ministerstvo za finansii - finance.gov.mk · koi doa|aa od ministerstvoto za finansii, a za koi...

12002

MINISTERSTVO ZA FINANSIIREPUBLIKA MAKEDONIJA

Skopje, januari 2002

Internet adresana Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonijahttp://www.finance.gov.mk/

Internet adresana Upravata za javni prihodihttp://www.ujp.gov.mk/

Internet adresana Agencijata na Republika Makedonija za privatizacijahttp://www.mpa.org.mk/

Internet adresana Makedonskata berza za dolgoro~ni hartii od vrednost http://www.mse.org.mk/

Internet adresana Komisijata za hartii od vrednosthttp://www.sec.gov.mk/

2 / 3

SODR@INA

TABELI I GRAFI^KI PRIKAZI

Tabela 1: Republika Makedonija - Osnovni makroekonomski indikatori . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4Tabela 2: Odbrani makroekonomski indikatori vo zemjite - kandidati za priem vo Evropskata Unija . .4Bruto doma{en proizvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5Ceni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5Nadvore{no-trgovska razmena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .6Pazar na rabotna sila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7Industrisko proizvodstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9Ceni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9Nadvore{no-trgovska razmena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .11Nadvore{en dolg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13Tabela 3: Sostojba na nadvore{niot dolg . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15Buxetski prihodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .16Tabela 4: Prihodi na Centralniot buxet na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .19Buxetski rashodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20Tabela 5: Rashodi na Centralniot buxet na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23Tabela 6: Buxet - Centralna dr`avna vlast . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .24Tabela 7: Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25Tabela 8: Fond za zdravstveno osiguruvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .26Tabela 9: Republi~ki zavod za vrabotuvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .27Tabela 10: Fond za magistralni i regionalni pati{ta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .28Makedonska berza na dolgoro~ni hartii od vrednost - dekemvri 2001 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29Tabela 11: Makedonska berza - izve{taj za trguvawe od 01.12 do 31.12.2001 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33Makedonska berza na dolgoro~ni hartii od vrednost - januari 2002 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34Tabela 12: Makedonska berza - izve{taj za trguvawe od 01.01 do 31.01.2002 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36Pazar na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .38Depoziti na fizi~kite lica kaj bankite i {tedilnicite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .39Stranski direktni vlo`uvawa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .40

STATII

Kratki vesti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .42Memorandum za ekonomski i finansiski politiki za programata za nabquduvawe(STAFF MONITORED PROGRAM ) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .49Gabriela Konevska Trajkovska - Perewe na pari - krvotok na organiziraniot kriminal . . . . . . . . . . . . .57Mil~o ]upev - Prezemawe na akcionerski dru{tva - nova zakonska regulativa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .60d-r Tomislav Grozdanovski - Fiskalnata odr`livost vo zemjite vo tranzicija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .65Prof. d-r Vesna Pendovska - Dano~en tretman na NPO vo Republika Makedonija-II del . . . . . . . . . . . . .68M-r Maja Stevkova [terieva - Evroto i negovite perspektivi kako me|unarodna valuta . . . . . . . . . . . .74d-r Evgeni Zografski - Osnovni karakteristiki na berzanskoto rabotewe vo 2001 godina . . . . . . . . . . .80Zahari Arsenkov - Zna~eweto na centralniot depozitar za hartii od vrednost vo praktikata . . . . . . . .84Maja Parnarxieva - Osiguruvawe na depozitite i stabilnosta na bankarskiot sistem . . . . . . . . . . . . . . .86Elena Jakimovska Petrovska - Evropskite pazari na kapital - II del . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .91Qubinka Miteva - Proces na voveduvawe na programskoto buxetirawe vo Republika Makedonija . . . . .96Vladimir Zdravev - Sistemska merka vo na~inot na rabotewena dano~nite obvrznici vo prometot na malo na dobra i uslugi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .100Metodi Micevski - Osloboduvawe od pla}awe carina vrz osnova na vlog na stransko lice . . . . . . . . . .103Kristina Pavlovska - Patot kon stabilnosta i napredokot vo Jugoisto~na Evropa . . . . . . . . . . . . . . . . .109Nata{a Jovanovska - Osnovni principi na Sistemot za rano predupreduvawe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .112Radica Koceva - Odnosite na Republika Makedonija so Evropskata Investiciona Banka . . . . . . . . . . .118Nata{a Mihajlova - Pregled na buxetskite reformi vo zemjite na OECD - mo`nostza osovremenuvawe na buxetskiot proces na Republika Makedonija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .121Izve{taj od EBRD - Indikatori za tranzicijata na zakonodavstvoto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .125Soop{tenija do mediumite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .134

Januari be{e zna~aen mesec po nekolku raboti. Se usvoi Zakonot za lokalnata samouprava. Iako

na terenot rabotite se' u{te bavno se podobruvaat,sepak, usvojuvaweto na ovoj zakon re~isi site poli-ti~ari go ocenija kako otstranuvawe na poslednatapogolema barikada pred kone~en mir vo zemjata.Dali e toa taka, }e se vidi vo narednite meseci.

Makedonija ja zapo~na 2002 godina so Programataza nabquduvawe (Staff Monitored program) so MMF, sore{avawe na nekolku golemi pretprijatija zagubari,koi se' u{te gi ima mnogu, i pokraj toa {to dobar delod niv gi re{ivme, i pretstavuvaat golem problem zaekonomijata na zemjata. Pokraj re{avaweto na ovojproblem kako zna~aen potkopuva~ na ekonomijata,re{avaweto na ovie zagubari moè da ovozmoì iispolnuvawe na uslovite od vtorata tran{a naara`manot FESAL 2 so Svetskata banka.

Pokraj ova Vladata vo ovaa oblast raboti i na po-dobruvawa na Zakonot za ste~aj, {to treba da rezul-tira so zabrzuvawe na procesot na re{avawe naproblemot so zagubarite.

Vo godinata vo koja ne o~ekuvaat golemi politi~-ki i ekonomski reformi, verojatno edno od central-nite mesta }e zazeme Zakonot za finansirawe na lo-kalnata samouprava, na koja ve}e se raboti vo Minis-terstvoto za finansii. Ovoj zakon }e bide eden odpote{kite, ne samo od ekonomska, tuku u{te pove}eod politi~ka gledna to~ka.

Neodamna vo Skopje, Evropskata banka za obnova irazvoj (EBRD) prezentiraj}i go svojot godi{en tran-zicionen izve{taj za 2001 godina, oceni deka vo 2001godina Makedonija i pokraj èstokata vojna izvle~eprose~na ocena za reformite. Tuka verojatno ne evklu~ena najgolemata reforma {to se napravi konkrajot na minatata godina, reformata na platniotpromet, i u{te nekolku pozna~ajni promeni, so ogledna toa {to prese~en datum na izve{tajot e septemvri2001 godina. Dali }e zvu~i neskromno ako zabeleàmdeka retko koja zemja koja bila vo vojna, koja re~isicela godina se borela da najde pari da kupi {to emo`no pove}e voena oprema i municija, da go spasuvadevizniot kurs i da ima okupirani teritorii i tol-ku ubistva i krvoprolevawe, uspeala istovremeno"da izvle~e# prosek vo reformite vo istata godina.Zad nas vo istiot izve{taj se nad petnaeset zemji odCentralna i Isto~na Evropa, klienti na EBRD.Prosekot }e be{e u{te podobar ako ne be{e najsla-bata ocena 2- na poleto na razvojot na nebankarskite

finansiski institucii, kade docni osnovaweto navtoriot penzinski fond, razvojot na {tedilnicite,osiguruvaweto (noviot zakon ve}e e vo vtora i pos-ledna faza na parlamentarna procedura), i drugo.Delovi od ovoj izve{taj objavivme vo minatiot brojna Biltenot, a delovi objavuvame i vo ovoj broj.Prethodnata 2000 godina Makedonija so u{te dvedrugi zemji go dele{e prvoto mesto na ovaa tabela, zataa godina.

I vo ovaa prilika, pokraj porakata za mir, cen-tralno mesto zavzema porakata za zabrzuvawe na re-formite na prestruktuirawe na pretprijatijata (za-gubarite).

Vo januari, Parlamentot gi izglasa site zakonikoi doa|aa od Ministerstvoto za finansii, a za koipi{uvavme vo minatite broevi. So toa prodolìgradeweto, ~ekor po ~ekor, na podobra idnina nazemjata.

Ne o~ekuvaat novi proekti, novi predizvici, noviproblemi i novi radosti. Pokraj ova, ovaa godina eizborna, taka {to vo sekoj slu~aj, }e bide interesno.

So po~it,Nikola Gruevski

1 / 2 0 0 2B I L T E N / M I N I S T E R S T V O Z A F I N A N S I I

Po~ituvani,

g-din NikolaGRUEVSKI

Minister za finansii

OSNOVNI MAKROEKONOMSKI INDIKATORIgodi{ni podatoci za Republika Makedonija

1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001

Realen BDP % -9.1 -1.8 -1.2 0.8 1.5 3.4 4.3 4.6 * -4.6 *

Inflacija (prosek) % 349.8 121.8 15.9 3.0 4.4 0.8 -1.1 5.8 ** 5.5

Inflacija (kraj na period) % 229.6 55.4 9.2 0.2 4.5 -1.0 2.3 6.1 ** 3.7

Impliciten deflator % 442.1 151.9 17.1 2.9 3.4 1.4 2.7 7.5 * 3.8 *

Buxetsko saldo (centralen buxet i fondovi) % BDP -13.4 -2.9 -1.2 -0.5 -0.4 -1.7 0.0 2.5 * -6.2 *

Devizen kurs, prosek DEN/1USD 23.6 43.2 38.0 40.0 49.8 54.5 56.9 65.9 68.1

Devizen kurs, kraj na period DEN/1USD 44.6 40.6 38.0 41.4 55.4 51.8 60.3 65.3 69.2

Izvoz (C.I.F.) USD mld. 1.06 1.08 1.20 1.15 1.20 1.31 1.19 1.32 * 0.87 *

Uvoz (F.O.B.) USD mld. 1.01 1.27 1.42 1.46 1.59 1.91 1.78 2.08 * 1.13 *

Trgovski bilans USD mld. 0.05 -0.19 -0.22 -0.31 -0.39 -0.60 -0.59 -0.76 * -0.26 *

Bilans na tekovna smetka (so grantovi) USD mld. 0.02 -0.16 -0.22 -0.28 -0.27 -0.31 -0.11 -0.11 * -0.23 *

kako % od BDP % 0.8 -4.7 -4.9 -6.3 -7.2 -8.7 -3.0 -3.1 * -11.0 *

Devizni rezervi USD mld. 0.12 0.16 0.27 0.27 0.28 0.33 0.48 0.71 0.77 2)

Pokrivawe na uvozot (rezervi/uvoz) meseci 1.4 1.6 2.3 2.2 1.9 2.1 3.2 4.1 6.1 2)

Nadvore{en dolg1) USD mld. 1.14 1.26 1.44 1.17 1.13 1.44 1.49 1.49 * 1.44 *

kako % od BDP % 45.5 37.2 32.3 26.5 30.3 40.1 40.6 41.7 * 41.6 *

1) Po~nuvaj}i od 1998 godina, soglasno novata metodologija prepora~ana od Svetskata Banka, vkupniot nadvore{en dolg gi opfa}a kratkoro~nite, srednoro~nitei dolgoro~nite krediti.2) Zaklu~no so noemvri 2001 godina.* Procenka ili preliminarni podatoci.** Vo 2000 i 2001 godina, inflacijata e prikaàna preku tro{ocite na ìvot.Izvor: Dràven zavod za statistika, Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija i Narodna banka na Republika Makedonija.

ODBRANI MAKROEKONOMSKI INDIKATORI VO ZEMJITE-KANDIDATI ZA PRIEM VOEVROPSKATA UNIJA

Realen BDP Potro{uva~ki ceni1) Tekovna smetka (saldo)2)

1999 2000 2001 2002 1999 2000 2001 2002 1999 2000 2001 2002

Kandidati za priem

vo Evropskata unija - 4.8 0.2 3.4 25.3 24.4 21.5 18.1 -4.1 -5.2 -3.0 -3.9

Bugarija 2.4 5.8 4.5 3.8 2.6 10.4 7.2 4.2 -5.3 -5.8 -7.1 -5.7

ê{ka Republika -0.4 2.9 3.3 3.1 2.1 4.0 3.9 3.8 -2.9 -4.8 -5.5 -5.2

Estonija -0.7 6.9 4.5 4.1 3.3 4.0 5.7 3.0 -4.7 -6.4 -6.8 -6.8

Ungarija 4.5 5.2 3.7 3.5 10.0 9.8 9.2 5.5 -4.3 -3.3 -2.2 -2.6

Latvija 1.1 6.6 7.0 4.5 2.4 2.6 2.5 3.0 -9.8 -6.9 -7.1 -7.0

Litvanija -3.9 3.9 3.9 4.3 0.8 1.0 1.4 2.2 -11.2 -6.0 -6.0 -5.8

Polska 4.1 4.1 1.5 2.2 7.3 10.1 5.7 5.1 -7.5 -6.3 -4.0 -4.3

Romanija -2.3 1.6 4.8 4.6 45.8 45.7 34.1 25.9 -4.1 -3.7 -6.0 -5.6

Slova~ka 1.9 2.2 2.7 3.1 10.7 12.0 7.5 4.1 -5.7 -3.7 -8.6 -7.7

Slovenija 5.2 4.6 3.0 3.0 6.2 8.5 6.5 6.0 -3.9 -3.2 -0.1 -2.5

Turcija -4.7 7.2 -6.1 4.1 64.9 54.9 53.9 46.4 -0.7 -4.9 1.6 -1.4

1) Godi{en prosek.2) Procent od BDP.

Izvor: World Economic Outlook, International Monetary Fund, Washington D.C., December 2001, str. 46.

4 / 5


- vo SAD dolari

1995 1996 1997 1998 1999 20002)

Bruto doma{en

proizvod po ìtel1) 1,705 1,709 1,732 1,781 1,848 1,925

Izvor: Dràven zavod za statistika

BRUTODOMA[ENPROIZVOD

- vo mil. SAD dolari

1995 1996 1997 1998 1999 20002)

Bruto doma{en proizvod1) 3,351 3,390 3,458 3,575 3,730 3,901


1) Presmetani po PARE metodologija na OON so koja se vr{i konverzija so kurs prisposoben kon dvièwata na cenite vo nacionalnata ekonomija. Pri toa, kako bazen e zemen kursotna SAD$ vo odnos na denarot vo 1994 godina i e izvr{ena indeksacija so deflatorot za sekoja naredna godina.2) Procenka.

Vkupno Industrija i rudarstvo Zemjodelstvo i ribarstvo


6.0

4.0

2.0

0.0

-2.0

-4.0

-6.0

-8.01996 1997 1998 1999 2000*

- realni stapki, vo procenti

18.0

16.0

14.0

12.0

10.0

8.0

6.0

4.0

2.0

0.0

-2.0

Tro{oci na ìvot Ceni na malo

CENI- prose~ni stapki, vo procenti


- prose~ni stapki, vo procenti

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001

Tro{oci na ìvot 15.7 2.3 2.6 -0.1 -0.7 5.8 5.5

Ceni na malo 15.9 3.0 4.4 0.8 -1.1 10.6 5.2

- kraj na godina, vo procenti

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001

Tro{oci na ìvot 8.8 -0.7 2.7 -2.4 2.4 6.1 3.7

Ceni na malo 9.2 0.2 4.5 -1.0 2.3 10.8 1.2

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001

6 / 7

CENI

NADVORE[NO - TRGOVSKA RAZMENA

- vo mil. SAD dolari

1995 1996 1997 1998 1999 2000Izvoz na stoki 1,204 1,148 1,237 1,311 1,192 1,319

Uvoz na stoki 1,719 1,627 1,779 1,915 1,796 2,085

Saldo -715 -634 -686 -777 -671 -766 Izvor: Dr`aven zavod za statistika

11.0

9.0

7.0

5.0

3.0

1.0

-1.0

-3.0


1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001

Tro{oci na `ivot Ceni na malo

- kraj na godina, vo procenti


Spored prethodnite podatoci dobieni od Anketa-ta za rabotnata sila, sprovedena od Dr`avniot zavodza statistika vo oktomvri 2001 godina, vkupnata ra-botna sila iznesuva 863 iljadi lica, od koi 599 ilja-di se vraboteni i 263 iljadi se nevraboteni lica.

Od vkupnoto naselenie na vozrast nad 15 godini,spored prethodnite podatoci, 44.5% se neaktivni.

Stapkata na aktivnost iznesuva 55,5%, stapkata navrabotenost 38,6%, a stapkata na nevrabotenost30,5%.

PAZAR NA RABOTNA SILA

Stapki na aktivnost na naselenieto na vozrast nad 15 godini, spored vozrasta i polot, oktomvri 2001 godina

Vozrast Stapka na aktivnost Stapka na vrabotenost Stapka na nevrabotenost

Vkupno 55.5 38.6 30.5

15-24 39.9 17.5 56.1

25-49 78.4 55.6 29.0

50-64 45.0 38.1 15.2

65 i pove}e 9.0 8.7 3.1

- vo iljadi lica

1996 1997 1998 1999 2000 2001

Aktivno naselenie 789.1 800.5 823.8 806.7 811.6 862.5

Vraboteni 537.6 512.3 539.8 545.2 549.8 599.3

Nevraboteni 251.5 288.2 284.1 261.4 261.7 263.2

RABOTNA SILA(spored Anketata na rabotnata sila)


Vozrast Vkupno Rabotna sila Neaktivno

Naselenie vkupno vraboteni nevraboteni naselenie

Vkupno 1554420 862504 599308 263196 691916

15-24 330237 131804 57808 73996 198434

25-49 739141 579253 411092 168161 159889

50-64 299949 134831 114305 20526 165118

65 i pove}e 185093 16619 16104 515 168474

Naselenie na vozrast nad 15 godini spored ekonomskata aktivnost, po vozrast i pol, oktomvri 2001 godina

Aktivno naselenie Vraboteni Nevraboteni

8 / 9

METODOLO[KI OBJASNUVAWAI DEFINICIIAnketata za rabotnata sila e edno od najseopfat-

nite istraùvawa na pazarot na trudot. Celta naovaa Anketa e da se soberat podatoci za golemina-ta, strukturata i karakteristikite na rabotnatasila vo Republika Makedonija spored me|unarodni-te standardi.

Anketata se sproveduva vo soglasnost so metodo-lo{kite preporaki na Me|unarodnata organizacijana trudot (ILO) i preporakite na Evropskoto sta-

tisti~ko biro (EUROSTAT) i pretstavuva najva-èn izvor na me|unarodno sporedlivi podatoci vooblasta na statistikata na trudot.

Anketata e sprovedena vo periodot od 01 do 07 ok-tomvri, 2001 godina.

Izve{taen period na koj se odnesuvaat pra{awa-ta za ekonomskata aktivnost e 24-30 septemvri 2001godina. Anketata e sprovedena na primerok od 7200doma}instva na teritorijata na celata zemja, so is-klu~ok na Debar.

Ekonomski aktivnoto naselenie gi vklu~uva vra-botenite i nevrabotenite na vozrast od 15 do 80 go-dini.

Vraboteni se onie koi:l za vreme na izve{tajnata nedela rabotele za

pari (vo gotov ili vo natura) ili profit, naj-malku 1 ~as;

l za vreme na izve{tajnata nedela ne rabotele(spored gorenavedenite kriteriumi);

l aktivno barale rabota, t.e. prezemale konkret-ni aktivnosti za nao|awe rabota;

l bile podgotveni da prifatat rabota vo izve{-tajnata nedela ili vo narednata nedela.

Stapkata na aktivnost se presmetuva kako u~es-tvo na rabotnata sila vo vkupnoto naselenie nad 15godini.

Stapkata na vrabotenost se presmetuva kako u~es-tvo na brojot na vrabotenite vo vkupnoto naseleniena vozrast nad 15 godini.

Stapkata na nevrabotenost se presmetuva kakou~estvo na brojot na nevrabotenite vo vkupnata ra-botna sila.

Izvor: Dràven zavod za statistika (Oddelenie za pazar na trud), dekemvri 2001 godina

1 / 2 0 0 2B I L T E N / M I N I S T E R S T V O Z A F I N A N S I IB I L T E N / M I N I S T E R S T V O Z A F I N A N S I I

INDUSTRISKOPROIZVODSTVO

2001 godina (po meseci)

- indeksi

Industrisko proizvodstvo I II III IV V VI VII VIII IX X XI XIITekoven mesec / prethoden mesec 75.5 104.7 106.2 101.0 94.4 98.2 96.1 99.4 103.0 126.5 91.7 85.6

Kumulativen period na izminatite meseci/

ist period od prethodnata godina 100.4 96.6 91.3 92.5 92.8 91.2 90.7 90.4 89.4 90.4 91.2 89.9

Tekoven mesec / ist mesec prethodna godina 100.4 93.2 83.1 96.0 93.8 84.2 87.6 87.7 82.6 98.0 99.6 76.7

INDUSTRISKO PROIZVODSTVO

Spored prethodnite podatoci na Dràvniot zavod za sta-tistika, aktivnosta na industrijata vo 2001 godina e nama-lena za 10,1% vo sporedba so prethodnata godina, {to sedolì na namalenoto proizvodstvo na materijali za repro-dukcija (za 13,5%) i na stokata za {iroka potro{uva~ka (za8,8%). Istovremeno, proizvodstvoto na sredstva za rabotazabeleà porast od 23,2%.

Inaku, vo dekemvri ovaa godina industriskoto proizvod-stvo beleì pad od 14,4% vo sporedba so prethodniot me-sec, pred s¢, kako rezultat na namalenoto proizvodstvo nasredstvata za rabota za 8,8%, stokata za {iroka potro{u-va~ka za 12,8% i materijalite za reprodukcija za 16,6%. Odvkupno 32 industriski granki, samo vo 5 granki proizvod-stvoto vo dekemvri 2001 godina e povisoko vo odnos na no-emvri, dodeka vo edna industriska granka proizvodstvoto ena isto nivo. Pozabeleìtelen porast e ostvaren kaj elek-trostopanstvoto (za 12,3%), proizvodstvoto na ko`ni obu-vki i galanterija (8,9%) i grafi~kata dejnost (za 8,8%).

Sporedeno so istiot mesec minatata godina, industris-koto proizvodstvo vo dekmvri ovaa godina e namaleno za23,3%. Padot glavno se dolì na namalenoto proizvodstvona prehranbeni proizvodi (za 30,8% pomalku) i proizvod-stvoto i prerabotkata na tutun (za 43,3% pomalku), a ~ieu~estvo vo strukturata na fizi~kiot obem na industrisko-to proizvodstvo e 11,9% i 6,8%, respektivno.

Dokolku se izvr{i desezonirawe na industriskoto pro-izvodstvo (otstranuvawe na sezonskite vlijanija), analizi-te na mese~nata dinamika pokaùvaat deka po visokiot padna aktivnosta na industrijata za vreme na kulminacijata nabezbednosnata kriza, ve}e vo oktomvri 2001 godina zapo~nanejzinoto normalizirawe.

Tro{ocite na ìvot i cenite na malo vo 2001 godina za-beleàa porast vo odnos na 2000 godina, i toa za 5,5% i 5,2%,respektivno. So ogled na vlo{enata politi~ko-bezbednosnasostojba vo zemjata vo pogolemiot del od 2001 godina, moèda se konstatira deka uspe{nata koordinacija me|u fiskal-nata i monetarnata politika vo golema mera pridonese zaza~uvuvawe na cenovnata stabilnost.

Dvièweto na tro{ocite na ìvot vo 2001 godina be{erazli~no po oddelni grupi na potro{uva~ka i toa: porast ezabeleàn vo grupite stan (stanarina, voda i uslugi) za11,3%, soobra}ajni sredstva i uslugi za 9,5%, ishrana za6,9%, ogrev i osvetlenie za 3,9%, tutun i pijalaci za 2,3%,kultura i razonoda za 1,9%, obleka i obuvki za 1,3% i mini-malen porast od 0,1% vo grupata poku}nina. Namaluvawe ezabeleàno edinstveno kaj grupata higiena i zdravje od0,7%. Kako rezultat na dvièweto na cenite na malo, tro-{ocite na ìvot vo dekemvri 2001 godina vo odnos na noem-vri istata godina bea povisoki za 0,2%. Vakvoto zgolemuva-we, pred s¢, be{e rezultat na zgolemuvaweto na indeksot vogrupite: ishrana za 1,1%, stan (stanarina, voda i uslugi) itutun i pijalaci za 0,1%. Inaku, indeksot na tro{ocite naìvot na dekemvriska osnova (XII 2001/XII 2000) zabeleàporast od 3,7%, {to pretstavuva namaluvawe vo odnos na is-tovetnata relacija vo 2000 godina, koga be{e ostvaren po-rast od 6,1%.

Porastot na cenite na malo za 5,2% vo 2001 godina vo od-nos na prethodnata godina be{e rezultat na zgolemuvawetona cenite na zemjodelskite proizvodi za 11,2% (poradi po-visokite ceni na zelen~ukot i ovo{jeto), na uslugite za9,0%, industrisko-prehranbenite proizvodi za 5,6%, pijala-cite za 3,6% i neprehranbenite industriski proizvodi za1,1%. Vo sporedba so prethodniot mesec, cenite na malo vodekemvri 2001 godina zabeleàa namaluvawe od 0,2%, koeglavno se dolì na namaleniot indeks vo grupata na nepreh-ranbenite industriski proizvodi od 0,7%, na poniskite ce-ni na naftenite derivati za 1,5% i obuvkite i mebelot za0,5%. Vo odnos na minatogodi{niot dekemvri, maloproda`-nite ceni se povisoki za 1,2%, {to e ponisko vo odnos na is-tovetnata relacija vo 2000 godina, koga porastot iznesuva-{e 10,8%.

CENI


Tekoven mesec / prethoden mesec Kumulativen period za izminatitemeseci / ist period od prethodnata godina

Tekoven mesec / ist mesecprethodna godina

1 0 / 1 1


- indeksi

Ceni na malo I II III IV V VI VII VIII IX X XI XIITekoven mesec / prethoden mesec 99.5 100.4 100.0 100.3 100.5 101.9 98.6 100.4 99.9 99.5 100.4 99.8


Kumulativen period na izminatite

meseci / ist period od prethodnata godina 108.0 107.7 107.6 106.7 104.6 106.9 106.5 106.3 106.2 105.9 105.5 105.2


- indeksi

Tro{oci na `ivot I II III IV V VI VII VIII IX X XI XIITekoven mesec / prethoden mesec 99.7 101.3 100.1 100.9 100.5 102.0 98.3 100.2 99.9 99.8 100.7 100.2


Kumulativen period na izminatite

meseci/ist period od prethodnata godina 104.1 104.4 105.0 104.7 104.6 106.0 106.0 106.0 105.9 105.8 105.7 105.5

10710610510410310210110099989796

Tekoven mesec /prethoden mesec


Kumulativen period na izminatite meseci/ist period od prethodnata godina


I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII

TRO[OCINA @IVOT

CENINA MALO

110

108

106

104

102

100

98

96

94

Tekoven mesec /prethoden mesec


Kumulativen period na izminatite meseci/ist period od prethodnata godina


I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII


Obemot na nadvore{no-trgovskata razmena naRepublika Makedonija vo noemvri 2001 godina be-leì namaluvawe vo odnos na prethodniot mesec.Taka, stokovnata razmena so stranstvo vo noemvriiznesuva{e 256,3 milioni dolari, {to sporedenoso oktomvri pretstavuva namaluvawe od 7,1 milio-ni dolari, odnosno za 2,7%. Od druga strana, na go-di{na osnova (noemvri 2001/noemvri 2000 godina),registrirano e namaluvawe na nadvore{no-trgov-skata razmena za 10,0%.

Izvozot na stoki od Republika Makedonija vonoemvri 2001 godina dostigna 97,9 milioni dolari,pri {to se namali za 4,7 milioni dolari, odnosnoza 4,5% na mese~na osnova. Sporedeno na godi{naosnova, izvozot na makedonski stoki e namalen za7,2 milioni dolari, odnosno za 6,9%.

Vrednosta na uvezenite stoki vo Republika Ma-kedonija vo noemvri 2001 godina iznesuva{e 158,4milioni dolari, {to pretstavuva namaluvawe od2,4 milioni dolari ili 1,5% vo odnos na prethod-niot mesec. Dodeka pak na godi{no nivo (noemvri2001/ noemvri 2000 godina), uvozot beleì pad voiznos od 21,2 milioni dolari, odnosno za 11,8%.

Nepovolnite dvièwa vo nadvore{no-trgovska-ta razmena vo noemvri 2001 godina, deluvaa vo pra-vec na zna~itelno zgolemuvawe na deficitot vostokovnata razmena so stranstvo, pri {to toj dos-tigna iznos od 60,5 milioni dolari. Pritoa, vo od-nos na oktomvri, deficitot se zgolemi za 3,3 mil-ioni dolari, a vo odnos na noemvri 2000 godina, is-tiot zabeleà pad za 14 milioni dolari.

Obemot na stokovnata razmena na Republika Ma-kedonija so stranstvo, kumulativno, vo periodotjanuari-noemvri 2001 godina iznesuva 2.587,7 mi-lioni dolari i e za 16,5% pomal vo odnos na istiotperiod prethodnata godina. Pritoa, izvozot vovkupnata razmena u~estvuva so 41,5%, a uvozot so58,5%. Pokrienosta na uvozot so izvoz e 70,8%, asaldoto na razmenata e negativno i iznesuva 441,7milioni dolari.

Vo periodot januari-noemvri ovaa godina, najgo-lemo u~estvo vo izvozot imaa proizvodite klasir-ani spored materijalot (32,5%), raznite gotoviproizvodi (32,2%), i pijalocite i tutunot (10,4%),a kaj uvozot dominiraa raznite transakcii i nes-pomnata stoka (25,0%), ma{inite i transportniteuredi (16,1%) i mineralnite goriva i maziva(14,2%).

Nabquduvano spored ekonomskata namena na sto-kite, strukturata na stokovnata razmena so stran-stvo vo prvite edinaeset meseci od godinata, e po-dobrena na stranata na izvozot, dodeka struktura-ta na uvozot ostanuva bez zna~itelni promeni.Imeno, na stranata na izvozot se zgolemi relativ-noto u~estvo na stokite so povisok stepen na obra-botka. Taka, izvozot na proizvodi za reprodukcijadostigna 535,3 milioni dolari, odnosno 49,9%, avedna{ potoa sledi izvozot na proizvodi za {iro-ka potro{uva~ka so 509,7 milioni dolari (47,5%).Na stranata na uvozot se zgolemuva u~estvoto nauvozot na proizvodi za reprodukcija (67,6%) zasmetka na uvozot na stoki za {iroka potro{uva~-ka (20,0%) i sredstva za rabota (11,8%).

Analizirano spored proizvodi, vo razgleduvan-iot period, najgolemi prilivi se ostvareni od iz-vozot na toplovalani proizvodi od èlezo (79,9milioni dolari), ènski bluzi i ko{uli (53,9 mi-lioni dolari) i ma{ki ko{uli od pamuk (51,3 mil-ioni dolari). Na stranata na uvozot, dominiraatnaftata i maslata (370,5 milioni dolari), maslataza loèwe (110,5 milioni dolari) i motornite vo-zila (34,6 milioni dolari).

Strukturata na izvozot i uvozot od aspekt nageografskata naso~enost vo prvite edinaeset me-seci od godinata, ne beleì pozna~ajni promeni.Sledstveno, grupacijata na razvieni zemji i pona-tamu e najgolem trgovski partner na RepublikaMakedonija, so u~estvo od 62,3% vo izvozot i51,5% vo uvozot. Pritoa, najgolem del od izvozotna makedonski stoki se ostvaruva vo zemjite ~len-

NADVORE[NO-TRGOVSKA RAZMENA

2001 godina (po meseci) - vo milioni SAD dolari

Nadvore{no - trgovska razmena I - XII 2000 I - XI 2001 I II III IV V VI VII VIII IX X XIVkupen izvoz 1319 1073.0 82.0 98.8 110.8 95.6 88.9 100.6 96.7 92.3 106.3 102.6 97.9

Vkupen uvoz 2085 1514.7 117.6 129.5 150.0 130.5 141.5 137.9 130.6 115.5 126.3 160.8 158.4

Saldo -766 -441.7 -35.6 -30.7 -39.2 -34.9 -52.6 -37.3 -33.9 -23.2 -20.0 -57.1 -60.5

1 2 / 1 3


Vkupen izvoz Vkupen uvoz

Vku

pen

uvoz

Vku

pen

izvo

z

ki na EU (48,3%), a na republikite na porane{naSFRJ otpa|aat 31,3%. Istovremeno, dominira uvo-zot na stoki od zemjite ~lenki na EU (41,9%), po{to sleduvaat zemjite na Centralna i Isto~na Ev-ropa (23,6%) i republikite na porane{na SFRJ(19,4%).

Nabquduvano po oddelni zemji, Germanija i po-natamu e najzna~ajniot trgovski partner na Repub-

lika Makedonija so u~estvo od 15,8% vo vkupnatarazmena (20,4% vo izvozot i 12,6% vo uvozot). Po-toa, sleduva SR Jugoslavija so 15,0% (23,0% kaj iz-vozot i 9,3% kaj uvozot), dodeka Grcija e tretiottrgovski partner na Republika Makedonija sou~estvo od 10,2%. Potoa sleduvaat Italija (6,6%),SAD (5,5%), Rusija (5,5%), Slovenija (4,9%) itn.


Nadvore{niot dolg na Republika Makedonija pret-stavuva konsolidiran dolg kon stranstvo na central-nata dràvna vlast, vonbuxetskite fondovi, javnitepretprijatija, centralnata banka i privatniot sek-tor. So ogled na minornoto u~estvo na kratkoro~niotdolg (58 milioni SAD dolari, sostojba 31.12.2001 god-ina) vo strukturata na vkupniot nadvore{en dolg naRepublika Makedonija, vo prodolènie }e bide anal-iziran edinstveno nadvore{niot dolg vrz osnova nasrednoro~no i dolgoro~no zadolùvawe.

1. Sostojba na dolgotSpored preliminarnite podatoci dobieni od Na-

rodnata banka na Republika Makedonija, nadvore{ni-ot dolg na Republika Makedonija, vrz osnova na dolgo-ro~no i srednoro~no zadolùvawe, na krajot na 2001godina iznesuva{e 1.377 milioni dolari. Vo sporedbaso sostojbata na krajot na minatata godina, nadvore{-niot dolg na zemjata e namalen za 59,4 milioni dolari.

1.1. Struktura na dolgot spored osnoven dol`nik kon stranstvoNa krajot na 2001 godina, spored preliminarnite

podatoci, nadvore{niot dolg na javniot sektor, po

osnov na srednoro~no i dolgoro~no zadolùvawe, iz-nesuva 1.233 milioni dolari, odnosno 89,5%. Pritoa,obvrskite kon stranstvo na Vladata na Republika Ma-kedonija iznesuvaat 1.045 milioni dolari, dodeka ob-vrskite na javnite pretprijatija i Narodnata bankaiznesuvaat 117 i 71 milioni dolari, respektivno. Is-tovremeno, nadvore{niot dolg na privatniot sektoriznesuva 144 milioni dolari, odnosno 10,5% (dolgotna privatniot sektor gi opfa}a obvrskite kon stran-stvo na trgovskite dru{tva i ovlastenite banki vo Re-publika Makedonija).

1.2. Struktura na nadvore{niot dolg po kreditoriNajgolemiot del od nadvore{niot dolg na Republi-

ka Makedonija e kon multilateralnite kreditori(49,8%) i kon komercijalnite kreditori (29,8%). Voramkite na dolgot kon multilateralnite kreditori,Republika Makedonija najve}e £ dolì na Svetskatabanka (IBRD i IDA), odnosno 27,5% od vkupniot dolg,dodeka najgolemiot iznos vo ramkite na komercijalni-

te kreditori se dolì kon komercijalnite banki(19,0% od vkupniot nadvore{en dolg). Pritoa, dokol-ku se izzemat obvrskite kon bilateralnite kreditori(Pariski klub i Londonski klub na kreditori) koi,glavno, pretstavuvaat nasleden dolg od porane{naSFRJ, moè da se konstatira deka najgolemiot del odnadvore{niot dolg e kon Me|unarodnoto zdruènie zarazvoj (IDA), ~ii krediti se davaat pod isklu~itelnokoncesionalni uslovi: bez kamata, so provizija od sa-mo 0,75% na povle~enite sredstva, rok na otplata od35 godini i grejs period od 10 godini.

Orientacijata vo pozajmuvaweto kon multilateral-nite kreditori i reprogramiraweto na obvrskite konPariskiot i Londonskiot klub na kreditori pridone-soa za relativno povolna ro~na struktura na nadvo-re{niot dolg na Republika Makedonija. Imeno, najgo-lemo u~estvo, okolu dve tretini od dolgot, imaat kre-ditite so rok na dospeanost nad 10 godini, potoa doa-|aat kreditite so rok na otplata od 6 do 10 godini, a nakrajot kreditnite obvrski so rok na dostasuvawe me|u1 i 5 godini.

I pokraj vlo{enata politi~ko-bezbednosna sostoj-ba, Vladata na Republika Makedonija i doma{niteekonomski subjekti redovno i navremeno gi servisir-

aa dospeanite obvrski kon stranstvo. Taka, zaklu~noso 30 septemvri 2001 godina, Republika Makedonija poosnov na dospeani obvrski za kamata i glavnicaisplati vkupno 172,5 milioni SAD dolari, od koi 53,2milioni SAD dolari po osnov na kamata i 119,3 mil-ioni SAD dolari po osnov na glavnica.

Sporedeno so izminatata godina, zaklu~no so31.12.2000 godina, kon stranskite kreditori po osnovna srednoro~en i dolgoro~en dolg se izvr{eni pla}a-

NADVORE[EN DOLG

I pokraj vlo{enata politi~ko-bezbednosna sostojba, Vladatana Republika Makedonija i doma{nite ekonomski subjekti

redovno i navremeno gi servisiraa dospeanite obvrski konstranstvo

Nadvore{en dolg na Republika Makedonija po dol`nici(kraj na 2001 godina)

Privatensektor10,5%

Javensektor89,5%

Struktura na nadvore{niot (srednoro~en i dolgoro~en) dolg po kreditori,kraj na 2001 godina

Komercijalnikreditori

29.8%

Bilateralnikreditori

20.4%

IFAD0.3% EU

3.2%EUROFIMA

1.0%Sovet naEvropa0.4%

EBRD4.4%

EIB5.4%

IFC2.4%

IBRD/IDA27.5%

IMF5.2%

1 4 / 1 5

wa vo vkupen iznos od 165,1 milioni dolari, i toa ot-plata na glavnina na dolgot vo 111,3 milioni SAD do-lari i otplata na kamata vo iznos od 53,77 milioniSAD dolari.

2. Stepen na nadvore{na zadolènostStepenot na nadvore{na zadolènost na Republika

Makedonija, izrazen preku u~estvoto na nadvore{niot

dolg vo odnos na BDP, na 31.12.2001 godina dostignanivo od 40,0%. Vo sporedba so sostojbata na dolgot nakrajot na 2000 godina, koga nadvore{niot dolg kakoprocent od BDP iznesuva{e 40,2%, nadvore{nata za-dolènost e namalena za 0,2 procentni poeni. Vredno

e da se napomene deka dokolku vo tekot na 2001 godinane be{e ostvarena negativna stapka na rast na BDP,drasti~no namalenoto zadolùvawe i redovnoto inepre~eno servisirawe na obvrskite kon stranstvo votekot na godinata }e rezultiraa vo zna~itelno nama-luvawe na u~estvoto na nadvore{niot dolg vo odnos naBDP. Taka na primer, pod pretpostavka deka BDP vo2001 godina bi ostanal na nivoto od 2000 godina (3.568milioni SAD dolari, po tekoven kurs), nadvore{niotdolg na zemjata kon stranstvo bi iznesuval 38,6% odBDP.

