MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA

BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

Skopje, juni 2007

SRPSKI JAZIK

I ODDELENIE

DEVETGODI[NO OSNOVNO OBRAZOVANIE

NASTAVNA PROGRAMA

3

1. VOVED Nastavata po predmetot srpski jazik ja dava osnovata na pismenosta na maj~in jazik (za srpskite rodeni govoriteli i za

govoritelite na drugi jazici kako jazik na op{testvenata sredina). Ovoj nastaven predmet ja dava i bazata za steknuvawe znaewa i od drugi nastavni predmeti, kako i za zapoznavawe na `ivotot voop{to. Praktikata na vospitno- obrazovnata rabota po ovoj predmet operira so integralno povrzanite poimi: mislewe - jazik - govor, kako simultani i paralelni pojavi koi se vo postojana interakcija, pa ottuka sleduva deka opredelen kvalitet na mislovniot razvitok pretstavuva pretpostavka i za opredelen stepen na jazi~en dostrel i obratno - za{to nema jasen govor bez jasna misla, i nema znaewe bez jazik.

U~enicite preku ovaa nastava }e se zapoznaat so funkcioniraweto na sistemot na srpskiot standarden jazik, i na site nivoa }e ja usvojuvaat i primenuvaat standardnojazi~nata norma (fonetsko-fonolo{ka, morfolo{ka, sintaksi~ka, leksi~ka, pra-vopisna i ortoepska). Isto taka, }e se zapoznaat so funkcionalnite stilovi na makedonskiot standarden jazik (nau~niot, umet-ni~ko-literaturniot, publicisti~kiot, administrativniot i razgovorniot jazik) i istite }e stanat svojstveni na re~ta na u~e-nikot.

Srpskiot jazik vo svojot unificiran vid e ne samo sredstvo vo nastavata po ovoj predmet, a i po drugite predmeti, tuku pretstavuva i nastavna sodr`ina, t. e. naukata za srpskiot jazik e predmet na negovoto prou~uvawe.

Toj e beleg na nacionalniot identitet na u~enikot, i e osnovno sredstvo za verbalna komunikacija. Poznavawata na standardnojazi~nata norma na srpskiot jazik osven kompetentnosta - steknata kultura na izrazuvaweto, }e ovozmo`i sfa}awe, do`ivuvawe i tolkuvawe na site vidovi tekstovi i sodr`ini (od literaturata i mediumskata kultura), istovremeno pottik-nuvaj}i i kaj u~enicite jazi~no i literaturno tvore{tvo, a i razvivawe na sposobnosta za u~ewe i za samoobrazovanie.

4

2. CELI NA NASTAVATA ZA RAZVOJNIOT PERIOD OD I DO III ODDELENIE U~enikot/u~eni~kata:

- da razviva ~uvstvo na pripadnost – na socijalen i li~en identitet preku izu~uvawe na makedonskiot literaturen jazik; - da se voveduva kon pravilno koristewe na srpskiot literaturen jazik vo me|usebnoto razbirawe, razmisluvawe, u~ewe i tvorewe; - da da se voveduva kon samostojno i jasno/razbirlivo ~itawe i pi{uvawe so razbirawe na tekstot {to go ~ita i pi{uva; - da se voveduva vo mediumskata kultura kako osnova za me|u~ove~ko op{tewe

- da vodi razgovor so drugi lica i da gi usvojuva osnovnite na~ela za me|usebno razgovarawe i razbirawe; - da gi razviva preku govoreweto i pi{uvaweto sposobnostite za logi~ko mislewe; - da gi usvojuva i uve`buva osnovnite pravopisni pravila; - da steknuva samodoverba za izrazuvawe na svoite misli i svoeto do`ivuvawe;

- da razviva interes za ~itawe knigi; - da razgovaraat za jazicite i dijalektite vo svojata okolina;

5

3. CELI NA NASTAVATA VO I ODDELENIE U~enikot/u~eni~kata:

- da go koristi govorot vo vospostavuvawe na novi kontakti i me|usebno razbirawe - da se pottiknuva kon racionalno i aktivno slu{awe; - da se pottiknuva kon sinhronizirano koristewe na verbalniot i neverbalniot izraz; - da se pottiknuva za pravilno artikulirawe na verbalniot govor; - da se osposobuva za koristewe na jazikot vo iska`uvawe na emociiite, do`ivuvawata i mislite; - da se voveduva vo svetot na literaturnata i narodnata kni`evnost; - da se pottiknuva kon govorno tvore{tvo; - da se voveduva kon koristewe na jazikot i mediumite vo funkcija na oddr`uvawe i koristewe na nacionalnata kulturna i jazi~na tradicija kako osnova za human odnos so drugite kulturi kaj nas. - da se pottiknuva kon otkrivawe i zna~eweto i koristewe na novi pretstavi i zborovi; - da ja razviva fantazijata vo govornoto tvore{tvo; - da gi osoznae potrebite i vrednostite na pi{aniot govor vo funkcija na pottiknuvawe potreba od pismeno izrazuvawe. - da se pottiknuva da ja razviva grafomotorikata; - da voo~uva razliki vo govornoto izrazuvawe na drugi jazici;

6

4. KONKRETNI CELI

Programsko podra~je: SLU[AWE I GOVOREWE

Celi Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi U~enikot/ u~eni~kata:

- da se pottikne kon koristewe na govorot kako sredstvo za novi kontakti i me|usebno razbirawe

Govorot vo me|usebnoto zapoznavawe i razbirawe

zapoznavawe

- Aktivnosti za me|usebno zapoznavawe –nastavnicite i u~enicite se pretstavuvaat sebe si, ka`uvaj}i go svoeto ime i prezime, adresa, mesto na `iveewe i drugi karakteristiki - Razgovor za odnosot na u~enicite vo opkru`uvaweto, na tema„ Jas i moeto semejstvo„ ; „Jas i moite drugari„., Mojot prv u~ili{en den. - Slu{awe odbrani sodr`ini za decata, semejstvoto u~ili{teto

- da se pottikne kon koristewe na govorot kako sredstvo za izrazuvawe na svoite misli, ~uvstva i do`ivuvawa

Moite misli, ~uvstva i do`ivuvawa

- Aktivnosti za sebeizrazuvawe - u~enicite zboruvaat za svoite `elbi i ~uvstva i se zapoznavaat so `elbite i ~uvstvata na drugite; - Razgovor na tema: ,,[to me pravi sre}en”, ,,[to me luti”, ,[to me rasta`uva”. - Samostojno raska`uvawe na sopstveno do`ivuvawe koe se spodeluva so do`ivuvawata na drugite vo sli~na ili ista situacija-Na primer: ,,Kako go proslaviv mojot rodenden”. - Razgovor za omilen lik: zboruva za svojot omilen lik od prikazna, crtan film i sl. i se identifikuva so nego.

