ki jih izbere in ovrednoti programski svet za strokovno izobraževanje. Vzgojitelji so dolžni spremljati vsebine, ki zadevajo naše otroke in mladostnike, v strokovni literaturi. Cilj strokovnega izpopolnjevanja je profesionalni razvoj in osebnostna rast strokovnih in drugih delavcev ter večja učinkovitost in kakovost celotnega vzgojno-izobraževalnega dela. S tem zagotavljamo strokovnim delavcem možnost za obnavljanje, razširjanje in poglabljanje strokovnih znanj ter seznanjanje z novostmi stroke.


stran 34 od 37

14. PROJEKTI DOŽIVLJAJSKE PEDAGOGIKE ZA CELOTNI MLADINSKI DOM

Oblikovanju in preživljanju prostega časa se pripisuje v STS poseben pomen, saj s takim načinom izpolnjevanja prostega časa otroci in mladostniki širijo svojo socialno mrežo, ki je sicer zelo ozka. Otroci in mladostniki se vključujejo v različne dejavnosti, ki potekajo izven ustanove v okviru šol, raznih športnih društev, organizacij, kina, gledališče, centrov... Na strokovnem sestanku vseh strokovnih delavcev je bil sprejet sklep, da se naj na nivoju doma izvedeta dva projekta, ki imata prioriteto to sta zimovanje in letovanje, zato se bo tudi v tem letošnjem letu zagotovilo dovolj sredstev za izvedbo le teh. Pri vključevanju otrok in mladostnikov v širšo socialno okolje si prizadevamo, da bi se vsak vključil v eno dejavnost izven ustanove. Največji interes je za udeležbo na športnih področjih, kot so: nogomet, tenis, košarka, plavanje, smučanje, drsanje, kolesarjenje, aikido, aerobika, folklora, fitnes, ples... Mladostniki pa so aktivni tudi na področju kulture, kot so obisk gledališča, obisk kino predstav, obiski koncertov, folklora… V posameznih STS občasno potekajo različne delavnice: razne interakcijske igre, treningi komunikacije... V okviru posameznih STS pripravljajo različne projekte na lokalni, državni ravni in mednarodni ravni. Realizacija projektov je odvisna od sposobnosti vodij projektov pri pridobivanju donatorskih sredstev. Večino projektov se izvaja znotraj posameznih skupin. Nekaj je pa takih, ki se izvajajo na državni ravni. V letošnjem šolskem letu načrtujemo udeležbo otrok in mladostnikov na nivoju doma na naslednjih projektih:

1. ZVI Logatec – »Pohod po Krpanovi poti« - 21.9.2017 – Mateja Cerar, Katja Peteršič.

2. 25.10.2017 - enodnevni izlet v organizaciji Taxi plus za vse otroke in mladostnike.

3. VZ Smlednik - DP v veleslalomu in bordanju - Krvavec 2018 – Rok Šoštarič, Jure Marušič.

4. VZ Višnja Gora - Likovno druženje - Karla Kramberger in Nastja Praprotnik. 5. Etiološko terapevtski tabor Vrtiče 2017 -

Knuplež Hermina in Svetlana Šaponjić. 6. VZ Višnja Gora - Po Jurčičevi poti - Mihaela Kosi Brigadir, Gordana Jurič. 7. Zimovanje 23.2.2018 do 4.3.2018 -

Rok Šoštarič, Jure Marušič, Boris Dobrin, Ivan Dobaj, Danica Dobaj. 8. Projekt za o/m ki jih izberejo otroci in mladostniki med sabo – mesto

izvajanja bo določen naknadno – Konrad Zajc, Ivan Dobaj. 9. Letovanje za o/m v stanovanjskih skupinah med poletnimi počitnicami 1.7.

do 7.7.2018 – Nastja Praprotnik, Ivan Kramperšek. 10. Letovanje za o/m v vzgojnih skupinah med poletnimi počitnicami 01.7. do

07.7.2018 – Milan Došen, Boštjan Brglez. Navedeni projekti doživljajske pedagogike za otroke in mladostnike se bodo v celoti izvedli, saj imamo za vse projekte že pridobljena donacijska sredstva. V kolikor se bo v tekočem šolskem letu ponudila še kakšna priložnost za izvedbo katerega koli projekta doživljajske pedagogike in bomo ocenili, da je le ta za naše otroke in mladostnike koristen, ga bomo po predhodni potrditvi sveta zavoda tudi izvedli.


stran 35 od 37

15. PEDAGOŠKA DOKUMENTACIA V STANOVANJSKIH SKUPINAH

V skladu z Okvirnim vzgojnim programom za vzgojne zavode, mladinske domove, stanovanjske skupine in prevzgojne domove, vodimo obvezno naslednjo dokumentacijo: Osrednja dokumentacija zavoda:

- Matična knjiga – dokument sprejetih otrok in mladostnikov po vrstnem redu. - Letni delovni načrt zavoda. - Letni delovni načrti posameznih stanovanjskih skupin. - Knjiga sporočil. - Kronika ustanove, ki ohranja spomin na življenje in delo ustanove. Vodi se za

vsako skupino posebej. Obvezna dokumentacija stanovanjske skupine: Letni vzgojni in delovni načrt stanovanjske skupine, ki zajema vse naloge, dejavnosti, sodelovanja, ki jih STS načrtuje za skupino in s posameznim otrokom in mladostnikom za vso leto. Individualiziran vzgojni program vsebuje pregled vseh močnih področij, interesov in potreb otroka in mladostnika. Je napisan načrt aktivnosti in je orodje, ki pomaga strokovnim delavcem voditi oz. usmerjati otroka v njegovem razvoju. Oblikuje se najkasneje v roku 30 dni po sprejemu otroka v ustanovo. Je delovni dokument, ki je obvezujoč za vse sodelujoče v programu. IP je neprekinjena aktivnost zapisov ter evalvacij otrokovega razvoja, učenja in dela, obenem upošteva vse pravice otroka in mladostnika, ki so zagotovljene z zakonodajo in drugimi predpisi. Dnevnik dela, sporočil in obveščanja, ki zajema vse pomembne podatke, ki se tičejo skupine, posameznega otroka, dinamiko v skupini skozi ves dan, obvestila, naročila vzgojiteljev... Dnevnik vzgojnega dela. Evalvacija letnega načrta skupine – to je šolsko poročilo skupine, realizacija skupinskih in individualnih ciljev, uspehov, težav, sprejemi, odpusti... Zapisniki; rednih strokovnih sestankov skupine, timskih sestankov... Tedenska poročila, ki zajemajo celostno dogajanje otrok in mladostnikov v skupini in izven nje. Evidenca dnevne porabe in blagajniškega poslovanja. Prisotnost in odsotnost; evidenca otrok in mladostnikov v skupini. Evidenca prihodov in odhodov z dela, evidenca ur.

16. VARSTVO PODATKOV

Vsa dokumentacija je shranjena v spisu posameznega otroka in mladostnika; le ta je v primerno varovanih prostorih, dosegljiva za vzgojitelja, v zaklenjeni omari. Osebna mapa otroka ali mladostnika se sproti dopolnjuje in se po zaključenem bivanju otroka


stran 36 od 37

v ustanovi da v arhiv Mladinskega doma Maribor, ki ga hrani v skladu z zakonodajo 10 let. Vsa poročila in drugi pomembni zaznamki so shranjeni na ključkih in zgoščenkah. Kot varovalo se bodo podatki shranjevali na trdi disk. Vsak zaposleni v Mladinskem domu Maribor je bil ob nastopu dela seznanjen s postopki, dolžnostjo in odgovornostjo vsakega zaposlenega o varovanju osebnih podatkov.

17. INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNA DELA IN DOMSKA OPREMA

V Mladinskem domu bo potrebno opraviti nekatera investicijska dela in nabaviti opremo za otroke in mladostnike, kar bo glede na izkušnje sedanjega financiranja zelo težko. Potrebno bi bilo odpraviti naslednje pomanjkljivosti in nabaviti spodaj navedeno opremo:

izpeljava rednih letnih in periodičnih tehničnih pregledov na objektu (plin, gasilni aparati, električnih napeljav, strelovodov, strojev in opreme),

izpeljava periodičnih pregledov v okviru kontrole ocene tveganja (mikroklima, osvetlitev, varnost igral…),

orodje za manjša hišna popravila,

orodje za urejanje okolja,

smučarska oblačila in oprema,

drsalke,

žoge,

rolerji,

regulacijski termostati za radiatorje,

pomivalni stroj,

digitalni fotoaparat,

igrala za osnovnošolce,

glasbeni pripomočki,

material za ročne spretnosti,

Nabava strokovne literature, revij,

Nabava nove jedilniške mize,

Sprotno nadomeščanje športnih rekvizitov,

Beljenje,

Oprema- papirniška (nove personalne mape, fascikle, ostale mape, pisala, ravnila, zvezke…),

Oprema kuhinje (posoda, krožniki, skodelice, gospodinjske aparate…),

Prilagoditev električne napeljave po sobah, za uporabo nočnih lučk,

Novo mizo v jedilnici,

stoli za mladostnike v hoby sobi

smučarska oblačila in oprema;-dokup

regulacijski termostati za radiatorje;

štedilnik s pečico;

gospodinjske pripomočke;

Izboljšano kanalizacijo in sanitarije za dečke;


stran 37 od 37

Nakup drobnega inventarja;

Nabava hladilnika;

Nakup štedilnika;

Napeljava optičnega kabla za TV in boljšo hitrost računalnika;

Svetila;

Ureditev jedilnice;

Večja omara, ki bi nam služila kot shramba;

Menjava rolet;

sušilni stroj.

18. PRILOGE

- letni načrti vzgojnih skupin, - letni načrti stanovanjskih skupin, - letni načrti vzgojnega dela v sprejemno diagnostični skupini, - letni načrti vzgojnega dela mobilne službe, - letni načrti vzgojnega dela v poldnevnem programu, - program dela mladinskih stanovanj in svetovanja staršem - letni načrti dela psihološke službe, - letni načrti dela socialne službe, - letni načrti dela zdravstvene službe, - letni načrti vzgojnega dela v ''Vrtnariji''. Po predhodni obravnavi je Svet doma na seji dne 28.9.2017 sprejel letni delovni program dela za šolsko leto 2017/2018. Predsednik Sveta zavoda Mladinskega doma Maribor: Konrad Zajc

Načrt pripravil:

Ivan Dobaj, ravnatelj

mladinski dom maribor

Documents