Nabquduvano po godini, najgolemiot porast na nad-vore{niot dolg (kako % od BDP) e ostvaren vo perio-dot od 1996 do 1998 godina i toa vo iznos od 51,0%. Vrzosnova na analizata na strukturata na dolgot, moè dase zaklu~i deka ova delumno se dolì na vklu~uvawetona prevzemenite obvrski za servisirawe kon London-skiot i Pariskiot klub vo evidencijata na Narodnatabanka na Republika Makedonija, a delumno na finan-

siskata nedisciplina i neodgovorniot odnos kon za-dolùvaweto. Edinstvenata pri~ina za skromniot po-rast na stepenot na zadolènost vo periodot 1998-2000godina e namaluvaweto na dolarskata vrednost naBDP, kako rezultat na visokata aprecijacija na dola-rot vo odnos na denarot (za 16% vo sporedba so 1999 go-dina i za 21% vo sporedba so 1998 godina). Imeno izra-zeno po tekoven kurs, BDP na Republika Makedonijaza 2000 godina iznesuva 3.568 milioni dolari, dodekapo konstanten kurs od 1998 godina, BDP za 2000 godinadostignuva 3.978 milioni SAD dolari. Spored toa, do-kolku BDP za 2000 godina se izrazi po vrednosta na de-narot vo odnos na dolarot za 1998 godina, stapkata nazadolènost vo 2000 godina iznesuva 37,2%, {to e re-alno, imaj}i go predvid nominalniot i realniot po-rast na BDP vo 2000 godina pri re~isi nepromenetonivo na nadvore{en dolg.

Inaku, spored me|unarodno prifatenite standardiza ocenka na dol`ni~kata pozicija, Republika Make-donija se vbrojuva vo grupata na sredno, odnosnoumereno zadolèni zemji. Dokolku se sporedi stepe-not na nadvore{na zadolènost na Republika Makedo-nija so soodvetniot indikator vo drugite zemji votranzicija na krajot na 2001 godina, moè da se zaklu-~i deka postojnoto nivo na nadvore{niot dolg vo od-nos na BDP e vo sosema zadovolitelni granici, odnos-no ne e visoko za edna zemja vo tranzicija.

1996 1997 1998 1999 2000 2001

Nadvore{en dolg

(vo milioni SAD dolari) 1.123 1.141 1.380 1.438 1.436 1.377

Srednoro~en i dolgoro~en nadvore{en dolg

(% od BDP) 25,5 30,6 38,5 39,1 40,2 40,0

Stepen na nadvore{na zadolènost (% od BDP)

Orientacijata vo pozajmuvaweto kon multilateralnitekreditori i reprogramiraweto na obvrskite kon Pariskiot iLondonskiot klub na kreditori pridonesoa za relativnopovolna ro~na struktura na nadvore{niot dolg na RepublikaMakedonija

Dokolku se sporedi stepenot na nadvore{na zadolènost naRepublika Makedonija so soodvetniot indikator vo drugitezemji vo tranzicija na krajot na 2001 godina, moè da sezaklu~i deka postojnoto nivo na nadvore{niot dolg vo odnos naBDP e vo sosema zadovolitelni granici, odnosno ne e visoko zaedna zemja vo tranzicija

Belorusija

Azerbejxan

Romanija

Albanija

Ukraina

Slovenija

Makedonija

ê{ka

Polska

Litvanija

Ermenija

Gruzija

Slova~ka

Hrvatska

Bosna i Hercegovina

Estonija

Latvija

Ungarija

Rusija

Kazakstan

Uzbekistan

Turkmenistan

Bugarija

Moldavija

Taxikistan

Kirgistan

SR Jugoslavija

(Izvor: Transition Report 2001, EBRD).

Nadvore{niot dolg vo zemjite vo tranzicija(% od BDP, kraj na 2001 godina)


(vo milioni SAD $ na krajot na periodot)

1996 1996 1997 1998 1999 2000 31.03.2001 30.06.2001 30.09.2001 31.12.20013)

Vkupno: Srednoro~en

i kratkoro~en dolg1 1,062 1,123 1,141 1,380 1,438 1,436 1,417 1,382 1,413 1,377

Multilateralni kreditori 399 468 490 687 714 715 703 670 704 686

IMF 69 80 103 114 113 82 75 73 74 71

IBRD / IDA 178 206 237 296 339 373 360 362 380 378

IFC 5 2 0 56 57 57 56 37 39 33

EIB 82 76 37 54 68 67 70 67 78 75

EBRD 15 69 83 90 72 72 74 65 65 61

EUROFIMA 40 29 25 23 17 17 14 14 14 14

Sovet na Evropa 10 6 5 5 5 7 6 6 6 6

EU 48 41 37 44 42 46 44

IFAD 1 2 3 3 4 4 4

Bilateralni kreditori2 412 402 377 289 317 316 308 305 292 281

Komercijalni kreditori 251 253 274 404 407 405 406 406 416 410

Komercijalni banki 229 229 241 243 250 253 258 258 262 262

Drugi 22 24 33 161 157 152 148 148 155 148

Vkupno, bez MMF 993 1,043 1,038 1,266 1,325 1,355 1,341 1,309 1,339 1,306

Kratkoro~en dolg 60 55 52 33 47 50 58

Srednoro~en i dolgoro~en dolg (kako % od vkupno)

Multilateralni kreditori 37.6 41.7 42.9 49.8 49.7 49.8 49.6 48.5 49.9 49.8

Bilateralni kreditori 38.8 35.8 33.0 20.9 22.0 22.0 21.8 22.1 20.7 20.4

Komercijalni kreditori 23.6 22.5 24.0 29.3 28.3 28.2 28.6 29.4 29.5 29.8

Nadvore{en dolg

(kako % od BDP) 26.0 28.0 34.0 38.0 42.0 44.0

1 Samo srednoro~en i dolgoro~en dolg.2 Vklu~uvaj}i go i dolgot garantiran ili osiguren samo od Vladata ili dr`avnite agencii.3 Preliminarni podatoci.

Nadvore{en dolg na Republika Makedonija po kreditori

Izvor: Narodna banka na Republika Makedonija

1 6 / 1 7

Vkupnite prihodi na centralniot buxet na Republi-ka Makedonija vo periodot januari-dekemvri 2001 godi-na dostignaa nivo od 63.110 milioni denari, {to e naednakvo nivo so naplatenite buxetski prihodi vo mina-tata godina (63.097 milioni denari). Imaj}i ja predviderozijata na dano~nata baza, kako posledica na nega-tivnoto vlijanie na teroristi~kite napadi vrz vkupna-ta ekonomska aktivnost vo zemjata vo pogolemiot del od2001 godina, moè da se zaklu~i deka e izvr{ena uspe{-na fiskalna konsolidacija. Imeno, so cel da se osiguradeka raspolo`livite resursi }e bidat dovolni za nep-re~eno izvr{uvawe na funkciite na dràvata i odlu~-no sproveduvawe na reformite, bea odloèni merkiteza namaluvawe na prihodite planirani za juni, a na 1 ju-li 2001 godina be{e voveden i noviot danok na finan-siski transakcii. Pokraj fiskalniot aspekt, odnosnopotrebata da se sozdade prostor za dopolnitelnite tro-{oci povrzani so krizata, celta na voveduvaweto na da-nokot na finansiski transakcii be{e da se obezbedisilna poddr{ka na monetarnata politika, odnosno dase izbegne pogolemo koristewe na depozitite na Buxe-tot kaj centralnata banka so {to bi se zgolemila i po-baruva~kata za devizi. Osven toa, vo poslednite meseciod 2001 godina naplatata na buxetskite prihodi be{ezna~itelno podobrena, pred s¢, kako rezultat na prviteznaci na zakrepnuvawe na makedonskata ekonomija. Is-tovremeno, toa pretstavuva solidna osnova na o~ekuva-wata za zaìvuvawe na ekonomskata aktivnost vo na-rednata godina i podobruvawe na naplatata na buxet-skite prihodi.

Strukturno nabquduvano, dano~nite prihodi imaadominantno u~estvo vo vkupnite prihodi na centralni-ot buxet pri {to se naplateni 47.566 milioni denari,odnosno 75,4%. Vo ostanatata ~etvrtina od vkupnitebuxetski prihodi, 12,5 procentni poeni otpa|aat naprihodite od privatizacija, 5,4 procentni poeni na ne-dano~nite prihodi, dodeka u~estvoto na kapitalniteprihodi, transferite i donacii, kako i zadolùvawetovo stranstvo e marginalno.

Dano~ni prihodi

Personalen danok na dohodOd vkupno planiranite prihodi so Rebalansot na

Buxetot na Republika Makedonija za 2001 godina po os-nov na personalen danok na dohod vo iznos od 7.191 mil-ioni denari, vo periodot januari - dekemvri 2001 godi-na se ostvareni 7.248 milioni denari ili 100,8%, {tozna~i deka realiziranite prihodi od personalniot da-nok na dohod vo 2001 godina se pogolemi za 0,8% od pla-niranite. Sporedeno so minatata godina, ostvareno eizvesno namaluvawe na prihodite koe be{e sosema o~e-kuvano, so ogled na izmenite na Zakonot za personalendanok od dohod napraveni vo fevruari ovaa godina, sokoi se izvr{i redukcija na dano~nite stapki. Imeno,dotoga{nite tri dano~ni stapki po koi se presmetu-

va{e personalniot danok na dohod od 23%, 27% i 35%se zamenija so samo dve stapki od 15% i 18%, {to dove-de do zna~ajno namaluvawe na tro{ocite na rabotewena firmite, podobruvawe na konkurentnosta i zgolemu-vawe na ekonomskata aktivnost. Vo strukturata na pri-hodite, voobi~aeno, najgolem del se ostvareni od dano-kot od plati i drugi li~ni primawa od raboten odnos itoa 77,9%, potoa od danok na primawa ostvareni po os-nov na dogovor za povremeno ili privremeno vr{ewe nauslugi na pravni i fizi~ki lica (9,1%), od kazni za ne-pla}awe na personalen danok od dohod (5,1%), kako i oddanok od avtorski prava i prava od industriska sop-stvenost (1,7%). U~estvoto na prihodite po drugite os-novi vo strukturata na personalniot danok na dohod emarginalno.

Danok na dobivka Od danokot na dobivka, vo fiskalnata 2001 godina se

realizirani 3.007 milioni denari, ili 101,1% od vkup-no planiranite prihodi po ovoj osnov so rebalansot naBuxetot na Republika Makedonija za 2001 godina, {tozna~i deka i kaj ovoj danok, ostvarenite prihodi se po-golemi od planiranite. Istovremeno, prihodite od da-nokot na dobivka beleàt zgolemuvawe i vo odnos naminatata godina za 7,7% ili 214 milioni denari. Vostrukturata na prihodite po osnov na danokot na dobiv-ka preovladuvaat prihodite od danokot na dobivka odpravni lica so op{testven kapital i od danok na dobiv-ka od pravni lica so privaten kapital i toa so 44,8% i54,9%, respektivno, dodeka danokot na dobivka od fi-zi~ki lica koi vr{at registrirana dejnost ima nezna-~itelno u~estvo od 0,3% kako rezultat na pla}awata nastarite obvrski na obvrznicite po ovoj osnov.

Danok na dodadena vrednostDanocite na potro{uva~kata (DDV i akcizite), i po-

natamu zazemaat najzna~ajno mesto vo strukturata navkupnite dano~ni prihodi, na koi otpa|aat duri 58,5%.Pritoa, vo periodot januari-dekemvri 2001 godina, oddanokot na dodadena vrednost se ostvareni vkupno17.132 milioni denari ili 93,9% od planiranite.

Dokolku se pogledne mese~nata dinamika na realizi-ranite prihodi od DDV vo 2001 godina, evidentno e na-maluvawe na prihodite vo odnos na planiranite vo pe-riodot april-septemvri. Pri~inata za ova leì vofaktot {to danokot na dodadena vrednost, kako potro-{uva~ki danok e vo direktna korelacija so odnesuvawe-to na potro{uva~ite. Ottuka, naru{enata bezbednosnasostojba vo spomenatiot period ima{e svoe negativnovlijanie vrz doma{nata potro{uva~ka i uvozot. Sonormalizirawe na sostojbata, naplatata na prihoditeod DDV postepeno se zgolemuva{e, pri {to ve}e vo pos-ledniot kvartal ostvareniot iznos gi nadmina o~ekuva-wata. Istovremeno, naplateniot DDV pri uvoz na dob-ra vo zemjata vo mesec dekemvri 2001 godina e vo iznosod 1.619 milioni denari, {to pretstavuva zgolemuvawe

BUXETSKI PRIHODI


od 15,6% vo odnos na prethodniot mesec, dodeka spore-deno so ovogodi{niot prosek od 1.155 milioni denari,prihodite se povisoki za 40,2%, {to e samo u{te ednapotvrda na konstatacijata za zaìvuvawe na ekonomska-ta aktivnost vo zemjata.

Inaku, vo dekemvri e izvr{en povrat na DDV vo iz-nos od 535 milioni denari, {to pretstavuva zgolemuva-we od 30,5% vo odnos na prethodniot mesec. Prose~ni-ot povrat na DDV vo periodot januari-dekemvri 2001iznesuva 505 milioni denari, {to e re~isi identi~nona minatogodi{niot prosek.

AkciziVo tekot na 2001 godina, od akcizite se naplateni

10.680 milioni denari, ili 89,0% od vkupno planira-nite prihodi po ovoj osnov. Sporedeno so istiot peri-od minatata godina, prihodite od akcizi beleàt na-maluvawe od 13,0%. Vakvoto otstapuvawe se dolì,pred s¢, na neostvaruvawe na planiranite prihodi odakcizi od nafteni derivati, potoa od alkoholni pija-laci i od patni~kite avtomobili. Sepak, so svoeto dvo-tretinsko u~estvo vo strukturata na vkupnite akcizniprihodi, prihodite od akcizi od nafteni derivati ima-at najgolemo vlijanie vrz visinata i dvièweto navkupnite akcizni prihodi i se osnovnite pri~initeliza neostvaruvaweto na planiranite sredstva. Vo krajnalinija, namaluvaweto na prihodite e rezultat na nama-lenata potro{uva~ka na naftenite derivati predizvi-kana od politi~ko - bezbednosnata sostojba vo Republi-ka Makedonija vo izminatite meseci, kako i poznatiotnedostatok na nafteni derivati vo tekot na nekolkutemeseci od 2001 godina, koj be{e nadminat vo sredinatana avgust. Od druga strana, zgolemenata potro{uva~ka-ta na nafteni derivati evidentirana vo poslednite ne-kolku meseci, koja direktno rezultira{e vo zgolemenivkupni akcizni prihodi, go potvrduva faktot deka oviesostojbi se nadminati, pri {to potro{uva~kata, a vokorelacija so nea i prihodite po ovoj osnov se vra}aatvo ramkite na normalnite. Pritoa, uplatenata akcizapo oddelnite nafteni derivati pokaùva deka priho-dite po ovoj osnov se ostvaruvaat glavno od benzinite -so strukturno u~estvo od 46,6%, potoa dizel gorivataso 28,1% i derivatite od uvoz so 24%.

Prihodite od akcizi, kako vo odnos na planiranite,taka i vo odnos na minatogodi{nite, beleàt zgolemu-vawe edinstveno kaj tutunskite prerabotki. Taka, voperiodot januari - dekemvri 2001 godina od tutunskiteprerabotki se realizirani 2.173 milioni denari ili108,0%, {to pretstavuva zgolemuvawe na ostvareniteprihodite od 8% nad planiranite. Sporedeno so mina-tata godina, prihodite se zgolemeni za 298 milioni de-nari ili 15,9%. Pritoa, raduva faktot {to od doma{-no proizvodstvo se ostvareni 2.018 milioni denari ili93%, dodeka od uvoz se ostvareni 154 milioni denari,odnosno 7% od prihodite od akcizi od tutunski prera-botki. Vakviot soodnos minatata godina iznesuva{e

86,5% od doma{no proizvodstvo i 13,5% od uvoz, {toupatuva na zgolemeno u~estvo na tutunskite prerabotkiod doma{no proizvodstvo vo 2001 godina.

Najgolem pad vo realizacijata na planiranite priho-di od akcizi e zabeleàn kaj alkoholnite pijalaci. Ta-ka, od akcizi od alkoholni pijalaci vo tekot na 2001godina se naplateni 998 milioni denari, ili 77,4% odplaniranite prihodi po ovoj osnov. Namaluvaweto naprihodite vo najgolem del se dolì na redistributiv-nite efekti vo potro{uva~kata predizvikani od poli-ti~ko - bezbednosna sostojba vo zemjata. Pritoa, odvkupno ostvarenite prihodi od akcizi od alkoholni pi-jalaci vo periodot januari - dekemvri 2001 godina, naakciza od pivo otpa|aat 85% ili 849 milioni denari,dodeka 15% ili 149 milioni denari se ostvareni od ak-ciza od drugi alkoholni pijalaci.

Kaj patni~kite avtomobili, vo razgleduvaniot pe-riod se realizirani 451 milion denari ili 85,3% odplaniranite. Pri~inata za vaka niskite prihodi leìvo dvojno pomaliot broj na prodadeni avtomobili vo te-kot na 2001 godina, sporedeno so prose~niot broj od11.000 prodadeni avtomobili godi{no vo periodot1995-2000 godina. Drasti~no namalenata proda`ba e re-zultat na visokoto dano~no optovaruvawe na patni~ki-te avtomobili koe nastana so voveduvaweto na danokotna dodadena vrednost, a koe kumulativno iznesuva{e od68% kaj niskolitra`nite avtomobili, do 126% kaj pat-ni~kite avtomobili so zafatnina na motorot nad 2.000sm3. Me|utoa, so usvojuvaweto na Zakonot za izmenuvawei dopolnuvawe na Zakonot za akcizite, propi{ana e ak-cizna stapka od 7,5% za site patni~ki avtomobili bezogled na rabotnata zafatnina na motorot, so {to seovozmoì namaluvawe na vkupnoto dano~no optovaru-vawe od 68% na 40% kaj niskolitra`nite, odnosno od126% na 40% kaj visokolitra`nite avtomobili. Naovoj na~in, vkupnoto dano~no optovaruvawe na patni~-kite avtomobili se doveduva na isto nivo kako i predvoveduvaweto na DDV. O~ekuvawata se deka vakvoto ra-dikalno namaluvawe na akciznite stapki }e pridoneseza zgolemuvawe na proda`bata na patni~kite avtomo-bili, {to od svoja strana }e ima pozitivno vlijanie vrzprihodite od carini i DDV.

Danok od me|unarodna trgovija i transakciiOd danokot od me|unarodna trgovija i transakcii, od-

nosno od carinite i drugite uvozni dava~ki, vo razgle-duvaniot period se naplateni 6.112 milioni denari,ili 81,5% od planiranite. Pri~inite koi dovedoa dovakvata diskrepanca me|u realiziranite i planiraniteprihodi treba da se baraat vo: 1/ posledicite od bezbed-nosnata kriza vo zemjata, koi dovedoa do drasti~no na-maluvawe na uvozot vo zemjata; 2/ namaluvawe na ponde-riranata carinska stapka; i 3/ efektuirawe na nekoiod spogodbite za slobodna trgovija. Tuka pred s¢, semisli na dogovorite so: Hrvatska, Slovenija, Jugosla-vija, Bugarija, Ukraina, Turcija, zemjite ~lenki na EF-

1 8 / 1 9

TA i Spogodbata za stabilizacija i asocijacija so EU,a vo tie ramki i Spogodbata za trgovija.

Inaku, strukturata na prihodite od danokot na me|u-narodna trgovija i transakcii ja so~inuvaat: carinski-te prihodi so u~estvo od 78%, prihodite od 1% carins-ka evidencija so 13,5%, prelevmanite so 5,7% i drugicarinski prihodi so 2,8%.

Danok na finansiski transakciiDanokot na finansiski transakcii inicijalno be{e

voveden na 1 juli 2001 godina so cel da se sozdade pros-tor za dopolnitelnite tro{oci povrzani so krizata ida se obezbedi poddr{ka na monetarnata politika. Voizminatiot {estmese~en period po osnov na ovoj danokse naplateni 3.111 milioni denari, ili 135,4% vo odnosna planot. Povisokiot priliv se dolì na porelaksi-ranata sostojba vo ekonomijata vo poslednite meseci od2001 godina, koja dovede do zgolemuvawe na obemot nafinansiskite transakcii po site osnovi na dano~niteobvrznici, a delumno i na ograni~enata mo} pri proek-tiraweto, bidej}i ne se raspolaga{e so serija na isto-riski podatoci. Imaj}i go predvid prose~noto mese~noostvaruvawe vo tekot na 2001 godina od danokot na fi-nansiski transakcii vo iznos od 518 milioni denari,moè da se konstatira deka prihodite od ovoj danok vogolema mera pomognaa da se namali pritisokot vrz fis-kalnata pozicija.

Nedano~ni prihodiVo tekot na minatata godina nedano~nite prihodi se

realizirani vo iznos od 3.401 milioni denari, {topretstavuva 88,5% od planiranite, ili 5,4% od vkupni-te prihodi na centralniot buxet za 2001 godina. Struk-turno nabquduvano, najgolem priliv na sredstva e ost-varen od prihodite od javni finansiski i nefinansis-ki institucii (kamati, Agencija za sanacija na banki i

sli~no), od taksi i nadomestoci (pari~ni kazni i suds-ki i administrativni taksi), kako i prihodi od drugivladini uslugi.

Kapitalni prihodiKapitalnite prihodi, isklu~uvaj}i gi prihodite od

privatizacijata, koi spored metodologijata na MMFimaat tretman na priliv za finansirawe na buxetski-ot deficit, vo minatata godina iznesuvaa 462 milionidenari. Najgolemiot del od niv e ostvaren so proda`bana kapitalni sredstva (95,1%), a preostanatite sredst-va se od proda`ba na zemji{te i nematerijalni vloù-vawa.

Transferi i donaciiI pokraj silniot pritisok vrz fiskalnata pozicija,

prilivite vo centralniot buxet po osnov na transferii donacii bea mo{ne skromni (415 milioni denari), anositelite na fiskalnata politika bea prinudeni dase potprat, glavno, na doma{nite izvori na sredstva.Vo ramkite na ovoj iznos, najgolemiot priliv be{e poosnov na vtorata tran{a od grantot na Evropskata uni-ja namenet za begalcite.

Prihodi od privatizacijaVo tekot na 2001 godina od Agencijata na Republika

Makedonija za privatizacija bea transferirani sred-stva vo centralniot buxet vo iznos od 840 milioni de-nari. Isto taka, so Rebalansot na Buxetot za 2001 godi-na be{e opfaten i delot od prihodite od privatizaci-ja na Telekomot, koj vo tekot na 2001 godina be{e isko-risten za finansirawe na prioritetnite investicioniproekti, na del od dopolnitelnite tro{oci povrzaniso krizata i za isplata na 8% razlika vo penziite, {tospored Odlukata na Ustavniot sud na Republika Make-donija pretstavuva dolg na dràvata. Zaedno so priho-dite od koncesijata za vtor mobilen operator, vkupni-te prihodi od privatizacija vo 2001 godina iznesuvaa8.834 milioni denari.

Zadolùvawe vo stranstvoPo osnov na zadolùvaweto vo stranstvo, odnosno za-

dolùvaweto kaj me|unarodnite razvojni agencii, voperiodot januari-dekemvri se evidentirani 763 milio-ni denari. Vo ramkite na ovoj iznos, 607 milioni dena-ri se povle~eni vo fevruari 2001 godina, kako prvatran{a od Kreditot na Evropskata unija namenet zamakrofinansiska poddr{ka, dodeka vo dekemvri 2001godina e evidentiran priliv na 156 milioni denari poosnov na Kreditot za itna ekonomska obnova od Svet-skata banka (Emergency Economy Recovery Credit - EERC),kako poddr{ka na buxetot.

Struktura na prihodite na centralniot buxet(2001 godina)

Prihodi odsukcesijata

2.6%

Dano~ni prihodi 75.4%

Nedano~niprihodi

5.4%

Kapitalniprihodi

0.7%

Transferi i donacii

0.7%

Prihodi od privatizacijata

14.0%Zadolùvawevo stranstvo

1.2%


PRI

HOD

I N

A C

ENTR

AL

NI

OT

BUX

ET N

A R

EPUB

LI

KA

MA

KED

ON

IJA

(20

00 i

200

1 go

dina

)(v

o m

ilio

ni d

enar

i)O

stva

reno

vo

Reba

lans

Ostv

aren

o vo

Ost

vare

ni p

riho

di p

o me

seci

Vid

na p

riho

diJa

nuar

i-De

kemv

riBu

xet

Janu

ari-

Deke

m.Ja

nuar

iF

evru

ari

Mar

tAp

ril

Maj

Juni

Juli

Avgu

stSe

ptem

vri

Okt

omvr

iNo

emvr

iDe

kemv

ri

2000

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

12

34

56

78

910

1112

1314

1516

BI

LA

NS

NA

PRI

HOD

ITE

63,0

97

75,8

42

63,1

104,

508

4,

156

5,

139

4,02

14,

833

6,81

94,

718

4,89

34,

332

6,43

45,

121

8,14

6I

ZVO

RNI

PRI

HOD

I56

,760

54,2

92

50,9

674,

446

3,

504

4,

704

3,

738

3,

828

3,

311

4,

310

3,

577

3,

945

5,36

34,

916

5,32

5D

AN

O^N

I P

RIHO

DI

51,1

20

50,4

84

47,5

664,

261

3,

256

4,

091

3,

463

3,

310

3,

059

4,

016

3,

405

3,

739

5,17

34,

691

5,10

2D

anok

od

doho

d, o

d do

bivk

a i

od k

apit

alni

dob

ivki

13,5

86

10,1

66

10,2

5692

6

890

1,

041

76

8

745

80

2

756

74

6

728

954

889

1,00

9P

erso

nale

n da

nok

od d

ohod

10,7

93

7,19

1

7,24

871

5

575

58

3

587

55

8

591

55

1

559

52

161

363

176

4D

anok

od

dobi

vka

2,79

3

2,97

5

3,00

721

1

315

45

8

182

18

8

211

20

5

187

20

734

125

724

5D

oma{

ni d

anoc

i na

sto

ki i

usl

ugi

29,7

33

30,2

51

27,8

122,

900

1,

859

2,

544

2,

362

1,

906

1,

602

2,

401

1,

821

2,

111

2,97

62,

614

2,71

7D

anok

na

prom

et i

DD

V (o

d 1.

04.2

000)

17,4

52

18,2

51

17,1

322,

252

1,

042

1,

585

1,

298

1,

056

65

5

1,38

3

1,14

8

1,22

52,

080

1,64

41,

765

Akc

izi

12,2

81

12,0

00

10,6

8164

7

817

96

0

1,06

4

850

94

7

1,01

9

673

88

689

697

095

2D

anok

od

me|

unar

odna

trg

ovij

a i

tran

sakc

ii (c

arin

i i

dava

~ki)

7,73

3

7,50

0

6,11

242

4

457

50

0

289

65

5

649

36

4

387

42

964

160

471

3Uv

ozni

dav

a~ki

6,04

0

5,90

0

4,82

133

8

361

36

5

215

50

9

528

29

1

290

33

852

649

057

0D

rugi

uvo

zni

dava

~ki

i ta

ksi

1,69

3

1,60

0

1,29

086

96

13

5

74

146

12

1

72

97

9111

511

414

3D

rugi

dan

oci

63

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

00

00

Dru

gi d

anoc

i ko

i ne

se

klas

ific

iran

i na

dru

go m

esto

63

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

00

00

Dan

oci

od s

peci

fi~

ni u

slug

i5

1

1

0

0

0

0

0

0

0

0

00

00

Kom

unal

ni d

anoc

i5

10

1

1

0

0

0

0

0

0

0

0

00

0Ta

ksi

za k

oris

tew

e il

i do

zvol

i za

vr{

ewe

na d

ejno

st0

260

27

4

11

50

6

44

3

6

17

2

1858

3723

Doz

voli

za

vr{

ewe

dejn

ost

024

6

257

10

48

4

43

2

5

15

0

17

5635

22Ta

ksa

za m

otor

ni v

ozil

a0

14

18

1

2

2

1

1

1

2

2

1

22

1D

anok

na

fin

ansi

ski

tran

sakc

ii-

2,29

7

3,11

1-

--

--

-47

7

449

45

354

454

864

0N

EDA

NO

^NI

PRI

HOD

I3,

023

3,80

8

3,40

118

5

248

61

3

275

51

8

252

29

4

172

20

619

122

522

3P

retp

riem

a~ki

pri

hod

i pr

ihod

od

imot

1,13

32,

063

1,

822

84

124

39

5

152

38

1

126

16

7

87

100

6193

53P

rof

it o

d do

poln

itel

ni a

ktiv

nost

i na

Vla

dini

ins

titu

cii

15

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

00

00

Pri

hodi

od

javn

i f

inan

sisk

i i

nef

inan

sisk

i in

stit

ucii

697

1,

976

1,

095

52

70

320

67

29

6

54

96

17

4718

3820

Dru

gi p

riho

di o

d im

ot42

1

87

727

33

54

75

85

85

72

71

69

5343

5533

Taks

i i

nado

mes

toci

1,21

6

1,20

0

1,09

570

69

10

9

92

89

90

91

58

7991

9412

7P

ari~

ni k

azni

170

15

0

144

17

5

8

9

8

8

14

4

7

1111

42S

udsk

i ta

ksi

495

50

0

448

17

32

48

40

40

38

36

23

39

4346

46A

dmin

istr

ativ

ni t

aksi

551

55

0

468

35

32

53

43

41

44

42

31

34

3737

39D

rugi

Vla

dini

usl

ugi

325

50

0

486

28

47

10

5

27

47

33

38

26

2937

3237

Dru

gi n

edan

o~ni

pri

hodi

349

45

31

3

8

3

3

2

2

-2

1

-2

25

6K

AP

ITA

LN

I P

RIHO

DI

2,61

7

10,0

42

460

62

33

32

27

29

31

21

25

3241

4978

Pro

da`

ba n

a ka

pita

lni

sred

stva

2,61

7

10,0

27

439

60

31

31

27

28

30

20

1930

3948

76Pr

oda`

ba n

a ze

mji{

te i

nem

ater

ijal

ni v

lo`

uvaw

a0

15

24

2

3

1

0

1

1

1

6

23

12

TRA

NS

FER

I I

DO

NA

CI

I4,

155

6,

897

41

5

0

12

0

0

78

310

9

0

0

02

4Tr

ansf

eri

od d

rugi

niv

oa n

a vl

ast

717

5,

872

0

0

0

0

0

0

0

0

0

0

00

0D

onac

ii o

d st

rans

tvo

3,43

8

1,02

5

415

0

12

0

0

78

31

0

9

0

00

24

Op{

ti i

tek

ovni

don

acii

3,43

8

1,02

5

415

0

12

0

0

78

31

0

9

0

00

24

PRI

HOD

I O

D P

RIV

ATI

ZAC

IJA

I K

ON

CES

IJA

-8,

231

8,83

4-

-40

325

589

71,

498

378

1,29

134

51,

030

154

2,58

3P

RIHO

DI

OD

SUK

CES

IJA

-1,

669

1,66

9-

--

--

1,66

9-

--

--

-ZA

DO

L@

UVA

WE

VO

STR

AN

STV

O2,

182

4,

611

763

0

607

0

0

0

0

0

0

0

00

156

Me|

unar

odni

raz

vojn

i ag

enci

i2,

182

4,

611

763

0

60

7

0

0

0

0

0

0

00

015

6

2 0 / 2 1

Poradi vlo{enata politi~ko-bezbednosna sostojba,vo tekot na minatata godina na nekolku pati be{e izvr-{eno redizajnirawe na osnovnite makroekonomskipretpostavki i na ekonomskata, monetarnata i fiskal-nata politika za 2001 godina. Pritoa, Vladata na RMcvrsto opstoi na osnovnite opredelbi za odrùvawe namakroekonomskata stabilnost na zemjata. Vrz osnova narevidiranite fiskalni proekcii, Ministerstvoto zafinansii go izgotvi Rebalansot na Buxetot na Repub-lika Makedonija za 2001 godina, vo koj bea vgradeni: a)revidiranite makroekonomski pretpostavki; b) redov-noto finansirawe na funkciite i obvrskite na drà-vata; v) dopolnitelnite tro{oci svrzani so krizata; g)merkite za nadminuvawe na posledicite od prolongi-raweto na reformite; d) investicionite proekti fi-nansirani so sredstva od privatizacijata na Teleko-mot; |) mo`nostite za za{tedi; e) finansirawe na de-ficitot i poddr{ka na monetarnata politika. Vovkupno planiranite rashodi vo originalniot Buxetot

za 2001 godina, 4,71 milijardi denari se odnesuvaa nat.n. neidentifikuvani merki,1 stavka koja vsu{nost nepretstavuva{e planiran tro{ok, tuku prostor za pona-tamo{no namaluvawe na danocite i finansirawe namerki za namaluvawe na siroma{tijata vo vtorata polo-vina od godinata. Me|utoa, poradi zgolemenite tro{o-ci od bezbednosen karakter i potrebata od maksimalno{tedewe, racionalizacija i namaluvawe na tro{ocitevo poziciite od diskrecionen karakter, planiranitetro{oci za ponatamo{no namaluvawe na danocite i zafinansirawe na merki za namaluvawe na siroma{tijatabea `rtvuvani.

Iako vkupno planiranite buxetski rashodi so Reba-lansot za 2001 godina iznesuvaa 75.842 milioni denari,Vladata na RM napravi napori za dopolnitelna racio-nalizacija na buxetskata potro{uva~ka pri {to,spored preliminarnite podatoci, se isplateni 68.885milioni denari, odnosno 90,8% vo odnos na planot.Za{tedite se napraveni vo poziciite koi imaat dis-krecionen karakter, pri toa strogo vodej}i smetka dane se naru{i redovnoto funkcionirawe na dràvata.

TEKOVNI RASHODI

Tekovnite rashodi na centralniot buxet vo 2001 go-dina iznesuvaa 57.944 milioni denari, {to e za 34,2%pove}e vo odnos na istiot period minatata godina.Strukturno nabquduvano, najgolemiot del od niv setro{oci za stoki i uslugi (29,0%), po {to sleduvaat te-kovnite transferi od centralniot buxet (25,2%) i pla-tite i nadomestocite (23,8%). Kompozicijata na tekov-nite tro{oci ne e svojstvena za buxetskata politika vomirnovremeni uslovi i e isklu~ivo izraz na kolektiv-nite potrebi da £ se dade najvisok prioritet na nacio-nalnata bezbednost.

Plati, naemnini i nadomestociZa plati, naemnini i nadomestoci vo tekot na 2001

godina se isplateni 16.407 milioni denari, odnosno23,8% od vkupnite rashodi na centralniot buxet. Pri-toa, iskoristenosta na sredstvata za ovaa kategorijatro{oci iznesuva{e 99,3% vo odnos na planiranitesredstva za celata godina vo iznos od 16.528 milioni de-nari. Ovie tro{oci ne otstapuvaat vo odnos na plani-ranite, za razlika od periodot pred donesuvaweto naRebalansot za 2001 godina, koga kako pri~ini za zgole-menoto tro{ewe po ovoj osnov bea zadocnetoto donesu-vawe na Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Za-konot za personalen danok, kako i aktuelnata sostojbavo dràvata, koja naloùva{e potreba od dopolnitel-ni vrabotuvawa vo Ministerstvoto za odbrana i Mi-nisterstvoto za vnatre{ni raboti.

Stoki i uslugiOd vkupno planiranite 20.294 milioni denari za sto-

ki i uslugi so Buxetot na Republika Makedonija za 2001godina, vo tekot na izminatata godina realiziran e iz-nos od 19.992 milioni denari.

Vkupnata realizacija na ovaa kategorija tro{oci esosema vo ramkite na Rebalansot za 2001 godina. Vrednoe da se odbeleì deka vlo{enata politi~ko-bezbednos-na sostojba i potrebata od intenzivni aktivnosti i mo-biliziranost na bezbednosnite sili nametnaa dopolni-telen pritisok vrz rashodnata strana od buxetot, pred

BUXETSKI RASHODI

1 Soglasno so Zakonot za izvr{uvawe na Buxetot na Republika Makedonija, stavkata na neidentifikuvani merkimoè da se koristi samo vrz osnova na akt donesen od strana na Sobranieto na Republika Makedonija.

Tekovni transferi od centralniot buxet(2001 godina)

Detskidodatok

2.7%

Drugo18.0%

Socijalnoprogrami

18.4%

Strukturnireformi

1.4%Reformi na javnata

administracija5.4%

Begalci3.4%

Transfer doZavodot za

vrabotuvawe20.7%

Transfer doPIOM30.1%

Iako vkupno planiranite buxetski rashodi so Rebalansot za2001 godina iznesuvaa 75.842 milioni denari, Vladata na RMnapravi napori za dopolnitelna racionalizacija nabuxetskata potro{uva~ka pri {to, spored preliminarnitepodatoci, se isplateni 68.885 milioni denari, odnosno 90,8%vo odnos na planot. Za{tedite se napraveni vo poziciite koiimaat diskrecionen karakter, pri toa strogo vodej}i smetka dane se naru{i redovnoto funkcionirawe na dràvata


s¢, preku zna~itelno zgolemenite tro{oci za materija-li, no i patni i dnevni tro{oci. Vo prilog na ovaa kon-statacija govorat i brojkite za mese~nite izvr{uvawana rashodite po ovoj osnov, koi ukaùvaat na drasti~-noto zgolemuvawe na tro{ocite vo periodot od mart dodekemvri, vo sporedba so zna~itelno poniskite vred-nosti vo prvite dva meseci od 2001 godina.

Tekovni transferiTekovnite transferi od centralniot buxet vo tekot

na 2001 godina, iznesuvaa 17.345 milioni denari, odnos-no 25,2% od vkupnite rashodi na centralniot buxet.

Strukturno nabquduvano, vo ramkite na realiziran-iot iznos na tekovni transferi od centralniot buxet5,2 milijardi denari ili 30,1% bea nameneti za Fondotza penzisko i invalidsko osiguruvawe, 3,6 milijardidenari ili 20,7% za Zavodot za vrabotuvawe, potoa sle-dat 3,2 milijardi denari ili 18,4% za socijalni pro-grami itn.

Inaku, pretprijatijata koi iskaùvaat zagubi vosvoeto rabotewe pretstavuvaat teòk tovar za ekono-mijata i osobeno za Buxetot na Republika Makedonijavo tekot na celiot period na tranzicija. Za taa cel be-{e usvoen Akcionen plan za prestruktuirawe na pret-prijatijata koi iskaùvaat zagubi spored koj oviepretprijatija }e bidat analizirani, so cel da se utvrdidali treba da bidat likvidirani ili privatizirani,odnosno, dokolku postoi mo`nost, da bidat prestruk-tuirani. Analizite }e bidat izvr{eni od strana na re-nomirani nezavisni konsultanski ku}i, ~ija zada~a }ebide i iznao|awe strate{ki partner za pretprijatija-ta koi imaat izgledi za opstanok. Ovie pretprijatija}e bidat prodavani so me|unaroden tender, vo sostojbakakvi {to se.

Vo taa smisla, Vladata na Republika Makedonija seobvrza da ja zajakne socijalnata komponenta na buxet-skite rashodi, preku isplata na tekovni transferi zapoddr{ka na strukturnite reformi. Vo 2001 godina, odcentralniot buxet se isplateni 239 milioni denari,{to pretstavuva ostvaruvawe od 77,6% vo odnos na rev-idiraniot plan za celata godina. Strukturno nabqudu-vano, za pridonesi za penzisko i zdravstveno osiguru-vawe, kako i pari~en nadomestok za licata, koi ostanaabez rabota kako rezultat na privatizacijata, odnosnootpu{tenite rabotnici od 12-te zagubari (Frinko iHemteks), vo 2001 godina bea isplateni 62,7 milionidenari. Isto taka, od predvidenite sredstva za struk-turni reformi vo 2001 godina, vo noemvri bea isplate-ni 65,9 milioni denari na ime ednokraten nadomestokvo vid na ispratnini za vrabotenite na "Zletovo Bate-rii#, a vo mesec dekemvri bea isplateni 61,5 milionidenari kako ednokratna pari~na pomo{ na pretprija-tijata zagubari.

Vo nasoka na realizacija na zalo`bite za reformina javniot sektor i sozdavawe na mala, no efikasna ad-ministracija, za samo tri meseci od ovaa godina be{eizvr{eno bruto namaluvawe na brojot na vraboteni vojavnata administracija za okolu 4.500 lica, bez pritoada bidat sozdadeni socijalni tenzii. Planiraweto irealizacijata na reformite na javnata administracijase vr{i vo sorabotka so Svetskata banka vo ramkite naaktivnostite za sklu~uvawe na Zaemot za prisposobu-vawe na upravuvaweto so javniot sektor (PSMAL aran-`manot).

Sekako deka ova e samo edna od merkite vo ramkite nastrategijata za reforma na javnata administracija, nosigurno e deka poleka se sozdava realna osnova za nama-luvawe na rashodite i menuvawe na nepovolnata struk-tura na buxetot. Pri toa, vo tekot na 2001 godina od

centralniot buxet za reforma na javnata administra-cija bea isplateni 944 milioni denari, od koi najgolemdel bea za spogodbeno raskinuvawe na rabotniot odnos(40,8%) i uplata na pridonesi vo Fondot za penzisko iinvalidsko osiguruvawe za dokup na rabotniot sta`(26,9%).