7

- da se osposobi za vospostavuvawe kulturen odnos so opkru`uvaweto vo nasoka na:

1. Li~no obra}awe kon drugi lu|e

2. Prilagoduvawe na govorot vo dadena situacija

3. Kulturno odnesu-vawe so drugi lu|e

1.Na~ini na li~no obra}awe kon drugi lica, vo razli~ni situacii: vo prodavnica, vo lift, vo avtobus, vo biblioteka

2.Prilagodeno (tivko i glasno) govorewe

3. Kulturno odnesuvawe so drugi lica: - poznati i - nepoznati

1. Li~no obra}awe:

- Gospodin / gospo|a,

- Ve molam

- Povelete

2. Vikawe, {epotewe, govorewe

3.Kulturni izrazi za

- pozdravuvawe , - zamoluvawe, - pofaluvawe, - ablagodaruvawe, - izvinuvawe

- Poseta na razli~ni institucii i mesta (biblioteka, prodavnica, avtobuska stanica, galerija, po{ta), vo koi u~enikot vleguva vo raznovidni komunikaciski situacii – razgovor po napravena poseta. - Organizirawe ili simulirawe situacii vo koi u~enikot koristi kulturni izrazi (Igri: „Na gosti„, „Vo prodav-nica„, „Na kino„, „Vo biblioteka„ „Na rodenden„, i sl.) - Razgovor za postapkite vo odredena situacija na tema:

„[to bi rekol/rekla ako sum lut/luta, ta`en/ta`na...„

- Aktivnosti niz koi se ve`ba pristojno i qubezno obra-}awe, govorewe so umeren glas , neagresivno izrazuvawe na lutina.

- da se oslobodi od ~uvstvoto na strav, napnatost i nesigurnost vo razgovorot

-razgovor

- Aktivnosti vo koi u~enikot se stava vo tu|a uloga, spored sopstven ili naso~en izbor

- Kukleni dramatizacii vo koi u~estvuvaat decata spored izbrani likovi

- Verbalno re{avawe na problem- situacii, preku razgo-vor na tema: „Da sum na negovo/nejzino mesto…„

U~estvuvo vo dramska igra so prezemawe ulogi od poznati i omileni likovi, koi poseduvaat pozitivni komunika-ciski osobini. - Izrabotka na maski i kostumi spored ideite na u~eni-cite, koi gi koristat kako sredstvo za izrazuvawe i komunikacisko osloboduvawe.

8

- da se osposobi za pravilno i razbirlivo govorewe, so umereno tempo i ja~ina na glasot

-Na~ini na govorewe

- brzo – bavno - glasno-tivko - vikawe - {epotewe

- Ka`uvawe brzozborki

- Ka`uvawe brojalki

- Slu{awe snimen glasen i tivok govor so komentar za razlikite vo nivniot intenzitet - Slu{awe sporo i brzo govorewe so komentar za razlikite vo nivnoto tempo

- Slu{awe na umetni~ko ~itawe na tekst od strana na nastavnikot

- Slu{awe snimen umetni~ki govor (govor na spiker) - da se vovede da go koristi telefonot za razgovor

Telefonski razgovor -Telefon

-Telafonski razgovor

- Opi{uvawe na li~ni iskustva povrzani so telefonskite razgovori

- Igra „telefon„

- da se vovede vo slu{awe so razbirawe na govorot na drugite;

- slu{awe so razbi- rawe na slu{natoto

- Sogovornik

- Aktivno slu{awe na cel tekst, na delovi od tekst - Prepoznavawe na poznati prikazni spored aplikacii ili delovi od prikaznite - Igra „Rasipan telefon„

- slu{awe i analizirawe na prikazna ( cela prikazna, najvpe~atliv del, opis na lik, opis na situacija i sl.) - Prepoznavawe na prikazna posle slu{awe na nejzini delovi

- Prepoznavawe aplikacii od poznat tekst, i verbalno tolkuvawe na prepoznatlivite elementi

- da se voveduva vo neverbalni na~ini na izrazuvawe (gestikulacija, mimika, dvi`ewe); - da se pottikne kon povrzuvawe na

- Razgovor bez zboruva- we (neverbalen razgovor)

- Razgovor bez zboruvawe

- Igra:„Poznaj po likot„-Izrazuvawe na emocii so pomo{ na gestovi, izrazi na liceto, o~ite, grimasite, polo`ba-ta na teloto i pogoduvawe na emociite kaj drugite deca spored nivnite neverbalni izrazi . -Razgleduvawe sliki {to prika`uvaat aktivnost, koja u~enicite, spored poka`anite dvi`ewa ja tolkuvaat i verbalno ja opi{uvaat.

9

neverbalnoto so verbalnoto izrazuvawe;

- Razgovor za gestovi i mimiki koi prika`uvaat opredelena emotivna sostojba (luti, ta`ni, sre}ni, nervozni, netrpelivi i sl.) - Igra „Pantomima„ (pogoduvawe na predmet) - Igra „Pantomima„ –( pogoduvawe na porakata koja saka da ja ka`e liceto koe ja izveduva pantomimata)

- da se motivira za postavuvawe pra{awa povrzani so opredelena tema, prikazna, slika i sl.;

- da se ohrabruva da da-va soodveten odgovor na postaveno pra{awe;

- Pra{awa i odgovori

- Pra{awa -Odgovori

- Ve`bi za postavuvawe pra{awa i davawe odgovori so celosni re~enici, pra{awata da proizleguvaat od prirodata na razgovorot od istra`uva~kata aktivnost, vo vrska so slu{ana prikazna, pesna, slu~ka i sl. - Razgovor za prikazna, bajka, basna, so pomo{ na pra{awa i odgovori – pra{uva u~enik i odgovara u~enik, pra{uva u~enikot - odgovara nastavnikot. - Raska`uvawe na nastan po se}avawe so pomo{ na pra{a-wa i odgovori.

- da se pottikne kon razlikuvawe i koris-tewe na razli~ni vidovi re~enici

- Re~enici za pra{u-vawe - Re~enici za raska`u-vawe - Re~enici za odreku-vawe - Re~enici za potvrdu-vawe

(Napomena: Na ovaa vozrast, akcentot se stava na prakti~na primena na navedenite re~enici i ne se insistira na nivnoto ime i definicija)

Ve`bi za praktikuvawe na re~enici so koi se raska`uva, pra{uva, odrekuva ili negira - Izmisluvawe re~enici spored dadeni zborovi

- Sostavuvawe re~enici so ni`ewe na zborovi (Na daden zbor u~enicite formiraat re~enica, dodavaj}i novi zbo-rovi koi se nadovrzuvaat na site {to se prethodno ka`ani.) - Samostojno raska`uvawe i preraska`uvawe - Slu{awe razli~ni govorni situacii i tolkuvawe na su{tinata na govorot spored tipot na re~enicite koi gi koristi govoritelot (dali toj pra{uva, soop{tuva, ili ne{to odre~uva)

- da go zbogati re~ni kot so zborovi koi oz- na~uvaat imiwa na predmeti, pojavi,

- op{ti imiwa na: predmeti, pojavi, sos-tojbi, dejstva prazni-ci, lica

(Napomena:vidovite zborovi ne se izu~uvaat spored nivnoto zna~ewe,

- Tolkuvawe na nepoznati zborovi vo tekst koj se obrabo-tuva, ili zborovi za koi u~enicite se interesiraat - Se~ewe sliki so odredeni predmeti i verbalno tol- kuvawe na nivnite karakteristiki -Obrabotka na

10

dejstvija, sostojbi, lica

- da se pottikne kon razbirawe i koriste- we na novite zborovi

- li~ni imiwa

tuku se razviva oset za nivno koristewe vo razli~ni govorni situacii).

prikazni, dramatizacii, bajki, basni, raskazi i sl

- Igra: „Loto„ – izvlekuvawe na slika na predmet so ka`uvawe na imeto na predmetot; - Razgovor na tema „Moeto ime„-(Istra`uvawe na potekloto na sopstvenite imiwa ) - Samostojno raska`uvawe i preraska`uvawe so primena na novousvoeni zborovi

- Govorna igra za otkrivawe na ispu{teni zborovi vo re~enici.

- da se voveduva vo grupirawe na zborovi spored konkretno svojstvo

- Zborovi koi ozna~u- vaat poop{ti poimi (`ivotni, ovo{je, zelen~uk, soobra}aj, semejstvo, u~ili{en pribor)

- zborovi od opredelena oblast

- Govorna igra preku koja u~enicite gi grupiraat zborivite okolu edno zaedni~ko svojstvo, namena i sl. (avion, limuzina, avtobus ...=soobra}ajni sredstva; ma~e,ku~e,krava...= doma{ni `ivotni; majka,tatko,brat...=semejstvo, i sl.) (korelacija so ZO)

Govorni igri: - „Koj kade `ivee„ (me~ka-pe{tera, ptica-gnezdo, ~ovek- ku}a = `iveali{ta) „Prodavnica„

- da se pottikne kon prepoznavawe i imitirawe na glasovi i zvuci spored razli~ni karakteristiki (pospan, spor, naluten glas; ma{ki, detski, `enski glas; zvuci predizvikani od prirodata i sl)

- Razlikuvawe glasovi i zvuci spored opredeleni karakteristiki

- Glas - Zvuk

- Govor

- Slu{awe i prepoznavawe na snimeni zvuci od prirodata -onomatopea - Slu{awe i prepoznavawe tu| govor i opi{uvawe na karakteristikite spored koi e izvr{eno prepoznavawe-to. - Slu{awe tu| govor so prepoznavawe na emocionalnata sostojba na govornikot spored karakteristikite na negoviot govor (pospano, sporo, luto, mrzlivo...). - Slu{awe tu| govor so razli~na visina, ja~ina, boja na glasot , intonacija- detski, ma{ki, `enski glasovi, govor za soop{tuvawe, govor so {egovit ton i sl. (televiziski i radio- emisii, dramski teatarski pretstavi i sl)

11

- da se pottikne kon razlikuvawe i pra-vilno izgovarawe glasovi vo razli~na mestopolo`ba vo zborot: na po~etok, na sredina i na krajot na zborot.

Diskriminacija i artikulacija na glasovi

Diskriminacija i artikulacija na glasovite ^ i ] i X i \.

- Aktivnosti za ve`bawe (diskriminirawe i artikulirawe) na glasovite vo site tri polo`bi na zborot - inicijalna, medijalna i finalna - Govorna igra: „Loto„ (izgovarawe zborovi vo koi potrebniot glas se nao|a vo site tri polo`bi ) - Govorna igra:„ Rasipan telefon„ (slu{awe , prepoznavawe i diskriminacija na glasovite vo zborovi) - Govorna igra: „Na bukva, na bukva„

- Obrabotka na tekst ili prikazna koja sodr`i zborovi so potrebniot glas. - Igri za imitacija na glasovi (brm~ewe, {u{kawe, imitirawe na zvuci od `ivotni i ptici) - Prepoznavawe na glasovite ^ i ] i X i \. - Govorna igra za otkrivawe na ispu{tenite glasovi vo site tri polo`bi vo zborot (inicijalna, medijalna i finalna).