Kamatni pla}awaKamatnite pla}awa vo izminatata godina iznesuvaa

4.201 milioni denari, odnosno 6,1% od vkupnite rasho-di ili 7,3% od tekovnite rashodi na centralniot bu-xet. Za kamati po nadvore{en dolg bea isplateni 3.134milioni denari, odnosno 74,6%, od koi najgolemiot delbea kamatni pla}awa kon Londonskiot i Pariskiotklub na kreditori.2 Silniot pritisok vrz fiskalnata

Kamatni pla}awa od centralniot buxet(2001 godina)

2 Kamatite po nadvore{niot dolg go vklu~uvaat i iznosot na kapitaliziranata kamata kon Londonskiot klub nakreditori vo iznos od 604 milioni denari.

Pridonesi doPIOM za dokup

na rabotniotsta`

26.9%

Predvremenopenzionirawe

25.3%

Spogodbenoraskinuvawena rabotniot

odnos40.8%

Drugo7.0%

Reformi na javnata administracija(transferi od centralniot buxet vo 2001 godina)

Kamati podoma{en dolg

25.4%

Kamati ponadvore{en

dolg74.6%

�Staro� devizno{tedewe

11.2%

Nova obvrznica(Stopanska banka

8.1%

Golema obvrznica6.1%

2 2 / 2 3

pozicija povrzan so dopolnitelnite tro{oci za kriza-ta, ne go pokoleba Ministerstvoto za finansii da pro-dolì so redovnoto servisirawe na obvrskite vo zemja-ta i kon stranstvo, pri {to za prvpat po osamostojuva-weto se izvr{i isplata na kamatite po doma{niot dolgvo visina od 1.066 milioni denari, so cel da se reguli-raat nasledenite obvrski od izminatite godini.

Najgolemiot del od niv se odnesuvaat na izdadeniteobvrznici za re{avawe na problemot na "staroto# de-vizno {tedewe (11,2% vo odnos na vkupnite kamatnipla}awa) i izdadenite obvrznici za prezemeni lo{iplasmani pri privatizacijata na Stopanska banka vodekemvri 1999 godina, ili t.n. nova obvrznica (8,1% voodnos na vkupnite kamatni pla}awa).

KAPITALNI RASHODI

Zgolemuvaweto na kapitalnite rashodi e zna~ajno zadolgoro~niot ekonomski rast, imaj}i predvid dekasredstvata, glavno, se vloùvaat za novi javni investi-

cii, rekonstrukcija na postojnite objekti i moderniza-cija na opremata. Od tie pri~ini, a i zaradi kompara-tivno niskoto u~estvo na ovie rashodi vo strukturatana buxetot vo izminatite godini, Vladata na RepublikaMakedonija poslednite nekolku godini zna~itelno gozgolemi u~estvoto na investiciite vo buxetskatapotro{uva~ka.

Vo 2001 godina kapitalnite rashodi na centralniotbuxet (vklu~uvaj}i gi strategiskite rezervi na stoki iu~estvoto vo kapitalot na me|unarodnite finansiskiinstitucii) iznesuvaa 7.776 milioni denari, ili 10,4%od vkupnata buxetska potro{uva~ka. Dokolku se izzemedopolnitelniot tovar na buxetot vo izminatava godi-na, odnosno tro{ocite povrzani so krizata, u~estvotona kapitalnite investicii vo vkupnata buxetska pot-ro{uva~ka bi iznesuvalo 12,6%.

So ogled na neodgovorniot odnos i negriàta vo iz-minatiot period, Vladata na Republika Makedonijastavi zna~aen akcent na renoviraweto i modernizaci-jata na objektite i opremata. Taka, najgolemiot del odkapitalnite rashodi na centralniot buxet se investi-cii vo postojani sredstva (46,2%) i kapitalni transfe-ri (28,4%). Vredno e da se napomene deka kako poddr{kana Programata za pati{ta do Fondot za magistralni iregionalni pati{ta se prefrleni 1.655 milioni dena-ri, dodeka za izgradbata na èleznicata se isplateni210 milioni denari.

So Rebalansot za 2001 godina be{e opfaten i delotod Telekom investicionite proekti koj se finansira-{e vo tekot na vtorata polovina od godinata. Izborotna investicioni proekti vo javniot sektor e izvr{envrz osnova na nivnoto zna~ewe za ekonomskiot razvoj,vlijanieto vrz namaluvawe na siroma{tijata i nevra-botenosta, pridonesot za regionalniot razvoj i tn.Glavno, proektite se odnesuvaat na javnata infrastruk-tura (vodosnabduvawe i odrùvawe na pati{tata), kakoi sanacija na u~ili{ta i nabavka na oprema za zdrav-stvenite centri. Za nivnata implementacija, vo tekotna vtorata polovina od 2001 godina bea isplateni 1.342milioni denari, odnosno 17,3% od vkupnite kapitalnitro{oci.

OTPLATA NA DOLG

I pokraj vlo{enata bezbednosna sostojba i dopolni-telnite tro{oci povrzani so bezbednosnite aktivnos-ti, Ministerstvoto za finansii prodolì so redovno-to servisirawe na obvrskite vo zemjata i kon stranst-vo. Taka, vo 2001 godina za otplata na glavnica po doma-{en i nadvore{en dolg bea isplateni 3.549 milioni de-nari. Najgolemiot del be{e namenet za otplata na glav-nica po nadvore{en dolg (3.542 milioni denari), glav-no, obvrski kon Pariskiot i Londonskiot klub na kre-ditori, Svetskata banka, Evropskata investicionabanka i sl. Za otplata na glavnica po doma{en dolg(kredit od NBRM) se iskoristeni 7 milioni denari.

Vladata na Republika Makedonija se obvrza da ja zajaknesocijalnata komponenta na buxetskite rashodi, preku isplatana tekovni transferi nameneti za poddr{ka na strukturnitereformi

Imaj}i go predvid komparativno niskoto u~estvo na ovierashodi vo strukturata na buxetot vo izminatite godini,Vladata na Republika Makedonija poslednite nekolkuzna~itelno go zgolemi u~estvoto na investiciite vo buxetskatapotro{uva~ka

Struktura na kapitalnite tro{oci (2001 godina)

Kapitalnitransferi

28.4%

Investicii vo postojanisredstva

46.2%

Strategiskirezervi

5.1%

Kapitalnitro{oci povrzani

so krizata 2.6%

Telekomproekti 17.3%

U~estvo vokapital

0.5%

U~estvo na investiciite vo vkupnata buxetska potro{uva~ka (1995 - 2001)

n Izvor: Zavr{ni smetki za soodvetnite godini.

RAS

HOD

I N

A C

ENTR

AL

NI

OT

BUX

ET N

A R

EPUB

LI

KA

MA

KED

ON

IJA

(20

00 i

200

1 go

dina

)(v

o m

ilio

ni d

enar

i)

Ost

vare

no v

oRe

bala

nsO

stva

reno

vo

Ost

vare

ni r

asho

di p

o me

seci

vo

2001

godi

na

Vid

na r

asho

diJa

nuar

i-De

kemv

riJa

nuar

i-De

kem.

Janu

ari

Fev

ruar

iM

art

Apri

lM

ajJu

niJu

liAv

gust

Sept

emvr

iOk

tomv

riNo

emvr

iDe

kemv

ri

2000

2000

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

2001

12

34

56

78

910

1112

1314

1516

VK

UP

NI

RA

SH

OD

I57

,689

75,8

4268

,885

5,08

53,

444

5,05

85,

267

5,27

76,

527

7,29

45,

633

6,18

45,

321

5,25

98,

360

TEK

OV

NI

TR

O[

OC

I46

,985

64,1

9457

,955

5,27

73,

153

4,39

54,

697

4,69

75,

938

5,91

65,

165

4,48

64,

896

4,30

46,

160

Pl

ati,

nae

mni

ni i

nad

omes

toci

16,2

8516

,492

16,4

074,

395

1,34

21,

426

1,33

01,

346

1,35

01,

368

1,17

31,

346

1,43

61,

432

1,43

4O

snov

ni p

lat

i i

naem

nini

14,3

83

14,4

7714

,437

4,69

71,

150

1,23

11,

153

1,17

41,

171

1,19

91,

170

1,18

61,

259

1,25

71,

247

Nad

omes

toci

1,90

2

2,01

51,

970

183

193

195

176

172

179

169

316

017

717

618

7S

toki

i u

slug

i6,

294

19,9

6219

,990

380

347

1,31

31,

641

2,92

12,

674

1,92

62,

563

1,53

71,

746

1,28

22,

660

Pat

ni i

dne

vni

tro{

oci

300

3,

522

3,19

225

2518

121

720

527

036

744

336

043

832

633

5K

omun

alni

usl

ugi

375

71

875

325

2675

4965

7059

7247

7666

123

Tro{

oci

za z

atop

luv

awe

486

82

474

246

8713

643

7144

2311

2078

7410

9M

ater

ijal

i3,

076

12

,371

12,6

3219

699

750

1,09

41,

582

2,04

71,

235

1,61

784

794

658

31,

636

Tro{

oci

za t

rans

port

199

69

370

015

2254

4959

6180

5390

7154

92Te

kovn

o (r

utin

sko)

od

r`uv

awe

126

14

512

88

310

1319

810

119

715

15D

ogov

orni

usl

ugi

819

89

885

554

5964

6910

181

8259

8164

7665

Dru

gi o

pera

tivn

i tr

o{oc

i91

3

792

991

1126

4310

959

9370

5982

6588

286

Teko

vni

tran

sfer

i22

,790

23,6

4317

,345

1,19

71,

317

1,54

41,

404

1,36

31,

735

1,44

11,

348

1,36

61,

396

1,48

61,

748

Tran

sfer

i na

vl

adin

i in

stit

ucii

2,38

6

2,00

12,

063

9552

157

162

206

229

171

124

107

139

180

441

lic

a i

na n

esto

pans

ki o

rgan

izac

ii13

,328

13

,597

13,6

161,

077

1,09

41,

077

1,06

01,

047

1,32

31,

171

1,05

21,

207

1,15

61,

165

1,18

7Tr

ansf

eri

po o

snov

na

subv

enci

i7,

076

8,

045

1,66

725

172

309

181

111

184

9817

352

101

142

119

Kam

atni

pl

a}aw

a1,

616

4,09

74,

211

1,19

614

611

231

328

179

1,17

191

237

318

113

317

Kam

ata

na d

oma{

ni k

red

iti

0

997

1,06

91

400

284

1811

118

027

280

2826

2K

amat

a na

str

ansk

i kr

edit

i1,

616

3,

100

3,14

61,

195

106

112

299

691,

153

9121

138

7855

KA

PI

TAL

NI

TR

O[

OC

I5,

186

8,19

97,

134

179

208

383

549

668

517

510

326

588

425

725

2,05

6K

upuv

awe

na k

apit

alni

sre

dst

va3,

231

6,11

75,

111

6420

825

424

844

126

539

123

341

628

261

61,

693

Kup

uvaw

e na

zem

ji{

ta i

nem

ater

ijal

ni s

red

stva

0

2020

00

00

020

00

00

00

Kup

uvaw

e na

gra

de`

ni o

bjek

ti59

0

624

574

04

7730

178

56

1625

4843

142

Meb

el i

kan

cel

aris

ka o

prem

a22

5

1,22

451

89

710

2739

3212

2315

3133

280

Kup

uvaw

e na

mot

orni

voz

ila

185

17

915

70

411

104

129

46

429

55F

izib

ilit

i st

udii

, pod

goto

vka

na p

roek

ti4

87

190

00

06

00

00

11

11P

ostr

ojki

, opr

ema

i m

a{in

erij

a17

7

1,00

11,

150

013

039

7567

5921

033

205

2511

419

3I

zgra

dba

, ren

ovir

awe

i un

apre

duv

awe

951

1,

662

1,63

851

4666

5159

8775

108

117

123

209

646

Osn

ovno

i s

peci

jal

no o

dr`

uvaw

e1,

099

1,

320

1,03

74

1852

5688

6059

4848

5018

836

6K

apit

alni

tra

nsf

eri

1,95

62,

082

2,02

311

50

129

301

227

252

119

9317

214

310

936

3K

apit

alni

tra

nsf

eri

do v

ladi

ni i

nsti

tuci

i1,

771

1,

825

1,82

211

50

129

301

227

240

110

7811

612

376

307

Kap

ital

ni t

rans

fer

i d

o ed

inic

ite

na l

okal

na s

amou

prav

a18

5

258

201

00

00

012

915

5620

3356

DA

VA

WE

NA

ZA

EMI

, U^E

STV

O V

O D

EL O

D H

ART

II

TE O

D V

RED

NO

ST

IO

TPL

ATA

NA

GL

AV

NI

NA

5,51

73,

449

3,84

480

912

028

030

2773

878

142

1,11

10

230

144

Dav

awe

na z

aem

i i

u~es

tvo

vo d

el o

d h

arti

ite

od v

red

nost

3,95

636

029

511

033

3027

2215

2053

063

21Za

emi

na p

oed

inci

i n

esto

pans

ki o

rgan

izac

ii3,

434

13

085

110

215

56

04

00

294

U~e

stvo

vo

del

od

javn

ite

pret

prij

atij

a52

2

230

209

00

1225

2216

1516

530

3416

Am

orti

zaci

ja (

otpl

ata

na g

lav

nica

)1,

561

3,08

93,

550

798

120

247

00

5186

312

21,

058

016

712

4O

tpl

ata

na d

oma{

en d

olg

8

87

30

00

00

00

40

00

Otp

lat

a na

nad

vore

{en

dol

g1,

553

3,

082

3,54

279

412

024

70

051

863

122

1,05

40

167

124


2 4 / 2 5

Zabele{ka:Prihodite vo 1999 i 2000 godina, se reklasificirani spored noviot Pravilnik za klasifikacija na prihodite.

BUXET - CENTRALNA DR@AVNA VLAST(vo denari)

1999 2000 2001 2002

Zavr{na smetka Zavr{na smetka Rebalans Buxet

VKUPNI PRIHODI 50,478,031,862 63,096,945,248 75,842,074,000 66,310,000,000IZVORNI PRIHODI 44,728,175,441 56,760,081,178 64,334,443,000 52,836,000,000

DANO^NI PRIHODI 41,858,828,319 51,120,246,281 50,484,000,000 50,009,000,000

Danok od dohod, od dobivka i od kapitalni dobivki 12,793,078,777 13,585,772,246 10,166,000,000 10,415,000,000

Personalen danok od dohod 10,233,016,110 10,792,594,721 7,191,000,000 7,384,000,000

Danok od dobivka 2,559,325,945 2,793,156,390 2,975,000,000 3,031,000,000

Drugi danoci od dohod, od dobivka i od kapitalni dobivki 736,722 21,135 0 /

Doma{ni danoci na stoki i uslugi 20,631,883,947 29,733,381,929 30,251,000,000 28,840,000,000

Danok na promet 9,958,866,206 7,055,788,708 0 /

Danok na dodadena vrednost (od 1.04.2000) 0 10,396,551,663 18,251,000,000 17,898,000,000

Akcizi 10,673,017,741 12,281,041,470 12,000,000,000 10,942,000,000

Danok od me|unarodna trgovija i transakcii (carini i dava~ki) 8,302,773,971 7,733,381,467 7,500,000,000 5,321,000,000

Uvozni dava~ki 6,802,005,702 6,040,495,875 5,900,000,000 4,330,024,000

Drugi uvozni dava~ki i taksi 1,500,768,269 1,692,885,592 1,600,000,000 990,976,000

Drugi danoci 123,627,594 62,644,972 0 0

Danoci od specifi~ni uslugi 7,464,030 5,065,667 10,000,000 10,000,000

Taksi za koristewe ili dozvoli za vr{ewe na dejnost - - 260,000,000 199,000,000

Danok na finansiski transakcii - - 2,297,000,000 5,224,000,000

NEDANO^NI PRIHODI 2,869,347,122 5,639,834,897 13,850,443,000 2,827,000,000

Pretpriema~ki prihod i prihod od imot 798,125,658 1,133,367,383 2,063,000,000 1,087,000,000

Taksi i nadomestoci 1,156,606,788 1,215,770,217 1,200,000,000 1,200,000,000

Drugi Vladini uslugi 127,316,281 324,812,933 500,000,000 500,000,000

Drugi nedano~ni prihodi 632,921,803 349,306,600 45,000,000 40,000,000

Proda`ba na kapitalni sredstva 154,376,592 2,616,577,764 10,027,443,000 5,123,000,000

Proda`ba na zemji{te i nematerijalni vlo`uvawa - - 15,000,000 15,000,000

TRANSFERI I DONACII 2,419,089,626 4,155,269,452 6,896,631,000 4,736,000,000

Transferi od drugi nivoa na vlast 32,283,095 716,822,828 5,871,631,000 0

Donacii od stranstvo 2,386,806,531 3,438,446,624 1,025,000,000 4,736,000,000

ZADOL@UVAWE VO STRANSTVO 3,330,766,795 2,181,594,618 4,611,000,000 3,600,000,000

Me|unarodni razvojni agencii 3,330,766,795 2,181,594,618 4,611,000,000 3,080,000,000

VKUPNI RASHODI 49,761,209,034 57,689,326,703 75,842,074,000 66,310,000,000TEKOVNI TRO[OCI 42,088,365,187 46,985,485,342 60,981,237,000 51,096,213,000

Plati, naemnini i nadomestoci 15,996,631,927 16,285,267,541 16,491,970,000 17,709,161,000

Stoki i ostanati uslugi 5,646,765,633 6,293,788,729 20,769,555,000 12,145,890,000

Tekovni transferi 18,227,967,627 22,790,409,470 19,405,712,000 17,612,162,000

Kamatni pla}awa 2,217,000,000 1,616,019,602 4,314,000,000 3,629,000,000

KAPITALNI TRO[OCI 2,407,296,601 5,186,477,309 11,210,837,000 8,499,787,000

Kupuvawe na kapitalni sredstva 1,312,799,356 3,230,738,464 8,894,794,000 5,877,702,000

Kapitalni transferi 1,094,497,245 1,955,738,845 2,316,043,000 2,622,085,000

DAVAWE NA ZAEMI, U^ESTVO VO DEL OD

HARTIITE OD VREDNOST I OTPLATA NA GLAVNINA 5,265,547,247 5,517,364,053 3,650,000,000 6,714,000,000

Davawe na zaemi i u~estvo vo del od hartiite od vrednost 2,942,547,247 3,956,462,261 579,500,000 382,000,000

Amortizacija (otplata na glavnina) 2,323,000,000 1,560,901,792 3,070,500,000 6,332,000,000


FOND ZA PENZISKO I INVALIDSKO OSIGURUVAWEFondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe vo 2001

godina ostvari vkupni prihodi vo iznos od 24.260 mil-ioni denari, {to pretstavuva zgolemuvawe od 6,0% vosporedba so 2000 godina. Zgolemuvaweto na prihodite naFondot, glavno, se dolì na zgolemeniot transfer odcentralniot buxet (za 37,6% pove}e) kako rezultat naretroaktivnata isplata na 8% kon penzionerite, tro{o-cite za reformata na javnata administracija, kako i re-guliraweto na obvrskite na dràvata po osnov na pred-vremenoto penzionirawe. Zna~ajno zgolemuvawe bele-àt i prihodite od dividendi i proda`ba na hartii odvrednost vo sopstvenost na Fondot. Osven toa, skromenporast od 2,1% beleì i inter-fondovskiot transfer odZavodot za vrabotuvawe, kako rezultat na reguliraweto

na obvrskite vo vrska so nevrabotenite lica od pretpri-jatijata-zagubari.

Vkupnite rashodi na Fondot za penzisko i invalidskoosiguruvawe vo 2001 godina iznesuvaat 24.626 milionidenari, odnosno zgolemuvawe od 7,4% vo odnos na 2000 go-dina. Zgolemuvaweto na rashodite na Fondot se javuva ka-ko rezultat na zgolemenata isplata na penzii, odnosnoretroaktivnata isplata na razlikata od 8%, kako i zgo-lemuvaweto na pridonesot za zdravstveno osiguruvawe od5,13%.

Spored preliminarnite podatoci, vo 2001 godina Fon-dot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonijaostvari deficit od 366 milioni denari.

FOND ZA PENZISKO I INVALIDSKO OSIGURUVAWE(vo milioni denari)

1998 1999 2000 2001 2001Vid na prihodite / rashodite Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Rebalans Januari-Dek.

Izvr{eno

PRIHODI 20,717 21,229 22,883 25,601 24,260Pridones od plati 13,373 14,316 15,722 16,563 15,637Pridones od dohodot 239 311 311 328 330Prihodi od Buxetot na Republikata 3,618 3,266 4,174 5,954 5,744Prihodi od privaten sektor 400 439 404 428 377Prihodi od individualni zemjodelci 74 65 58 61 40Prihodi od akcizi 691 632 804 825 714Pridones od Zavodot za vrabotuvawe za nevraboteni lica 961 868 1,101 1,177 1,124Drugi prihodi 122 45 74 65 85Prihodi od dividendi i od proda`ba na hartii od vrednost 50 67 53 200 209Prihodi po osnov na novi vrabotuvawa 419 841 167 0 0Preneseni prihodi od prethodna godina 201 201 0 0 0RASHODI 20,521 20,669 22,940 25,601 24,626Penzii 17,730 17,756 19,774 21,840 21,259Redovni penzii 16,912 16,977 18,948 19,645 19,018Voeni penzii 464 458 505 525 516Zemjodelski penzii 354 321 321 319 297Retroaktivna isplata na 8% 0 0 0 1,090 1,167Predvremeno penzionirawe spored Zakonot od 2000 godina 0 0 0 106 112Predvremeno penzionirawe spored Zakonot od 2001 godina 0 0 0 155 149Nadomestok za telesno o{tetuvawe 63 69 72 70 72Nadomestoci od invalidsko osiguruvawe 98 95 94 105 91Vrabotuvawe i internatsko smestuvawe na deca invalidi 15 13 12 6 7Pridones za zdravstvena za{tita 2,321 2,450 2,672 2,927 2,809Nadomestok na stru~nata slu`ba 133 132 141 156 153Drugi rashodi 161 154 175 196 200Kapitalni sredstva - - - 301 35RAZLIKADeficit / Suficit 196 560 -57 0 -366

Izvor: Interni podatoci na Ministerstvoto za finansii.

FOND ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE(vo milioni denari)

1998 1999 2000 2001 2001

Vid na prihodite / rashodite Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Rebalans Januari-Noem.

Izvr{eno

PRIHODI 11,087 12,068 12,790 13,048 11,075

Pridonesi 6,7736 7,363 7,745 8,171 6,796

Pridonesi od Penziskiot Fond 2,309 2,417 2,649 2,927 2,343

Pridonesi od Zavodot za vrabotuvawe 1,037 1,350 1,941 1,609 1,509

Pridonesi od Ministerstvoto za trud i socijalna politika 45 0 0 45 43

Drugi prihodi 851 938 455 37 69

Prihodi po dogovori za sini kartoni 109 0 0 0 0

Sredstva od Buxetot na RM za zadolìtelno zdravstveno osiguruvawe - - - 259 0

Prenesen vi{ok od prethodnata godina - - - 0 313

RASHODI 13,689 11,692 12,463 13,048 10,874

Ambulantni tro{oci 5,303 2,491 2,486 2,615 2,237

Bolni~ko lekuvawe 4,702 5,482 5,737 6,025 5,314

Tro{oci po programi 214 125 105 259 69

Lekovi 1,214 1,249 1,681 1,650 1,461

Zabna za{tita 638 667 687 700 509

Ortopedski tro{oci 208 154 143 150 116

Lekuvawe vo stranstvo 290 161 70 85 69

Drug vid lekuvawe (nadomestoci) 719 801 694 850 753

Administracija 326 288 250 248 221

Oprema i odrùvawe 36 39 90 266 9

Drugi tro{oci 41 234 200 48 46

Krediti i kamati 0 0 321 152 68

RAZLIKA

Deficit / suficit -2,602 376 326 0 201


2 6 / 2 7

Vkupnite prihodi na Fondot za zdravstveno osiguruvawevo periodot januari-noemvri 2001 godina zabeleàa nama-luvawe od 2% vo odnos na istiot period od prethodnata go-dina, dostignuvaj}i nivo od 11.075 milioni denari. Ova na-maluvawe e rezultat na poniskoto ostvaruvawe kaj site no-se~ki vidovi na prihodi, na {to soodvetno vlijanie imaa:ote`natoto rabotewe na obvrznicite poradi kriznata sos-tojba vo zemjata, ukinuvaweto na Zakonot za finansiskotorabotewe od juli 2001 godina, docneweto vo pla}aweto nazdravstvenoto osiguruvawe za korisnicite na penzii odstrana na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe,kako i namaluvaweto na brojot na nevrabotenite lica zakoi Zavodot za vrabotuvawe pla}a zdravstveno osiguruva-we (po osnov na bri{ewe od evidencijata na nevrabotenilica poradi neredovno prijavuvawe).

Izvornite prihodi (pridonesite za zdravstveno osiguru-vawe od plata, od privatniot sektor, od individualnite zem-jodelci i dr.), koi se osnoven izvor na finansirawe na zdrav-stvenoto osiguruvawe, se ostvareni vo iznos od 6.796 milio-ni denari, {to e za blizu 2% ponisko vo sporedba so istiotperiod od prethodnata godina. Ovie prihodi vo strukturatana vkupnite prihodi u~estvuvaat so okolu 61,4%.

Prihodite po osnov na pridonesi za zdravstveno osiguru-vawe na penzionerite, odnosno transfernite sredstva odFondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, vo struktu-

rata na vkupnite prihodi u~estvuvaat so 21,2%. Nivnotonamaluvawe od 3,3% e rezultat na vlo{uvaweto na finan-siskata sostojba na ovoj Fond, poradi {to, del od obvrskitekon Fondot za zdravstveno osiguruvawe se pla}aat so za-docnuvawe (do edna nedela), od prilivot na sredstva {to seostvaruva vo naredniot mesec.

Najgolemo opa|awe (od 14%) vo analiziraniot periodimaat prihodite po osnov na pridonesi za zdravstveno osi-guruvawe za nevrabotenite lica, odnosno transfernitesredstva od Zavodot za vrabotuvawe. Ovie prihodi u~estvu-vaat so 13.6% vo strukturata na vkupnite prihodi.

Vkupnite rashodi na Fondot za zdravstveno osiguruvawevo periodot januari-noemvri 2001 godina pokaùvaat zgole-muvawe od 6,8% vo odnos na istiot period od 2000 godina,dostignuvaj}i nivo od 10.874 milioni denari.

Zgolemuvaweto na vkupnite rashodi se dolì, pred se, nazgolemuvaweto na tro{ocite za bolni~ko lekuvawe koi vovkupnite rashodi u~estvuvaat so 48,9%, i koi, vo ovoj peri-od, zabeleàa porast od 14,7%. Ambulantnite tro{oci,kako vtora po golemina stavka (20,6%) ostvarija zgolemu-vawe od 4,4%, dodeka rashodite za lekovi na koi otpa|aat13,4% od vkupnite rashodi ostvarija zgolemuvawe od 2,8%.

Najgolemo zgolemuvawe vo analiziraniot period ostvari-ja tro{ocite za nadomestoci na osigureni lica (23,3%) koiu~estvuvaat so 6,9% vo strukturata na vkupnite rashodi.

FOND ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE

REPUBLI^KI ZAVOD ZA VRABOTUVAWE(vo iljadi denari)

1998 1999 2000 2001 2001

Vid na prihodite / rashodite Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Rebalans Jan.-Dekemvri

Izvr{eno

PRIHODI 4,260,446 4,128,879 5,118,775 4,979,207 4,826,615

Prihodi od pridonesi 990,240 1,057,733 1,120,684 1,093,000 1,136,209

Pridones od plati 968,627 1,036,577 1,098,269 1,052,500 1,113,484

Pridones od rabotni lu|e koi samostojno vr{at dejnost 21,610 21,156 22,415 40,500 22,725

Pridones {to go uplatuvaat rabotnicite na

privremena rabota vo stranstvo 3 0 0 0 0

Dotacii od Buxetot na Republikata 3,261,419 3,065,639 3,989,732 3,874,207 3,677,428

Za pokrivawe na deficitot na Republi~kiot zavod za vrabotuvawe 2,737,137 2,575,427 3,470,462 3,160,229 3,170,373

Za isplata na pari~en nadomest na vrabotenite od

pretprijatijata koi vo svoeto rabotewe iskaùvaat zaguba (zagubari) 524,282 490,212 515,891 684,678 480,978

Po drugi osnovi 0 0 3,379 29,300 26,077

Drugi prihodi 8,787 5,507 8,359 12,000 12,978

RASHODI 4,264,470 4,135,373 5,110,223 4,979,207 4,803,494

Rashodi za funkcijata 4,084,268 3,970,275 4,912,721 4,783,207 4,625,655

Sredstva za obezbeduvawe pari~en nadomestok na nevraboteni lica 2,073,058 1,754,718 1,874,561 1,997,144 1,932,857

Pridonesi za zdravstveno osiguruvawe 1,038,951 1,347,336 1,935,859 1,609,422 1,554,587

Pridonesi za penzisko i invalidsko osiguruvawe 972,259 868,221 1,102,301 1,176,641 1,138,211

Rashodi za stru~nata slu`ba 180,202 165,098 197,502 196,000 177,839

Osnovni plati i naemnini 99,244 105,358 117,970 124,000 116,140

Nadomestoci 13,924 17,144 19,230 20,300 18,353

Stoki i ostanati uslugi 43,443 34,161 53,844 49,485 43,346

Tekovni transferi 0 0 0 300 0

Kamatni pla}awa 0 0 647 0 0

Kapitalni tro{oci 23,591 8,435 5,811 1,915 0

Del od hartii od vrednost i otplata na glavnicata 0 0 0 0 0

RAZLIKA

Deficit / Suficit -4,024 -6,494 8,552 0 23,121



REPUBLI^KI ZAVOD ZA VRABOTUVAWEVkupnite prihodi na Republi~kiot zavod za vrabotuvawe vo peri-

odot januari-dekemvri 2001 godina dostignaa nivo od 4.827 milionidenari, {to pretstavuva 97% od planiranite prihodi za ovaa godi-na. Vo sporedba so istiot period od 2000 godina zabeleàno e nama-luvawe od 5,7%, koe glavno se dolì na namaluvaweto na dotaciiteod Buxetot na Republika Makedonija, koi imaat visoko u~estvo voostvarenite prihodi na Zavodot (76,2% vo razgleduvaniot period),nasproti prihodite od pridonesi i drugite prihodi ~ie u~estvo vovkupnite prihodi iznesuva 23,5% odnosno 0,27% respektivno za is-tiot period.

Dokolku se sporedat ostvarenite prihodi na Republi~kiot zavodza vrabotuvawe za periodot januari-dekemvri 2001 godina so plani-ranite prihodi za ovaa godina, moè da se konstatira deka prihodi-te od pridonesi vo iznos od 1.136 milioni denari beleàt ostvaru-vawe od 103,48%, dotaciite od Buxetot na Republika Makedonija voiznos od 3.677 milioni denari ostvaruvawe od 94,9%, a drugite pri-hodi vo iznos od 12.9 milioni denari beleàt ostvaruvawe od108,2%.

Od druga strana, ako se sporedat ostvarenite prihodi na Re-publi~kiot zavod za vrabotuvawe za periodot januari-dekemvri 2001

godina, so ostvarenite prihodi vo istiot period minatata godina,}e moè da se konstatira deka kaj prihodite od pridonesi e ostvarenporast od 1,4%, dotaciite od Buxetot na Republika Makedonijabeleàt namaluvawe od 7,8%, a kaj drugite prihodi ostvaren e po-rast od 55,3%.

Vkupnite rashodi na Republi~kiot zavod za vrabotuvawe vo peri-odot januari-dekemvri 2001 godina iznesuvaat 4.803 milioni denariili 96,5% vo odnos na planot za ovaa godina. Vo odnos na istiot peri-od minatata godina, rashodite na Republi~kiot zavod za vrabotuvawebeleàt namaluvawe od 6,0%, pri {to rashodite za funkcija se na-malile za 5,8%, a rashodite za stru~nata slu`ba se namalile za 9,9%.

Vo ramkite na rashodite za funkcijata, sredstvata za obezbeduva-we pari~en nadomestok na nevrabotenite lica, beleàt porast od3,1%, sredstvata za pridones za zdravstveno osiguruvawe beleàtnamaluvawe od 19,7%, a sredstvata za pridones za penzisko i inva-lidsko osiguruvawe beleàt porast od 3,3%, vo odnos na istiot pe-riod minatata godina.

Republi~kiot zavod za vrabotuvawe vo periodot januari-dekem-vri 2001 godina ima ostvareno suficit vo iznos od 23,1 milioni de-nari.

2 8 / 2 9

Vkupnite prihodi na Fondot za magistralni i re-gionalni pati{ta vo prvite edinaeset od 2001 godi-na iznesuvaa 3.631 milioni denari, odnosno 88,2% odplaniranite za 2001 godina, {to e za 22,1% pove}e voodnos na istiot period lani. Najgolemo u~estvo imabuxetskiot transfer vo iznos od 1.356,8 milioni de-nari, iako zabeleìtelni prilivi se registrirani ivrz osnova na stranski krediti, vo iznos od 1.097 mi-lioni denari (103,9% pove}e vo odnos na istiot pe-riod minatata godina).

Vkupnite rashodi vo periodot januari-noemvri2001 godina iznesuvaa 3.678 milioni denari, odnosno89,3% od planiranite za 2001 godina. Najgolem del od

rashodite se povrzani so investicionite aktivnos-ti, koi se realizirani vo iznos od 1.634 milioni de-nari ili 44,4% od vkupnite rashodi. Pri toa, domi-nantno u~estvo imaat investiciite finansiranipreku stranski krediti so iznos od 1.022 milioni de-nari. Zna~aen del od rashodite na Fondot se namene-ti za odrùvawe na pati{tata, vo iznos od 938 mil-ioni denari, koi se izvr{eni za 27,2% pove}e vo od-nos na istiot periodot vo 2000 godina.

Vo analiziraniot period, Fondot za magistralnii regionalni pati{ta ima ostvareno deficit vo iz-nos od 47 milioni denari.

FOND ZA MAGISTRALNI I REGIONALNI PATI[TA

FOND ZA MAGISTRALNI I REGIONALNI PATI[TA(vo milioni denari)

1998 1999 2000 2001 2001

Vid na prihodite / rashodite Izvr{eno Izvr{eno Izvr{eno Buxet Januari-Noem.

Izvr{eno

PRIHODI 2,660 3,793 3,506 5,715 3,632

Prihodi od Buxet 668 924 1,590 1,655 1,357

Nadomestok za upotreba na pati{ta {togi koristat

stranskite motorni vozila 49 54 82 50 68

Godi{en nadomestok za patni motorni vozila {to

podleàt na registracija 524 518 746 550 654

Nadomestok za upotreba na avtopat 468 492 537 600 351

Stranski kredit 939 1,793 538 2,850 1,097

Drugi prihodi 12 13 14 10 17

Grantovi - - - 0 87

RASHODI 2,660 3,793 3,506 5,715 3,678

Investicii 1,203 1,985 1,662 3,675 1,634

Rashodi za studii, proektirawe,

nadzor, provizii i materijalni tro{oci 0 0 179 200 250

Odrùvawe na pati{tata 784 790 952 835 938

Zimsko odrùvawe 101 220 261 187 253

Redovno odrùvawe 153 148 196 151 164

Investiciono odrùvawe 291 194 261 244 207

Odrùvawe na mostovi 65 39 43 35 114

Drugi raboti svrzani so odrùvaweto 173 189 192 218 200

Otplata na krediti 264 148 212 355 199

Sredstva za lokalni pati{ta 321 386 502 500 508

Ostanati tro{oci 89 142 0 0 0

Obvrski od prethodnata godina 0 342 0 0 0

Obvrski sprema Agencijata za sanacija na banki 0 0 0 150 150

RAZLIKA

Deficit / suficit 0 0 0 0 -47



MAKEDONSKA BERZA ZA DOLGORO^NI HARTIIOD VREDNOST - DEKEMVRI 2001

Zakon za prezemawe na akcionerskite dru{tva

Poradi nepostoeweto na kompletna zakonska regu-lativa, vo koja na transparenten na~in i so celosnaza{tita na pravata na malcinskite akcioneri }e seregulira prezemaweto na akcionerskite dru{tva voRepublika Makedonija, vo januari 2002 godina se do-nese Zakonot za prezemawe na akcionerskite dru{t-va.

Glavnata cel na donesuvaweto na ovoj zakon e dava-we podednakvi mo`nosti na site akcioneri vo ednakompanija da gi sogledaat i procenat sostojbite napazarot na hartii od vrednost koga postoi ponuduva~za prezemawe na kompanijata, i obezbeduva mnogu po-golema transparentnost vo prezemaweto {to se ost-varuva so niza proceduri i postapki.

Prezemawe na akcionersko dru{tvo pretstavuvakupuvawe na hartii od vrednost na akcionerskodru{tvo-izdava~ na hartii od vrednost, od strana napravno ili fizi~ko lice koe se steknalo ili ima na-mera da stekne u~estvo koe obezbeduva nad 25% odpravata na glas koi proizleguvaat od hartiite odvrednost na toa akcionersko dru{tvo.

Predmet na prezemawe se hartiite od vrednost naakcionerskite dru{tva koi kotiraat na oficijal-nite pazari na berzata i hartiite od vrednost na ak-cionerskite dru{tva privatizirani nad 51%, koi vomomentot na objavuvaweto na najavata za ponuda ima-at osnoven kapital od 500.000 EVRA i najmalku 25 ak-cioneri.

Prezemaweto na akcionerskite dru{tva se vr{ipo pat na javna ponuda za otkup na hartii od vrednost

i toa na isklu~ivo transparenten na~in, preku ce-losna informiranost na sopstvenicite na akciite ina javnosta okolu prezemaweto na dru{tvoto. Komi-sijata za hartii od vrednost vr{i kontrola na spro-veduvawe na ponudata za otkup.

Vo dekemvri 2001 godina prometot na Makedonska-ta berza za dolgoro~ni hartii od vrednost beleìnamaluvawe za 4 pati vo sporedba so noemvri, odnos-no za 226 milioni denari, pri toa dostignuvaj}ivrednost od 73.534.775,00 denari. Isto taka, namalu-vawe beleì i prose~niot dneven promet za 13,8 mil-

ioni denari, ili za 69%, so {to dostigna iznos od 6,1milioni denari.

Ovoj pad, pred s¢, se dolì na namaleniot prometso obvrznici, koj vo dekemvri iznesuva 1,3 milioni

Noemvri 2001 Dekemvri 2001

qq Vkupen promet vo denari: 299.642.567 73.534.775

qq Vkupen promet vo akcii: 2.027.775 1.437.609

qq Vkupen promet vo obvrznici vo EVRA: 1.648.591 1.364.889

qq Vkupen broj na transakcii: 674 758

qq Vkupen broj na denovi na trguvawe: 15 12

qq Blok transakcii (vo denari): 548.948.970 215.132.161

ãã Prose~en dneven promet (vo denari): 19.976.171,1 6.127.898

ãã Prose~en broj na transakcii dnevno: 44.93 63

ãã Prose~na vrednost na edna

transakcija (vo denari): 444.573,54 97.012

MBI (01.11.2001) 1000 (01.11.2001) 989,4 (18.12.2201)

MBI (20.11.2001) 982,3(20.11.2001) 977,9 (27.12.2201)

Berzanski pokazateli - dekemvri 2001

Zaradi prefrluvawe na akcionerskite knigi na trgov-skite dru{tva vo Centralniot Depozitar za hartii odvrednost na Berzata se trguva{e so akcii samo na 6dena na trguvawe;

Prometot namalen za 4 pati;

Brojot na transakcii zgolemen za 12%;

Prodaden samo 1 paket akcii vo sopstvenost nadràvata, vo vrednost od 677.000 denari;

Realizirani 6 blok transakcii vo vrednost od 215milioni denari;

Berzanskiot indeks MBI vo dekemvri opadna za 0.5%.

3 0 / 3 1

M A K E D O N S K A B E R Z A N A D O L G O R O ^ N I H A R T I I O D V R E D N O S T

evra. Isto taka, pri analizata na trguvaweto so har-tii od vrednost na Berzata za dekemvri 2001 godinatreba da se ima predvid i faktot deka poradi prene-suvawe na akcionerskite knigi na trgovskite dru{t-va vo Centralniot depozitar za hartii od vrednost,

Berzata vo periodot od 22 noemvri do 10 dekemvri netrguva{e so akcii.

Najaktiven vo ovoj period be{e oficijalniot pa-zar vo dekemvri, kade e realiziran promet od 79,4%

od vkupniot berzanski promet, {to pretstavuvaporast od 55,48 procentni poeni vo odnos na prethod-niot mesec. Na dràvniot pazar, Agencijata naRepublika Makedonija za privatizacija vo anal-iziraniot period prodade samo 1 paket na akcii vo

sopstvenost na dràvata i toa na A.D. Jugotutun-Po-beda Peh~evo, vo vrednost od 677 milioni denari, od-nosno 19,08% od vkupniot promet.

Zapo~nuvaj}i od 1.11.2001 godina voveden e ofici-jalniot berzanski indeks (MBI), kako indikator nadvièweto na cenite na akciite, ~ija {to vrednostna posledniot den na trguvawe (27 dekemvri) dostig-na iznos od 977,9, odnosno pad za 0,5% vo sporedba sopo~etokot na mesecot.

Vo dekemvri se realizirani 6 blok transakcii vovrednost od 215 milioni denari, pri {to, najzabele-ìtelni se trguvawata so akciite na CementarnicaUSJE Skopje i so akciite na Replek Skopje.

Najlikvidni hartii od vrednost na Berzata i nata-mu prodolùvaat da bidat obvrznicite izdadeni odRepublika Makedonija po osnov na "staroto# {tede-we (~ija {to cena vo dekemvri iznesuva 70,3%), kakoi obi~nite akcii na Toplifikacija AD Skopje iMakpetrol AD Skopje.

Ostvaren promet po pazari vo dekemvri 2001 godina

Pazaren segment Promet vo denari %

Prv pazar 58.425.949 79,45

Vtor pazar 400.500 0,54

Tret pazar 14.030.662 19,08

Dràva 677.664 0,92

Vkupno site pazari 73.534.775 100,00

Dvièwe na Makedonskiot berzanski indeks - MBI

Promet po denovi vo dekemvri 2001

Denovi

Dena

ri


PREGLED NA REALIZIRANI BLOK TRANSAKCII

Naziv na izdava~ot Datum na Nominalna Cena po % od Promet Promettransakcijata vrednost akcija osnovnata (akcii) (denari)

(vo denari) glavnina

Cementarnica USJE Skopje 18.12.2001 100 DEM 3.105 9,37 52.813 163.984.365

Makedonija Negotino 19.12.2001 100 DEM 1.716 15,58 2.143 3.677.388

Komercijalna Banka Skopje 20.12.2001 5.000 DEN 2.782 0,892 3.594 9.998.508

Replek Skopje 24.12.2001 1.100 DEM 17.050 8,21 1.398 23.835.900


ZK Pelagonija Bitola 27.12.2001 100 DEM 1.509 1,44 4.000 6.036.000

Vkupno: 67.748 215.132.161

Toplifikacija AD Skopje

Broj na denovi na trguvawe 4

Najvisoka cena 1.522

Najniska cena 1.470

Po~etna cena 1.522

Posledna cena 1.490

Broj na transakcii 9

Promet /den/ 478.160

Promet /hv/ 318

Dvièwe na cenite na obi~ni akcii na Toplifikacija AD Skopje vo period od 01 - 31.12.2001

1.530,00

1.520,00

1.510,00

1.500,00

1.490,00

1.480,00

1.470,00

1.460,00

1.450,00

Republika Makedonija - devizni vlogovi


Najvisoka cena 71%

Najniska cena 68%

Po~etna cena 70%

Posledna cena 70,3%


Promet /den/ 57.947.789

Promet /EMU/ 1.364.889

Dvièwe na cenite na R. Makedonija - devizni vlogovi vo period od 01 do 31.12.2001

04.12 05.12 06.12 11.12 12.12 13.12 14.12 17.12 18.12 19.12 20.12 25.12 26.12 27.12

04.12 05.12 06.12 11.12 12.12 13.12 14.12 17.12 18.12 19.12 20.12 25.12 26.12 27.12

71

70.5

70

69.5

69

68.5

68

67.5

67

Makpetrol AD Skopje



Najniska cena 9.200

Po~etna cena 9.250

Posledna cena 9.200


Promet /den/ 1.599.886

Promet /hv/ 173

Dvièwe na cenite na obi~nite akcii na Makpetrol AD Skopje -vo period od 01 - 31.12.2001

9.350,00

9.300,00

9.250,00

9.200,00

9.150,00

9.100,00

04.12 05.12 06.12 11.12 12.12 13.12 14.12 17.12 18.12 19.12 20.12 25.12 26.12 27.12

3 2 / 3 3

PROMET NA ^LENKITE NA MAKEDONSKATA BERZA AD SKOPJEDekemvri 2001 godina

^lenka Klasi~no % od Dràvna % od % odtrguvawe klasi~no sopstvenost dràvna Blok blokovi Vkupno

trguvawe sopstvenost

KB 19.130.630 13,13 0 0,00 378.915.134 88,07 398.045.764

FR 8.516.464 5,84 0 0,00 47.671.800 11,08 56.188.264

TN 32.258.374 22,14 0 0,00 3.677.388 0,85 35.935.762

MI 23.095.936 15,85 677.664 50,00 0 0,00 23.773.600

BD 19.699.450 13,52 0 0,00 0 0,00 19.699.450

SB 18.764.095 12,88 0 0,00 0 0,00 18.764.095

BB 16.726.025 11,48 0 0,00 0 0,00 16.726.025

SK 52.484 0,04 0 0,00 0 0,00 52.484

Promet vo denari

^lenka Klasi~no % od Dràvna % od % odtrguvawe klasi~no sopstvenost dràvna Blok blokovi Vkupno

trguvawe sopstvenost

KB 285 18,82 0 0,00 9 75,00 294

MI 270 17,83 1 50,00 0 0,00 271

TN 249 16,45 0 0,00 1 8,33 250

SB 215 14,20 0 0,00 0 0,00 215

BB 214 14,13 0 0 0 0 214

FR 97 6,41 0 0,00 2 16,67 99

BD 92 6,08 0 0,00 0 0,00 92

MK 88 5,81 1 50,00 0 0,00 89

Broj na transakcii

LLEEGGEENNDDAA

BD - BRO - DIL AD Skopje

SB - Broker - SB AD Skopje

MI - Makos - Invest Broker AD Skopje

TN - Tutunskabroker AD Skopje

KB - KB - Broker AD Skopje

FR - FER[PED - BROKER AD Skopje

MK - MAK Broker AD Skopje

BB - Bitola Broker AD Bitola

Sakses Brokers AD Skopje


MAKEDONSKA BERZA NA DOLGORO^NI HARTII OD VREDNOST A.D. SKOPJEIzve{taj za trguvawe od 01.12.2001 do 31.12.2001

Opis na hartijata od vrednost Nominalna Najvisoka Najniska Po~etna Posledna Br. na Vrednost Koli~ina Br. den.

vrednost cena cena cena cena transakcii na trguv.

Oficijalen pazar

Prv pazar - Obi~ni akcii

Toplifikacija Skopje 100 DEM 1.522 1.470 1.522 1.490 9 478.160 318 4

Prv pazar - Obvrznici

R. Makedonija - devizni vlogovi 71 68 70 70,3 651 57.947.789 1.364.889 12

Vtor pazar - Obi~ni akcii

Investbanka Skopje 100 DEM 2.670 2.670 2.670 2.670 3 400.500 150 1

Vkupno Oficijalen pazar 663 58.826.449 1.365.357

Neoficijalen pazar

Tret pazar - Obi~ni akcii

Alkaloid Skopje 50 DEM 1.400 1.350 1.400 1.350 8 233.365 170 3

Blagoj \orev Veles 50 DEM 160 160 160 160 4 971.680 6.073 3

@ivin. farma Belimbegovo Skopje 10 DEM 47 47 47 47 1 2.417.727 51.441 1

Lotarija na Makedonija Skopje 100 DEM 1.540 1.300 1.540 1.300 4 823.280 596 2

Makpetrol Skopje 1000 DEM 9.500 9.200 9.250 9.200 36 1.599.886 173 5

Makedonija Turist Skopje 50 DEM 636 630 636 630 3 2.607.000 4.100 2

Ma{inopromet Skopje 50 DEM 700 590 700 590 30 5.147.870 7.485 3

Cementarnica USJE Skopje 100 DEM 3.271 3.271 3.271 3.271 1 78.504 24 1

Fer{ped Skopje 1199 DEM 19.050 19.050 19.050 19.050 4 133.350 7 2

Centralen depozitar za hartii od vrednost 100 EMU 10.000 10.000 10.000 10.000 1 10.000 1 1

Tret pazar - Prioritetni akcii

Komercijalna banka Skopje 1000 DEN 800 800 800 800 2 8.000 10 1

Vkupno Neoficijalen pazar 94 14.030.662 70.080

Dràven pazar

Dràva - gotovina

Jugotutun-Pobeda Peh~evo 100 DEM 312 312 312 312 1 677.664 2.172 1

Vkupno Dràven pazar 1 677.664 2.172

Vkupno site pazari 758 73.534.775

3 4 / 3 5

Za 2,3 pati zgolemen vkupniot promet;

Nad 2 pati zgolemen prometot so obvrznicite;

Porast na brojot na transakcii za 50%;

Dr`avata prodade 3 paketi na rezidualni akcii vovrednost od 2 milioni denari;

Berzanskiot indeks MBI zgolemen za 4,8%.

Promet po denovi vo januari 2002

Denovi

Dena

ri


Dekemvri 2001 Januari 2002

qq Vkupen promet vo denari: 73.534.775 168.622.951

qq Vkupen promet vo akcii: 1.437.609 2.976.806

qq Vkupen promet vo obvrznici vo EVRA: 1.364.889 2.906.982

qq Vkupen broj na transakcii: 758 1.142

qq Vkupen broj na denovi na trguvawe: 12 14

qq Blok transakcii (vo denari): 215.132.161 242.263.419

ãã Prose~en dneven promet (vo denari): 6.127.898 12.044.497

ãã Prose~en broj na transakcii dnevno: 63 82

ãã Prose~na vrednost na edna

transakcija (vo denari): 97.012 147.656

MBI (01.11.2001) (08.01.2002) 966,22

MBI (20.11.2001) (31.01.2002) 1.013,29

Berzanski pokazateli - januari 2002

MAKEDONSKA BERZA ZA DOLGORO^NI HARTIIOD VREDNOST - JANUARI 2002


PREGLED NA REALIZIRANI BLOK TRANSAKCII

Naziv na izdava~ot Datum na Nominalna Cena po % od Promet Promettransakcijata vrednost akcija osnovnata (akcii) (denari)

(vo denari) glavnina

Mesna Industrija Sveti Nikole 10.01.2002 63 DEM 1.550 6,00 3.241 5.023.550

ZIK P~iwa Kumanovo 11.01.2002 100 DEM 3.116 34,67 520 1.620.320

GTD Beton Strumica 15.01.2002 500 DEM 7.541 30,42 924 6.967.884

Abraziv. Ind. Idnina Kratovo 16.01.2002 20 DEM 31 17,33 50.923 1.578.613

Taqa Bikova Gevgelija 17.01.2002 47 DEM 1.464,81 44,42 7.112 10.417.728



Cementarnica USJE Skopje 24.01.2002 100 DEM 3.105 10,00 56.378 175.053.690

Vardar s. Brvenica 28.01.2002 10 DEM 311,50 10,57 5.533 1.723.529

Trgojug uvoz-izvoz Skopje 31.01.2002 50 DEM 935 78,66 30.883 28.875.605

Vkupno: 159.239 242.263.419

Toplifikacija AD Skopje



Najniska cena 1.400

Po~etna cena 1.470

Posledna cena 1.570


Promet /den/ 2.313.140

Promet /hv/ 1.566

Republika Makedonija - devizni vlogovi


Najvisoka cena 74%

Najniska cena 70%

Po~etna cena 71%

Posledna cena 71%


Promet /den/ 128.609.941

Promet /EMU/ 2.906.982

Dvièwe na cenite na R. Makedonija - devizni vlogovi vo period od 01 do 31.01.2001

08.01 09.01 10.01 14.01 15.01 16.01 17.01 21.01 22.01 23.01 24.01 29.01 30.01 31.01

74

73

72

71

70

69

68

Makpetrol AD Skopje



Najniska cena 9.000

Po~etna cena 9.200

Posledna cena 11.200


Promet /den/ 10.290.488

Promet /hv/ 1.006

Dvièwe na cenite na obi~ni akcii na Toplifikacija AD Skopje vo period od 01 - 31.01.2001

1.600,00

1.550,00

1.500,00

1.450,00

1.400,00

1.350,00

1.300,00

08.01 09.01 10.01 14.01 15.01 16.01 17.01 21.01 22.01 23.01 24.01 29.01 30.01 31.01

Dvièwe na cenite na obi~nite akcii na Makpetrol AD Skopje -vo period od 01 - 31.01.2001

12.000,00

10.000,00

8.000,00

6.000,00

4.000,00

2.000,00

0,00

08.01 09.01 10.01 14.01 15.01 16.01 17.01 21.01 22.01 23.01 24.01 29.01 30.01 31.01

MAKEDONSKA BERZA NA DOLGORO^NI HARTII OD VREDNOST A.D. SKOPJEIzve{taj za trguvawe od 01.01.2002 do 31.01.2002



Oficijalen pazar

Prv pazar - Obi~ni akcii

Toplifikacija Skopje 100.00 DEM 1.570,00 1.400,00 1.470,00 1.570,00 15 2.313.140 1.566 8

Prv pazar - Obvrznici

R. Makedonija - devizni vlogovi 74 70 71 71 872 128.609.941 2.906.982 14

Vtor pazar - Obi~ni akcii

Investbanka Skopje 100.00 DEM 700 700 700 700 1 61.600 88 1

Vkupno Oficialen pazar 888 130.984.681 2.908.636

Neoficialen pazar

Tret pazar - Obi~ni akcii

Agromehanika Skopje 100.00 DEM 930 930 930 930 3 442.680 476 2

Ading Skopje 100.00 DEM 2.750,00 2.750,00 2.750,00 2.750,00 1 178.750 65 1

ADOR Makedonija Skopje 100.00 DEM 700 700 700 700 1 70.000 100 1

Alkaloid Skopje 50.00 DEM 1.350,00 1.001,00 1.350,00 1.300,00 29 2.857.830 2.387 7

Angropromet-Tikve{anka Kavadarci 100.00 DEM 3.150,00 3.150,00 3.150,00 3.150,00 2 236.250 75 1

Blagoj \orev Veles 50.00 DEM 160 150 160 150 12 1.187.200 7.865 7

@ivin. farma Belimbegovo Skopje 10.00 DEM 47 47 47 47 1 1.758.787 37.421 1

Beton Strumica 100 DEM 7.541,00 0 0 0 1

BIM Sveti Nikole 200.00 DEM 3.000,00 1.000,00 3.000,00 1.000,00 2 625.000 555 2

Vitaminka Prilep 29.11 DEM 1.800,00 1.800,00 1.800,00 1.800,00 17 2.683.800 1.491 1

DZSPP Goce Del~ev s.Trubarevo 100.00 DEM 2.200,00 2.200,00 2.200,00 2.200,00 3 268.400 122 2

Evropa Skopje 100.00 DEM 1.310,00 1.310,00 1.310,00 1.310,00 5 260.690 199 2

^eli~en liv i granulat @elez. D. Hisar 100 DEM 1.525,00 1.525,00 1.525,00 1.525,00 20 1.869.650 1.226 1

@ito Vardar Veles 100.00 DEM 800 800 800 800 1 48.000 60 1

Zemjod. komb. Pelagonija Bitola 100.00 DEM 600 600 600 600 18 467.400 779 1

Idnina Kratovo 20.00 DEM 31 0 0 0 1

Kiro Dandaro Bitola 10.00 DEM 160 160 160 160 3 397.440 2.484 1

Komercijalna banka Skopje 5000.00 DEN 2.101,00 2.000,00 2.000,00 2.100,00 8 1.126.539 548 5

Lotarija na Makedonija Skopje 100.00 DEM 1.300,00 1.280,00 1.300,00 1.300,00 15 2.479.660 1.916 7

Mesna industrija Sv.Nikole 63.00 DEM 1.550,00 0 0 0 1

Makpetrol Skopje 1000.00 DEM 11.500,00 9.000,00 9.200,00 11.200,00 75 10.290.488 1.006 13

Makedonija Turist Skopje 50.00 DEM 636 600 636 600 4 480.000 782 3

Niko Doaga Kru{evo 100.00 DEM 677 677 677 677 1 25.726 38 1

ZIK P~iwa Kumanovo 100 DEM 3.116,00 0 0 0 1

Replek Makedonija Skopje 1100.00 DEM 17.500,00 17.050,00 17.500,00 17.050,00 3 2.359.200 138 2

R@ Institut Skopje 10.00 DEM 50 50 50 50 2 196.050 3.921 2

Sileks Kratovo 85,00 DEM 65 50 50 62 5 59.975 1.018 3

Skopski Pazar Skopje 100.00 DEM 2.007,00 2.000,00 2.007,00 2.000,00 2 138.343 69 2

Strumica Tabak Strumica 100.00 DEM 3.116,00 3.116,00 3.116,00 3.116,00 1 2.763.892 887 1

Taqa Bikova Gevgelija 47.00 DEM 1.464,81 0 0 0 1

Tekstil Skopje 190.00 DEM 1.600,00 1.600,00 1.600,00 1.600,00 1 70.400 44 1

Trgotekstil Angro 6 Skopje 50 DEM 10 10 10 10 1 2.080 208 1

Trgojug Skopje 50.30 DEM 935 0 0 0 1

Cementarnica USJE Skopje 100.00 DEM 3.105,00 0 0 0 1

3 6 / 3 7




Fer{ped Skopje 1199.00 DEM 19.050,00 19.050,00 19.050,00 19.050,00 3 1.181.100 62 3

Hunap Radovi{ 100.00 DEM 935 935 935 935 1 492.745 527 1

Tret pazar - Prioritetni akcii

Komercijalna banka Skopje 1000.00 DEN 820 800 820 820 11 614.940 756 4

Stopanska banka Skopje 400 DEN 250 250 250 250 1 5.000 20 1

Vkupno Neoficialen pazar 252 35.638.015 67.245

Dràven pazar

Dràva - gotovina

BIM Sveti Nikole 200.00 DEM 3.117,00 3.117,00 3.117,00 3.117,00 1 1.306.023 419 1

Vardar s. Brvenica Tetovo 10 DEM 311,5 0 0 0 1

O~na optika Skopje 44 DEM 1.372,00 1.372,00 1.372,00 1.372,00 1 694.232 506 1

Vkupno Dràven pazar 2 2.000.255 925

Vkupno site pazari 1.142 168.622.951

3 8 / 3 9

Vo dekemvri 2001 godina prometot na pazarot napari i kratkoro~ni hartii od vrednost registrirazgolemena aktivnost vo odnos na noemvri, manife-stirana preku pogolemiot vkupen i prose~en dnevenpromet na ovoj pazar. Imeno, vkupniot promet na pa-zarot na pari i kratkoro~ni hartii od vrednost vodekemvri e pogolem za 780 milioni denari vo spored-ba so prethodniot mesec, odnosno za 50,1%, dostignu-vaj}i iznos od 2.323 milioni denari.

Isto taka, prose~niot dneven promet vo dekemvrivo odnos na noemvri beleì porast od 49 milioni de-nari, odnosno za 70%, dostignuvaj}i vrednost od 119milioni denari.

Zgolemeniot promet na pazarot na pari vo noem-vri 2001 godina se dolì na pogolemiot iznos na me-se~no nivo na ponudata i na pobaruva~kata na lik-vidni sredstva. Taka, vkupnata ponuda za likvidni

sredstva na pazarot na pari vo analiziraniot peri-od iznesuva 2.477,4 milioni denari, {to e za 641,8milioni denari, odnosno za 34,9%, pogolema vo odnosna noemvri. Istovremeno, vkupnata pobaruva~ka nalikvidni sredstva beleì porast od 965,5 milionidenari, ili za 57,5%, pri {to taa vo dekemvri izne-suva 2.644,4 milioni denari.

Vakvite dvièwa na pazarot na pari i kratkoro~-ni hartii od vrednost rezultiraat so pad za 0,66 pro-centni poeni na prose~nata ponderirana godi{nakamatna stapka na pazarot na pari, dostignuvaj}iiznos od 11,92%. Ova e rezultat na podobrenata lik-vidnost na bankite, {to se sogleduva preku namale-nata razlika me|u pobaruva~kata i ponudata na lik-vidni sredstva, kako i na namaluvaweto na kamatnitestapki na blagajni~kite zapisi na NBRM.

PAZAR NA PARI I KRATKORO^NI HARTII OD VREDNOST

Vkupen promet (vo milioni denari, leva skala) Kamatna stapka (vo %, na godi{no nivo, desna skala)

Sos

tojb

a (v

o 00

0 de

nari

)

Vkupen promet i ponderirana kamatna stapka na pazarot na pari

Pazar na pari 2001 godina (po meseci)

I II III IV V VI VII VIII IX X XI XIIVkupen promet (vo milioni denari) 1011.8 1942.8 2072.7 1596.8 1788.9 1033.4 580.9 746.8 654.2 1067.4 1542.9 2323.4

Kamatna stapka (%, na godi{no nivo) 7.21 7.39 8.08 9.29 10.87 13.75 17.15 18.44 19.34 18.55 12.58 11.92


Depozitite na fizi~kite lica kaj bankite i {te-dilnicite vo dekemvri 2001 godina go dostignaa niv-oto od 41,829 milijarda denari, odnosno 1,342 mili-jarda DEM {to pretstavuva porast od 83% vo odnosna noemvri.

Sporedeno so istiot mesec od prethodnata godina,depozitite na gra|anite vo dekemvri 2001 godina sepogolemi za 28,2 milijardi denari, odnosno za 3 pati.Vakvoto dvi`ewe, pred s¢, e rezultat na toa {to po-ve}eto gra|ani izbraa avtomatski i bez provizija dagi konvertiraat svoite devizni za{tedi vo evra pre-ku nivno deponirawe vo bankite, kako i na vra}awe-to na doverbata na gra|anite vo bankarskiot sistemna Republika Makedonija. Slednite meseci }e poka-`at dali ovoj evidenten porast na depozitite e

odr`liv na podolg rok ili ne, kako i toa vo kolkaviznos }e bidat podignati za{tedite od finansiski-te institucii.

Analizirano spored valutnata struktura na depoz-itite, 17% od vkupnite depoziti se denarski, dodeka83% se devizni depoziti. Vo odnos na noemvri denar-skite depoziti se pogolemi za 237 milioni denari, adeviznite depoziti za 18 milijardi denari.

Spored ro~nosta na depozitite, vo dekemvri ovaagodina 25 milijardi denari, odnosno 61,79%, pretsta-vuvaat depoziti po viduvawe, {to zna~i porast od 13milijardi denari. Oro~enite depoziti, pak, iznesu-vaat 15 milijardi denari, ili procentualno 38,21, od-nosno porast od 5 milijardi denari vo odnos na pret-hodniot mesec.

Dinamika na sostojbata na depozitite na fizi~kite lica kaj bankite i {tedilnicite

Sos

tojb

a (v

o 00

0 de

nari

)

DEPOZITI NA FIZI^KITE LICA KAJ BANKITE I [TEDILNICITE

4 0 / 4 1

STRANSKI DIREKTNIVLO@UVAWAVO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Stranskite direktni vloùvawa vo 2000 godinaiznesuvaat 152 milioni SAD dolari. Najgolemistranski direktni vloùvawa vo vrednost od 142 mi-lioni denari beleàt razvienite zemji, od koi 133milioni SAD dolari pripa|aat na zemjite od Evrop-skata unija. So 6 milioni SAD dolari se zastapeni

zemjite-~lenki na EFTA, a zemjite od porane{naSFRJ imaat ostvareno 5,7 milioni SAD dolari.

Zemji koi imaat ostvareno najgolemi stranski di-rektni vloùvawa vo na{ata zemja vo tekot na 2000godina se: Grcija 95,6 milioni SAD dolari, VelikaBritanija 20 milioni SAD dolari, Germanija 13,4milioni SAD dolari, [vajcarija 6 milioni SADdolari, Slovenija 4,8 milioni SAD dolari, Avstri-ja i Kipar so po 2,9 milioni SAD dolari i Rusija iSAD so po 1,4 milioni SAD dolari.

Najgolemo u~estvo vo vkupnite stranski direktnivloùvawa imaat "Finansiski, tehni~ki i delovniuslugi# so 74,3%, "Industrija i rudarstvo# u~estvuvaso 18,0% i "Trgovijata# so 4,8%.

Iznos vo iljadiSAD dolari

VKUPNO 152270

Industrija i rudarstvo 27444

Soobra}aj i vrski 1892

Trgovija 7353

Ugostitelstvo i turizam 406

Finansiski, tehni~ki i delovni uslugi 113185

Ostanati 1990

Stranski direktni vloùvawa vo Republika Makedonijavo 2000 godina spored dejnosta na vloùvawe

Zemja Broj na U~estvo vo vkupniot Iznos vo iljadi Vrednosnazdelki broj na zdelki (vo %) SAD dolari struktura

VKUPNO 240 100.0 152270 100.0

Razvieni zemji 169 70.4 141742 93.1

Zemji od EU 127 52.9 133350 87.6

Zemji od EFTA 14 5.8 6001 3.9

Drugi razvieni zemji 28 11.7 2391 1.6

Zemji od porane{na SFRJ 39 16.3 5706 3.7

Zemji od Centralna i isto~na Evropa

i porane{en SSSR 23 9.6 1937 1.3

Zemji vo razvoj 9 3.8 2885 1.9

PO ZEMJI

Germanija 38 15.8 13408 8.8

Italija 11 4.6 676 0.4

Holandija 4 1.7 499 0.3

Francija 3 1.3 109 0.1

Avstrija 12 5.0 2893 1.9

Grcija 48 20.0 95581 62.8

Velika Britanija 6 2.5 20086 13.2

Danska 2 0.8 60 0.0

Belgija 1 0.4 19 0.0

Stranski direktni vloùvawa vo Republika Makedonija vo 2000 godina


Zemja Broj na U~estvo vo vkupniot Iznos vo iljadi Vrednosnazdelki broj na zdelki (vo %) SAD dolari struktura

[vedska 2 0.8 19 0.0

[vajcarija 13 5.4 5979 3.9

Avstralija 3 1.3 12 0.0

SAD 6 2.5 1414 0.9

Japonija 1 0.4 8 0.0

Kanada 1 0.4 8 0.0

Kipar 6 2.5 2876 1.9

Tajvan 1 0.4 3 0.0

Turcija 12 5.0 545 0.4

Indija 1 0.4 1 0.0

Bugarija 17 7.1 406 0.3

Lihten{tajn 1 0.4 22 0.0

ê{ka 1 0.4 3 0.0

Rusija 1 0.4 1439 0.9

Romanija 1 0.4 3 0.0

Ukraina 1 0.4 2 0.0

Albanija 2 0.8 84 0.1

Slovenija 12 5.0 4842 3.2

SR Jugoslavija 14 5.8 566 0.4

Hrvatska 11 4.6 264 0.2

Bosna i Hercegovina 2 0.8 34 0.0

Britanski Devstveni ostrovi 4 1.7 401 0.3

Obedineti Arapski Emirati 1 0.4 2 0.0

Jordan 1 0.4 6 0.0

Izvor: Sektor za nacionalni smetki - Dràven zavod za statistika, 12 dekemvri 2001 godina.

Vkupniot broj na vraboteni vo pretprijatijata sostranski direktni vloùvawa vo 2000 godina iznesu-va 15.446 vraboteni. Najgolemo u~estvo vo vkupniotbroj na vraboteni e zabeleàno vo "Industrija i ru-darstvo#, "Finansiski, tehni~ki i delovni uslugi# i"Trgovija#.

Najvisoka prose~na bruto-plata po vraboten vo2000 godina e isplatena vo "Finansiski, tehni~ki idelovni uslugi#. Potoa sleduva "Trgovija# i "Soob-ra}aj i vrski#. Istiot trend e zabeleàn i vo 1999godina.

Broj na vraboteni i prose~na bruto-plata po vraboten po dejnosti vo pretprijatijata so stranski direktni vloùvawa.

Vo denariDejnost Broj na vraboteni Broj na vraboteni Prose~na bruto-plata Prose~na bruto-plata

1999 godina 2000 godina po vraboten po vraboten1999 godina 2000 godina

Industrija i rudarstvo 9683 10545 14585 12787

Soobra}aj i vrski 396 447 16472 17605

Trgovija 903 1081 18696 20616

Ugostitelstvo i turizam 138 222 12419 15289

Finansiski, tehni~ki i delovni uslugi 2764 2906 33718 37777

Ostanati 171 245 12313 12894

Vkupno 14055 15446

Izvor: Sektor za nacionalni smetki - Dràven zavod za statistika, 12 dekemvri 2001 godina.

Stranski direktni vloùvawa vo Republika Makedonija vo 2000 godina (prodolènie)

4 2 / 4 3

K R A T K I V E S T I

KRATKI VESTIUSPE[EN POÊTOK NA NOVIOTPLATEN PROMET

"Najgolemata ekonomska reforma vo izminatitedeset godini vo Makedonija - transformacijata naplatniot promet, zavr{i uspe{no# izjavi ministe-rot za finansii Nikola Gruevski, na 3 januari po po-vod profunkcioniraweto na reformiraniot platensistem.

Platniot promet vo na{ata dràva od po~etokotna 2002 godina se odviva samo preku delovnite banki.Poramnuvawata se odvivaat preku centralniot sis-tem vo Narodnata banka na Makedonija, a poramnu-vawata na malite pla}awa preku Klirin{kata ku}a.Blokiranite smetki na firmite se prefrleni voAgencijata za blokirani smetki. Subjektite ~iismetki se blokirani }e moraat vo narednite dve go-dini da sozdadat uslovi nivnite smetki da migriraatvo delovnite banki. Pri startot na noviot platensistem, spored ministerot za finansii, ne se zabe-leàni nekakvi problemi, a turkanicite pred {al-terite vo komercijalnite banki se namaleni vo spo-redba so periodot od pred novogodi{nite praznici.

Vo pogolemite banki ima malku pogolemi turkani-ci, no, rabotite se stabiliziraat. Ubeden sum dekavo narednite dva do tri meseci rabotite celosno }ese normaliziraat, re~e ministerot za finansii,dodavaj}i deka sepak e potrebno ovie procesi da sesprovedat postepeno zatoa {to stanuva zbor za gole-ma transformacija.

VO 2001 GODINA PROSE^NATA PLATA ZGOLEMENA ZA 3,7% VO ODNOS NA 2000 GODINA

Spored podatocite od Dràvniot zavod za statis-tika prose~no isplatenata neto-plata po rabotnikvo Republika Makedonija izminatata 2001 godina

iznesuva 10.574 denari {to vo odnos na prose~nataneto - plata vo 2000 godina pretstavuva zgolemuvaweza 3,7%.

Spored procenkite za nominalnite neto - plati,imaj}i gi predvid tro{ocite na ìvotot vo 2001 go-dina, registrirano e namaluvawe na realnite neto -plati za 2% vo odnos na 2000 godina.

Vo dekemvri 2001 godina vo odnos na istiot mesecvo 2000 godina realnite neto - plati vo Republikatase namaleni za 0,6%.

Spored procenetite podatoci vo 2001 godina pro-se~no isplatenata bruto - plata po rabotnik vo Ma-kedonija iznesuva 17.830 denari i vo odnos na prose~-nata bruto - plata vo 2000 godina e namalena za 0,7%.

VO PROMET NOVITE GRA\ANSKI ÊKOVI

Od 1 januari godinava bankite pu{tija vo prometnov obrazec na ~ek po tekovna smetka na gra|anite,PP 22, so opredelen limitiran iznos od strana nabankata, na koj taa nazna~uva dali negovata isplata egarantirana ili ne.

Ovoj obrazec na ~ek go zameni stariot obrazec na~ek 19 C, ~ij kraen rok na izdavawe be{e 31 dekemvri2001 godina, a krajniot rok za priem na naplata kajnositelite na platen promet e 30 juni godinava. ê-kot koj e garantiran od bankata izdava~, primen kakosredstvo za bezgotovinsko pla}awe se napla}a vobankata izdava~ ili vo nekoja druga banka ovlastenaod bankata izdava~. Bankata {to go primila ~ekot,go ispla}a na denot na priem, odnosno najdocna sled-niot raboten den i ja zadolùva bankata-izdava~.êkot, ~ija isplata ne e garantirana se podnesuva zanaplata samo kaj bankata-izdava~. Vtoriot obrazecza ~ek im ovozmoùva na bankite samostojno da utvr-duvaat i da izdavaat svoi ~ekovi vo ramkite na svoja-ta delovna politika, a vrz osnova na Zakonot za ~ek.Bankite {to izdale ~ek od vakov vid dol`ni se da gogarantiraat ~ekot do iznosot nazna~en na ~ekot odbankata-izdava~. Ovoj iznos samostojno go utvrduvabankata-izdava~ i toj se podnesuva za naplata samokaj ovaa banka. Ovoj ~ek se ispla}a istiot, odnosnosledniot raboten den.

POGOLEM PLASMAN NA AMBALA@IRANOTO MAKEDONSKO VINO

Evolutivnata klauzula na neodamna potpi{aniotProtokol za izvoz na vino vo Evropskata unija otvo-


ra mo`nost za zgolemuvawe na procentot na plasma-not na ambalaìrano vino, za smetka na rastot na iz-vozot na nalivno vino. Spored Zoran~o Mitrovski,direktor na Fondot za grozje i vino, makedonskotovino gi ispolnuva evropskite i svetskite standardiza kvalitet u{te od 1991 godina.

Vo 2000 godina, izvozot na ambalaìrano vino napazarite vo EU e zgolemen za 80%, a vo 2001 godina zanad 140%. Rastot na procentot }e prodolì i ovaagodina, bidej}i vo izminatite tri godini, so trans-formiraweto na vinarskite vizbi se ostvareni pre-duslovite za celosna finalizacija na makedonskotovino. Od 1991 makedonskite vinari na evropskiotpazar plasiraat nad 500 iljadi hektolitri vi-sokokvalitetno vino, najgolemiot del vo Germanija.Tamu sme etablirani kako izvoznici na nalivnovino, no, kako {to izjavi ministerot za zemjodelst-vo, {umarstvo i vodostopanstvo, Marjan \or~ev,razvojnata proekcija za izvoz i na drugi stranski pa-zari se dviì vo nasoka na zgolemuvawe na plasman-ot na ambalaìrano vino, {to ni go dozvoluva Evro-unijata so potpi{aniot Protokol. Vo momentov, Ma-kedonija ima viza za izvoz na 285 iljadi hektolitrinalivno i 15 iljadi hektolitri ambalaìrano vino,veli resorniot minister, Marjan \or~ev.

EKONOMSKI NAJLO[ATA GODINA GO NAMALI PRIRODNIOT PRIRAST

Negativnite ekonomski dvièwa koi bea ostvare-ni vo 2001 godina se odrazija i vrz prirodniot pri-rast na naselenieto, kade e zabeleàn pad od 15,4%,

a brojot na sklu~eni brakovi e pomal za 10% vo spo-redba so lani.

Makedonija 2001 godina ja zavr{i so pad na doma{-niot bruto proizvod od 4,6%, pokaùvaat statisti~-kite podatoci na Dràvniot zavod za statistika.Najgolem pad od 15,7% e ostvaren vo hotelierstvotoi vo turizmot. Vo zemjodelstvoto vo 2001 godina e za-beleàno namaluvawe na proizvodstvoto od 14,2% ivo trgovijata na golemo i malo od 9,6%. Industris-koto proizvodstvo e namaleno za 8% vo sporedba so2000. Cenite na malo, pak, godinava bile pogolemi za

5,3%, pri {to najgolem porast od 10,3% e zabeleànkaj zemjodelskite proizvodi, potoa kaj uslugite od9,5%, industrisko-prehranbenite proizvodi za 5,6 %i pijalacite za 4,1%. Kako rezultat na toa tro-{ocite za ìvot vo 2001 godina bile pogolemi za 5,6% vo odnos na 2000 godina.

MAKEDONIJA I ALBANIJA POTPI[AA DOGOVOR ZA SLOBODNA TRGOVIJA

Republika Makedonija i Republika Albanija na 11januari vo Skopje potpi{aa asimetri~en Dogovor zaslobodna trgovija, poradi razli~niot stepen na raz-vienost na ekonomiite na dvete zemji i visinata nadoma{niot bruto proizvod. Toa zna~i deka Makedo-nija vedna{ gi ukinuva carinite za uvoz na najgolem

4 4 / 4 5


broj industriski proizvodi od Albanija, dodekacarinite za uvoz na makedonskite proizvodi vo Al-banija }e se ukinuvaat postepeno vo slednite 6 godi-ni. Zemjodelskite i prehranbenite proizvodi }e serazmenuvaat po pat na kvoti. Spored dogovorot nakrajot na {estata godina bez carina }e se razmenuva-at okolu 90% od site proizvodi. "Dogovorot e mnoguzna~aen za dvete zemji, a za nas e povolno {to vo Al-banija prose~nite carinski stapki iznesuvaat 8%,zatoa {to e taa ~lenka na Svetskata trgovska orga-nizacija#, izjavi ministerot za ekonomija, BesnikFetai, po potpi{uvaweto na Dogovorot. Vkupnatatrgovska razmena me|u Makedonija i Albanija izne-suva 9.188.136 dolari, pri {to nie izvezuvame stokivredni 7. 916. 991 dolari, a uvezuvame proizvodi vovrednost od 1. 271. 143 dolari. Spored Fetai, Dogovo-rot za slobodna trgovija treba da pridonese za zgo-lemuvawe na vkupniot obem na trgovska razmena, anemu mu prethodea 8 bilateralni dogovori za trgovi-ja. Toj e vo soglasnost so pravilata na STO, zakon-skata regulativa na EU i na Memorandumot za libe-ralizacija na trgovijata me|u zemjite na Jugoisto~naEvropa, vo ramkite na Paktot za stabilnost.

[EFOT NA MISIJATA NA MMF ZA MAKEDONIJA, BI[VAXIT BANERXI, ZA GLAS NA AMERIKA

Va{ington - "Pri posledniot prestoj vo Skopjeprocenivme deka za 2001 i 2002 godina na Makedonija}e £ bide potrebna finansiska pomo{ od 173 milio-ni dolari i na{a preporaka do donatorite e na dona-torskata konferencija da se obezbedi najmalku ovaasuma#, izjavi {efot na Misijata na MMF za Makedo-nija, Bi{vaxit Banerxi, za programata na makedons-ki jazik na radioto Glas na Amerika. Banerxi, bez da{pekulira koga bi moèla da se odrì donatorskatakonferencija, re~e deka taa e svikana od Svetskatabanka i od Evropskata unija, a MMF na kon-ferencijata }e napravi prezentacija za poddr{ka naprogramata i politikata na zemjata. Spored Ba-nerxi, dokolku donatorskata konferencija ne seodrì, a ekonomskata situacija se vlo{i, toga{ Ma-kedonija }e mora "da izleze so posilni ekonomskimerki#, ako saka da odgovori na takvata situacija ida ja dobie poddr{kata na MMF. Bi{vaxit Banerxiveli: MMF prifati da go nabquduva ekonomskiotplan {to Vladata go prezentira za 2002 godina, po-sebno za prvite {est meseci. Ona {to, spored Baner-xi, MMF go o~ekuva vo slednite meseci e sprove-duvawe na navedenoto vo programata.

OFICIJALEN START NA EVROTO

So po~etokot na januari godinava makedonskitegra|ani po~naa i oficijalno da gi zamenuvaat devi-

zite vo novite evrobanknoti, koi stasaa vo doma{ni-te banki kon krajot na minatiot mesec. Spored poda-tocite od bankite, do krajot na dekemvri 2001 godinavkupnite deponirani devizni vlogovi na gra|anitedostignaa neo~ekuvani 1,030 milijardi germanskimarki ili nad 542 milioni evra. Neizvesno e kolkuod deponiranite sredstva, gra|anite }e gi stavatpovtorno "pod pernica#. Na 3 januari, ministerot zafinansii Nikola Gruevski izjavi: "Problemi sovoveduvaweto na evroto nema. Apeliram do gra-|anite kone~no da se naviknat svoite pari da gi ~u-vaat vo bankite, kade {to im e zagarantirana celos-na sigurnost na vloènite sredstva. Nema teoretski{ansi na gra|anite da ne im bidat vrateni vo celostsite deponirani pari dokolku tie insistiraat natoa bez ogled na sumata, iako jas, sepak, bi im so-vetuval da ne gi ~uvaat za{tedite doma, bidej}i ban-kata ima najsiguren sistem za ~uvawe na parite, zak-lu~i ministerot za finansii. Spored izve{taite ina Narodnata banka na Makedonija i spored delov-nite banki se govori deka ima dovolno evra i moèda se zadovolat site barawa na gra|anite.