- da gi razviva konti-nuirano govornite organi vo funkcija na pravilno diskriminirawe i artikulirawe na govorot

Napomena: Razvojot na govornite organi se realizira konti-nuirano niz site ~asovi za diskrimi-nacija i artikulacija na glasovite, koris-tej}i gi, pritoa, nave-denite aktivnosti

Ve`bi za pravilno di{ewe pri govorewe : duvawe vo resi~ki, vo baloni, duvawe so cevki vo voda, preku metod na igra

Ve`bi za pravilno dr|ewe na teloto pri govorewe (korelacija so fizi~ko vospituvawe) - Brzozborka - Brojalka

12

Programsko podra~je: LITERATURA

Celi Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi

- da se vovede vo literaturata za deca

- Prikazna - Basna - stihotvorba - Dramsi tekst

- Prikazna - Basna - stihotvorba - Dramski tekst

Obrabotka na: - prikazna; - bajka; - basna; - dramski tekst; - Samostojno preraska`uvawe na tekstovite od litera- turata za deca; - Samostojna dramatizacija na tekst; (Napomena: Vo tekot na godinata se razrabotuvaat pove}e prikazni, bajki, basni i dramski tekstovi).

- da se zapoznae so tvorbi od srpskoto narodno tvore{tvo i narodnoto tvore{tvo od drugite kulturi, (osobeno na onie od neposredno okru`u- vawe)

- Srpski narodni prikazni

- Narodni prikazni od drugi kulturi

- Narodna prikazna

- Slu{awe i razgovor za slu{natite srpski narodni prikazni i narodni prikazni od drugi kulturi. - Zabelezuvawe nepoznati zborovi za u~enicite (arhaizmi, dijalekti, zborovi od drugi jazici) i nivno objasnuvawe od strana na nastavnikot;

- da se osposobuva za slu{awe, razbirawe i do`ivuvawe na so-dr`inata i porakata na literaturnite tvorbi; - da se osposobuva za otkrivawe i do`ivu-vawe na elementite od literaturnite tvorbi (prostor, vre-me, nastani i likovi).

Sodr`ina na litera-turnata tvorba - Mesto na slu~uva- wata - Vreme na slu~uvawata - Tek i redosled na nastanite - Likovi

Sodr`ina Prostor na slu~uvawe Vreme na slu~uvawe Tek i redosled na nastanite Lik

- Preraska`uvawe na prikazna

13

- da se zapoznae so poezijata za deca i da se pottikne da ja do`ivee

- da se potikne da zau~uva stihotvorba, gatanka

- Stihotvorba - Gatanka - Brzozborka

- Stihotvorba - Gatanka - Brzozborka

- Zau~uvawe i interpretacija na: - Stihotvorba - Gatanka - Brzozborka

Napomena: Vo tekot na godinata u~enicite ne treba da nau~at pove}e od 6 stihotvorbi i 6 brzozborki

- da se zapoznae so pro- cesot na sozdavawe literaturna tvorba;

Sozdavawe literaturna tvorba

- Pisatel

- Pe~atnica - Kni`arnica

- da go otkrie zna~e- weto na slikovnici- te, knigite, enciklo- pediite kako izvori na znaewa;

- da razviva interes za knigata kako izvor na u~ewe;

- Slikovnica - Kniga - Enciklopedija

- Slikovnica, - Kniga

-^itawe tekstovi od enciklopedija od strana na nastavnikot - Razgovor za zna~eweto na drugaruvaweto so knigata - Samostojno razgleduvawe na knigi i slikovnici. -Samostojno razgleduvawe na enciklopedii za deca - Poseta na saemot na knigata

-^itawe na slikovnica - Gri`a za literaturnoto kat~e

14

Programsko podra~je: IZRAZUVAWE I TVOREWE

Celi Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi - da se osposobuva za opi{uvawe, raska`u- vawe, preraska`uvawe;

- Preraska`uvawe - Raska`uvawe - Opi{uvawe

- Aktivnosti vo koi u~enicite - opi{uvaat predmeti, pojavi od neposrednata okolina, go opi{uvaat svojot drugar, u~itelkata, ~lenovi na semejstvoto i sl.;

- raska`uvaat iskustva, do`ivuvawa, ka`uvaat {egi. - preraska`uvaat prikazni, gledani pretstavi, basni, i pri toa dodavaat svoi zborovi; - dopolnuvaat i dovr{uvaat tekst, menuvaat delovi od prikazna, spored svojata zamisla; - Raska`uvaat slu~ki od sekojdnevieto.

- da se osposobuva za ras- ka`uvawe nastani po se}avawe;

- Raska`uvawe po se}avawe

- Aktivnosti: Raska`uvawe po se}avawe: poseta, proslava, rodenden....

- da se osposobuva za opi{uvawe na predme- tite i pojavite i vo momentot koga tie ne se prisutni;

Opi{uvawe po se}avawe

- opi{uvawe na predmeti, `ivotni, rastenija nastani, pojavi, do`ivuvawa vo momentot koga ne se prisutni i dostapni za gledawe

- Govorno tvore{tvo po dadena tema: prolet, leto, esen, zima

- Opi{uvawe po se}avawe – po napravena poseta (se opi{uva mesto, do`ivuvawe za slu~ka)

- da se zapoznae so tradi- cionalnite govorni igri;

- Tradicionalni govorni igri

- Brojalki - Zagatki - Igri so zborovi

- Aktivnosti vo koi u~enicite davaat odgovori na gatanka, ka`uvaat gatanka, brojalka i sl. - Govorna igra „ Na glas, na glas.."

- Didakti~ka igra „Loto„

- Govorna igra „Rasipan telefon"

- Govorna igra „Dopolnuvaj zborovi"

15

- da se pottiknuva kon tvorewe na originalni tvorbi ( svoja gatanka, {ega, neobi~en izraz, kusa stihotvorba);

- Detski tvorbi - Sozdavawe - Izrabotuvawe slikovnica ili kniga (sostavuvawe tekst na dadena tema, ilustrirawe na tekstot i spojuvawe na ilustraciite vo kniga ili slikovnica, pravewe izlo`ba na tvorbi). - U~enicite izmisluvaat {egi, neobi~ni imiwa na predmeti spored nekoi nivni karakteristiki, kako na primer: ^asovnik {to docni – Docnalko; Brz ~ovek – Brzalko i sl. - U~enicite sostavuvaat novo ime od dve dodadeni - Pravewe i popravawe besmislen tekst. - Izmisluvawe na govorni igri koi se sli~ni na tradicionalnite.

- da ja razviva fantazi- jata preku sozdavawe novi idei i originalni re{enija;

- U~enicite izmisluvaat svoi prikazni na tema: ,,Koga patuvav na Mars.... “, po slu{awe muzika izmisluva svoja prikazna ... , - Izmisluvaat nov kraj na prikazna.

16

Programsko podra~je: MEDIUMSKA KULTURA 20

Celi Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi - da se zapoznava so razli~- ni vidovi televiziski i radio - emisii;

- Televiziska emisija - Radio- emisija

- T-V emisija za deca - T-V animiran film - T-V vesti - T-V Reklami

- Radio-vesti

- Radio-emisija za deca - Muzi~ka programa

- Aktivnosti vo koi u~enicite pravat razlika me|u radio-emisiite(samo zvuk) i TV-emisiite (slika i zvuk) – razgovaraat za efektite koi tie gi ostavile vrz niv

- da se zapoznava so vidovi na animiran film (kuklen i crtan);

Animiran film (kuklen i crtan)

Animiran film (kuklen i crtan)

- U~enicite gledaat animirani (kukleni i crtani) filmovi, (na primer, Me~eto U{ko...., Nodi.... Popaj ...i dr.) - Razgovor za glavnite junaci vo filmovite i opis na dejstvieto vo niv

- da se zapoznava so film za deca i serija za deca;

- Film za deca - Serija za deca

- Film za deca - Serija za deca

- Sledewe detski film, detska serija i razgovarawe za niv (Na{e maalo i dr.).

- da stekne elementarni znaewa za teatarot i dramskata umetnost;

- Kuklena pretstava - Teatarska pretstava

- Kuklena pretstava - Teatarska pretstava

- U~enicite sledat kuklena i drugi detski teatarski pretstavi i razgovaraat za niv. - U~enicite sami pravat kuklena pretstava i igraat ulogi. -Poseta na teatar i razgovor za negovoto zna~ewe - Samostojno i kreativno animirawe na scenski kukli

- Da igra ulogi koristej}i maski, detaqi

17

- da se zapoznava so ulogata na bibliotekata i da razviva interes za nejzin koristewe

Biblioteka Biblioteka Poseta na u~ili{nata ili najbliskata biblioteka i voveduvawe na u~enicite vo procesot na pozajmuvawe kniga -Razgovor po poseta na biblioteka i opis na na~inot na nejzinoto koristewe - Ureduvawe i zbogatuvawe na oddelenskata biblioteka

- da se zapoznava so detski spisanija;

- Spisanie za deca - Spisanie za deca Samostojni aktivnosti: razgleduvawe, se~ewe, lepewe – tvorewe (korelacija so likovno obrazovanie) - Rabota so ilustrirani spisanija za deca i razgovor za nivnata sodr`ina - Obrabotka na tekst (raskaz, prikazna, pesna) od spisanie za deca - Samostojno razgleduvawe i razgovor za ilustrirani spisanija za deca

18

Programsko podra~je PODGOTOVKA ZA PO^ETNO ^ITAWE I PI[UVAWE

Celi Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi - da se voveduva vo razli- kite me|u ilustracii i tekst.

- Ilustracija i tekst

- Slika i tekst - Aktivnosti vo koi u~enicite: - Razgleduvaat i ,,~itaat” slikovnici. - Razlikuvaat sliki od tekst vo slikovnica. - Razgovaraat za toa {to go razbrale od slikovni- cata. - Raska`uvaat spored slikite pred drugite u~enici. - Nabquduvaat natpisi, etiketi, ~estitki i se obiduvaat da ja ,,pro~itaat” porakata. - Nabquduvaat i ,,~itaat”simboli, semafor, VC, soobra}aen znak.... - Igra: ,,Pismo”, (Nastavnikot ~ita dobieno pismo na koe treba da se odgovori, potoa so u~enicite se razgovara za zna~eweto na dopi{uvaweto so lu|eto.) - Se sostavuva pismo koe go pi{uva nastavnikot, a u~enicite ja ilustriraat negovata sodr`ina.

- da gi osoznava i da gi prepoznava osnovnite elementi na jazikot: re~enica, glas i zbor

- Re~enica - Zbor - Glas

-Re~enica - Zbor - Glas

(Napomena: Vo ovaa vozrast u~enicite ne treba da gi sovladuva-at definiciite za re~enicata, zborot i glasot, tuku da umeat da gi prepoznavaat, imenuvaat i prakti-kuvaat.)

- U~enicite prepoznavaat kratki i dolgi zborovi. - Razlikuvaat glas na po~etokot na zborot. - Prepoznavaat kolku glasovi ima vo kratok zbor (na primer: tropka tolku pati so racete kolku {to ima glasovi vo eden kratok zbor (sol, celo, da...). - Crta predmeti {to zapo~nuvaat so odreden glas. - Sostavuva zborovi od zadadeni glasovi (na primer, so M i A sostavi zbor). - Dopolnuvaat re~enica so zbor. - Dopolnuva glas koj e ispu{ten vo izgovoreniot zbor.

19

- da se zapoznava so standardite na srpskiot pismen jazik preku voo~uvawe na negovite karakteristiki.