SEKOJ NOV AKCIONER POD LUPANA NBM

Centralnata banka podnese amandmani vo Zakonotza banki so koi se vra}a staroto zakonsko re{enie


spored koe na Narodnata banka na Makedonija £ edozvoleno da go bara potekloto na parite za kakvabilo promena vo akcionerskata struktura vo ban-kite. Dokolku se utvrdi deka se tie od izvori koi nemoè da se dokaàt, toga{ }e go ospori pravoto nasopstvenost. Spored guvernerot na Narodnata bankana Makedonija, Qube Trpeski, bankata u{te koga sepodgotvuval noviot zakon, ukaùvala deka }e imaposledici dokolku ne se predviduva kontrola napotekloto na parite i ako se izedna~uva akcioner-stvoto vo bankite so akcionerstvoto vo pretprijati-jata. No, kako {to veli Trpeski, sugestiite ne bileprifateni od ekspertot na Svetskata banka, ~ij stavbil deka Zakonot protiv perewe pari e dovolnagarancija za utvrduvawe na potekloto na kapitalot."Sekade vo svetot Centralnata banka mora da ja znaeakcionerskata struktura na bankite i nejzinatapromena#, zaklu~i guvernerot na NBRM.

MAKEDONSKA BANKA ZA PODDR[KA NA RAZVOJOT NAJAVUVA NOVI 6,5 MILIONI EVRA ZA MALITE I SREDNI FIRMI

Makedonska banka zapoddr{ka na razvojot(MBPR) vo 2001 godi-na odobri 35 krediti

vo vrednost od 10,7 milioni evra. Vo tekot naminatite tri godini ovaa banka odobri vkupno 77krediti vo visina od 23,4 milioni evra. MBPR i voidnina }e prodolì so poddr{ka na razvojot namakedonskoto stopanstvo. Sredstvata koi bankata giplasira vo forma na krediti se 15 milioni evra odsopstveni izvori, isto tolku se kreditna linija odKFV bankata od Germanija. Kreditnata italijanskalinija iznesuva 12,5 milioni evra, a od bilateral-niot germansko-makedonski fond se 10 milioni evra.Za vo mart godinava MBPR najavuva realizacija nakreditna linija od germanskata banka vo visina od6,5 milioni evra, koja ne se realizira{e minatatagodina poradi politi~ko-bezbednosnata sostojba vozemjata. Sredstvata od ovoj kredit se nameneti zamikro i mali pretprijatija i }e iznesuvaat od 2,5iljadi evra do 50 iljadi evra. Noviot proizvod naBankata -osiguruvaweto na izvozot od komercijalenrizik - zaklu~no so 2001 go prifatile samo petizvozni kompanii od zemjata. So ova e osiguran izvozvo vrednost od 8,6 milioni evra realiziran voAvstrija, Italija, Hrvatska i [vajcarija.

PO^NA OTKUPOT NA TUTUNOT

Otkupot na orientalnite tipovitutun od minatogodi{niot rod so ma-li isklu~oci po~na na 15 januari.Dvaeset i pette tutunski pretprijati-ja o~ekuvaat vo narednite dva ipolmeseci da otkupat 21. 000 toni surovtutun. Za isplata na ovie koli~estva}e bidat potrebni milijarda i petsto-tini milioni denari, ne smetaj}i gisredstvata od pretprijatijata sovloèn stranski kapital. Del od sred-stvata za isplati se ve}e obezbedeni, a drugiot del sekrediti od doma{ni i stranski banki. I godinavaostanuva istata za{titna cena, odnosno 110 denari zakilogram tutun no, spored prvi~nite procenki pro-se~nata otkupna cena moè da dostigne 125 denari.Pogolema otkupna cena vo 2002 treba da se postignei poradi primenata na Pravilnikot za otkup so kojtutunot od tretata klasa preminuva vo pogornatavtora klasa, kako i poradi povisokiot kvalitet natutunot. Po zavr{uvaweto na otkupnata kampawa ipo startot na agrarniot fond, ministerot za zemjo-delstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, g. Marjan \or-~ev, smeta deka ima realni {ansi da se obezbedat zatutunoproizvoditelite u{te 15 denari za sekoj kilo-gram otkupen tutun.

DESET MILIONI EVRA ZA PODDR[KA NA PLATNIOT BILANS

Na posebnata smetka na Ministerstvoto za finan-sii, otvorena vo Narodnata banka na Republika Ma-kedonija, se uplateni 10 milioni evra, sredstva odvtorata tran{a od grant-komponentata na makrofi-nansiskata pomo{ {to Evropskata komisija i' jaodobri na Vladata na Republika Makedonija vo de-kemvri 2000 godina. Vkupnata makrofinansiska po-mo{ vo iznos od 80 milioni evra se sostoi od kompo-nenta vo iznos od 50 milioni evra, kako zaem odobrenpod povolni uslovi i nepovratni sredstva vo iznosod 30 milioni evra. Vo po~etokot na minatata godi-na Makedonija ja povle~e prvata tran{a vredna 30milioni evra, od koi 20 milioni bea grant, a desetmilioni evra zaem.

VLADATA DOZVOLI UVOZ NA AVTOMOBILI STARI DO 10 GODINI

Sobranieto na Makedonija gi usvoi izmenite idopolnuvawata na Zakonot za nadvore{no-trgovsko

rabotewe, spored koi se zgolemi starosnata granicaza uvoz na patni~ki avtomobili od {est na 10 godini.Spored zakonskite izmeni makedonskite gra|ani koiposeduvaat avtomobili postari od deset godini, akoi se uvezeni vo zemjata do prvi januari moàt da gilegaliziraat vo rok od 30 dena po izleguvaweto naizmenite na Zakonot vo Slu`ben vesnik. So toaVladata kone~no go re{i statusot na okolu 20.000avtomobili, koi vo Makedonija se vozat so stranskitabli~ki.

ZA[TEDITE NA GRA\ANITE SOPOGOLEMI GARANCII

So cel natamo{no jaknewe na doverbata kon fi-nansiskite institucii i zgolemuvawe na doma{noto{tedewe, kako preduslov za vkupniot ekonomski raz-voj, Vladata re{i depozitite na sekoe fizi~ko licevo banka do iznos od denarska protivvrednost me|utri i deset iljadi evra da bidat garantirani vo visi-na od 90 procenti,a deponiranite sredstva do triiljadi evra vo visina od 100 procenti. Pri~ini zaizmenite i dopolnuvawata na Zakonot za Fondot zaosiguruvawe na depoziti se institucionalnite pret-postavki vospostaveni so donesuvaweto na noviotZakon za bankite, implementacijata na me|unarod-nite standardi za supervizija na bankite i jaknewetona kapitalnata baza na bankite {to se slu~uva voposlednite dve godini, a {to dovede do zajaknuvawena stabilnosta i sigurnosta na bankarskiot sistemvo Republika Makedonija. Istovremeno, zgole-muvaweto na garancijata za depozitite pretstavuvapribliùvawe kon standardite i zakonodavstvata nazemjite od Evropskata unija.

BERZATA JA ZAVR[I GODINATA SO POMAL PROMET

Vkupniot promet minatata godina iznesuva{e 3.2milijardi denari ili 53 milioni evra. Toa e 40%pomalku od 2000 godina. Prose~niot dneven promet

iznesuva{e okolu 24 milioni denari ili 394 iljadievra, {to e za polovina pomalku od 2000 godina. No,brojot na transakcii e osetno zgolemen od 2000. Mi-natata godina imavme 10.123 transakcii {to e dvapa-ti pove}e od 2000 godina, izjavi Evgeni Zografski,izvr{en direktor na Makedonskata berza na hartiiod vrednost. Smetame deka toa e rezultat na elek-tronskoto trguvawe koe obezbedi pogolema dlabo~i-na na pazarot {to, pak, pokaùva deka pazarot po~-nuva sam po sebe da kreira likvidnost. Pridobivkaod minatata godina spored Zografski, e i toa {to sezgolemi u~estvoto na prometot na oficijalniot pa-zar koj dostigna 32% od vkupniot promet pri {to do-miniraat obvrznicite za staroto devizno {tedewe.Vo vkupniot promet najgolem udel ima dràvata so41%, odnosno promet od 22 milioni evra. Taa proda-va{e so prose~en diskont od 59%, a vo 2000 godinabe{e 53%.

Vo 2001 godina prodolì procesot na okrupnuvawena kapitalot. Bea prijaveni 115 blok-transakcii vo82 trgovski dru{tva. Kako glavni problemi i og-rani~uvawa vo rabotata na Berzata vo izminatatagodina Zografski gi poso~uva necelosno zavr{enataprivatizacija, bavnoto prestruktuirawe na ekono-mijata, nedovolno razvieno sekundarno trguvawe,voenite dejstvija i sli~no.

REGIONALEN SIMPOZIUM ZATELEKOMUNIKACII I INFORMATIKA

"Nezavisnosta na regulatornite tela - pre~ki ibarieri# be{e temata na Regionalniot simpozium zatelekomunikacii {to se odrà vo Skopje vo organi-zacija na Upravata za telekomunikacii, a pod pokro-vitelstvo na Institutot za telekomunikaciski i in-formati~ki istraùvawa za Jugoisto~na Evropa odGrcija. U~estvuvaa pretstavnici na regulatornitetela, na resornite ministerstva, na operatorite iuniverzitetski profesori od Makedonija, Grcija,SRJ, Albanija, BiH i od Turcija. Spored Zoran Traj-

4 6 / 4 7


~evski, direktor na Upravata, vo zemjite od Ev-ropskata unija postoi celosna nezavisnost na onietela koi ja reguliraat oblasta na telekomunikaci-ite i informatikata, pa zatoa i site drugi zemji odEvropa koi te`neat da stanat del od Unijata imaatobvrska da ja usoglasat svojata regulativa so onaa naEU i vo ovoj del. Pretsedatelot na INA, Vasili Ta-ka, istakna deka novite tehnologii vo oblasta na te-lekomunikaciite i informatikata }e ovozmoàtpobrz vlez vo edna nova ekonomija i dokolku vo re-gionot se raboti zaedni~ki i se razmenuvaat iskust-vata }e ima pogolemi rezultati, so {to }e se sozdadei mo`nost zemjite od ovoj region da bidat pointeres-ni za investitorite. Simpoziumot e prv od vakov vid{to go organizira INA, sledniot se planira da seorganizira vo Istanbul, a potoa vo Solun.

POTPI[AN DOGOVOR ZAKUPOPRODA@BA NA "PORCELANKA"

Ministerstvoto za ekonomija na Republika Make-donija i avstriskata firma "Ekskluziva# od Vienana 16 januari vo Skopje potpi{aa dogovor za kupo-

proda`ba na vele{kata fabrika "Porcelanka# za300 iljadi germanski marki. Svoite potpisi na dogo-vorot gi stavija ministerot za ekonomija Besnik Fe-tai i pretstavnikot na "Ekskluziva# Jovo Vangelov-ski. Vo ovaa prigoda Fetai izjavi: "vkupniot dolg naova pretprijatie kon dràvata iznesuva tri milionii 700 iljadi germanski marki, koi po sedum mesecitreba da bidat vrateni. Noviot sopstvenik }e pla}asekoj mesec po 400.000 germanski marki na imedanoci i pridonesi kon dràvata#. Fetai istaknadeka site 670 vraboteni vo fabrikata }e gi zadràtrabotnite mesta, }e se obezbedat investicii za nor-malno rabotewe na kompanijata, a se planiraat i no-vi vrabotuvawa.

MODERNIZACIJA NA GRANI^NIOT PREMIN BLACE

Po trigodi{no najavuvawe kone~no po~na pro{i-ruvaweto i modernizacijata na grani~niot preminBlace. Dogovorot za nadgradba na preminot na 16 ja-nuari go potpi{aa ministerot za transport i vrski

Qup~o Balkovski, evropretstavnikot vo MakedonijaHoze Pinto Te{eira i direktorot na "Granit# Stra-{o Milkovski koj e pobednik na tenderot. Ispla-tata ~ini 4 milioni evra obezbedeni od EU. Rabo-tite }e traat 8 meseci. Blace e klu~en premin me|uRepublika Makedonija i Kosovo, a dosega se pokaàkako tesno grlo vo komunikacijata. Pri potpi{u-


4 8 / 4 9

vaweto na dogovorot, ministerot Balkovski re~edeka ovaa donacija e eden od prioritetnite proektiopfateni vo Paktot za stabilnost. Evropretstavni-kot Te{eira pak, izjavi: "ovoj proekt e od golemava`nost za site, bidej}i zgolemeniot protok na itransport so Kosovo sozdadoa soobra}aen mete` nagrani~eniot premin Blace#.

VLADATA SE OBIDUVA DA RE[I DEL OD ZAGUBARITE

Godinava, Vladata so pohrabri ~ekori se obiduvada go nadomesti izgubenoto vo 2001 pri re{avawetona problemot so zagubarite, koi se rak rana vo Make-donija. Mesec januari, vo znakot na zagubarite.

Za najgolemiot zagubar HEK "Jugohrom# Vladata edecidna: likvidacija, ~istewe od dolgovite, pa pro-

da`ba. 1950 vraboteni vo kombinatot, koi nekolkumeseci nemaat primeno plata, vo pove}e navrati or-ganiziraat protesti i prifa}aat bez rabota da osta-nat eventualno samo 200 lu|e. Vrabotenite baraat is-plata na zaostanatite plati, da se vrati staroto sis-temsko re{enie od 25 godini raboten sta` i vklu~u-vawe na struja. Resornite ministerstva rabotat naiznao|awe pogodna socijalna programa, s¢ so cel dase ublaàt posledicite kaj vrabotenite, a istovre-meno baraat stranski investitori.

Likvidacijata e re{enie i za Fas "11 Oktomvri#.Ottamu, 1200 rabotnici odat pod Zavodot za vrabotu-vawe so ispratnina. Istovremeno, se bara izlez zalikvidiraniot "Godel# so 1917 vraboteni, koj trebada se prodava na delovi.

So ovie odluki Vladata nastojuva da se vrati naprogramata so Svetskata banka za FESAL 2 aran`-manot i da ja povle~e vtorata tran{a.

DIREKTOROT VO EBOR NA TIMOT ZA RM VO SKOPJE

@an Mark Peter{mit, direktorot vo Evropskatabanka za obnova i razvoj na timot za Makedonija zavreme na rabotnata poseta na na{ata zemja ostvarisredbi so pretsedatelot na Vladata na RM, Qub~oGeorgievski i so ministerot za finansii, NikolaGruevski. Od strana na premierot Georgievski be{eizrazeno zadovolstvo od dosega{nata sorabotka soEBRD, a be{e naglasena i opredelbata na Vladata ivo idnina da prodolì so sozdavawe povolni usloviza privlekuvawe stranski kapital. Visokiot gostin,Peter{mit dade pozitivna ocenka za reformite{to gi sproveduva Vladata i veti deka Bankata i voidnina }e prodolì da gi realizira site predvideniproekti za 2002 i 2003 godina. So cel pouspe{na rea-lizacija na proektite od ovaa me|unarodna institu-cija, be{e ukaàno i na mo`nosta da se formira po-sebno zdruènie na investitori, koe direktno }e bi-de vklu~eno vo sledeweto na realizacijata na proek-tite. Pred golem broj bankari, biznismeni i nevla-dini asocijacii EBRD izvr{i prezentacija na Tran-zicioniot izve{taj za 2001 godina. Vo ovaa prigoda,ekspertite na Evropskata banka upatija ~etiriklu~ni preporaki za Makedonija: dolgoro~en mir,zavr{uvawe na procesot na privatizacija, podobrosproveduvawe na zakonot za ste~aj i natamo{no za-jaknuvawe na bankarsk iot sektor, osobeno namaluva-we na problemot so lo{ite plasmani.


I . VOVED

1. Bezbednosnata kriza koja nastana kako posledi-ca na teroristi~kite napadi na krajot na fevruari2001 godina predizvika golema politi~ka tenzija iogromni ekonomski tro{oci za zemjata. Kako rezul-tat na ova, sposobnosta na Vladata da gi postigne ce-lite na programata PRGF/EFF, odobrena od strana naIzvr{niot odbor na MMF vo noemvri 2000, be{e na-malena. Zaradi toa, Vladata pobara otkaùvawe naaran`manite PRGF/EFFi ima namera da pobara novapovisoka forma na krediten aran`man soMMF. Kako most kon noviot aran`man,Vladata bara od Misijata na MMFda ja sledi nejzinata programa zaekonomski i finansiski po-litiki vo periodot od 1 janu-ari 2002 do 30 juni 2002.Ovaa {estmese~na progra-ma za nabquduvawe }e ob-ezbedi ramka koja }e im po-mogne na donatorite da da-dat finansiska pomo{.

2. Vladata e uverena dekaimplementacijata na Ramkov-niot dogovor, koj glavnite make-donski politi~ki partii i politi~-kite partii na etni~kite Albanci go pot-pi{aa vo sredinata na avgust i Parlamentot go rati-fikuva vo sredinata na noemvri, zna~itelno }e pri-donese kon re{avawe na krizata. Negativnite eko-nomski efekti od krizata verojatno }e se provleku-vaat odredeno vreme. Vladata e celosno svesna zapotrebata za sledewe prudentni fiskalni i mone-tarni politiki so cel da se za~uva makroekonom-skata stabilnost i da se pottikne ekonomskoto zaz-dravuvawe. Ovoj memorandum gi istaknuva ekonom-skite politiki koi Vladata ima namera da gi sledivo 2002 godina.

3. Posle, glavno, povolnite ekonomski rezultativo 2000 godina, ekonomskata aktivnost be{e zna~i-telno zabavena vo tekot na prvite tri kvartali od2001 godina, bidej}i bezbednosnata kriza dovede donaru{uvawe na proizvodstvoto i ostro naru{uvawena doverbata na potro{uva~ite i delovnata doverba.Vo tekot na ovoj period, realniot BDP opadna za re-~isi 6 procenti sporedeno so istiot period minata-ta godina. Namaluvaweto na proizvodstvoto be{e na{iroka osnova i gi pogodi pove}eto sektori vo sto-panstvoto, so isklu~ok na vladiniot sektor kade ak-

tivnostite bea stimulirani od aktivnostitepovrzani so bezbednosnata situacija.

I pokraj stimulot od tro{ocitevo ~etvrtiot kvartal za proek-

tite finansirani od sredst-vata od privatizacijata naTelekom, se procenuva dekarealniot BDP vo 2001 god-ina }e opadne za 4,5 pro-centi. Padot na realniotBDP e pridruèn so po-

rast na inflacijata, glav-no, odrazuvaj}i gi povisoki-

te ceni na prehranbeniteproizvodi. Tro{ocite na ì-

vot (kako prosek) se procenuva de-ka vo tekot na 2001 godina }e se zgo-

lemat za okolu 5,3 procenti.

4. Postoe{e pritisok vrz fiskalnata pozicija po-radi zabavuvaweto na ekonomskata aktivnost i no-vite rashodi povrzani so bezbednosnite aktivnosti.Delumno za da se sozdade prostor za dopolnitelnitetro{oci, Vladata gi odloì merkite za namaluvawena prihodite koi bea prvi~no predvideni za juni, ana 1 juli, za period od {est meseci, vovede nov danokna finansiski transakcii so proceneta naplata odokolu 1 procent od BDP. Ponatamu, planovite zarashodite bea zna~itelno namaleni vo nekolku ob-

MEMORANDUM ZA EKONOMSKI IFINANSISKI POLITIKI ZAPROGRAMATA ZA NABQUDUVAWE(STAFF MONITORED PROGRAM)

lasti. Poradi novite rashodi povrzani so bezbednos-nata situacija koi dostignaa okolu 5,4 procenti odgodi{niot BDP, deficitot na op{tata dràvnavlast vo tekot na prvite edinaeset meseci od 2001 go-dina iznesuva{e 5,1 procenti od godi{niot BDP.Glavno poradi zabrzanata implementacija na javniteinvesticii vo dekemvri i ponatamo{nite tro{ocipovrzani so bezbednosnata situacija, deficitot naop{tata dràvna vlast za 2001 godina moè da dos-tigne 6,7 procenti od BDP, impliciraj}i ekspanziv-en fiskalen presvrt od 9,2 procentni poeni od BDPvo odnos na 2000 godina. Povisokiot deficit e fi-nansiran glavno so povlekuvawe na depozitite na dr-àvata vo centralnata banka.

5. Od po~etokot na krizata do krajot na noemvri2001, bruto deviznite rezervi se namalija za 178 mil-ioni amerikanski dolari (isklu~uvaj}i go prisposo-buvaweto zaradi promenata na deviznite kursevi).Sepak, blagodarej}i na prihodite vo iznos od 323 mi-lioni amerikanski dolari (ili 9,5 procenti odBDP) od privatizacijata na Telekomot vo januari,bruto rezervite ostanaa na relativno bezbedno nivood okolu 760 milioni amerikanski dolari na krajot

na noemvri. Zemaj}i ja predvid predvidenata ekspan-zivna fiskalna pozicija vo dekemvri, bruto deviz-nite rezervi na krajot na 2001 se predvideni vo iznosod 744 milioni amerikanski dolari, pred poddr{ka-ta od donatorite. Zagubata na rezervi vo 2001 vo go-lema mera ja odrazi kombinacijata od direktnotovlijanie na uvozot povrzan so bezbednosnata situa-cija i potkopuvaweto na pazarnata doverba vo de-narot kako posledica na bezbednosnata kriza.

6. Za da se spre~i zagubata na rezervi, centralnatabanka prezede ~ekori za zategnuvawe na monetarnatapolitika. Vo periodot maj-juni, zadolìtelnata rez-erva be{e zgolemena vo dva ~ekori: za 2 procentnipoeni za depozitite po viduvawe do nivo od 10% i za1,5 procentni poeni za oro~enite depoziti do nivo-to od 5%. Ponatamu, kamatnata stapka na 28 dnevniteblagajni~ki zapisi na Narodna banka be{e zgoleme-na za pove}e od dva pati dostignuvaj}i nivo od okolu20 procenti, transakcionite tro{oci bea namaleni,bea vovedeni zapisi so pokratok rok na dospevawe, i

procedurite bea izmeneti so cel da im se ovozmoìna privatnite pretprijatija da kupuvaat zapisi di-rektno od Narodnata banka na Republika Makedonija(NBRM). Isto taka, vo avgust, periodot za proda`bana deviznite prilivi od izvoz be{e namalen od 180na 30 dena, so cel da se zgolemi ponudata na devizi.Kako rezultat na ovie merki, neto izdavaweto nablagajni~ki zapisi na Narodna banka se zgolemi zaokolu 2,5 milijardi denari (1,1 procent od BDP) odjuli do noemvri. Po zategnuvaweto na monetarnatapolitika i potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovorvo sredinata na avgust, devizniot pazar se stabilizi-ra. Pottiknata od posledovatelnite mirni uslovi napazarot i zgolemenata pobaruva~ka za blagajni~kizapisi na Narodna banka od strana na komercijalni-te banki, od sredinata na oktomvri, NBRM ja namalikamatnata stapka na 28 dnevnite zapisi vo dva ~ekorado nivo od 15%.

7. Vo oblasta na strukturnite reformi, se postig-na zna~itelen napredok vo reformite na javnata ad-ministracija, zajaknuvawe na supervizijata na ban-kite, i reformata na platniot sistem. Vladata go na-mali brojot na vrabotenite vo javnata administraci-ja za 6,5 % (ili 4.500 lica) do krajot na maj, glavnopreku dobrovolno zaminuvawe od rabotnoto mesto ipredvremeno penzionirawe. Sepak, kako rezultat natoa, za{tedite vo vrska so masata na plati bea delum-no neutralizirani so novite vrabotuvawa i poka~u-vaweto na nadomestocite za bezbednosnite sili. Vobankarskiot sektor, sostojbata na bankite se podob-ri i be{e zajaknata regulatornata ramka za supervi-zija na bankite. CAMEL rejtingot na tri od osumte"problemati~ni# banki be{e poka~en na minimalnopotrebnoto nivo od 3. Za pette banki ~ij rejting nebe{e podobren, NBRM prezede razli~ni merki, kako{to se nazna~uvawe administrator za period od{est meseci i otstranuvawe na ~len od Upravniotodbor. Dve od problemati~nite banki bea spoeni sodrugi banki so cel da se podobri nivnoto rabotewe.Vladata zapo~na so implementacija na prestruktui-raweto na platniot sistem na 1 juli i o~ekuva da jazavr{i implementacijata, kako {to e planirano, dokrajot na 2001. Prodolìja podgotvitelnite ~ekoriza odvojuvawe na nesu{tinskite aktivnosti na vla-data i re{avawe na zagubarite, iako so pozabavenotempo od po~etno planiranoto. Spored toa, struk-turniot kriterium za uspe{nost vo ramkite naPRGF/EFFprogramata da se prodade ili zatvori Jugo-hrom i ~etirite drugi pretprijatija-zagubari dokrajot na mart ne be{e ispo~ituvan. Sepak, vo pos-lednite meseci edno od ovie pretprijatija be{e lik-

Zgolemenata likvidnost od fiskalnata ekspanzija ipotkopuvaweto na pazarnata doverba vo denarot predizvikanaod krizata go uslo`nija vodeweto na monetarnata politika vosredinata na 2001 godina, no NBRM efikasno se spravi sosituacijata

5 0 / 5 1


vidirano, i naskoro }e zapo~ne ste~ajna postapka zaJugohrom so o~ekuvawe kompanijata da se likvidirado mart 2002 godina.

II . CELI I POLITIKI ZA 2002 GODINA

A. STRATEGIJA I MAKROEKONOMSKA RAMKA

8. Implementacijata na Ramkovniot dogovor trebada obezbedi traen prekin na voenite sudiri i da pos-tavi osnova za ekonomska i pazarna doverba so celvra}awe vo normalen tek. So politi~koto re{avawena krizata, tro{ocite povrzani so bezbednosnata si-tuacija treba zna~itelno da se namalat vo 2002 godi-na, a voedno }e pretstavuva predizvik re{avaweto nadopolnitelnite potrebi povrzani so odrùvawe namirot so za~uvuvawe na makroekonomskata stabil-nost.

9. Perspektivite za ekonomskiot rast treba da sta-nat posvetli so podobruvawe na bezbednosnata situa-cija. Vo 2002 godina se predviduva 4% porast narealniot BDP pod uslov da se zgolemi pobaruva~ka-ta na privatniot sektor, tro{ocite za rekonstruk-cija da bidat finansirani od strana na donatorskatazaednica i da se vratat povolni vremenski uslovi.Zemaj}i go predvid proektiranoto zaìvuvawe nazemjodelieto i poniskite ceni na naftata, se o~eku-va prose~nata inflacija da opadne na nivo od 2,5%vo 2002 godina.

10. Klu~na stabilizaciona cel e da se osigura dekanivoto na bruto oficijalnite rezervi (odnosno is-klu~uvaj}i ja neto za{tedata od sredstvata od priva-tizacijata na Telekom) se stabilizira na ekvivalentna okolu 4 meseci od uvozot na stoki i uslugi vonarednata godina. Vo smisla na preovladuva~kite ne-izvesnosti i rizici za platniot bilans, ova nivo napokrienost na uvozot so deviznite rezervi, koe e vogolema mera sli~no so nivoto koe preovladuva{epred krizata i e sporedlivo so ona koe preovladuvavo drugite zemji vo regionot, se smeta za osnovno zaodrùvawe na doverbata vo de factodevizniot kurskako nominalno sidro. Postignuvaweto na vakvatapokrienost na uvozot so rezervi implicira dopolni-telna potreba za finansirawe od okolu 42 milioniamerikanski dolari za 2001 godina i 131 milion ame-rikanski dolari za 2002 godina, isklu~uvaj}i gi fi-nansiskite potrebi za implementacija na Ramkov-niot dogovor koi doprva treba da se identifikuvaat.

Me|unarodnata zaednica pokaà podgotvenost da po-mogne vo zatvoraweto na finansiskiot jaz. Vo ovaasmisla, vo sredinata na dekemvri bea dodeleni Kre-dit za ekonomsko zazdravuvawe od Svetskata banka(15 milioni amerikanski dolari) i soodvetno kofi-nansirawe od holandskata vlada (25 milioni ameri-kanski dolari). Na kratok rok, osobeno kon samiotkraj na 2001 godina, pokrienosta so rezervi moèprivremeno da padne pod 4-mese~niot target, bidej}ipovlekuvaweto na sredstvata moè da zadocni od teh-ni~ki pri~ini. Sepak, ako dojde do potraen nedostigod nadvore{no finansirawe za da se pokrie jazot voplatniot bilans vo 2001-02, Vladata se obvrzuva brzoda gi zategne fiskalnata i monetarnata politika.

B. FISKALNA POLITIKA

11. Agendata na fiskalnata politika za 2002 godi-na prikaàna vo ovoj Memorandum gi isklu~uvanovite rashodi za implementacija na Ramkovniotdogovor (osven za vrabotuvawe na 500 etni~ki Al-banci vo policijata do sredinata na 2002 godina itro{ocite za tretiot TV kanal). Vladata pobaratehni~ka pomo{ od Holandija i Evropskata unija za

procenka na fiskalnite tro{oci za implementacijana mirovniot dogovor. Bez donatorskata poddr{ka zapokrivawe na pogolemiot del od ovie tro{oci, imp-lementacijata na mirovniot dogovor ne }e moè dase realizira dokraj. Fiskalnite proekcii, isto ta-ka, trgnuvaat od pretpostavkata deka donatorskata

Sedi{teto na MMFvo Va{ington, SAD

pomo{ povrzana so humanitarnite potrebi i rekon-strukcijata na infrastrukturata i domovite uni{-teni od vojnata }e bide naso~ena preku nevladiniteorganizacii do agenciite za implementacija, odnos-no nadvor od buxetskata ramka.

12. Soglasno so celite na nadvore{niot sektor imakroekonomskata ramka za 2002 godina, Vladata imanamera da go odrì deficitot na op{tata dràvnavlast na 3,4 procenti od BDP. Zemaj}i gi predvido~ekuvanite nadvore{no-finansirani rashodi naFondot za pati{ta, ova }e zna~i buxetski deficitna centralnata dràvna vlast od 2,7% od BDP. De-ficitot za prvata polovina na 2002 godina e plani-ran na 2,2% od godi{niot BDP za op{tata dràvnavlast (centralniot buxet, vonbuxetskite fondovi iedinicite na lokalnata samouprava) i 2,1% od go-di{niot BDP za centralnata dràvna vlast. Vlada-ta }e bide podgotvena, ako e potrebno, da prezememerki za zgolemuvawe na prihodite za da osigura uso-glasenost so fiskalnite targeti, koi od svoja strana}e bidat revidirani za eventualno pomalata upotre-ba na sredstvata od privatizacijata ili docnewatavo implementacijata na reformata vo sektorot napretprijatijata.

13. Vkupnite prihodi na op{tata dràvna vlast seo~ekuva da se namalat od 34,3% od BDP vo 2001 godi-na na nivo od 33,4% od BDP vo 2002 godina. Neodam-ne{nite inicijativi za dogovori za slobodna trgov-ija so zemjite vo regionot i EU baraa eliminacija na1% taksa za carinska evidencija, {to se planira odjanuari 2002 godina, a koe }e dovede do izvesno na-maluvawe na carinskite prihodi. Vladata re{i da japrodolì va`nosta na danokot na finansiski tran-sakcii za period od edna godina (planiranoto iste-kuvawe be{e na krajot na 2001 godina). Na godi{naosnova, prihodite od ovoj danok moè da iznesuvatokolu 2% od BDP. Vladata e svesna za nedostatocitena prodolènata implementacija na ovoj danok. Za-radi toa, Vladata ima namera nabrgu povtorno da jarazgleda dano~nata struktura na zemjata vrz osnovana analiza na srednoro~nite fiskalni perspektivi,kako i na naodite na neodamne{nata Misija na Odde-lot za fiskalni raboti na MMF za tehni~ka pomo{vo dano~nata politika i administracija.

14. Vladata o~ekuva vkupnite rashodi na op{tatadràvna vlast da dostignat 36,8% od BDP vo 2002godina. Rashodite povrzani so bezbednosnata situa-cija nema da se vratat na nivoto pred zapo~nuvawetona krizata. Se o~ekuva ovie rashodi vo 2002 godina dabidat povisoki od nivoto pred zapo~nuvaweto nakrizata za 2,5% od BDP. Demobilizacijata na rezer-vistite vo policijata se o~ekuva da se zavr{i do sre-dinata na 2002 godina. Ponatamu, Vladata }e ja pro-{iri nejzinata programa za pro{iruvawe i moderni-zacija na vooruènite sili spored standardite naNATO. Sepak, Vladata ima namera da gi namali ras-hodite vo drugite oblasti, osobeno kapitalnite ras-hodi i transferite do Biroto za stokovni rezervi.

15. Vladata zapo~na programa za javni investiciifinansirana so sredstvata od privatizacijata naTelekom. Proektite se fokusiraat vrz javnata in-frastruktura (glavno, vodosnabduvawe i odrùvawena pati{tata), sanacija na u~ili{ta, i oprema zazdravstvenite centri. Proektite, ~ij vkupen iznos e125 milioni amerikanski dolari (3,25% od BDP) sepodeleni vo tri fazi. Proektite za prvite dve fazi,vo iznos od 96 milioni amerikanski dolari, beaizbrani so pomo{ na Svetskata banka i konsultantfinansiran od USAID. Vo 2001 godina, tro{ocite zaproekti nema da nadminat 36 milioni amerikanskidolari. Vo prvata polovina na 2002 godina, tro{e-weto za proekti, vklu~uvaj}i kakvo bilo zadocnetotro{ewe preneseno od 2001 godina, nema da nadmine26 milioni amerikanski dolari. Vladata e obvrzanada gi sledi preporakite prezentirani vo finalniotizve{taj na konsultantot finansiran od USAID,vklu~uvaj}i i vospostavuvawe na sistemi za soodvet-na procenka, pregled i sledewe na implementacijatana proektite. Do mart 2002 godina, Vladata }e vos-postavi mehanizmi za pregled na implementacijatana proektite od prvata i vtorata faza. Proektite odtretata faza, za koja se nameneti 29 milioni ameri-kanski dolari, }e bidat definirani samo posle zavr-{uvaweto na ovoj pregled i procenkata za toa dalipostojat dovolno sredstva od prihodite od proda`-bata na Telekom za zavr{uvaweto na proektite odprvite dve fazi i ostanatata treta faza. Vladata is-to taka }e razmisli za prenamena na sredstvata zatretata faza za drugi prioritetni oblasti, ako toago naloì situacijata. Vladata iskoristi okolu 57milioni amerikanski dolari od sredstvata od priva-tizacijata na Telekom za rashodi povrzani so bezbed-nosnata situacija do krajot na noemvri 2001 godina, iponatamo{nata upotreba na sredstvata od privatiza-cijata za ovie celi nema da nadmine 8,4 milioni ame-

Vo oblasta na strukturnite reformi, se postigna zna~itelennapredok vo reformite na javnata administracija, zajaknuvawena supervizijata na bankite, i reformata na platniot sistem

5 2 / 5 3


rikanski dolari. Pokraj tro{eweto za goreopi{a-nite proekti, del od prihodite od privatizacijatana Telekom }e se koristat do 2003 godina za podmi-ruvawe na preostanatite pla}awa za penzionerite za{to postoi sudska obvrska, za koe se nameneti okolu60 milioni amerikanski dolari, i del za namaluvawena optovaruvaweto od nadvore{niot dolg. Prihodi-te od proda`bata na licencata za vtoriot mobilenoperator, vo iznos od 25 milioni amerikanski dola-ri se nameneti za servisirawe na nadvore{niot dolgna zemjata.

16. Masata na plati na centralnata dràvna vlastza 2001 go nadmina prvi~no targetiranoto nivo voPRGF/EFFprogramata. Ova se objasnuva so odloù-vawata vo namaluvaweto na javnata administracija,zgolemuvawata na platite na pripadnicite naspecijalnite edinici na policijata i armijata, i zanovi redovni vrabotuvawa vo oblasta na bezbednos-ta. Vladata }e osigura deka deka nema da ima ponata-mo{ni promeni vo tro{ocite za personal vo 2002godina, so isklu~ok na novite vrabotuvawa povrza-ni so implementacijata na Ramkovniot dogovor. Ne-ma da ima op{ti ili selektivni zgolemuvawa naplatite vo javniot sektor vo 2002 godina. Isto taka,Vladata re{i da ja odloì implementacijata nadekompresijata na platite za dràvnite slu`beni-ci {to be{e predvideno so postojniot zakon;potrebnite izmeni na legislativata }e bidat pod-neseni za odobruvawe do Parlamentot do krajot nadekemvri 2001 godina. Ponatamu, }e se zajaknat spe-cijalnite merki za kontrola na novite vrabotuvawavo javnata administracija, opi{ani vo stav 20 odMemorandumot za ekonomski i finansiski politi-ki od noemvri 2000. Bea postaveni plafoni na masa-ta na plati na centralnata dràvna vlast na krajotna mart 2002 i krajot na juni 2002, koi }e pretstavu-vaat kriteriumi za uspe{nost vo ramkite na Prog-ramata za nabquduvawe.

17. ]e se prodolì da mu se dava prioritet na za-jaknuvaweto na upravuvaweto so rashodite. Se o~e-kuva trezorskiot sistem vo Ministerstvoto zafinansii celosno da profunkcionira do krajot na2001 godina. Za da se izbegnat pritisocite od vonbu-xetskite fondovi vrz centralniot buxet, }e se ut-vrdat limiti na transferite i neto pozajmuvawetodo niv, {to }e pretstavuva kriterium za uspe{nostvo ramkite na Programata za nabquduvawe. Ponata-mu, }e se zajaknat procedurite za da se osigura dekasite novi zakonski propisi koi imaat fiskalni im-plikacii }e bidat razgledani i odobreni od strana

na Ministerstvoto za finansii pred nivno podne-suvawe na Parlament.

18. Soglasno so planiranata fiskalna pozicija,utvrdeni se plafoni za mart i juni 2002 za neto kre-ditot od bankarskiot sistem do op{tata dràvnavlast, koi }e pretstavuvaat kriteriumi za uspe{nostvo ramkite na Programata za nabquduvawe. Buxet-skoto saldo na op{tata dràvna vlast i neto kredi-tot od bankarskiot sistem do op{tata dràvna vlast}e bidat korigirani za eventualno poniskite tro{o-ci za proekti finansirani od sredstvata od privati-zacijata i tro{oci za strukturni reformi. Ponata-mu, neto kreditot od bankarskiot sistem do op{tatadràvna vlast }e bidat korigiran za neprogramiran-ite prihodi od privatizacijata. Detalite za korek-torite (prisposobuva~ite) se dadeni vo revidiran-iot Tehni~ki memorandum za razbirawe. Upotrebatana neprogramiranite prihodi od privatizacijata }ese utvrdi vo konsultacija so personalot na MMF.Vladata nema da napravi novi zaostanati obvrski vodoma{nite i nadvore{nite pla}awa vo tekot na pe-riodot {to go pokriva Programata. Ponatamu, Vla-data }e prodolì da gi sledi i da izvestuva za do-ma{nite zaostanati neisplateni obvrski na mese~naosnova, i na po~etokot od programskiot period }e gipodobri procedurite za ponatamo{no zgolemuvawena kvalitetot i opfatot na pribranite podatoci.

V. MONETARNA POLITIKA I POLITIKA NA DEVIZNIOT KURS

19. Narodnata banka na Makedonija (NBRM) }eprodolì da ja orientira monetarnata politika konodrùvawe na de facto devizniot kurs kako nomi-nalno sidro. Trendovite na indeksot na realniot de-vizen kurs ne naveduvaat na postoewe na problem sokonkurentnosta. Zgolemenata likvidnost od fiskal-nata ekspanzija i potkopuvaweto na pazarnata dover-ba vo denarot predizvikana od krizata go uslo`nijavodeweto na monetarnata politika vo sredinata na2001 godina, no NBRM efikasno se spravi so situa-cijata. NBRM }e prezeme dopolnitelni merki, do-kolku bide potrebno, da ja zategne politikata prekuproda`ba na blagajni~ki zapisi na centralnata ban-ka i prisposobuvawe na kamatnite stapki. NBRM }ese vozdrì od voveduvawe direktni kontroli i bezograni~uvawe }e gi obezbedi deviznite sredstva zakoi postoi pobaruva~ka od privatniot sektor po defactofiksen devizen kurs.

5 4 / 5 5

20. NBRM sostavi monetarna programa za 2002 god-ina, koja e vo soglasnost so makroekonomskite celina programata. Brzinata na optekot na denarskiotdel od pari~nata masa e predmet na zna~itelna neiz-vesnost poradi efektite na doverba. Trgnuvaj}i odpretpostavkata deka brzinata na optekot na parite}e bide relativno stabilna, pobaruva~kata za pari(ne vklu~uvaj}i gi devizite i depozitite na dràva-ta vo bankite) e proektirana da se zgolemi za okolu7,5% vo 2002 godina, pribli`no vo ~ekor so o~eku-vanoto zgolemuvawe na nominalniot porast na BDP.Odnesuvaweto na deviznite depoziti }e zavisi odfaktorite povrzani so konverzijata na devizniteza{tedi vo evra (vidi stav 21). Spored proekcijata,}e dojde do umeren porast na neto kreditot od ban-karskiot sistem do op{tata dràvna vlast, {to }eobezbedi prostor za porast na kreditot od komerci-jalnite banki do privatniot sektor za okolu 7%. Voprvata polovina na 2002 godina, pobaruva~kata za de-narskata komponenta na pari~nata masa se o~ekuvada opadne za okolu 1 procent, soglasno so voobi~ae-noto sezonsko dvièwe, dodeka kreditot za privat-niot sektor se o~ekuva da porasne za 3,2 procenti ka-ko poddr{ka za po~etnata faza na o~ekuvanoto zaì-vuvawe na ekonomskata aktivnost. Utvrdeni se kri-teriumi za uspe{nost vo realizacijata za neto deviz-nata aktiva na NBRM (minimum) i neto doma{nataaktiva na bankarskiot sistem (plafon) za krajot namart 2002 i krajot na juni 2002.

21. Za{tedite vo gotovina (denominirani vo valu-tite na zemjite od evro-zonata) koi se ~uvaat nadvorod bankarskiot sistem se o~ekuva da bidat deponi-rani poradi konverzijata vo evro, i sledstveno, da gizgolemat deviznite depoziti za okolu 200 milioniamerikanski dolari, ili okolu 6% od BDP, kon kra-jot na 2001 godina. O~ekuvawata se deka nema da sepovle~e zna~itelen iznos na sredstva, vedna{ pokonverzijata. NBRM odblizu }e ja sledi situacijatai e podgotvena da ja zategne denarskata likvidnost,vo slu~aj bankite da re{at da go iskoristat ona {to}e ostane od ovie sredstva za zna~itelno zgolemuva-we na kreditot za privatniot sektor. Isto taka,NBRM }e osigura deka vlijanieto na likvidnosta odplaniraniot transfer na depozitite na dràvata inevladinite depoziti od NBRM vo komercijalnitebanki }e bide neutralizirano. Posebno treba da senaglasi deka NBRM }e vovede redovna zadolìtelnarezerva na depozitite na dràvata vo komercijal-nite banki i }e prodava blagajni~ki zapisi na cen-tralnata banka za povlekuvawe na, eventualno, pre-kumernata likvidnost.

22. Naporite da se podobrat performansite nabankarskiot sistem }e se odràt preku striktnosproveduvawe na supervizorskite i prudentnite re-gulativi. Osobeno, NBRM }e go sledi kvalitetot naportfolioto na zaemite na komercijalnite banki voperiodot po zavr{uvaweto na krizata i }e osiguradeka bankite obezbeduvaat soodvetna rezervacija zalo{ite zaemi. Isto taka, NBRM odblizu }e gi sledisite problemati~ni banki. Nitu edna banka nema dabide otstraneta od grupata na problemati~ni bankina kratok rok, bez razlika dali nejziniot CAMELrejting e podobren, za da osigura deka podobruvawe-to na bankarskoto rabotewe i praktika e na trajnaosnova. So cel da se definira izlezna strategija zapette problemati~ni banki koi vo momentov imaatCAMEL rejting 4, NBRM }e nametne vremenski lim-itirana programa za korektivni merki vrz osnova narezultatite od posebnoto ispituvawe na na sekojabanka. Vo ovoj kontekst, NBRM e vo proces na zavr-{uvawe na izve{tajot za ispituvaweto na ednabanka, a }e vr{i ispituvawa i vo drugi dve banki votekot na prviot kvartal na 2002 godina. Neimple-mentiraweto na korektivnite dejstvija }e rezultiravo sankcii, kako suspenzija na site, ili pak, na odre-deni bankarski raboti za izvesen vremenski periodili povlekuvawe na dozvolata za rabotewe na banka-ta. Revizijata na godi{nite izve{tai na NBRM za2000 godina od strana na nezavisen nadvore{en revi-zor vrz osnova na me|unarodni revizorski standardise o~ekuva da se zavr{i do januari 2002 godina, i re-zultatite }e bidat objaveni i razgledani spored pre-porakite na Prvata faza od procenkata na za{tit-nite merki na NBRM od strana na MMF. Vladata eobvrzana da pobara odobrenie od Parlamentot za re-vidiraniot Zakon za Narodnata banka na RepublikaMakedonija do krajot na dekemvri 2001 godina. Istotaka, Vladata ima namera da pobara odobrenie odParlamentot pred krajot na mart 2002 godina zanekolku izmeni na Zakonot za banki, vklu~uvaj}i do-davawe na odredbi koi od NBRM baraat odobruvawena promenite vo akcionerskata struktura na komer-cijalnite banki samo po obezbeduvaweto na adekvat-ni informacii vo vrska so legitimnosta na izvoritena sredstva koi se koristat za kupuvawe na akcii.Izmenite na Zakonot za banki }e bidat razgledaniod strana na tehni~kite eksperti na MMF pred niv-noto podnesuvawe na Parlament. Noviot zakon pro-tiv perewe pari }e stapi na sila na 1 mart 2002 god-ina, a datumot za stapuvawe na sila na noviot Zakonza devizno rabotewe }e se odloì od 1 januari 2002godina na 31 juli 2002 godina.


23. Vladata o~ekuva da gi zavr{i reformite na Za-vodot za platen promet (ZPP) do krajot na 2001 god-ina. ZPP e vo proces na transformacija vo nekolkunovi institucii: Klirin{ka ku}a, koja e vo sop-stvenost i e rakovodena od strana na bankite, Agen-cija za blokirani smetki, Centralen depozitar nahartii od vrednost, Centralen registar na dvièn inedvièn imot, i Nacionalna plate`na karti~ka.Odgovornosta za naplata na danoci na dohod i dobiv-ka }e bide prenesena od ZPP vo Upravata za javniprihodi. Prezemeni se ~ekori, vklu~uvaj}i i sood-vetno ovlastuvawe na UJP, da se osigura deka dano~-nata administracija nema da bide preoptovarena votekot na, ili po preminot kon, noviot sistem.

III . POTREBI ZA NADVORE[NOFINANSIRAWE

24. Pozicijata na platniot bilans se vlo{i vo2001 godina poradi bezbednosnata kriza, no se o~eku-va malo podobruvawe vo 2002 godina. Se proektiradeka izvozot }e bide krevok i vo 2002 godina, glavnoporadi zgolemenite te{kotii vo obnovuvaweto nadogovorite za izvoz, osobeno vo tekstilnata indus-trija, kako rezultat na percepcijata za zgolemen ri-zik vo zemjata i zabavuvaweto na svetskata ekonomi-ja. Se predviduva deka }e dojde do umeren porast navkupniot uvoz, bidej}i raste~kata pobaruva~ka zapotro{uva~ki i intermedijarni dobra }e bide neu-tralizirana poradi namaluvaweto na uvozot povrzanso bezbednosnata situacija. So zavr{uvaweto na voe-nite dejstvija, se o~ekuva da se zgolemat privatnitetransferi. Vrz osnova na ova, deficitot vo nadvo-re{nata tekovna smetka, isklu~uvaj}i gi grantovite,e proektiran da opadne od 11,4% od BDP vo 2001 go-dina na okolu 10,6% (385 milioni amerikanski dola-ri) vo 2002 godina. Zemaj}i go predvid targetot nadeviznite rezervi utvrden vo stav 10 od ovoj Memo-randum i zemaj}i gi predvid identifikuvanite ipredvidenite povlekuvawa na zaemi od bilateralnii multilateralni izvori, vklu~uvaj}i gi Svetskatabanka i EU, Vladata procenuva finansiski jaz od 42milioni amerikanski dolari vo 2001 godina i 131milion amerikanski dolari vo 2002 godina, ne vklu-~uvaj}i gi pove}eto tro{oci za implementacija naramkovniot miroven dogovor. Vladata }e bara od do-natorite da go popolnat ovoj finansiski jaz vo vku-pen iznos od 173 milioni amerikanski dolari prekukombinacija od grantovi i zaemi pod koncesionalniuslovi.

25. Optovaruvaweto na nadvore{niot dolg e ume-reno. Na krajot na 2001 godina, vkupniot nadvore{endolg (na vladiniot i nevladiniot sektor) se proce-nuva da iznesuva na ekvivalent od 39% od BDP ivkupnite pla}awa za servisirawe na dolgot na okolu18,5% od izvozot na stoki i uslugi. Vladata }e pro-dolì da go ograni~uva iznosot na noviot dolg za kojsklu~uva dogovori ili dava garancii pod ne-konce-sionalni uslovi vo soglasnost so Programata za nab-quduvawe. Spored sostojbata na 18 dekemvri 2001 go-dina, nema{e zaostanati obvrski vo nadvore{nitepla}awa, kako {to e definirano vo Tehni~kiot me-morandum za razbirawe, i Vladata }e izbegne novizaostanati neisplateni obvrski vo idnina.

IV . SLEDEWE NA PROGRAMATA

26. Napredokot spored programata za nabquduvawe}e bide sleden vrz osnova na kvantitavnite kriteri-umi za uspe{nost za krajot na mart 2002 i krajot najuni 2002 (Tabela 2). Kvartalnite kvantitavni targe-ti vklu~uvaat: (1) goren limit na neto doma{nata ak-tiva na bankarskiot sistem; (2) goren limit na netokreditot od bankarskiot sistem do op{tata dràvnavlast; (3) dolen limit (minimum) na neto deviznataaktiva na NBRM; (4) goren limit na transferite ineto pozajmuvaweto od centralniot buxet do vonbux-etskite fondovi; (5) goren limit za dogovorite iligaranciite na nov ne-koncesionalen sreden i dolgo-ro~en nadvore{en dolg od Vladata ili NBRM; (6)goren limit na nivoto na kratkoro~niot dolg iligarancii od dràvata, osven za voobi~aeni kreditipovrzani so uvozot; (7) neakumulacija na novi nadvo-re{ni zaostanati obvrski na permanentna osnova;(8) goren limit na zaostanatite obvrski pri doma{-nite pla}awa na centralnata dràvna vlast; (9) go-ren limit (plafon) na masata na plati na centralna-ta dràvna vlast; (10) goren limit (plafon) na tro-{ocite za personalot finansirani od smetkite nasopstveni prihodi; (11) minimum za buxetskite saldana centralnata i op{tata dràvna vlast. Detaliteza sledewe na kvantitavnite targeti, vklu~uvaj}i jai definicijata na korektorite (prisposobuva~i) seobezbedeni vo revidiraniot Tehni~ki memorandumza razbirawe. Vo tekot na periodot opfaten voProgramata, Vladata nema da nametne ili intenzi-vira devizni ograni~uvawa na tekovnite transakcii,nema da nametne ili intenzivira uvozni ograni~uva-wa zaradi platno-bilansni problemi, nema da vovedeili da gi izmeni pove}evalutnite praktiki, ili dasklu~uva bilateralni trgovski dogovori koi ne se vosoglasnost so ^len VIII od Pravila za dogovarawe na

5 6 / 5 7

MMF. Vladata }e prezeme dopolnitelni merki i }epobara novo razbirawe od MMF, dokolku e potreb-no, za odr`uvawe na programite vo ramkite na plani-ranoto. Realizacijata spored Programata za nabqu-duvawe }e bide razgledana od strana na MMF najdoc-na do 30 april 2002 godina.

27. Vladata veruva deka politikite utvrdeni voovoj Memorandum se soodvetni za postignuvawe nacelite na Programata. Sepak, Vladata e podgotvenada prezeme ponatamo{ni ~ekori za korekcija na pro-pustite vo ispolnuvaweto na targetite na programa-

ta. Kakvi bilo otstapuvawa od targetite na progra-mata }e bidat korigirani pred da se dogovori sled-niot aran`man so MMF. Vladata }e odr`uva bliskikontakti so MMF pri sledeweto na programata.

Nikola Gruevski Qube TrpeskiMinister za finansii Guverner naRepublika Makedonija Narodna banka na

Republika Makedonija

24 dekemvri 2001 god.

1. Etimologija na fenomenot

Dobro poznata vistina e deka parite se eden od naj-mo}nite dvigateli na svetot u{te od damne{ni vre-miwa. Eden starogr~ki filozof u{te pred stoticigodini ja dal maksimata deka parite ja imaat silatanad prirodnite, bo`jite i zemskite zakoni so {tomnogu lesno gi ~inat po~ituvani onie lu|e, koi nezasluùvaat po~it, gi slavat onie, koi ne zasluùva-at slava i gi ~inat barani onie, koi ne zasluùvaatda bidat barani.

Sovremeniot svet ne e daleku od ovaa drevna iskra,koja re~isi go doìvuva svoeto potvrduvawe, izraze-no i preku infiltriraweto na ilegalnite pari volegalnite tekovi na ekonomijata. Kolku pove}e sis-temite za transfer i oploduvawe se usovr{uvaat imoderniziraat, tolku pogolem e i predizvikot za iz-igruvawe na istite.

Ottuka, najgolemata bolka na krivi~nite istragivo sferata na finansiite vo poslednite desetici go-dini se fokusira na takanare~eniot fenomen na pe-rewe na pari, koj ne pretstavuva ni{to drugo, tukuvulgaren i prikrien na~in na integrirawe na fi-nansiskite sredstva steknati preku inkriminiranidejstvija vo stopanstvoto. [irokiot razmer na ovojvid na krivi~no delo, koj mu dava i dimenzija na orga-

niziran kriminal, leì vo pozicijata {to organiza-ranite kriminalni grupi, koi go dobivaat profitotod ilegalnata trgovija so oru`je, trgovija so droga,lu|e i {vercot preku kanalite na potkupuvawe, in-sajderstvo i kompjuterski kriminal funkcioniraatkako sistem na krvotok, na povrzani sadovi. Na ovojna~in se involviraat lica od sistemot, koi imaat up-ravuva~ka funkcija vo fondovite, investiciite,osiguruvaweto, bankarstvoto kako direktni izvr{i-teli ili poddrùva~i so {to se nanesuvaat dlabokirani na nedoverba i slika na korumpiranost na fi-nansiskiot sistem.

2. Patot na valkanite pari

Nezavisno dali etimolo{ki procesot na perewena pari }e se pojavi preku tekovite na gotovinskotoili bezgotovinskoto pla}awe, toj se sostoi od trifazi.

Vo prvata faza se ostvaruva plasmanot na paritekoi treba da se integriraat i ovaa faza e prviot mo-ment na pojavuvaweto na valkanite pari vo legalni-te tekovi, {to zna~i i faza so najvisok stepen na ri-zik. Postojat razli~ni taktiki za plasman, od koi


GabrielaKONEVSKATRAJKOVSKA

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

Avtorot e Direktor naMe|unarodniot Centar zasuzbivawe naPrekugrani~niot criminal zazemjite od Jugo-Isto~naEvropa, Proekt na Evro-Atlanskata sorabotka pome|uorganite na pravosudstvoto,Ministerstva za finansii iVnatre{ni raboti. Rodena vo1971, diplomira vo 1994 naPravniot Fakultet vo Skopjekade podocna prodolùva napostdiplomski studii poDelovno pravo. Vo SADzavr{uva specijalizacija pome|unarodno javno i privatnopravo so studiska poseta naOON, a vo 1997 vo Sovet naEvropa po odnos naimplementacija nadogovornite standardi vome|unarodnoto pravo. ^len ena Komitetite za istragi ime|unarodna sorabotka priSvetskata CarinskaOrganizacija; Me|unarodnataasocijacija na pravnici;Me|unarodniot institute zarazvoj na pravotoiZdruènieto na pravnicitena RM. Ima izdadeno pove}estru~ni trudovi, koi seodnesuvaat na standardite name|unarodnoto pravo,Konvencija za za{tita napodatoci, Konvenciite zadràven suverenitet,terorizam, finansovkriminal i sl.U~esnik e na brojniRegionalni i SvetskiKonvencii vo ramkite name|unarodnoto pravo. Govori~etiri svetski jazici.

PEREWE NA PARI - KRVOTOK NAORGANIZIRANIOT KRIMINAL

Najgolemata bolka na krivi~nite istragi vo sferatata nafinansiite vo poslednite desetici godini se fokusira na

takanare~eniot fenomen na perewe na pari, koj ne pretstavuvani{to drugo, tuku vulgaren na~in na integrirawe na prikrien

na~in na finansiskite sredstva steknati preku inkriminiranidejstvija vo stopanstvoto

5 8 / 5 9

P E R E W E N A P A R I

najednostavna e onaa so kupuvawe na dobra i uslugi,no ovoj na~in, pak, ima ograni~eni mo`nosti i kapa-citeti za involvirawe na pogolema pari~na suma.Poorganiziraniot na~in na plasman, koj bara i lo-gisti~ka poddr{ka e elaboriraniot plasman {tozna~i koristewe na bankarskiot i finansiskiot sis-tem, koj ima karakteristiki na maskirawe na vistin-skiot deponent i vr{ewe na sekundarni transakcii,~ija cel e sredstvata {to e mo`no pove}e da se odvo-jat od svojot nelegalen izvor. Vo interes na prikri-vawe na igra~ite na plasmanot ili namaluvaweto nainicijalniot rizik za razotkrivawe, vo ovaa fazamnogu ~esto se koristi metodot na razvodnuvawe napari~nata masa koja treba da se integrira. Ova zna~ideka se vklu~uvaat pove}e poedninci ili firmi, koitreba me|usebno da go podelat iznosot na vloùvawekako depozit vo bankite ili kako vnos za kupuvawena pari~ni ispratnici ili patni~ki ~ekovi. Po ova

sleduva prenesuvawe na iznosot na treti lica, koiparite }e mu gi ostavat na raspolagawe na storite-lot na krivi~noto delo na nekoe drugo mesto. Voovaa faza najatraktivni za koristewe se i mestatakade sekojdnevno se vr{i plasirawe i me{awe na go-tovinskite tekovi, kako {to se klubovite, kockar-nicite, obloùvalnicite i sli~no.

Za da bide uspe{na fazata na plasmanot, taa morada bide prosledena so slednata faza na celosno mas-kirawe na dokumentarnata traga na nelegalnite pa-ri, pri {to naj~esto se koristat metodite na nelo-gi~no povrzano dejstvuvawe na firmi, lica ili dr-àvi, koi spored logikata na trgovijata, regionalna-ta povrzanost ili razmenata bi bilo nelogi~no da sevo nekoj povrzan sistem.

Povrzaniot jazol na krajot go poznava samo nara~a-telot, a istragata e krajno te{ko da se izvede bidej-}i e nadvor od zakonomernostite na raboteweto.Tragata koja vo ovie slu~ai se sledi se odnesuva nasledeweto na transakciite na fiktivni kompanii,transakciite vo bescarinskite zoni, pove}eslojniotprenos i vra}awe na sredstvata preku la`ni ili "po-lula`ni# transakcii. Istra`nite organi ovde delu-vaat i preku dano~nite i preku carinskite organi,bidej}i se vr{i kontrola na prijavenite fakturnivrednosti pri izvoz i uvoz preku kontrola na real-

nata vrednost od onaa koja se pretstavuva vo namalenili zgolemen iznos.

Dokolku prethodnite dve fazi se uspe{ni, toga{sleduva poslednata faza na integracija na valkanitepari i nivno vloùvawe vo banki, akcionerskidru{tva, fondovi ili za brzo vra}awe kaj storite-lot na krivi~no delo preku vloùvawe vo banki, vobescarinski zoni, vo zdelka vo koja se emituvaat ak-cii, koi se prodavaat.

Krucijalni igra~i vo ovaa igra, pokraj storiteli-te na krivi~ni dela koi sakaat da gi legaliziraatvalkanite pari, se poddrùva~ite bez koi e nezamis-livo realiziraweto na opi{anata inkriminiranatraektorija. Naj~esto se koristat licata koi pri-rodno imaat kontrola nad sredstvata, lica koi upra-vuvaat so finansiskite transakcii kako bankari, ad-vokati i sl.

3. Indicii za zabeleùvawe na valkanite pari

Operativnite postapki za sledewe i identifi-kacija na valkanite pari naj~esto se determiniraatpreku procesot na sorabotka na organite na istraga-ta i progonot so finansiskite institucii, imaj}i japredvid i prirodata i sloènosta na krivi~notodelo. Sorabotkata so bankite e neophodna od aspektna toa deka za uspe{na istraga bankata treba da spro-vede postapka za identifikacija na komitentite,postapka za ~uvawe na podatocite, interna postapkaza prijavuvawe na somnitelnite transakcii, progra-ma za obu~uvawe na vrabotenite zaradi upotreba nametodot na selektivnost na rizikot i prepoznavawena valkanite pari.

Prvi~nite indicii za zabeleùvawe na valkanitepari se slednite:

l golemi gotovinski transakcii za dejnosti koivo normalni uslovi ne generiraat gotovina;

l nevoobi~aeni gotovinski depoziti;l kupuvawe ili deponirawe na pari~ni instru-

menti koi ne se voobi~aeni za dadeniot komi-tent;

l nevoobi~aeni transferi na sredstva vo stranst-vo;

l otvorawe na nevoobi~aen broj na smetki na edenklient na koi se vloùva gotovina;

l otvorawe na smetki od strana na eden klient narazli~ni imiwa;

l zamena na mali banknoti za pogolemi apoeni;l deponirawe sredstva so nalog za prompten

transfer;l priem na elktronski transferi so promptno

Vo pove}e zemji od Evropskata unija koi ovoj problem gosfa}aat kako seriozna zakana za nivnata ekonomija sedoneseni rigorozni i restriktivni kazneni merki, koiprvenstveno se odnesuvaat na konfiskacija na somnitelnitesredstva, zamrznuvawe na fondovite koi nemaat potvrdenopoteklo i finansiska osnova i sl.


kupuvawe na pari~ni instrumenti za pla}awe nadrugo lice;

l transferi na lice vo stranstvo, koe dotoga{ neprimalo takvi transferi;

l barawe od klienti na nenamenski zaem sopoloùvawe na gotovinski zalog;

l otplatuvawe na golem zaem bez objasnuvawe vopogled na sredstvata;

l koristewe na bescarinski zoni;l nenamensko koristewe na kreditite;l zaemi dadeni na kompanii vo bescarinski zoni;l nenadejna dejnost koja ne se sovpa|a so doto-

ga{noto odnesuvawe na smetkata bez o~iglednipri~ini i sl.

4. Pravna ramka

Re~isi site zemji vo posledno vreme aùrno rabo-tat na poleto na donesuvaweto na efikasna legisla-tiva koja e poddràna i so soodvetna finansiska is-tra`na postapka za spre~uvawe na krivi~noto delo -perewe na pari. Prvenstveno ova se realizira{e nana~in {to krivi~nite zakoni se dopolnija so odred-bi koi{to se odnesuvaat na definirawe, poimno op-redeluvawe i opis na bitieto na pereweto na parikako krivi~no delo, potoa opredeluvawe na kazneni-ot cenzus za storitelite na deloto, za pottiknuva-~ite i za poddrùva~ite. Posledovatelno se donesu-vaat i parcijalni zakoni, koi posebno ja tretiraatkrivi~nata materijalna i procesna postavenost napereweto na pari, {to bi zna~elo utvrduvawe na teh-niki za pribirawe na dokazi, principi na nivna se-lektivnost i nivno povrzuvawe so elektronskite za-pisi.

Od aspekt na kaznite, vo pove}e zemji od Evropska-ta unija koi ovoj problem go sfa}aat kako serioznazakana za nivnata ekonomija se doneseni rigorozni irestriktivni kazneni merki, koi prvenstveno se od-nesuvaat na konfiskacija na somnitelnite sredstva,zamrznuvawe na fondovite koi nemaat potvrdeno po-teklo i finansiska osnova, pri {to celosni uspesise postignuvaat preku sorabotka so privatniot sek-tor na nacionalen i me|unaroden plan.

Spomenuvaj}i ja me|unarodnata sorabotka, bi bilocelesoobrazno da se navede i relevantnata referencakoja e sostavena od nekolku konvencii, preporaki idirektivi prvenstveno doneseni od strana na Obedi-netite nacii vo po~etokot na 80-tite godini, koja po-docna se nadopolni so Konvenciite na Sovetot na Ev-ropa, zakonskata pravna ramka na SAD, kako i so po-ve}eto rabotni grupi koi bea formirani za spre~uva-

we na ovoj kriminal vo EU, SAD, a vo poslednite petgodini i vo Azija, Ju`na Afrika i Ju`na Amerika.

Republika Makedonija vo avgust minatata godinago donese Zakonot za spre~uvawe na pereweto napari, koj be{e izgotvuvan vrz osnova na me|unarod-nite iskustva, a vrz osnova na koj, vo ramkite na Mi-nisterstvoto za Finansii, se formira i Direkcijaza spre~uvawe na pereweto na pari. Na ovoj na~in odstrana na Vladata na RM se pokaà serioznata za-lo`ba za spre~uvawe na ovaa krivi~na pojava, koja sedopolnuva so faktot {to vo ramkite na Inicijati-vata za sorabotka na zemjite od Jugoisto~na Evropa(SEKI ) na{ata zemja e koordinator na rabotnatagrupa koja se formira{e za spre~uvawe na finansis-kiot i kompjuterskiot kriminal. Eden od aspektitekoi se vo sferata na tretiraweto na ovaa rabotnagrupa pokraj falsifikatite na banknoti, kreditnikarti~ki, zloupotrebata na carinskite i dano~nite

dokumenti vo pravec na finansiskiot kriminal soposeben respekt se tretira i problematikata na pe-rewe na pari. Soglasno so Akcioniot plan za 2002godina predvidena e obuka za pereweto na pari iformirawe na rabotna grupa na regionalno nivo zaharmonizirawe na krivi~no-procesnata postapka zapereweto na pari, ve{ta~eweto na transferite poelektronski pat i proverka na somnitelnite fondo-vi. Vo ovoj pravec, aktivno }e bide vklu~eno i Mi-nisterstvoto za vnatre{ni raboti, Javnoto obvini-telstvo i Nacionalnata plate`na karti~ka na RM.

Imaj}i predvid deka patot na parite e bez granici,a so ogled i na rasprostranetosta na pereweto napari kako inkriminacija, bi bilo korisno povrzuva-we na podatocite od istra`nite slu`bi vo regionotda se sobiraat, analiziraat i diseminiraat zaedni~-ki. Na ovoj na~in }e se ovozmoì oformuvawe naslika koja }e gi pokaè somnitelnite firmi, somni-telnite fondovi i banki, kako i organiziraniotpristap kon sobiraweto na dokazi i razmena na in-formacii. Efektite na ovaa zaedni~ka akcija }e bi-dat pove}ekratni, prvenstveno preku zastanuvawe napatot na organiziraniot kriminal i za{tita na eko-nomijata i kredibilitetot na bankarskiot sistem.

Soglasno so Akcioniot plan za 2002 godina predvidena e obukaza pereweto na pari i formirawe na rabotna grupa na

Regionalno nivo za harmonizirawe na krivi~no-procesnatapostapka za pereweto na pari, ve{ta~eweto na transferite po

elektronski pat i proverka na somnitelnite fondovi

Voved

Vo ramkite na dinami~nata zakonodavna aktivnostvo izminatite godini vo Republika Makedonija, vorelativno kratok vremenski period, doneseni semno{tvo propisi koi ja ureduvaat op{tata pravnaramka na pazarot na kapital. Sozdadena e pravna os-nova so koja, gledano vo celost, za sozdavaweto, rabo-teweto i prestanokot na stopanskite subjekti sepropi{ani pravila koi gi sledat dostignuvawata narazvieniot svet. Na toj na~in, Republika Makedoni-ja ja obezbeduva potrebnata infrastruktura za razvo-jot na pazarot kapital, od edna strana i posvetuvaosobeno vnimanie na strukturata na bezbednosta napazarot na kapital, od druga strana.

Sozdaden e dinami~en praven sistem koj za make-donskata pravna i stopanska praktika pretstavuvanovina, koja vo nekoi delovi sozdava odredena neuso-glasenost me|u oddelnite re{enija i postojnite ma-ti~ni zakoni, i pottiknuva na natamo{na zakonskarazrabotka, {to po prirodata na problemot, bara po-sebno zakonsko regulirawe.

Sogleduvaj}i gi potrebite, zakonodavecotgo postavuva na dneven red i pra{awe-to na prezemaweto na akcionerskitedru{tva, inicirano od pravno-poli-ti~kata procenka deka ovo pra{a-we, vo ~ija osnova se nao|a za{tita-ta na pravata na malcinskite akcio-neri vo akcionerskite dru{tva, ne esoodvetno regulirano so mati~nitezakoni za trgovski dru{tva, nitu sozakonite koi go ureduvaat paza-

rot na kapital. Od tie pri~ini, Vladata na Republi-ka Makedonija podnese Predlog za donesuvawe Zakonza prezemawe na akcionerski dru{tva.

Vo prodolènie na tekstot, e daden kratok spored-ben prikaz na razvojot na regulativata vo vrska soprevzemaweto vo nekoi razvieni zemji, a potoa,podetalno se obraboteni re{enijata vo Predlog naZakonot za prezemawe na akcionerskite dru{tva.

1. Prezemawe vo anglosaksonskite pravni sistemi

Prezemaweto na dru{tvata preku javni ponudi do-ìvuva vistinski podem vo 70-te i 80-te godini na 20vek vo SAD, koj se slu~uva vo uslovi na razvien pazarna kapital koj tradicionalno go pottiknuva pribi-raweto na kapital so javen povik, kade korporaciiteimaat golem broj na ~lenovi-akcioneri i disperzi-rani sopstveni~ki interesi. Vo takvi uslovi, nepos-rednata kontrola od strana na akcionerite vrz upra-vata na dru{tvata stanuva ote`nata, no zatoa pak,taa se ostvaruva preku pazarot na kapital. Koga sta-nuva zbor za prezemaweto na dru{tvata, disperzijata

na interesot na golem broj vloùva~i na kapitaldoveduva do osamostojuvawe na upravata na

dru{tvata vo odnos na akcionerite i do isklu-~itelno naglasena uloga pri obidite za preze-mawe na dru{tvata. Trgnuvaj}i od toj fakt,prezemaweto na dru{tvata vo sorabotka so up-ravata, vo praktikata bilo redovno proslede-no so odredeni problemi i zna~itelni tro{o-ci. Od tie pri~ini, kupuva~ite vo 60-te godinimnogu retko se potpiraat na soglasnosta, od-

nosno sorabotkata so upravata na tar-getirano dru{tvo. Namesto

toa, preku javna ponuda, kupu-va~ite se obra}ale na {iro-

6 0 / 6 1

Mil~o]UPEV

Mil~o ]upev e direktor nasektorot za pravni,

administrativno-finan-siski raboti i promocija

na Makedonskata berzaA.D. Skopje. Roden e vo1954 godina vo Veles.

Diplomiran na Pravniotfakultet vo Skopje vo 1978

godina. Od krajot na 1980godina se vrabotuva vo

Sojuz na sindikatite naMakedonija. Vo

Makedonskata berza e odnejzinoto formirawe, vo

dekemvri 1995 godina. Imazavr{eno kurs za

instruktori zaosposobuvawe na brokeri i

kurs za regulativa,poseduva licenca od

Komisijata za hartii odvrednost na Republika

Makedonija. Ima zavr{enopove}e kursevi vo

stranstvo vo vrska soregulativata, za{titata na

pazarot na kapital iberzanskoto rabotewe.

U~estvuval vo izrabotkana nekolku zakonski

proekti koi go reguliraatpazarot na kapital.

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celostda gi pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

I pokraj toa {to moè{e da se napravat napori za vklu~uvawe naregulativata vo Zakonot za trgovski dru{tva i Zakonot za hartii odvrednost, kako i so dopolnitelna regulativa vo pravilata naMakedonskata berza AD Skopje, zakonodavecot se opredeli da jauredi procedurata za prezemawe na trgovskite dru{tva so posebenZakon

PREZEMAWE NA AKCIONERSKIDRU[TVA-NOVA ZAKONSKA REGULATIVA-


kiot krug na akcioneri na posakuvanoto dru{tvo, nu-dej}i pritoa posebni premii za steknuvawe na kon-trolniot paket.

Vakvata praktika go pottiknala zakonodavecot dapropi{e odredeni pravila, so cel za{tita na inte-resite na u~esnicite na pazarot na kapital. Taka, vo1967 godina, Kongresot usvojuva Zakon, poznat podimeto Vilijamsov akt, so koj se dopolnuva SecuritesExchange Actod 1934 godina. Celta na ovoj Zakon eobezbeduvawe na celosno i pravi~no informirawevo korist na akcionerite, vo slu~aj na ponuda za pre-zemawe. Istovremeno, Zakonot obezbeduva na ponu-duva~ot i na upravata ednakvi mo`nosti za prezenti-rawe na svoite stavovi. Ponatamu, celta na Zakonote da im obezbedi na akcionerite dovolno vreme zarazgleduvawe na objavenata ponuda i donesuvawe od-luka za nejzino prifa}awe ili odbivawe.

Vo Evropa, prezemaweto na dru{tvata vo anglo-saksonski ambient se slu~uva vo V. Britanija, kadeza razlika od drugite dràvi vo Evropa, ima najgo-lem broj na dru{tva koi kotiraat na berzata i so ~iiakcii se trguva. Strukturata na sopstvenosta vo tiedru{tva e disperzirana i vo niv ne postojat akcione-ri so izrazito golemi paketi na akcii i pretpriem-ni~ki ambicii. Poradi toa, koga stanuva zbor zaprevzemawata vo V. Britanija, se javuva tendencijataza za{tita na pazarot na kapital preku obezbeduva-we na ednakov pristap na site u~esnici. Vo 1968 go-dina e sozdaden City Code on Takeovers and Mergers, kakokodeks na dobri obi~ai, koi se primenuvaat pri pre-zemaweto na dru{tvata. City Code izrabotuva TakeoverPanel, koj se sostoi od pretstavnici na profesional-ni tela i zdruènija na finansiski ustanovi. CityCodenema snaga na praven propis, no kako samoregu-lativen kodeks na dobri obi~ai ima {iroka prime-na, pa ottuka retki se slu~aite na negova povreda vopraktika.

2. Prezemaweto vo kontinentalna Evropa

Vo kontinentalna Evropa, oddelni zemji imaat za-konski propisi za prevzemawe, a del od niv dozvolu-vaat prevzemaweto da se regulira od strana na nedr-àvni tela, preku donesuvawe na soodvetni kodeksi.Germanija e primer na evropska zemja vo koja struk-turata na akcionerskite dru{tva i ulogata na berza-ta e sosema poinakva otkolku vo anglosaksonskitesistemi. Pri~inite za ova se gledaat pred se, vo pos-toeweto na srazmerno maliot broj na akcionerskidru{tva od koi site ne kotiraat na berzata, i struk-turata na sopstvenosta vo niv, odnosno faktot dekamnozinskite paketi se nao|aat vo racete na mnozin-skite akcioneri. Samo za mal broj na akcionerski

dru{tva ~ii akcii kotiraat na berza, moè da se ut-vrdi deka nivnite akcii se {iroko rasprostraneti.Nadzorot vrz raboteweto na dru{tvata go ostvaru-vaat mnozinskite akcioneri, me|u koi dominiraatinstitucionalnite investitori (banki, osiguritel-ni kompanii i trgovski dru{tva). Mnozinskite ak-cioneri ne se zainteresirani nadzorot da se vr{i

preku berza i kaj niv ne postoi podgotvenost za anga-ìrawe za razvoj na zakonodavstvoto vo taa nasoka.Vo vakov slu~a, sekoj koj posakuva da prezeme odrede-no dru{tvo mora da pregovara so mnozinskite akcio-neri, taka da transakcijata po pravilo se vr{i nad-vor od berzata.

Francuskiot pazar na kapital, za razlika od ger-manskiot, e zna~itelno porazvien i po nekoi obe-le`ja poblizok do britanskiot. Osobeno zna~ajno edeka spored francuskoto pravo prenosot na akcii naklasi~noto akcionersko dru{tvo ne moè da se ogra-ni~i. Se smeta deka Francija e edna od retkite ev-ropski zemji koja uspeala da odolee na trendot na ok-rupnuvaweto na portfolijata na institucionalnitevloùva~i i da gi pottikne privatnite vloùva~ina berzata so dano~ni i drugi merki. Vo ramkite nanaporite za za{tita i pottiknuvawe na pazarot nakapital, Francija ima usvoeno i propisi so koi seureduva pra{aweto za prezemawe. So tie propisi epredvidena i zadolìtelnata ponuda za otkup na si-te akcii na dru{tvoto, koga kupuva~ot }e se zdobieso 33 1/3% akcii so pravo na glas.

Pome|u zemjite od Evropskata Unija, propisite zaprezemawe imaat u{te i Belgija, [panija, Portuga-lija i Italija. [vajcarija vo 1995 godina go zamenu-va kodeksot za prezemawe od 1989 godina so zakonskipropisi za javna ponuda pri prezemaweto. Obvrskataza javna ponuda postoi za sekoj koj direktno ili in-direktno, ili zaedno so treti lica, }e se stekne so 331/3% od glasovite na celnoto dru{tvo. Obvrskata seodnesuva na akciite na dru{tvata koi kotiraat naBerzata, odnosno so koi se trguva na vtoriot uredenpazar.

Koga }e se sporedat propisite za prezemawe vo od-delni zemji moè da se zaklu~i deka steknuva~ot na

Prezemaweto na dru{tvata preku javni ponudi doìvuvavistinski podem vo 70-te i 80-te godini na 20-iot vek vo SAD,

koj se slu~uva vo uslovi na razvien pazar na kapital kojtradicionalno go pottiknuva pribiraweto na kapital so javen

povik, kade korporaciite imaat golem broj na~lenovi-akcioneri i disperzirani sopstveni~ki interesi. Votakvi uslovi, neposrednata kontrola od strana na akcioneritevrz upravata na dru{tvata stanuva ote`nata, no zatoa pak, taa

se ostvaruva preku pazarot na kapital

6 2 / 6 3

P R E Z E M A W E N A A K C I O N E R S K I D R U [ T V A

kontrolniot paket na akcii na dru{tvoto kotiranona berza, mora da ponudi otkup na site ili na zna~aendel od preostanatite akcii.

Zakon za prezemawe na trgovskite dru{tva vo Republika Makedonija

Kako {to be{e istaknato na po~etokot, zakonskaregulativa na prezemaweto vo Republika Makedoni-ja e potrebna. I pokraj toa {to moè{e da se napra-vat napori za vklu~uvawe na regulativata vo Zako-not za trgovski dru{tva i Zakonot za hartii od vred-nost, kako i so dopolnitelna regulativa vo pravila-ta na Makedonskata berza AD Skopje,1 zakonodavecotse opredeli da ja uredi procedurata za prezemawe natrgovskite dru{tva so poseben Zakon.

Celta na Zakonot e da obezbedi:l ramnopraven tretman na u~esnicite vo preze-

maweto (ponuduva~ot, akcionerite i upravatana dru{tvoto);

l za{tita na akcionerite;l transparentnost vo procesot na prezemaweto; il bezbedno i navremeno vr{ewe na prenosot na

sopstvenost i premiite na akcionerite.Preku utvrduvawe na na~inot i uslovite za kupu-

vawe na hartii od vrednost, kako i rokovite za pre-zemawe na odredeni dejstvija, Zakonot im obezbeduvana ponuduva~ot i upravata na dru{tvoto ednakvimo`nosti za prezentirawe na nivnite stavovi. Istotaka, na akcionerite im obezbeduva dovolno infor-macii i vreme za razgleduvawe na objavenata ponudai donesuvawe odluki za nejzino prifa}awe ili odbi-vawe, odnosno odluka za prodavawe.2 So ogled deka seraboti za materija koja vo Republika Makedonija,odnosno vo nejziniot praven sistem pretstavuva nov-ina, vo natamo{niot del }e stane zbor za opredelbikoi se karakteristi~ni za Zakonot.