-

Karakteristiki vo pi{uvaweto

Karakteristiki na pismeniot jazik: - Pi{uvawe vo nasoka od levo kon desno i od gore kon dolu

- Postoewe na golemi i mali bukvi

- Voo~uvawe deka niz tekstot postojat celini

- Ve`bi za voo~uvawe na specifi~nostite na pi{uvaweto preku samostojno i naso~eno razgleduvawe slikovnici i drugi literaturni tvorbi, proprateno so razgovor za pravilata na pi{uvaweto.

- Komparacija na razlikite vo pismeniot jazik preku igra:

- ^itawe na slikovnica (ili tekst) od strana na nastavnikot, koj so poka`uva~ pominuva niz tekstot koj go ~ita, dodeka u~enicite gledaat vo slikovnicata , slu{aat i go sledat pravecot na dvi`eweto na poka`uva~ot.

- da se pottiknuva kon koordiniranost na site potrebni dvi`ewa koi se anga`irani vo pi{u- vaweto (oddr`uvawe nasoka vo pi{uvaweto, usoglasuvawe na napi- {anite elementi po go- lemina, ednakov priti- sok so molivot vrz hartijata i sl.); - da se pottikuva kon vos- postavuvawe na koor- dinacijata oko-raka;

- Koordiniranost na dvi`ewata pri pi{uvaweto

- Koordinacija oko- raka

- Crtawe elementi na razli~ni predmeti (ku}a, ograda i sl.), so koi se ve`ba koordiniranosta na rakata (Korelacija so likovno vospituvawe) - Igra so crtawe predmeti koi zapo~nuvaat so odreden glas - Crtawe na linii, pravi, isprekinati – kako delovi od ulica, ku}a, sonce i sl. - Pi{uvawe elemnti od bukvite vo fiksiran prostor i vo potrebnite pravci (gore-dolu; levo-desno)

- da se osposobi za vizuel- no prepoznavawe ,,~ita- we” celi zborovi {to gi gleda naj~esto;

Prepoznavawe na celi zborovi

- Go prepoznava napi{anoto ime na svojata ta{na - prepoznava napi{ani imiwa na drugi u~enici. - ,,^ita” reklamni natpisi, svoeto ime i zborovi koi naj~esto gi sre}ava vo sekojdnevniot `ivot (svoeto

20

ime, mama, tato, crtan film, etiketi od proizvodi i sl.

- da se osposobi za vizu- elno prepoznavawe na golemite pe~atni bukvi od makedonskoto kiri- li~no pismo.

- Prepoznavawe na golemite pe~atni bukvi.

- U~enicite istra`uvaat : 1. koi predmeti i elementi od prirodata asociraat na bukvi (mlada mese~ina na ,,S”, gol na igrali{te na ,,P”, stolbovi za struja na ,,T” ili ,,L”, pokriv na ku}a na ,,L” ili ,,P”... ili primeri od emisijata ,,Bu{ava azbuka”. 2. koi predmeti vo u~ilnicata ili koi delovi od igra~kite asociraat na bukvi. - Aktivnosti vo koi u~enicite go prepoznavaat i go poka`uvaat simbolot na odreden glas (bukvata) vo imiwata na predmetite koi se zapi{ani pod soodvetna slika. - Igri so kocki na koi ima napi{ano bukvi. - Aktivnosti vo koi u~eni se~at bukvi od spisanija i spored dadeni sliki ja prepoznavaat prvata i poslednata bukva.

- da se zapoznae so razli~- ni materijali i sredstva za pi{uvawe (hartija, moliv i sl.).

Materijali i sredstva za pi{uvawe

(Napomena: Materijalite i sredstvata za pi{uvawe se prepora~uva da se rabotat integrativno so soodvetna sodr`ina od predmetot ZO)

- Hartija - Tabla - Moliv - Boica - Penkalo - Kreda

- Istra`uvawe- Tragawe po predmeti so koi mo`e da se pi{uva (kreda, cigla, }umur. . .)

- Istra`uvawe- Tragawe po podlogi na koi mo`e da se pi{uva (tabla, kamen, hartija, beton. . .)

- Razgovor za sredstva i podlogi za pi{uvawe za razli~na namena vo sega{no vreme (vo u~ilnica- tabla, kreda; pismo- hartija, penkalo. . .)

21

5. DIDAKTI^KI PREPORAKI

- Nasoki za me|upredmetno povrzuvawe: Pri realizacijata na predmetot srpski jazik treba se postigne korelacija i integrirawe so site predmeti koi se

izu~uvaat vo prvoto ddelenie od devettoletkata, so najgolem akcent na predmetite ZO i likovno obrazovanie. Najgolemo povrzuvawe so ZO se sretnuva pri bogatewe na detskiot re~nik so novi zborovi, otkrivawe na novi pretstavi,

poimi i znaewa, pri realizacija na istra`uva~kite aktivnosti, kako i celite i aktivnostite koi se odnesuvaat na programskata celina „Slu{awe i govorewe". Osobeno povrzuvawe so ovoj predmet doa|a do izraz vo delot za sebeizrazuvaweto vo navedenata programska celina.

Najgolemo povrzuvawe so predmetot likovno obrazovanie se postignuva pri realizacijata na celite koi baraat ilustracija na sodr`ini i do`ivuvawa, od koi najgolem del pripa|aat na celinata „ Literatura. „ Povrzuvawe so ovoj predmet nao|ame i vo pogled na celite koi se odnesuvaat na koordiniraweto na dvi`ewata na rakata, teloto kako i rakata i okoto zaedno, za koe e predvideno crtawe na elementi od predmeti vo prirodata.

Po odnos na koordiniraweto na dvi`ewata povrzuvawe se sretnuva i so predmetot fizi~ko obrazovanie. Povrzuvaweto so predmetot Matematika e potrebno, vo najgolema mera, pri obrabotkata na sodr`inite koi se odnesuvaat

na grupirawe na zborovite spored odredena grupa. So muzi~koto obrazovanie se sretnuva potreba od povrzuvawe vo delot na govornoto tvore{tvo, osobeno za do`ivuvawe na

muzikata koe verbalno se pretstavuva, kako i za potrebite na tvorewe na tekst inspiriran od muzi~ki efekti i od slu{awe muzika.

Po`elno e da se postigne integrativno planirawe vo koe }e se realiziraat celi, sodr`ini i aktivnosti od site predmeti.

- Preporaki za koristewe na godi{niot fond na ~asovi: Za sekoe predvideno podra~je e predlo`en opredelen godi{en fond na ~asovi, odnosno: - Slu{awe i govorewe - 80~asa

- Literatura - 60 ~asa

- Izrazuvawe i tvorewe - 26 ~asa

- Mediumska kultura - 20 ~asa

- Podgotovka za po~etno ~itawe i pi{uvawe - 30 ~asa

Od predvideniot vkupen fond na ~asovi po programski podra~ja dozvoleni se otstapuvawa soglasno so specifi~nostite na sredinata vo koja se nao|a u~ili{teto. Isto taka, vo ramkite na vkupniot godi{en fond na ~asovi vo programskite podra~ja, tstapuvawa i po odnos na za~estenosta na konkretnite celi. Imeno brojot na ~asovite za niv treba da se prilagodi na potrebite vo konkretnoto u~ili{te (`ivotnata sredina od koja doa|aat decata, nejziniot kulturno- socijalen i obrazoven status, rethodna podgotovka na u~enicite, prethodna poseta na predu~ili{na institucija). Vo toj kontekst nekoi sodr`ini }e se povtorat pove}e pati za smetka na drugi koi }e se rabotat so pomal fond na ~asovi.

22

- Metodi, formi i sredstva na nastavna rabota

Za site programski podra~ja, predvideni za predmetot srpski jazik, se prepora~uva koristewe i nu`no kombinirawe na site interaktivni, aktuelni i sovremeni metodi, formi i sredstva na nastavna rabota, so akcent na: metodot na igra, metodot na re{avawe problemi i otkriva~kiot (istra`uva~kiot) metod kako najsoodvetni na specifikite na u~eweto kaj u~enicite na aktuelnata vozrast.

- Individualen priod vo nastavnata rabota

Soglasno so nau~nite soznanija za razlikite vo razvojot na decata, potrebno e prilagoduvawe na nastavnata rabota kon razvojnite i individualnite potrebi i dostignuvawa na u~enicite. Imeno, potrebna e primena na tehniki i strategii koi go preferiraat individualniot priod vo realizacijata na nastvnata rabota so u~enicite.

- Vklu~uvawe na roditelite vo nastavnata rabota

Semejstvoto e prvoto u~ili{te na decat i najva`en faktor vo detskiot razvoj. Vo toj kontekst, vo realizacijata na celite, sodr`inte i aktivnosite od nastavniot predmet srpski jazik treba da se obezbedi kooperativna komunikacija so roditelite na u~enicite i nivno vklu~uvawe vo rabotata na u~ili{teto, vo funkcija na: razvoj i poddr{ka na odnosot roditel- u~enik; edukacija i razvoj na govornata kultura vo semejstvoto; realizirawe na nekoi celi i sodr`ini od programata i od literaturnite nastani vo ramkite na u~ili{teto; informiranost na roditelite; razmena na iskustva vo pogled na specifi~nostite na u~enikot i postapkite kon nego i sl.

- Nastavni sredstva: • Za realizacija na nastavnata rabota po predmetot srpski jazik vo I oddelenie ne se prepora~uva koristewe na bukvar, no se prepora~uva koristewe na prira~nik za po~etno ~itawe i pi{uvawe, odobren od strana na ministerot; metodski prira~nici za realizacija na nastavata i vospitno- obrazovnata dejnost po srpski jazik, kako i prira~nici i zbirki na didakti~ki i gvorni igri.

• Izvori na u~ewe vo neposrednata okolina: reklamni natpisi, resursite od opkru`uvaweto koi }e se nabquduvaat i opi{uvaat i podra`avaat, objekti od kulturen, edukativen, javen i uslu`en vid (prodavnica, kino, teatar, biblioteka, avtobuska stanica i sl.), komunikaciski i odnosni situacii me|u lu|eto vo u~ili{teto, vo semejstvoto i vo opkru`uvaweto.

• Enciklopedii za deca vo izdanie na popularni i verificirani izdava~ki ku}i • Kompjuterski obrazovni softveri za bogatewe na govornata i jazi~nata kultura- toolkid - programata i drugi

verificirani multimediski CD- ROM- ovi so soodvetni edukativni igri - potvrdeni od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka na RM.

• Tradicionalno potvrdeni, odobreni i verificirani spisanija za deca, soodvetni na vozrasta

23

• Literatura za deca od poznati makedonski i stranski detski pisateli (koja sodr`inski, estetski i vrednosno odgovara na vozrasta na u~enicite)

• Audio- vizuelni, auditivni, vizuelni sredstva i sredstva so kineti~ki svojstva- TV- programi, detski emisii, animirani i igrani filmovi za deca; video- kaseti, DVD i CD- diskovi so animirani i igrani filmovi i so narodni i umetni~ki tekstovi, so snimeni nastani, rodendeni, teatarski i kukleni pretstavi i sl; audio- kaseti so snimeni zvuci; razli~ni glasovi, snimeni vesti, umetni~ki pro~itani tekstovi; aplikacii, sliki, maketi; kukleni i teatarski sceni; podvi`ni predmeti so zvu~ni efekti i drugi predmeti vo zavisnost od potrebite na predmetot.