So Zakonot se ureduva na~inot i uslovite za kupu-vawe na hartii od vrednost od akcionersko dru{tvo-izdava~ na hartii od vrednost, od strana na pravnoili fizi~ko lice koe se steknalo ili ima namera dastekne u~estvo koe obezbeduva nad 25% od pravata naglas koi proizleguvaat od hartiite od vrednost natoa akcionersko dru{tvo. Izborot na pragot od 25%od pravoto na glas se bazira na faktot deka so raspo-lagaweto na pove}e od 25% glasovi na Sobranieto na

dru{tvoto se sozdavaat mo`nosti za zapirawe nadonesuvawe na bitni odluki na Sobranieto na dru{-tvoto, odnosno se steknuva zna~ajno u~estvo vo upra-vuvaweto.

Opfatot na primenata na Zakonot e pove}esloen,bidej}i gi opfa}a: hartiite od vrednost na akcioner-skite dru{tva koi kotiraat na oficijalnite pazarina berzata, na hartiite od vrednost na akcionerskitedru{tva koi se privatizirani nad 51% koi vo momen-tot na objavuvawe na najavata za ponuda imaat osnovenkapital od 500.000 EVRA i najmalku 25 akcioneri, zahartii od vrednost koi se prodavaat, odnosnozapi{uvaat i uplatuvaat na primarniot pazar, kako iza hartiite od vrednost so koi se trguva na orga-niziran pazar na dolgoro~ni hartii od vrednost vosoglasnost so Zakonot. Isklu~uvaweto na dru{tvatakoi ne se privatizirani, odnosno vo nivnata sop-stveni~ka struktura dominira dràvniot kapital, eopravdano, bidej}i vo tie dru{tva celta na dràvataprvenstveno e transformacijata na sopstvenosta.

Javna ponuda za otkup

Zakonot propi{uva obvrzanost za podnesuvawe najavna ponuda za sekoj onoj koj ima namera da prevzemeodredeno dru{tvo. Javnata ponuda za otkup na hartiiod vrednost pretstavuva pismen predlog od strana naponuduva~ot za sklu~uvawe na dogovor za kupopro-da`ba na hartii od vrednost izdadeni od opredelenoakcionersko dru{tvo, upaten do site imateli hartiiod vrednost na odnosnoto dru{tvo. Ponudata za ot-kup se odnesuva na akciite so pravo na glas i harti-ite od vrednost so pravo na konverzija vo akcii sopravo na glas.

Vo ponudata za otkup ponuduva~ot zadolìtelnomora da gi navede: hartiite od vrednost na koi se od-nesuva ponudata za otkup; cenata po koja ponuduva~otse obvrzuva da gi otkupi hartiite od vrednost; rok zapla}awe na hartiite od vrednost; datum na otpo~nu-vawe i datum na zavr{uvawe na rokot za prifa}awena ponudata za otkup od strana na sopstvenicite nahartiite od vrednost. Zakonodavecot go ima usvoenoprincipot spored koj premijata koja ponuduva~ot japla}a za steknuvawe na kontrola vrz dru{tvoto naonoj od kogo ja steknuva kontrolata, treba da bideplatena i na ostanatite akcioneri koi toa go sakaat.Istovremeno, ova e mo`nost za malcinskite akcio-neri, dokolku toa go sakaat, vo uslovi na promena nakontrolata vrz dru{tvoto, da go napu{tat dru{tvo-to. Taka, Zakonot propi{uva obvrska za ponuduva~otkoj vo poslednite {est meseci pred objavuvaweto naponudata za otkup steknal pove}e od 10% od hartiiteod vrednost na koi se odnesuva ponudata za otkup, vo

1 Makedonskata berza AD Skopje, vo po~etokot na 1988 godina, propi{a posebna procedura za realizacija natransakcii so kontrolen blok akcii. Kriteriumot za blokot na akcii, utvrden na koli~estvoto na akcii odnajmalku 25% od vkupniot broj na akcii, be{e zasnovan na ZTD, odnosno kriteriumot za odreduvawe na zna~ajnou~estvo vo odlu~uvaweto. Intencijata na procedurite be{e:za{tita na malcinskite akcioneri i transparentnostna prezemaweto.

2 Postapkata vo vrska so ponudata za otkup od najavata na namerata do prifa}aweto na ponudata, spored utvrdenite rokovi vo zakonot, trae okolu sto dena.


ponudata za otkup da ponudi najmalku ista cena sonajvisokata cena kako ponudite za steknuvawe nahartii od vrednost vo poslednite {est meseci predobjavuvaweto na ponudata za otkup. Isto taka, dokol-ku ponuduva~ot pred objavuvaweto na ponudata za ot-kup, na na~in koj ne e vo soglasnost so zakonot, sesteknal so pove}e od 25% od hartiite od vrednost nakoi se odnesuva ponudata za otkup, vo ponudata za ot-kup ja ponuduva najvisokata cena {to ja platil zabilo koja od steknatite hartii od vrednost po stek-nuvaweto na 25% od hartiite od vrednost na koi seodnesuva ponudata za otkup.

Ponuda za otkup ne se podnesuva vo slu~aite koga;ponuduva~ot gi steknal hartiite od vrednost pri spo-juvawe ili podelba na akcionerskoto dru{tvo, vo za-mena za hartii od vrednost na pravno lice koe poradispojuvaweto ili podelbata prestanalo da postoi;ponuduva~ot vrz osnova na ponuda za otkup, odnosnoponudi za otkup, vo soglasnost so zakonot ve}e sesteknal so najmalku 45% od hartiite od vrednost; iako hartii od vrednost se steknati vrz osnova na po-darok me|u fizi~ki lica ili po pat na nasleduvawe.

Pritoa, ponuduva~ e lice koe dalo javna ponuda zaotkup na hartii od vrednost soglasno Zakonot. Ponu-data za otkup, vo ime i za smetka na ponuduva~ot ja da-va banka ili brokerska ku}a, ~lenka na berzata.

Na~in na pla}awe

Na ponuduva~ot mu e ovozmoèno da ponudi pove}ena~ini na pla}awe. Se razbira ponuduva~ot prven-stveno moè da plati vo pari, no namesto vo pari,ponuduva~ot moè da dade:

Ponuda so hartii od vrednost za zamena, odnosno daponudi pla}awe so drugi hartii od vrednost, kako{to se: ve}e izdadeni akcii, odnosno obvrznici koikotiraat na oficijalnite pazari na berzata; akciina stranski pretprijatija koi kotiraat na berza kojae povrzana so berzite na Republika Makedonija, iliakcii, odnosno obvrznici koi ponuduva~ot prvpat }egi izdade zaradi prevzemawe.

Kombinirana ponuda: da ponudi hartii od vrednostza zamena namesto pla}awe na del od sumata vo pari;

Alternativna ponuda: da ponudi alternativna is-plata so hartii od vrednost za zamena ili pla}awe nacelata suma vo pari, taka {to pravo na izbor }e ima-at sopstvenicite na hartii od vrednost na koi se od-nesuva ponudata za otkup.

Postapka vo vrska so ponudata za otkup

Zakonot ja utvrduva postapkata vo vrska so ponu-data za otkup. Pred se, se nametnuva obvrskata za iz-

vestuvawe za namerata za otkup. Izvestuvaweto, is-tovremeno, ponuduva~ot mora da go dostavi do Komi-sijata za hartii od vrednost, organot na upravuvawena dru{tvoto koe e predmet na prevzemawe i Mono-polskata uprava. Obvrskata za informirawe na jav-nosta nastanuva eden den po upatuvawe na izvestuva-weto. Ako ponuduva~ot po izvestuvaweto koe go dalse otkaè od namerata za otkup, ne moè da dade novaponuda pred istekot na edna godina od denot na otka-ùvawe na namerata. Novata ponuda za otkup moè dase dade i vo pokratok rok dokolku otkaùvaweto odnamerata e izvr{eno vrz osnova na soglasnost od Ko-misijata. Istovremeno so ponudata, ponuduva~ot,zaedno so ponudata za otkup, e dolèn da izdade pros-pekt za otkup vo rok od 30 dena po izvestuvaweto zanamerata. Prospektot za otkup gi sodrì site poda-toci koi se neophodni za sopstvenicite na hartii odvrednost, so cel istite da ovozmoàt donesuvawe nasoodvetna odluka vo vrska so prifa}awe na ponudataza otkup.

Dokolku vo prospektot za otkup se navedeni nevis-tiniti informacii, licata koi go izdale prospek-tot, odnosno u~estvuvale pri izrabotkata na pros-pektot, se solidarno odgovorni za {tetata pred ima-telite na hartiite od vrednost na koi se odnesuva po-nudata za otkup, dokolku znaele, ili morale da znaatza nevistinitosta na podatocite.

Organot na upravuvawe na akcionerskoto dru{tvona koe se odnesuva ponudata za otkup e dolèn da goobjavi svoeto obrazloèno mislewe vo vrska so po-nudata za otkup, vo rok od deset rabotni dena po ob-javuvaweto na izvadokot od prospektot za otkup.

Povlekuvawe na ponudata

Od objavuvaweto na prospektot za otkup do istekotna rokot za prifa}awe na ponudata, ponuduva~ot mo-è, dokolku toa e predvideno vo prospektot za otkup,da ja povle~e ponudata za otkup, odnosno da otstapiod dogovorot koj bil sklu~en so prifa}aweto na taaponuda, dokolku drugo lice dade konkurentska ponu-da vo soglasnost Zakonot, ili ako nastapat okolnos-ti koi go ote`nuvaat ispolnuvaweto na obvrskitena ponuduva~ot vo tolkava merka {to kupuvaweto nahartii od vrednost ve}e ne odgovara na o~ekuvawata

Celta na Zakonot e da obezbedi: ramnopraven tretman nau~esnicite vo prezemaweto (ponuduva~ot, akcionerite i

upravata na dru{tvoto); za{tita na akcionerite;transparentnost vo procesot na prezemaweto; i bezbedno i

navremeno vr{ewe na prenosot na sopstvenost i premiite naakcionerite

6 4 / 6 5

P R E Z E M A W E N A A K C I O N E R S K I D R U [ T V A

na ponuduva~ot, taka {to bi bilo nepravedno dogovo-rot da ostane vo sila.

Prifa}awe na ponudata

Ponudata za otkup se prifa}a so pismena izjava zaprifa}awe na ponudata od strana na imatelite nahartii od vrednost, koja se ispra}a na bankata ilibrokerskata ku}a koi vo ime i za smetka na ponuduva-~ot ja dale ponudata, pri {to, imatelite na hartiiteod vrednost gi rezerviraat hartiite od vrednost naposebna smetka vo Centralniot depozitar na hartiiod vrednost i ne moàt pove}e da raspolagaat so niv.

Ograni~uvawe na dejstvata

Za da se onevozmoàt dejstvija koi moàt da dove-dat do nesakani posledici ili da nanesat {teta, Za-konot izri~no odreduva deka organot na upravuvawe

na akcionerskoto dru{tvo na koe se odnesuva ponuda-ta za otkup ne moè: bez odluka na sobranieto na ak-cioneri da ja zgolemi osnovnata glavnina; da preze-ma dejstva koi ne spa|aat vo redovnoto rabotewe nadru{tvoto; da prezema dejstva koi bi moèle da gozagrozat natamo{noto rabotewe na dru{tvoto; da sestekne so sopstveni akcii ili drugi sopstveni har-tii od vrednost od koi proizleguva pravo na zamenaili steknuvawe sopstveni akcii i izvr{i dejstva ~i-ja edinstvena cel e da se spre~i ili ote`ni postapka-ta i prifa}aweto na ponudata za otkup.

Zakonodavecot se opredeli da go ograni~i i ponu-duva~ot vo prevzemawe na odredeni dejstva. Taka, po-nuduva~ot ne smee li~no ili preku treto lice da ku-puva hartii od vrednost na koi se odnesuva ponudataza otkup, od denot na izvestuvaweto do istekot na ro-kot za prifa}awe na ponudata, osven ako takvoto ku-

puvawe ne go najavil vo svoeto izvestuvawe, kako i voprospektot za otkup, no ne moè da stekne pove}e od25% od hartiite od vrednost na dru{tvoto koi obez-beduvaat pravo na glas. Ako ponuduva~ot go najavilkupuvaweto, toj e dolèn vo prospektot da ja navedekoli~inata na hartii od vrednost na koi se odnesuvaponudata za otkup, a koja ponuduva~ot ja steknal oddenot na objavuvaweto na izvestuvaweto do denot naobjavuvaweto na prospektot za otkup. Dokolku ponu-duva~ot ili treto lice za negova smetka od denot naizvestuvaweto do istekot na rokot za prifa}awe naponudata za otkup se steknalo so hartii od vrednostna koi se odnesuva ponudata za otkup pod popovolnacena od onie navedeni vo ponudata i prospektot zaotkup, imatelite na hartii od vrednost na koi se od-nesuva ponudata za otkup imaat pravo da ja prifatatponudata pod tie popovolni uslovi.

Konkurentska ponuda za otkup

Po objavuvaweto na prospektot za otkup, no naj-docna deset dena pred istekot na rokot za prifa}awena ponudata na opredeleni hartii od vrednost, ponu-da za otkup na tie isti hartii od vrednost moè dadade i drugo lice koe ne e kapitalno, odnosno upravu-va~ki povrzano so liceto koe ja dalo prethodnata po-nuda za otkup i ne e banka ili brokerska ku}a koja da-va ponuda vo ime i za smetka na ponuduva~ot.

Vo slu~aj na konkurentska ponuda za otkup, rokotza prifa}awe na prethodnata ponuda za otkup se pro-dolùva do istekot na rokot za prifa}awe na konku-rentskata ponuda, osven ako ponuduva~ot ne ja otpo-vikal prethodnata ponuda za otkup.

Ishod na ponudata za otkup

Najdocna do tretiot raboten den po istekot na ro-kot za prifa}awe na ponudata, ponuduva~ot objavuvakolku imateli ja prifatile ponudata za otkup, so na-veduvawe na koli~inata na hartiite od vrednost nakoi se odnesuvala ponudata za otkup, pri toa navedu-vaj}i dali ponudata za otkup uspeala.

Navedenite podatoci ponuduva~ot gi dostavuva ido Komisijata za hartii od vrednost, Monopolskatauprava i Centralniot depozitar za hartii od vred-nost, najdocna tretiot raboten den po istekot na ro-kot za prifa}awe na ponudata.

Zakonot propi{uva obvrzanost za podnesuvawe na javna ponudaza sekoj onoj koj ima namera da prevzeme odredeno dru{tvo.Javnata ponuda za otkup na hartii od vrednost pretstavuvapismen predlog od strana na ponuduva~ot za sklu~uvawe nadogovor za kupoproda`ba na hartii od vrednost izdadeni odopredeleno akcionersko dru{tvo, upaten do site imateli nahartii od vrednost na odnosnoto dru{tvo. Ponudata za otkup seodnesuva na akciite so pravo na glas i hartiite od vrednost sopravo na konverzija vo akcii so pravo na glas

d-r TomislavGROZDANOVSKI

1. NEOPHODNOST OD FISKALNI PRISPOSOBUVAWA

Fiskalnite deficiti i vladiniot dolg vo 1980-ti-te i 1990-tite godini doìveaa ostar porast, kako voindustriskite, taka i vo zemjite vo razvoj i tranzi-cionite zemji, taka {to negativnite posledici koistanaa o~igledni, prinudija mnogu zemji da odgovoratna predizvikot za nivno reducirawe i zauzduvawe. Vomnogu slu~ai, otsustvoto na pretpazliva fiskalnamanipulacija be{e glaven generira~ki faktor natakvi fundamentalni problemi, kako {to se zabavenili negativen raste` na proizvodstvoto, visoka in-flacija i golem deficit vo nadvore{nata tekovnasmetka. Vakvite seriozni posledici bea glavno pri-pi{uvani na "prekumernite deficiti#.

Inaku, golemite fiskalni deficiti mora da bidatfinansirani bilo so pozajmuvawe (pribegnuvawetokon iscrpuvawe na deviznite rezervi moè da se sme-ta kako forma na eksterno pozajmuvawe) ili so pe~a-tewe na pari. Strategijata na pozajmuvawe (t.e. odlo-èno odano~uvawe) moè da gi redistribuira za vre-me na ìvotniot vek resursite od pomladite kon pos-tarite i od nerodenite kon generaciite koi se vo ì-vot, da go namali agregatnoto {tedewe, da predizvi-ka finansiski crowding out(istisnuvawe na privatni-ot sektor, n.z.) i da go reducira nivoto na formira-weto na doma{en fiksen kapital.

Koga vladata }e go dostigne limitot na iznosot nadolgot {to doma{niot privaten sektor i ostanatiotsvet go apsorbiraat dobrovolno, monetizacijata nadeficitot pretstavuva alternativna finansiska op-

cija. Me|utoa, ~estoto i obilno koristewe na mone-tarnata emisija za alimentirawe na fiskalnite de-ficiti gi inducira i razgoruva inflacionite pri-tisoci, dodeka realnata vrednost na iznosot na ost-varenite resursi od vakvoto finansirawe, odnosnorealnata vrednost na seigniorage-ot (siniorejx iliemisiona dobivka, n.z.) e redovno ograni~ena poradinegativnite efekti koi vrz realnata pobaruva~ka zapari gi generiraat zgolemuvaweto na o~ekuvaniteinflacioni stapki, porastot na nominalnite kamat-ni stapki i depresijacijata na nacionalnata valuta.

Ako maksimalniot iznos na seigniorage{to moè dabide izvle~en e pomal od finansiskiot jaz so koj sesoo~uva vladata, vo otsustvo na fiskalni prisposo-buvawa i nemo`nost od novi zadolùvawa, hiperin-flacijata i/ili neizvr{uvaweto na pla}awata osta-nuvaat edinstveni mo`ni opcii. Me|utoa, ako hiper-inflacijata (Dornbusch and Fischer, 1994), poradi Oli-vera-Tanzi efektot, vodi kon erodirawe na prihodi-te, toga{ zaostanuvaweto vo pla}awata po servisira-weto na dolgot, ili po nabavkata na dobra i uslugi ene pomalku skapo sredstvo na (ne) finansirawe na bu-xetskite obvrski. Imeno, nepla}aweto ne samo {tomoè da predizvika seriozni posledici sli~ni naonie na ostanatite oblici na finansirawe na defi-citot, tuku, {to e na dolg rok moèbi u{te poseri-ozno, i da gi zagrozi idnoto finansirawe, vladiniotkredibilitet i integritetot na buxetskiot sistem(Diamond and Schiller, 1993).

Tomislav Grozdanovski edocent na nau~nite oblastiEkonomika i Sovremeniekonomski teorii naPravniot fakultet voSkopje. Pred vrabotuvawetona Pravniot fakultet voSkopje raboti kako pomladasistent na Katedrata zaekonomski nauki naPravniot fakultet voBitola na nau~nite oblastiStopanski sistem na SFRJ,Finansii i finansovo pravoi Politi~ka ekonomija.Magistriral na studiumotza monetarno-kreditnateorija i politika naEkonomskiot fakultet voSkopje, kade {to idoktoriral i se steknal sonau~en stepen doktor naekonomski nauki.Ima u~estvuvano na pove}enau~ni sobiri i seminari vozemjata i stranstvo, a bilangaìran i vorealizacijata na zna~ajninau~no-istraùva~kiproekti. Kako ~len naekspertskiot tim, zapodra~jeto na javnitefinansii, vo 1993 godinau~estvuva vo podgotovkatana Platforma za pregovoriso Misijata naMe|unarodniot monetarenfond. Avtor e na~etiriesetina nau~ni,stru~ni i drugi trudovi odoblasta na fiskalnata imonetarnata ekonomija. Zaknigata Stabilizacionafiskalna politika,dobitnik e na nagradata"4 Noemvri# najvisokopriznanie za ostvaruvawatai pridonesot vo oblasta nanaukata za 2001 godina, naSovetot na Op{tina Bitola.^len e na Odborot zarevizija na Stopanska bankaa.d. Bitola.



FISKALNATA ODR@LIVOSTVO ZEMJITE VO TRANZICIJA

Pridonesot na fiskalnata konsolidacija kon povtornotoobnovuvawe na ekonomskiot rast u{te edna{ opi{uva identi~na

slika so nesporna i jasna konstatacija: periodot potreben zaobnovuvawe na rastot e pomal vo slu~ajot na zemjite so odr`liva

fiskalna pozicija, otkolku vo slu~ajot na drugite zemji

2. FISKALNA ODR@LIVOST

Iako, vo ekonomskata misla, ne postoi konsenzuskoga fiskalnite deficiti stanuvaat "prekumerni#,nitu postoi op{to prifatena operativna metodolo-gija za ocenka na odr`livosta na alternativnitefiskalno-finansiski programi, sepak, su{tinsko zatakvata ocenka, na sreden i dolg rok, e vladinoto in-tertemporalno buxetsko ograni~uvawe ili ograni~u-vaweto {to proizleguva od nivoto na buxetskata sol-ventnost (solvency constraint). Pritoa, pojdovna osnovaza analizata e aktuelniot buxetski identitet na kon-solidiraniot vladin sektor i na centralnata banka ina~inot na alternativnoto finansirawe na defici-tot preku emisija na kamatonosen dolg denominiranvo doma{na i stranska valuta, so kreirawe na pariili preku pribegnuvawe kon iscrpuvawe na devizniterezervi (Buiter, 1997).

Vo uslovi na nepovolen ekonomski ambient, kogakamatnata stapka ja nadminuva stapkata na raste` naBDP i koga primarniot vi{ok {to bi go stabilizi-ral dolgot (kako del od BDP) go nadminuva iznosotna planiranite ili o~ekuvani primarni vi{oci,ekonomijata se soo~uva so permanenten primaren gepili so t.n. gep na solventnost (solvency gap).

Treba da se istakne deka konceptot na solventniotgep e sekoga{ ex antemerka. Generiraniot pozitivengep }e bide redovno zatvoren ex post, bilo preku povi-soki iznosi na idnite primarni vi{oci ili poviso-ki seigniorage prihodi od onie na prethodno proek-tiranite, bilo preku poniski od o~ekuvanite dolgo-ro~ni realni kamatni stapki ili povisoki od o~e-kuvanite stapki na realen raste` na BDP, ili pak,preku "prinudno finansirawe#, odnosno neizvr{uva-we na pari~nite obvrski.

Ednostavna indikacija za odr`livosta na fiskalni-te programi moè da obezbedi sporeduvaweto na sos-tojbata na aktuelniot primaren bilans (vladiniot bi-lans bez kamatnite pla}awa) so primarniot bilans {tobi bil potreben da se stabilizira dolgot (kako del odBDP) na negovoto targetirano nivo. Taka, sekoe otsta-puvawe na aktuelniot od baraniot primaren bilans (de-ficit/suficit) pretstavuva merka na dopolnitelniotfiskalen napor neophoden da se postigne (stabilizira)targetiranoto nivo na dolgot kako del od BDP.

Odr`livosta na dolgot, vsu{nost, zavisi od nivotona dolgot, kamatnata stapka i stapkata na raste` naekonomijata, kako i od aktuelniot primaren bilans.

S¢ dodeka kamatnata stapka po javniot dolg ja nadmi-nuva stapkata na raste` na ekonomijata, javniot dolg}e raste pobrzo od porastot na BDP, odnosno realna-ta resursna osnova na ekonomijata, osven vo slu~aitena pribegnuvawe kon primarni suficiti. Ottuka,kolku e pogolema diskrepancata pome|u kamatnatastapka i stapkata na raste` na BDP, tolku e pogolemi iznosot na primaren vi{ok neophoden da se stabi-lizira dolgot (kako del od BDP) na posakuvanoto ni-vo i obratno, koga stapkata na raste` ja nadminuvakamatnata stapka, dolgot (kako del od BDP) }e pa|abez pribegnuvawe kon primaren vi{ok.

3. FISKALNATA POLITIKA, INFLACIJATA I EKONOMSKIOT RASTE@

Ocenkata na odr`livosta na praktikuvanata fis-kalna politika vo petnaeset tranzicioni zemji, voizminatata dekada, e izvedena preku ednostavna mo-delska simulacija, vo ramkite na dve scenarija, i toapri pretpostavka deka razlikata pome|u realnata ka-matna stapka i realnata stapka na raste` na dolg rokiznesuva eden procent (optimisti~ki slu~aj) i petprocenti (pesimisti~ki slu~aj) i pri pretpostavendvo-procenten dolgoro~en seigniorage prihod (kakodel od BDP), kako i pri pretpostavka deka tekovnatavrednost na dolgot/BDP ne ja nadminuva sposobnostana vladata istiot da go servisira, odnosno pri targe-tirano nivo na stabilizirawe na vrednosta na dolgotna negovoto tekovno nivo (Budina and Wijnbergen, 1997).

Spored presmetkite na optimisti~koto scenarioocenkata na fiskalnata politika opi{uva trihotom-nost, spored koja pooddelni zemji sledat odr`livafiskalna politika (aktuelniot primaren deficit(suficit) e blisku do (ili go nadminuva) odr`liviotprimaren deficit (suficit) vo pove}e godini od ana-liziraniot period - Estonija, Makedonija, Polska,Slova~ka, Slovenija i ê{ka). Drugi zemji, pak, sle-dat fiskalna politika koja e neodr`liva na dolg rok(zaradi {to se neophodni pogolemi korekcii vo prak-tikuvanata fiskalna politika za da se postigne odr`-liva fiskalna pozicija na dolg rok - Albanija, Buga-rija, Litvanija, Romanija, Rusija i Ukraina), a treti sezemji ~ija fiskalna pozicija moè da se oceni kako"grani~en slu~aj" (kade {to postojat diskrepanci voperformansite na ovie zemji, no neizvesno e dali tie}e traat ili ne - Latvija, Ungarija i Hrvatska).

Visokite fiskalni deficiti so koi se soo~ija zem-jite vo tranzicija vo ranata faza na transformacija-ta pri ograni~eni finansiski mo`nosti za nivnopokrivawe, naj~esto, bea monetizirani i generiraainflacija koja dostigna neslaven rekord. Kolku zna-~itelnoto zajaknuvawe na restriktivno orientira-nata fiskalna politika vlijae{e vrz smiruvaweto

6 6 / 6 7

F I S K A L N A O D R @ L I V O S T

Visokite fiskalni deficiti so koi se soo~ija zemjite votranzicija vo ranata faza na transformacijata pri ograni~enifinansiski mo`nosti za nivno pokrivawe, naj~esto, beamonetizirani i generiraa inflacija koja dostigna neslavenrekord


na inflacionite tenzii i mo`nostite na rastot mo-è da se ilustrira preku komparacija na ekonomskiteperformansi na zemjite so odr`liva fiskalna poli-tika i zemjite koi se soo~uvaa so fiskalni problemii imaa neodr`liva ili pozicija na "grani~en slu~aj#.

Taka, od aspekt na prose~nite nivoa na inflacija(za periodot 1994-1996 godina) i inflacijata na go-di{no nivo (1996 godina), zemjite so neodr`livafiskalna pozicija imaa mnogu povisoka inflacija,pooddelno i kako grupa, kako na prose~no (102,2%)taka i na godi{no nivo (82,7%). Zemjite koi se voramkite na "grani~niot slu~aj# imaa ne{to poniskainflacija na prose~no nivo (16,7%), no, isto taka, ipovisoka na godi{no nivo (15,3%). O~igledno, samofiskalnata konsolidacija na zemjite od prvata grupakorespondira so poniski nivoa na inflacijata i naprose~no nivo (23,1%) i na godi{no nivo (11,6%).

Pridonesot na fiskalnata konsolidacija kon pov-tornoto obnovuvawe na rastot u{te edna{ opi{uvaidenti~na slika so nesporna i jasna konstatacija de-ka periodot potreben za obnovuvawe na rastot e po-mal vo slu~ajot na zemjite so odr`liva fiskalna po-zicija, otkolku vo slu~ajot na drugite zemji.

Sli~na sostojba opi{uvaat i prose~nite stapki naraste` od obnovuvaweto na rastot (1994-1996) i stap-kite na raste` na godi{no nivo (1996). Zemjite soneodr`liva fiskalna pozicija (kako grupa) imaat ne-gativni stapki, spored dvata pokazateli, dodeka zem-jite so odr`liva fiskalna pozicija se nedvosmislenopodobri od drugite dve grupi. Osven toa, vredno zaodbeleùvawe e deka zemjite od prvata grupa, ne samo{to vo pokus rok go obnovija rastot, tuku, isto taka,ostvarija i mnogu pobrz raste`, na {to ukaùva zgo-lemuvaweto na razlikata pome|u prvata i ostanatitegrupi (otstapuvaweto vo rastot vo 1996 godina: 4,1%nasproti 2,5% odnosno -1,7% go nadminuva otstapu-vaweto vo prose~noto nivo na rastot: 2,2% nasproti1,0% odnosno -1,5% za periodot 1994-1996 godina). Sodrugi zborovi, zemjite od prvata grupa, sprotivno na{iroko rasprostranetiot strav, ne go platija cehotod zajaknuvaweto na restriktivniot kurs na fiskal-nata poltika vo reducirawe na rastot. Naprotiv, si-te tie rastea porano i pobrzo od zemjite koi ne uspea-ja da gi sredat sostojbite vo svojot "fiskalen dom#.

Ocenkata na odr`livosta na praktikuvanata fis-kalna politika, upatuva na konstatacijata deka Re-publika Makedonija (Grozdanovski, 2000), spored pr-voto scenario, ima odr`liva fiskalna politika nadolg rok (vo sekoja godina pooddelno - so isklu~ok na1998 godina, aktuelniot primaren deficit e pomalod odr`liviot primaren deficit, a vo 1994 godinaaktuelniot primaren suficit go nadminuva zna~i-telno odr`liviot primaren deficit). Spored vtoro-to scenario, za postignuvawe pove}e ili pomalkuodr`liva fiskalna pozicija na dolg rok, neophodnise dopolnitelni fiskalni napori za zatvorawe nagepot na solventnost (razlikata pome|u aktuelniot iodr`liviot primaren deficit), odnosno ostvaru-vawe na primaren suficit zaradi stabilizirawe natargetiraniot javen dolg/BDP na tekovnoto nivo.

Sekako, vredno za odbeleùvawe e deka golem delod nadvore{niot javen dolg na Republika Makedoni-ja e dogovoren spored pazarni (LIBOR plus premija

za rizik) i, isto taka, promenlivi kamatni stapki,taka {to vo uslovite na ekonomska recesija i zaba-veno dinamizirawe na ekonomskata aktivnost, vakva-ta sostojba signalizira potencijalna opasnost za pos-tignuvaweto na fiskalna odr`livost na dolg rok.Ottuka, strate{kata cel na odrùvawe na dolgot podreferentnata vrednost na dolgovniot kriterium zafiskalna konvergencija na Mastrihtskiot dogovor -fiskalniot deficit da ne nadminuva 3% od bruto do-ma{niot proizvod, a bruto javniot dolg da ne bide po-visok od 60% od bruto doma{niot proizvod - vo pos-tojnite uslovi na povisoko nivo na kamatnite stapkipo nadvore{niot dolg od stapkata na raste` na make-donskoto stopanstvo, iziskuva dopolnitelni fiskal-ni napori fokusirani vrz pribegnuvawe kon primar-ni suficiti kako prioritetna cel na kus rok i dina-mizirawe na stapkata na realniot raste` vo podolgo-ro~na perspektiva.

Ocenkata na odr`livosta na praktikuvanata fiskalnapolitika upatuva na konstatacijata deka Republika

Makedonija, spored optimisti~koto scenario, ima odr`livafiskalna politika na dolg rok

REFERENCI

1) Budina, N. and Van Wijnbergen, S. (1997), 'Fiscal Poli-cies in Eastern Europe', Oxford Review of Economic Policy,13 (2):47-64.

2) Buiter, W. (1997), 'Aspects of Fiscal Performance in so-me Transition Economies Under Fund-Supported Programs',IMF Working Paper, (31):1-57.

3) Cottarelly, C. and Doyle, P. (1999), 'Disinflation in Tran-sition, 1993-97', IMF Occasional Paper, (179):1-46.

4) Dornbusch, R. and Fischer, S. (1994), Macroeconomics,New York: McGraw-Hill.

5) Grozdanovski, T. (2000), Stabilizaciona fis-kalna politika, Bitola: Kiro Dandaro.

4.2 Izvori na dohod osloboden od odano~uvawe od donacii, grantovi i ~lenariniVrz osnova na odredbite od Zakonot za danok na do-

bivka, NPO se obvrzani, kako i sekoe drugo pravnolice, vo Makedonija. Pokraj zakonskoto izzemawe zasubjektite koi vrabotuvaat invalidi navedeni vo de-lot 4.1 pogore, Zakonot ovozmoùva edno mo`no os-loboduvawe od odano~uvawe na odredeni vidovi nadohod za NPO. Imeno, vo ^len 34 e navedeno:

"Dohodot od prihodite koi se strogo na-meneti za izvr{uvawe na aktivnostite napravnoto lice - dano~niot obvrznik (bu-xeti, fondovi) ne e vklu~en vo negovatadano~na osnova za danok na dobivka#.

Ovaa donekade nejasna odredba mo-è da se protolkuva na razli~ni na-~ini, {to rezultira vo nesigurnostokolu toa dali odredena klasa na do-hod moè da spa|a vo gornata defi-nicija. Se ~ini deka fazata na im-plementacija na ovoj zakon pokaànesigurnost kaj Upravata za javniprihodi i Ministerstvoto za fi-nansii vo slu~ajot na neprofitniteorganizacii. Dopolnitelen prob-lem e otsustvoto na konceptot na or-ganizacii za javno dobro vo Zakonotza zdruènija na gra|ani i fondacii.Kako rezultat na naglasenite slabosti,dopolnuvawata na Zakonot za danok nadobivka od fevruari 2001 propi{uvamnogu povelikodu{na i podetalna odred-ba, koi glasat:

"Kako pari koi se strogo nameneti zaizvr{uvawe na aktivnostite se smetaat

parite od smetkite za sopstveni prihodi, prihodi odnameneti donacii, ~lenarini, i drugi pari koi ne senameneti za izvr{uvawe na aktivnosti, tuku isklu-~ivo za sobirawe i raspredelba na specifi~ni dob-ra#.11

Toa moè da se pokaè kako mnogu zna~ajno dano~-no osloboduvawe za gra|anskiot sektor vo RM kakocelina, a osobeno za organizaciite koi vo golema me-ra se finansirani so donacii, grantovi i tn. Zako-

not sozdade praven mehanizam protiv mo`nitezloupotrebi na tolku zna~ajnoto dano~no oslo-boduvawe, so toa {to gi obvrzuva zdruènijatana gra|ani i fondaciite da podnesuvaat godi{en

dokumentiran dokaz za celite za koi bileupotrebeni parite. Neispolnuvaweto na ovabarawe rezultira so gubewe na ovaa dano~nabeneficija vo idnina, kako i obvrska zakonkretnoto zdruènie na gra|ani i fon-dacija da gi plati site danoci zaostanativo minatiot period, prilagodeni za ofi-cijalnata stapka na inflacija za spome-natiot period.

Bez ogled na vrednosta na najnovitefiskalni podobruvawa, ne moè da seizbegne vpe~atokot deka celokupnatazakonska ramka vo RM ne odgovara na

dobrite me|unarodni praktiki, a osventoa, e optovarena so golem broj slabosti(nejasnost, necelosnost, nepreciznost, ne-konzistentnost), ~ij rezultat e nepovolnazakonska i fiskalna klima za rastot gra-|anskoto op{testvo vo Makedonija.

4.3 Dohod od ekonomski aktivnostiDohodot od ekonomski aktivnosti mora

da bide reinvestiran vo NPO i koristenedinstveno za nivnite statutarni i zakons-ki celi, sodràni vo podzakonskite akti.

6 8 / 6 9

D-r Vesna Pendovska eprofesor, a voedno i

prodekan na Pravniotfakultet vo Skopje. Pokraj

predmetite Finansiskopravo i Dano~no pravo koi

gi predava na redovnitestudii na Pravniot

fakultet, taa e angaìranai vo izveduvaweto na

postdiplomskite studii odoblasta na diplomatijata i

delovnoto pravo. Voizminatata dekada aktivno

bila vklu~ena vo pove}eagencii i komiteti:

Komisija za hartii odvrednost (1992-99),Upraven komitet za

reformi na penziskiotsistem (1998-99), Komitetpri Vladata na Republika

Makedonija za nezavisensudski buxet (1998-99),Me|unarodna fiskalna

asocijacija (1999-) i sl.Dosega u~estvuvala na

golem broj konferencii iseminari na lokalno i

me|unarodno nivo: 19-tagodi{na konferencija na

IOSCO vo Tokio, "Lideritevo proektot za demokratskatranzicija vo Makedonija# i"Upravuvawe so pazarot na

hartii od vrednost voekonomiite vo podem# vo

SAD, "Svetska trgovija:Proetkcionizam vs.

globalizacija# vo Salcburg(Avstrija) i tn. Ima

objaveno pove}e studii iu~ebnici samostojno ili vokoavtorstvo, kako i nad 40statii od problematikata

na odano~uvaweto,carinite, privatizacijata i

dr. Vo momentot eangaìrana kako pravensovetnik za penziskitereformi vo Republika

Makedonija i kako praven ifinansiki konsultant na

Komisijata za hartii odvrednost.

Prof. d-r VesnaPENDOVSKA

DANOÊN TRETMAN NANEPROFITNITE ORGANIZACIIVO MAKEDONIJA - II delMakedonija doìvea renesansa na nejzinoto polovina vek zaspanogra|ansko op{testvo vo tekot na poslednata decenija, so nekolkuiljadi registrirani organizacii, prete`no gra|anski zdruènija izna~itelno pomalku drugi vidovi na neprofitni organizacii(glavno fondacii)


11 Vidi: ^len 31 od Zakonot za dopolnuvawe na Zakonot za danok na dobivka, Slu`ben vesnik naRM, broj 11/01.


Sporadi~na, povremena ekonomska aktivnost povrza-na so glavnata cel na NPO moè da se sproveduva. Vomomentot koga dohodot }e se iskoristi za drugi celiili }e se raspredeli na drugo mesto, NPO go gubinejziniot neprofiten karakter, fakt, koj moè dadovede do rasformirawe na subjektot.

Na makedonskite NPO ne im e dozvoleno direktnoda se vklu~uvaat vo ekonomski aktivnosti, tuku samopreku oddelno vospostavena trgovska podru`na fir-ma. Firmata gi ima site atributi na redoven delovensubjekt reguliran od trgovskoto pravo, i posledova-telno se odano~uva kako i site delovni organizacii.Toa e prili~no rigorozen praven pristap, so ogledna toa deka najgolemiot broj zemji od Centralna iIsto~na Evropa dozvoluvaat odredeni dano~ni oslo-boduvawa, barem za del od toj dohod pod uslovi pro-pi{ani so zakon.

Koga sme kaj komparativnoto pra{awe, vredno e dase napomene deka stapkata na danok na dobivka voMakedonija e najniska vo regionot, kako i vo spored-ba so zemjite ~lenki na EU, momentno odredena na15%, fakt, koj moè paralelno da gi neutraliziranegativnite efekti od odano~uvaweto na dohodot iz-veden od ekonomskite aktivnosti na NPO.12

4.4 Pasiven dohod od investicii: dividendi, kamata, kapitalni dobivki i avtorski honorariDelovniot dohod ne go vklu~uva dohodot od port-

folio investiciite. Portfolio investiciite sesmetaat za pasivni investicii. NPO moàt direkt-no da ostvarat dohod od investicii, bidej}i imaatneograni~en pristap do nabavuvaweto, poseduvawetoi trguvaweto so site finansiski produkti koi sedostapni na pazarot na kapital vo Makedonija.13 Di-videndite od nivnata podru`na firma se odano~uva-at na nivoto na taa firma so danok na dohod i gi do-biva NPO - primatel. Se razbira, NPO moàt da in-vestiraat vo akcii od razli~ni kompanii i da gener-iraat dohod koj nema da bide vklu~en vo dano~nataosnova, dokolku edna{ bil odano~en na nivo na pret-prijatie i dokolku taa kompanija e rezident na Re-publika Makedonija. Dividendite od nerezidentnitepretprijatija moèbi nemaat takva beneficija i }ebidat odano~eni dvapati (vtoriot pat na nivo naprimatel) dokolku ne e sklu~en Dogovor za izbegnu-vawe na dvojnoto odano~uvawe me|u dvete zemji. Ma-kedonija potpi{a i ratifikuva{e 11 dogovori za iz-begnuvawe na dvojnoto odano~uvawe, kade {to doho-dot od dividenda na nerezidentite se odano~uva vopove}eto slu~ai so stapka od 15%, vo nekoi slu~ai soponiska stapka od 10%, duri i so 5%. Kamatata i av-torskiot honorar obi~no se odano~uvaat so 10% da-nok po odbivka, ili se oslobodeni od odano~uvawe.