• Od televiziskata edukativna programa se sugeriraat slednite emisii i serii: - Fifi - kratkometra`na crtana serija - Nodi - kratkometra`na crtana serija - P~eli~kata Maja - animirana serija - Baltazar - kratkometra`en animiran film

- Baraj}i go Nemo - dolgometra`en animiran film

- Kralot Lav - dolgometra`en animiran film

- Vini pu - dolgometra`en animiran film

- Sne`ana i sedumte xuxiwa- dolgometra`en animiran film

- Pepela{ka - dolgometra`en animiran film

- Me~eto U{ko. • Od makedonskata i srpskata produkcija: - Razigrani brojki - animirana serija - Patuvawe so Rabrobil - igrano - kuklena serija - Bu{ava azbuka - igrana serija - Boenka - igrano - animirana serija - Bidi i Badi - igrana serija - Vo svetot na bajkite- igrana serija - Zoki Poki - igrana serija - [aram baram - igrana serija - Srpski narodni prikazn

- Na{e maalo

24

6. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA U^ENICITE

DIJAGNOSTI^KO PROVERUVAWE I OCENUVAWE

Na po~etokot na u~ebnata godina nastavnikot vr{i dijanosti~ko proveruvawe i ocenuvawe, so cel da ja spoznae sostojbata takva kakva {to e, vo funkcija na kvalitetnoto planirawe i realzirawe na idnite aktivnosti. Se spoznavaat predznaewata vo naj{iroka smisla na zborot, socijalizacoiskite aspekti na razvojot, emocionalnot razvoj i fizi~kiot razvoj.

FORMATIVNO OCENUVAWE

Vo tekot na nastavata po srpski jazik vo prvoto oddelenie se prepora~uva formativno sledewe koe vklu~uva izrabotka i vodewe na portfolio na u~enicite {to opfa}a:

- Sobirawe na pokazateli (detski izrabotki, tvorbi, iskazi i sl) za sekoj u~enik posebno

- Tekovni (formativni), odnapred podgotveni, evaluacioni listi za sekoj u~enik, koi se popolnuvaat posle konkretna negova aktivnost, koja e specifi~na (pozitivna ili negativna) ili studii na slu~aj vo koi nastavnikot ja bele`i fakti~nata sostojba.

- Instrumenti koi se odnesuvaat na sekoe programsko podra~je poedine~no. Vo niv, nastavnikot vnesuva podatoci za postignuvawata na u~enikot vo odnos na site razvojni aspekti koi se pottiknuvaat so programata po srpski jazik (kognitivno- intelektualen, socio- emocionalen, socijalen i psihomotori~ki aspekt)Evaluacionite listi primarno se odnesuvaat na celite koi celosno se postignuvaat na nivoto na prvoto oddelenie i ne se preodni za povisokoto oddelenie.

MIKROSUMATIVNO OCENUVAWE- Na krajot od vtoroto tromese~je, vrz osnova na soznanijata od formaivnoto

ocenuvawe, se realizira mikro - sumativno ocenuvawe SUMATIVNO OCENUVAWE - Vrz osnova na celokupnite podatoci dobieni od sledeweto i formativnoto ocenuvawe

nastavnikot ja konstatira (opi{uva) razvojnata sostojba na sekoj u~enik poedine~no, vo ramkite na sekoe programsko podra~je

DOSTAPNOST I PROODNOST NA PORTFOLIOTO - Portfolioto treba, vo tekot na celata godina, da im e dostapno na roditelite za da mo`at da pridonesat vo kvalietnata realizacija na nastavata po srpski jazik.

- Zavr{nata, analiti~ko - opisna ocena se dostavuva isto taka do roditelite i stanuva del od portfolioto na u~enikot - Portfolioto na u~enikot so pro~isteni i selektirani podatoci prodol`uva vo narednoto, povisoko oddelenie.

25

NA^INI NA PROVERUVAWE I OCENUVAWE- Soglasno so prirodata na programata po predmetot srpski jazik vo prvoto oddelenie, vo koja nema opismenuvawe, proveruvaweto i opisnoto ocenuvawe treba da se realiziraat usno, prakti~no, preku prezentacija i govorni ve`bi, ili slikovno- pismeni ve`bi so podvlekuvawe, zaokru`uvawe i sl.

7. PROSTORNI USLOVI ZA REALIZACIJA NA NASTAVNATA PROGRAMA

Programata vo odnos na prostornite uslovi za realizacijata se temeli na Normativot za prostor za I, II i III oddelenie i na nastavnite sredstva za I oddelenie donesen od strana na ministerot za obrazovanie i nauka so re{enie br. 07-4061/1 od 31.05.2007 godina.

8. NORMATIV ZA NASTAVEN KADAR

Za realizacija na nastavnata programa soglasno so Zakonot za osnovnoto obrazovanie se predviduvaat nastavnici so zavr{en pedago{ki fakultet - profesor za oddelenska nastava i profesor za predu~ili{no vospitanie i Filozofski fakultet - Institut za pedagogija.

Zabele{ka: Nastavnicite koi }e predavaat vo oddelenska nastava na srpski jazik treba da go poznavaat srpskiot jazik. Za poznavaweto na srpskiot jazik treba da oceni komisija formirana od Biroto za razvoj na obrazovanieto i ~lenovi od Filozofskiot fakultet - grupa srpski jazik.

9. KOMISIJA ZA PODGOTOVKA NA NASTAVNATA PROGRAMA

- Nada Nikolovska, sovetnik vo Biroto za razvoj na obrazovanieto - koordinator

- prof. d-r. Dean Iliev, Pedago{ki fakultet - Bitola - Gorica Velovska, oddelenski nastavnik vo OU ,,Sv. Kiril i Metodij” - Skopje - Vera Panovska, sovetnik vo Biroto za razvoj na obrazovanieto - Kumanovo

- Jasmina Naumova, vospituva~ vo OU ,,Vasil Glavinov" - Veles - Maja Georgievska, oddelenski nastavnik vo OU ,,Ko~o Racin" - Kumanovo

10. RE[ENIE I DATUM NA DONESUVAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA

Nastavnata programa po predmetot srpski jazik za prvo oddelenie ja odobri ministerot za obrazovanie i nauka so re{enie br br. 10 -1009/2 od 21.06.2007 godina.