NPO moàt da dobijat kamata od bankarskite de-poziti ili drugi dol`ni~ki instrumenti (dràvniobvrznici, trezorski zapisi i dr.) koi se odano~uva-at kako i obi~niot deloven dohod, osobeno kamatataod dràvnite obvrznici, koja e oslobodena od odano-~uvawe. Poslednite izmeni na Zakonot za persona-len danok na dohod (8/01) obezbeduvaat izzemawe ododano~uvaweto na nekolku vidovi kamata: od dràv-ni zaemi, bankarski depoziti po viduvawe, {tednivlogovi, obvrznici izdadeni od strana na centralna-ta vlada i op{tinite. Ova e vo korist na individual-nite rezidentni dano~ni obvrznici i ne e jasno daliistiot tretman se pro{iruva na pravnite (vklu~u-vaj}i gi NPO) bidej}i Zakonot za danok na dobivkane e ekspliciten po istoto pra{awe.

Kapitalnata dobivka od prometot so obvrznici inedvièn imot se vklu~eni vo dano~nata osnova voiznos od 70% i se odano~uvaat kako obi~en dohod.Kapitalnata zaguba moè da bide prebiena so kapi-talnata dobivka, a preostanatata zaguba moè da bi-de prenesena do tri godini.

4.5 Zakonot za danok na imot gi regulira:1) danokot na imot (na nedvièn i dvièn imot); 2) danok na nasledstvo i podaroci, i 3) danok na promet na nedvi`nini i prava.Spored Zakonot, izzemeni od danokot na nedvièn

imot se: (.) zgradi i zemji{te koi se koristat za ob-razovni, kulturni, nau~ni, socijalni, zdravstveni,humanitarni, sportski celi, osven zgradi i delovi nazgradi vo ekonomska eksploatacija ili iznajmeni; idelovni zgradi vo koi se smesteni takanare~enite"za{titni pretprijatija# (pretprijatija koi vrabo-tuvaat invalidi i t.n.) ^len 6 (2, 11).

^lenot 17 od Zakonot za danok na dobivka gi pro-pi{uva izzemawata od danokot na nasledstvo i poda-rok za slednive subjekti:

l vladini organizacii;l op{tinite i gradot Skopje;l organizacii na Crveniot krst;l humanitarni i socijalni institucii, obrazovni,

kulturni institucii i verski zaednici,na podarocite i nasledstvoto {to se sostoi od ned-

vièn i dvièn imot, vo gotovina ili pobaruvawa.

Danok na imot. Danokot na promet na nedvi`ninii prava se nametnuva vo slu~ai na transfer na imotza odredena cena, razmena na nedvi`nosti i sekoj

12 Za podetalni iformacii za aktuelnite dano~ni stapki vo zemjite od Centralna i Isto~na Evropa, vidi: IBFDPublications BV Amsterdam 1999, Central East European Tax Directory. Isto taka vidi: European tax Handbook,

od istiot izdava~, 2000 godina.13 Investiraweto vo stranski akcii, dol`ni~ki instrumenti i t.n. na stranskite pazari ne e dozvoleno sporedaktuelnite zakoni i regulativi primenlivi za deviznite operacii i pla}awa. Postepenata liberalizacija na

istekuvawata na kapital - me|ugrani~nite kapitalni transakcii - se o~ekuva vo bliska idnina.

7 0 / 7 1

D A N O ^ E N T R E T M A N N A N E P R O F I T N I T E O R G A N I Z A C I I

drug slu~aj na steknuvawe na nedvi`nosti i pravame|u fizi~kite i pravnite lica za nadomest. Ne pos-toi osloboduvawe od ovoj danok za NPO.

4.6 Indirektnoto odano~uvawe i NPO.Danoci na dodadena vrednost

DDV stapi na sila vo Republika Makedonija od1999 godina za da go zameni dolgotrajniot ednofazendanok na promet. DDV e strukturiran spred glavniteprincipi i pravila prepora~ani od strana na [esta-ta direktiva na EU za DDV14. Toj se primenuva na si-te transakcii i uvoz na dobra i uslugi - osven na oniekoi oslobodeni od DDV - po edinstvena stapka od19%. U{te edna poniska stapka od 5% se primenuvana izbrani proizvodi. Ne postoi 0% stapka koja ima

negativno vlijanie vrz organizaciite vo neprofit-niot sektor. Toa zna~i deka NPO ne se vo pozicija dabaraat namaluvawe na DDV za nivnite nabavki. Na-maluvaweto na DDV e mo`no samo za subjektite koise registrirani kako dano~ni obvrznici za DDV.Sporno e dali nabavkata na hrana treba da se vr{i odposebna kompanija ili direktno. Vo slu~aj na direk-tna nabavka od strana na NPO koja ne e registriranaza DDV nema da postoi namaluvawe na DDV. Toa emo`no vo slu~aj koga e formirano posebno trgovskopretprijatie i e registrirano za DDV (ima godi{enpromet nad 1.000.000 denari).

Vo posebni i retki slu~ai neprofitnite organi-zacii moàt da baraat namaluvawe na DDV na naba-venite/uvezeni dobra, pod uslovi propi{ani so Za-konot za DDV (^len 47). Stanuva zbor za slednive us-lovi:

l transakcijata ne e so zakon izzemena od DDV;l DDV bil fakti~ki presmetan, dokumentiran,

fakturiran i platen;l DDV na uvezeni dobra bil fakti~ki platen;

l Dobrata za koi stanuva zbor treba da bidat pre-neseni vo stranstvo i koristeni za humanitarni,dobrotvorni i/ili obrazovni celi.

Ministerot za finansii gi odreduva pravilata zapodetalno regulirawe na procedurata za namaluvawena DDV vo takvite slu~ai.

4.7 Zakon za cariniZakonot za carini od 1998 godina (Sl. vesnik na

RM br. 21/98) gi dava slednite pottiknuvawa za NPOza uvezenite dobra:

l Crveniot krst na RM za dobra koi se povrzaniso negovite humanitarni operacii;

l Muzei i umetni~ki galerii za proizvod direkt-no povrzan so nivnite aktivnosti;

l Dobra koi direktno se koristat za kulturni ak-tivnosti, dokolku uvoznikot e soodvetno regis-triran za neprofitni kulturni aktivnosti iproizvodi koi ne se proizvedeni vo RM;

l Uvozni dobra direktno upotrebeni vo socijal-nite uslugi i obrazovanieto i t.n.

Ponatamu, carinskite stimulacii vo forma na os-loboduvawa se obezbeduvaat za dobra uvezeni od stra-na na registrirani humanitarni i dobrotvorni orga-nizacii, so cel da se raspredelat na `rtvite od ele-mentarni nepogodi i drugi katastrofi.

5. Relativnata pozicija na Makedonija vo ramkite na regionot na Centralna i Isto~na Evropa vo pogled na reformata na dano~nite zakoni

Najneodamne{nite komparativni pregledi nadano~nite zakoni i regulativi koi se odnesuvaat naNPO vo zemjite od Centralna i Isto~na Evropa po-kaùvaat razli~ni koncepti i re{enija za glavnitepra{awa vo ovaa oblast.15

Spored Prira~nikot na Svetskata banka za dobripraktiki za zakonot vo vrska so NPO, NPO treba dabidat izzemeni od odano~uvawe na dohodot za pove}e-to vidovi dohod. Ovaa preporaka e logi~na posledi-ca od prirodata na NPO koja ja isklu~uva mo`nostaod li~na korist ili raspredelba na profit. Duri idohodot izveden od takanare~enata ekonomska aktiv-nost - iako sli~en so profitot na delovnoto pret-prijatie - se reinvestira i tro{i na soodvetni ne-profitni aktivnosti.

Vo zemjite od Centralna i Isto~na Evropa postoiop{ta praktika deka sekoja NPO treba da bide izze-

14 Vidi: Zakon za DDV, Sl. vesnik br. 44/99; Odluka za dobra i uslugi odano~uvani so poniska stapka na DDV, Sl. ves-nik br. 65/99. Isto taka, vidi: [esta direktiva na DDV, (77/388/EEZ). Zaedni~ki sistem na danok na dodadena vred-nost sega se primenuva vo site zemji ~lenki. Tranzicioniot sistem na DDV stapi na sila na 1 januari 1993 godina.Vo juli 1996 godina Evropskata komisija ja prezentira{e nejzinata programa (SOM (96) 328 kone~no) za postepenodvièwe kon kone~niot sistem na DDV.

15 Odli~ni izvori za komparativnite zakonodavstva se: European Tax Handbook 2002, International Bureau of FiscalDocumentation - IBFD Publications BV, Amsterdam, Holandija. Posebno za dano~nite stimulaci za NPO vidi vo: INCL'sSurvey on Tax Laws Affecting NGOs in Central and Eastern Europe, Me|unaroden centar za neprofitno pravo, Va{ington,2000.

Vredno e da se napomene deka stapkata na danok na dobivka voMakedonija e najniska vo regionot, kako i vo sporedba sozemjite ~lenki na EU, momentno odredena na 15%, fakt, kojmoè paralelno da gi neutralizira negativnite efekti ododano~uvaweto na dohodot izveden od ekonomskite aktivnostina NPO


mena od odano~uvawe na dohodot/profitot na pri-donesi, grantovi ili donacii, prihodi od dogovoriso vladi i ~lenarini.

Makedonskoto dano~no pravo ne gi izzema od oda-no~uvawe NPO kako pravni lica - pri {to edno iz-zemawe se diskutira vo del 4 - no samo implicira de-ka odredeni izvori na dohod, pod odredeni uslovi }ebidat izzemeni od odano~uvawe. Tie se: prihodi odbuxetot, fondovi, pridonesi, grantovi ili donaciistrogo sozdadeni i upotrebeni za legitimni celi napravnoto lice, kako i ~lenarini.

Dohodot od ekonomskata aktivnost e mnogu kontro-verzno pra{awe vo pogled na dano~nata obvrska naNPO koga se vklu~uvaat vo takvi neprofitni aktiv-nosti so cel za dopolnitelno finansirawe. Razli~nitestovi se implementiraat vo razli~ni zemji za opre-deluvawe dali (1) organizacijata e vospostavena ifunkcionira primarno za celi od javna korist (testna "glavna cel#). Spored toa, od NPO koi konzistent-no tro{at pove}e od 50 procenti od nivnite finan-siski sredstva ili resursi }e se bara da se registri-raat kako profitni subjekti. (2) celiot dohod od eko-nomski aktivnosti se tro{i samo za ostvaruvawe naceli od zakonski opredeleno javno dobro na NPO, bezogled na faktot {to dohodot se ostvaruva direktnood NPO ili e generiran od druga organizacija - pod-ru`nica ili afilijacija (destinacija na dohodot/bezograni~uvawe za tipot na ekonomskata aktivnost),(3) konkretnata ekonomska aktivnost e povrzana soprimarnata cel na NPO (test na srodnosta/mo`ni og-rani~uvawa na nivoto na zarabotuva~ka).

Spored makedonskoto pravo, ekonomskite aktiv-nosti na NPO moàt da se izvr{at samo od strana napodru`na kompanija, koja treba da bide odano~enakako i sekoj drug profiten subjekt. Dohodot od eko-nomskata aktivnost mora da bide reinvestiran voNPO i da se koristi edinstveno za statutarni i za-konski celi, propi{ani so podzakonskite akti.[tom dohodot se upotrebi za drugi celi ili bideraspredelen na drugo mesto, NPO go gubi nejziniotneprofiten karakter, fakt koj vsu{nost moè da do-vede do rasformirawe na subjektot.

Vtoro pra{awe e odano~uvaweto na aktivnosta ko-ja generira profit. Edna krajnost pretstavuvaatzemjite koi gi odano~uvaat site ekonomski i komer-cijalni aktivnosti. Ukraina, Bugarija, Hrvatska,Romanija, Bosna i Hercegovina, a do neodamna i Es-tonija go sledat ovoj pristap, pri {to Litvanija sedviì vo taa nasoka. Makedonskite dano~ni zakonine dozvoluvaat status na izzemawe od odano~uvawe zapodru`nici na NPO vklu~eni vo aktivnosti koi ge-neriraat profit.

Vtoriot pristap e praviloto na "destinacija nadohodot# kade {to dano~niot tretman zavisi celos-no od upotrebata na toj dohod. Zemjite koi primenu-vaat del od ovoj pristap ili vo kombinacija so u{teeden test gi vklu~uvaat Polska, ê{kata Republika,Slova~ka, Jugoslavija, a od zapadnite zemji Obedine-toto Kralstvo i Irska.

"Testot na srodnosta# e tretiot pristap, sporedkoj dohodot od ekonomskite aktivnosti koi se povr-zani so celite od javna korist na NPO se isklu~eniod odano~uvawe, dodeka celiot drug nepovrzan dohode celosno podloèn na danok na dobivka. Ovoj pris-tap do razli~en stepen vaì vo golem broj zemji:SAD, Francija, Germanija, Holandija i golem brojzemji od Centralna i Isto~na Evropa (Bugarija,Bosna i Hercegovina, Romanija).

Vo pogled na najneodamne{nite i sekako inovativ-ni pravni razvoi vo regionot, imaj}i go predvid mno-gu faleniot ungarski "1% zakon#, koj Slova~ka gosledi, a Litvanija go razgleduva, moè slobodno dase zaklu~i deka Makedonija e vo seriozen zastoj.16

Celokupnata pravna ramka vo RM ne e vo soglas-nost so me|unarodnite dobri praktiki i e optovare-na so golem broj na slabosti (nejasna, nekompletna,neprecizna, nekonzistentna) {to rezultira vo nepo-volna pravna i fiskalna atmosfera za rastot na gra-|anskoto op{testvo vo Makedonija.

6. Zaklu~ok

Makedonija doìvea renesansa na nejzinoto polov-ina vek zaspano gra|ansko op{testvo vo tekot na pos-lednata decenija, so nekolku iljadi registrirani or-ganizacii, prete`no gra|anski zdruènija i zna~i-telno pomalku drugi vidovi na NPO (glavno fonda-cii). Va`nosta na gra|anskoto op{testvo vo vakvoraznovidno op{testvo, vo smisla na nacionalnosti-te, kulturite, tradiciite, religiite itn., ne trebaposebno da se naglasi. Toa e uslov sine qua non. Ovojfakt sam po sebe mora da pretstavuva seriozen pre-dizvik za zakonodavecot i celata vlada, po reorgani-

16 Ungarija usvoi zakon vo 1996 godina, so koj im se dozvoluva na dano~nite obvrznici da naso~at 1% od nivnitedanoci da se pla}aat vo korist na NPO {to gi formirale. So obezbeduvawe na ednostaven mehanizam za naso~uvawe

na sredstvata kon NPO, "zakonot za 1%" sozdava zna~itelen zbir na resursi - 9 milioni dolari vo negovata prvagodina - za poddr{ka na aktivnostite od socijalna korist. Za podetalni informacii vidi: Pregled na INCL za (.)

Tretiot sektor (gra|anskiot sektor) se odlikuva so ogromnaraznovidnost, i ~esto pati se pravi razlika pome|u

organizaciite koi im sluàt glavno na interesite na nivnite~lenovi i onie koi mu sluàt na po{irok javen interes ili

javno dobro-nare~eni organizacii za javno dobro

7 2 / 7 3

D A N O ^ E N T R E T M A N N A N E P R O F I T N I T E O R G A N I Z A C I I

zacijata na gra|anskiot sektor, so cel da go olesni ipomogne negoviot rast. Odano~uvaweto e mo}en in-strument vo racete na vladite, so cel da predizvikapromeni i da gi odrì poziciite na dano~nite ob-vrznici pod nivna jurisdikcija. Danocite bi moèleda imaat pozitivni efekti vrz sektorot, ili indus-trijata; vo drugi slu~ai bi moèle da imaat negativ-ni efekti (pregolemo odano~uvawe; dvojno i pove}e-kratno odano~uvawe; odano~uvawe na siroma{niteitn.), ili ednostavno, danocite bi moèle da ja zadr-àt situacijata nepromeneta-takanare~eno neutral-no odano~uvawe.

O~ekuvawata na vladite na CIE kako i na make-donskata vlada, se da se vospostavat povolni dano~niuslovi za "tretiot sektor#.

Tretiot sektor/gra|anskiot sektor/ se odlikuva soogromna raznovidnost, i ~esto pati se pravi razlikapome|u organizaciite koi im sluàt glavno na inte-resite na nivnite ~lenovi i onie koi mu sluàt napo{irok javen interes ili javno dobro-nare~eni or-ganizacii za javno dobro. Vo ramkite na sekoja odovie golemi kategorii, postoi ogromna razli~nostna celi, golemini i opfat, no site tie pridonesuva-at kon edna zaedni~ka cel-sozdavawe i porast na vi-talno otvoreno op{testvo. Organizaciite za javnodobro se vsu{nost vid na gra|anski organizacii koiprivlekuvaat najmnogu vnimanie i gi uìvaat fis-kalnite i drugite merki vovedeni od dràvata.

Analizata na Zakonot za zdruènija na gra|ani ifondacii (1998) naveduva na toa deka de lege lata re-gulativata se ~ini deka e nedovolna {to se odnesuvado edno mnogu va`no pra{awe: taa ne obezbeduva so-odvetni i detalni odredbi za specijalnite tipovi naNPO, t.e. organizaciite za javno dobro. Ponatamu,

ovoj tip na NPO-nasproti obi~nite NPO-vo pove}e-to zemji uìvaat povlasten fiskalen tretman, na tojna~in obezbeduvaj}i dolgoro~na fiskalna odr`li-vost i rast na organizaciite za javno dobro. Zakonotne e jasen vo vrska so ova pra{awe. Taka, fiskalniottretman na javno ovlastenite organizacii za javnodobro }e bide utvrden na osnova "slu~aj po slu~aj#,rakovoden od razli~ni ministerstva.

Zakonot za danokot na dobivka ne prifa}a, nitupak regulira poseben status za "dano~no osloboduva-we# za neprofitnite organizacii za javno dobro.Eksplicitnoto dano~no osloboduvawe e rezervirano

samo za kompaniite koi se organizirani na na~in nakoj bi obezbedile profesionalna rehabilitacija ikompaniite koi vrabotuvaat hendikepirani licakoi rabotat pod specijalni uslovi (kako vo proiz-vodstvoto, taka i vo oblasta na uslugite). Vakvotoosloboduvawe ne ja odrazuva kompleksnosta i raz-li~nosta na aktivnostite izvr{eni od strana na or-ganizaciite za javno dobro.

Taka, vo momentov, site pravni lica koi se regis-trirani i koi imaat sedi{te na teritorijata na RMi ostvaruvaat profit se podlo`ni na odano~uvaweso danokot na dobivka. Nepotrebno e da se napomenedeka pod "pravno lice# se podrazbiraat komercijal-niot, delovniot sektor i neprofitniot, ili sekto-rot na gra|anskoto op{testvo, taka sozdavaj}i nepo-bitna praktika na ednakov dano~en tretman na dvasosema razli~ni segmenta na op{testvoto. Imple-mentacijata na zakonot zanemari eden definitivenpraven fakt propi{an so samiot zakon, pri oprede-luvaweto koj e podloèn na danokot na dobivka: onojkoj ostvaruva profit od aktivnostite vo RM i vostranstvo. Te{ko e da se poveruva kako eden vakovo~igleden fakt bi moèl da bide zaboraven od stra-na na kompetentnite nadle`ni lica, i sprotivno nazakonot i me|unarodno prifatenite principi, re~i-si celiot neprofiten sektor be{e predmet na oda-no~uvaweto so danokot na dobivka.

Problemot bi moèl da se re{i preku eden odslednive dva ~ekora:

a) Zakonot za danokot na dobivka da se izmeni i dase dodade nov ~len "Definicii#, kade jasno }e se de-finiraat terminite kako "profiti#, "dano~en ob-vrznik#, itn., na toj na~in pravej}i razlika me|u or-ganizacija na gra|anskoto op{testvo i delovnite(komercijalnite) tela; ili

b) Jasno, vo poseben ~len, da se regulira statusotna organizacii za javno dobro vo vrska so dano~no os-loboduvawe.

[to se odnesuva do pravnata usoglasenost so Zako-not za zdruènija na gra|ani, ostanuva deka podru`-nica na organizacija za javno dobro, organizirana zaostvaruvawe profit, vsu{nost }e ima najmalku edna-kov, ako ne i povlasten dano~en tretman spored od-redbite od Zakonot za danok na dobivka kako drugitekomercijalni subjekti.

Poedine~nite donacii i podaroci na NPO ne seoslobodeni od danok na dohod. Samo malite podaro-ci-koi ne ja nadminuvaat prose~nata mese~na platana dràvno nivo-se oslobodeni od danok na podarok.

Upravata za javni prihodi treba da vr{i redovna dano~nasupervizija i dano~na revizija na neprofitnite organizacii inivnite podru`nici za spre~uvawe na praktikite na dano~naevazija i site drugi prekr{uvawa na dano~nite zakoni


Postoi itna potreba za obezbeduvawe dano~no os-loboduvawe za dobrotvornite pridonesi od strana napoedinci na registrirani, javno ovlasteni zdruè-nija na gra|ani so izmeni na Zakonot za personalendanok na dohod. Vakvo dano~no pottiknuvawe bi mo-èlo da bide avtomatski pro{ireno na site regis-trirani Zdruènija na gra|ani so javno ovlastuvawe,i na onie koi moàt da dokaàt deka nivnata pri-~ina e vsu{nost od po{irok javen interes.

Upravata za javni prihodi treba da vr{i redovnadano~na supervizija i dano~na revizija na NPO inivnite podru`nici za spre~uvawe na praktikite nadano~na evazija i site drugi prekr{uvawa na dano~-nite zakoni. Treba da se obrati posebno vnimanie nadano~nata supervizija na organizaciite za javno dob-ro koi se oslobodeni od danok, dali tie treba da sereguliraat so slednata izmeneta verzija na Zakonotza gra|anski zdruènija i fondacii, vo koordinaci-ja so vladata ili nezavisno telo za organizacii zajavno dobro.

Specijalizirano vladino telo, ili nezavisen sub-jekt /Komisija, Agencija, Odbor ili sli~no/ treba dabidat vospostaveni, i da im se dade ovlastuvawe davr{at sledewe, koordinacija, testirawe i vr{ewe

na razli~ni drugi aktivnosti povrzani so rabotewe-to i vodeweto na NPO. Ova telo bi gi za~uvalo in-teresite na vladata i {irokata javnost, osiguruvaj}ideka organizaciite na koi im se dadeni fiskalnipovlastici vsu{nost rabotat za javno dobro, i ne sekoristat za li~na/grupna dobivka, nitu pak sledatceli koi bi moèle da se {tetni za drugite ~lenovina op{testvoto, ili celi koi se naso~eni protivvladata.

Treba da se organizira intenzivna javna kampawanaso~ena kon razli~nite segmenti na naselenieto,osobeno kon mladinata. Toa bi dovelo do zgolemenasvest i pogolema zagriènost za pra{awata kako da-vawe dobrovolni prilozi i volonterska rabota, voime na novite generacii. Koga tie }e dobijat mo} zadonesuvawe odluki vo ekonomijata, vladata i nejzin-iot gra|anski sektor, bi se o~ekuvalo podobro razbi-rawe za pra{awata povrzani so NPO.

Treba da se osnova specijalizirano vladino telo, ili nezavisensubjekt, koe bi gi za~uvalo interesite na vladata i {irokatajavnost, osiguruvaj}i deka organizaciite na koi im se dadeni

fiskalni povlastici, vsu{nost, rabotat za javno dobro i ne sekoristat za li~na/grupna dobivka

Voved

Vo tekot na devetnaesettiot i prvata polovina nadvaesettiot vek, britanskata funta be{e preovladu-va~ka me|unarodna valuta. Taa re~isi podednakvo seupotrebuva{e vo me|unarodnata trgovija, kako i vofinansiskite transakcii niz Britanskata imperija.So padot na ekonomskata sila na Britanskata imper-ija vo dvaesettiot vek, amerikanskiot dolar ja zame-ni funtata kako vode~ka me|unarodna valuta. So toapove}e od pedeset godini amerikanskiot dolar be{evode~ka valuta upotrebuvana vo me|unarodnata trgo-vija i dol`ni~ko-doveritelskite odnosi. Vo osnova,cenite na stokite na me|unarodnite berzi se iskaù-vaat vo amerikanski dolari, centralnite bankisvoite devizni rezervi gi dràt i presmetuvaat vodolari, a vo nekoi zemji dolarite se upotrebuvaa i s¢u{te se upotrebuvaat i kako doma{no plate`nosredstvo.

Na 1 januari 1999 godina be{e vovedena novata va-luta-EVRO, kako izraz na progresot vo postignuva-we na monetarna i ekonomska unija vo Evropa. Evro-to gi zamenuva valutite na 11, podocna 12 zemji: Av-strija, Belgija, Finska, Francija, Germanija, Irska,Italija, Luksemburg, Holandija, Portugalija, [pa-nija i Grcija. Od 01.01.2002 godina definitivnoprestanaa da postojat ovie dvanaeset valuti i celos-no i edinstveno se primenuva evroto.

Iako japonskiot jen i germanskata marka vo golemstepen se upotrebuvaa vo me|unarodnite transakcii,vo izminatite nekolku decenii nitu od daleku ne godostignaa nivoto na me|unarodna upotreba kako ame-rikanskiot dolar. So sozdavaweto na evroto, dola-

rot za prv pat ima seriozen rival za statusot na dom-inantna me|unarodna valuta. Kakva }e bide sudbina-ta na evroto vo svetski razmeri i dali }e go zameniili barem podisturka dolarot od svetskata scena?

Perspektivite na evroto ne moè da se nabquduva-at bez da se spomene kon {to te`nee evroto kako me-|unarodna valuta i koi se funkciite na me|unarod-nata valuta.

Pred s¢, za pojasno da se razbere funkcijata na me-|unarodna valuta va`no e da se spomene deka postoidoponitelno razgrani~uvawe na funkciite sporededen specifi~en vid na primena i toa razgrani~uva-we na primenata za potrebite na privatniot sektor(vo po{iroka smisla na zborot) nasproti primenataza oficijalni-dràvni nameni, odnosno za ostvaru-vawe na odredeni funkcii na dràvata. Imeno, voprivatniot sektor funkciite na me|unarodnata va-luta se odnesuvaat na fakturiraweto, odnosno utvr-duvaweto na presmetkovna valuta vo me|unarodnitetransakcii, ~uvaweto na bogatstvo pri {to se mislina drèwe na finansiskite sredstva i sredstvo zarazmena vo smisla na direktno sredstvo za pla}awe.Oficijalnata upotreba na me|unarodnata valutapodrazbira sredstvo za vrzuvawe na doma{nata valu-ta za utvrduvawe na kursot (exchange rate pegging) ka-ko izraz na funkcijata mera na vrednost, odrùvawena deviznite rezervi, {to ja pretstavuva funkcijata~uvar na bogatstvoto i sredstvo za razmena, odnosnodevizniot kurs i intervenciite za odrùvawe navrednosta na doma{nata valuta.

Trite funkcii na me|unarodna valuta bez ogled da-li pri oficijalnata ili privatnata namena na me|u-narodnata valuta, me|usebno se dopolnuvaat i poddr-ùvaat. Vo slu~ajot na upotrebata vo privatniot sek-tor toa bi zna~elo deka ako edna valuta se upotrebuvaza fakturirawe, odnosno presmetkovni celi i kako

7 4 / 7 5

Mnogu pogledi se naso~eni kon evroto i negovata perspektiva, aosobeno od aspekt na mo`nosta da go zagrozi amerikanskiot dolarkako me|unarodna, svetska valuta. Dali preku evroto }e sematerijaliziraat potencijalite na zemjite od evro zonata, pred sè,zavisi od nivnite odluki, integriranosta i likvidnosta nafinansiskite pazari, no i od odlukite i intervenciite naEvropskata centralna banka

EVROTO I NEGOVITEPERSPEKTIVI KAKOME\UNARODNA VALUTA

M-r Maja Stevkova[terieva e rodena 1970

godina vo Skopje, kade i gozavr{ila svoeto

obrazovanie. Magistriralana Ekonomskiot fakultet

vo Skopje, nasoka monetarna ekonomija, na

tema "Upravuvawe so sred-stva i izvori na sredstva

na finansiskite insti-tucii# so poseben osvrt na

Republika Makedonija.U~estvuvala na brojni sem-

inari vo zemjata istranstvo od oblasta na

finansiite, posebnoupravuvaweto so rizici iraboteweto so hartii od

vrednost . Vo 2000 godinaprestojuva vo SAD na

specijalnata programa zaupravuvawe so rizici

preku "GeorgetownUniversity# Va{ington. Od

1993 godina raboti voKomercijalna banka AD

Skopje, zapo~nuvaj}i kakodevizen diler, a izvesen

period vo delot za rabotaso hartii od vrednost.Momentno e samostoen

koordinator na Sektorotza delovna politika.

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gipretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

M-r MajaSTEVKOVA[TERIEVA


sredstvo za drèwe na finansiskiot imot, toga{ toazna~itelno ja zgolemuva verojatnosta deka istata taavaluta }e se primenuva i za plate`ni celi.

Koi se determinatite od koi zavisi koja valuta }ebide me|unarodna?

Pet faktori imaat dominantno vlijanie vo opre-deluvaweto na toa koja valuta }e bide prifatena zama|unarodna valuta. Zo{to dolarot, a ne funtataili evroto, namesto dolarot?

Osnovnite faktori koi pridonesuvaat za obezbe-duvawe na atributot me|unarodna valuta se:

l goleminata na nacionalnata ekonomija;l mestoto vo me|unarodnata trgovija;l goleminata, dlabo~inata, likvidnosta i otvore-

nosta na doma{niot finansiski pazar;l konvertibilnosta na valutata i,l makroekonomskata politika.

Goleminata na nacionalnata ekonomija e va`naporadi toa {to taa ja determinira potencijalnataupotreba na valutata na me|unarodnite pazari. Obe-mot na ekonomijata e povrzan so zna~eweto na zemja-ta vo me|unarodnata trgovija i goleminata na finan-siskite pazari. Na primer, u~estvoto na izvozot vodoma{noto proizvodstvo e mnogu pogolem vo Korejasporedeno so SAD, no vkupniot proizvod na korean-skata ekonomija e 14 pati pomal od amerikanskiot,so {to amerikanskiot izvoz ima nesporedliv del odsvetskata trgovska razmena.

Ne e slu~ajna zamenata na britanskata funta so do-larot kako rezultat na promenite na sostojbite nanacionalnite ekonomii na ovie dve zemji. So ova seobjasnuva i pri~inata za namaluvaweto na zna~ewetona dolarot i pojavuvaweto na germanskata marka i ja-ponskiot jen, paralelno so rasteòt na nivnite na-cionalni ekonomii vo {eesettite godini.

Sostojbite i potencijalot na evroto od aspekt naglavnite determinanti na svetska valuta moè da sevidi od tabelata, koja go pokaùva lavovskiot del odamerikanskiot bruto doma{en proizvod vo svetskiramki, no i faktorite koi gi pretstavuvaat slabiteto~ki na dolarot kako svetska valuta.

Drug zna~aen faktor za upotrebata na edna valutakako me|unarodna, svetska valuta e nejzinata kon-vertibilnost, no toa ne pretstavuva pre~ka voslu~ajot na evroto, kako konkurencija na dolarot. Nakrajot, ostanuva makroekonomskata politika so svo-jata uloga vo poddrùvaweto na rasteòt i stabil-nosta na ekonomijata, so odrùvawe na umerena in-flacija i vlijanieto {to makroekonomskata politi-ka go ima na otvorenosta na nacionalnata ekonomijakon svetskata ekonomija.

Primenata na evroto kako me|unarodna valuta za privatni celi

Valuta za fakturiraweDolarot dolgo vreme be{e i s¢ u{te e glavna val-

uta koja sluì kako presmetkovna edinica za privat-nite me|unarodni transakcii. Iako podatocite zavalutite koi se primenuvaat vo dogovorite i faktu-riraweto vo me|unarodnata trgovija se limitirani,onie podatoci so koi se raspolaga ukaùvaat na do-minantno u~estvo na dolarot. Spored nekoi istraù-vawa napraveni vo 1995 godina, proceneto e deka do-larot se upotrebuva za fakturirawe pri okolu 56%od svetskite izvozni transakcii, po {to sleduva ger-manskata marka (13,6%), britanskata funta (6,5%) ifrancuskiot frank (6,2%). U{te pointeresen e po-datokot deka postoi zna~itelno pogolemo u~estvo nadolarot kako presmetkovna valuta pri fakturira-weto, sporedeno so realnoto u~estvo na SAD vo svet-skata trgovska razmena.

[to ja opredeluva ovaa funkcija na me|unarodnavaluta? Naj~esto utvrduvaweto na cenata, sklu~u-vaweto na dogovorite i fakturiraweto vo razmenatame|u industriski razvienite zemji se ostvaruva vovaluta na izvoznikot. Ako ne e taka, toga{ se upotre-buva valutata na uvoznikot, no mnogu retko se upot-rebuva nekoja treta valuta. Pri razmena me|u indus-triski razviena i zemja vo razvoj generalno se ra-boti so valutata na razvienata zemja, dodeka pri tr-govskata razmena me|u zemjite vo razvoj vo golema

So sozdavaweto na evroto, dolarot za prv pat ima seriozen rivalza statusot na dominantna me|unarodna valuta

1Evro zona- dvanaesette zemji ~lenki na E.U. so svoite in valuti.

2 Review of FRB of St.Louis no.5/01, IMF, ECB, BIS

SAD Evro zona Japonija

U~estvo vo svetskiot BDP (%) 21,9 15,8 7,6

U~estvo vo svetskiot izvoz (%) 15,3 19,4 9,3

(milijarda SAD dolari)

Finansiski pazari 40.543,8 24.133,4 20.888,5

Sredstva kaj bankite 7.555,3 12.731,3 6.662,5

Doma{ni dol`ni~ki hartii od vrednost 15.426,3 5.521,9 6.444,9

Pazarna kapitalizacija 17.562,2 5.880,2 7.781,4

Sporedba na SAD, evro zonata1 i japonskata ekonomija vo 1999 god.2

Zabele{ka: BDP se bazira na ekvivalenti na paritetot na kupovna mo}, a izvozot ja isklu~uvarazmenata me|u zemjite ~lenki na evro zonata.

7 6 / 7 7

P E R S P E K T I V I N A E V R O T O

mera se upotrebuva valuta na nekoja treta zemja. Voovoj slu~aj koga se upotrebuva valuta na nekoja tretazemja, amerikanskiot dolar e naj~esto upotrebuvana-ta valuta i toa mnogu ~esto se javuva kako rezultat naizrazuvaweto na cenite vo dolari na me|unarodnitestokovi berzi.

Najzna~aen faktor {to ja determinira upotrebatana edna valuta kako valuta za fakturirawe e tro{o-kot za kupuvawe i prodavawe na deviznite sredstvana devizniot pazar. Kolku e toj tro{ok pomal, do-tolku e pogolema verojatnosta da se upotrebuva tok-mu taa valuta. Ova pak, od svoja strana, se dopolnuvaso konvertibilnosta i stabilnosta na valutata. Do-larot ima isklu~itelno efikasni finansiski paza-ri so relativno niski transakcioni tro{oci kade zakratko vreme so mal rizik se vr{at konverzii od ed-na vo druga valuta. Edinstven rizik koj e pozna~aenza dolarot e oscilatornosta na negovata vrednost,odnosno nestabilnosta na valutata, statisti~ki sle-deno spored standardni devijacii, no i sporedeno sonekoi postabilni valuti, kako na primer, so {vaj-carskiot frank. Zatoa pak, frankot gi nema na svojastrana ostanatite faktori na me|unarodna valuta(obem na BDP, trgovska razmena itn.). Tretiot zna-~aen faktor e konvertibilnosta, kade ostanatite va-luti kako markata i jenot dolgo vreme po~nuvaj}i oddvaesettite godini na ovoj vek, pa s¢ do pedesettitenema zadovolitelna konvertibilnost i ne pretstavu-vaa seriozna konkurencija.

Evroto koe gi zamenuva valutite na dvanaeset zem-ji gi ima zad sebe site faktori koi treba da ja pot-tiknat negovata primena kako valuta za sklu~uvawena dogovorite i fakturirawe i dokolku uspee da odr-ì kurs koj nema da zna~i pogolemi transakcionitro{oci pri konverziite na ostanatite valuti moèda ostvari zna~itelno zgolemuvawe na svoeto u~es-tvo kako svetska valuta.

Valuta za ~uvawe na finansiskiot imot

Na me|unarodniot pazar na obvrznici dolarot be-{e vode~ka valuta za izdavawe na obvrznici do pede-settite godini, za ve}e od 1960 godina zna~itelno da

se izmeni valutnata struktura na novite emisii naobvrznici.

Sepak, i pokraj postojanoto namaluvawe na noviteemisii na hartii od vrednost nominirani vo dolari,na nivo na vkupno ve}e izdadeni hartii od vrednost(outstanding), dolarot ostanuva najprisutna valuta zanominirawe na hartite od vrednost, no i za transak-

cii na pazarite na pari. Signifikantno e namaleno-to u~estvo na dolarot na nivo na novi emisii na har-tii od vrednost denominirani vo dolari za periodot1998-2000 godina i toa novi emisii na hartii od vred-nost (vklu~itelno i dol`ni~ki hartii od vrednost)od 54,1% vo 1998 godina na 44,0% vo 2000 godina, kakoi namaluvaweto na u~estvoto na nivo na transakciina pazarot na pari od 61,0% vo 1998 godina na 47,5%vo 2000 godina. Za razlika od japonskiot jen i {vaj-carskiot frank koi nikoga{ ne ostvarija zna~itel-ni promeni kako valuti za denominirawe na hartii-te od vrednost i na operaciite na pazarot na pari,evro zonata beleì kontinuiran porast so jasna ten-dencija za ponatamo{no zglemuvawe.

Vo me|unarodnoto bankarstvo, isto taka, evident-na e valutna diverzifikacija i valutni strukturnipomestuvawa vo polza na evroto. Valutnata struktu-ra na sredstvata i izvorite na sredstva spored in-formaciite na Bankata za me|unarodni poramnuva-wa vo Bazel e prikaàna vo priloènata tabela i voevro zonata se vklu~eni bankite na edinaesette zem-ji ~lenki koi od samiot po~etok bea vklu~eni sosvoite valuti, bez Grcija. Podatocite upatuvaat de-ka sledeno na dolg rok postojat zna~itelni valutnipromeni vo polza na evro zonata, no vo poslednitegodini, odnosno od 1999 do 2000 godina sostojbata estabilizirana bez podramati~ni promeni.

Upotrebata na edna nacionalna valuta vo me|unar-odniot pazar na kapital, podednakvo kako na pazarotna hartii od vrednost, taka i na pazarite na dolgo-ro~ni krediti, e determinirano od obemot, otvore-

Iako japonskiot jen i germanskata marka vo golem stepen seupotrebuvaa vo me|unarodnite transakcii, vo izminatitenekolku decenii nitu od daleku ne go dostignaa nivoto name|unarodna upotreba kako amerikanskiot dolar

3 OECD, International Capital Markets Statistics 1996, Financial Statistics Monthly Jun. 1997

Valuta 1950-59 1960-69 1970-79 1980-89

USD 78,2 69,9 49,2 50,7

JPU 0 0 5,2 8,9

CHF 7,1 5,4 17,5 11,4

Evro zona

(11 in valuti + ECU) 3,2 20,3 24,1 15,8

DEM 2,0 16,3 17,9 8,0

Ostanati

(DKK,GRD, SEK i GBP 8,7 3,1 0,7 6,8

GBP, kako del od ostanati 8,3 2,9 0,6 6,4

Procentualna valutna struktura na noviteme|unarodni emisii na obvrznici3


nosta i likvidnosta na finansiskite pazari vo ram-kite na nacionalnata ekonomija, kako i od stabil-nosta na valutata. Opa|aweto na dominacijata na do-larot na spomenatite pazari e proces koj prethode-{e na voveduvaweto na evroto i se javuva kako rezul-tat na razvojot na ostanati relativno silni ekono-mii osven amerikanskata, {to vo sodejstvo so liber-

alizacijata i deregulacijata na finansiskite siste-mi na razli~ni zemji vo svetot ja zgolemuvaa pojava-ta finansiskite sredstva, odnosno imot da se deno-miniraat vo drugi valuti. Ove e osobeno evidentnona pazarot na obvrznici.

Za ovaa pojava postojat nekolku pri~ini. Imeno,sozdavaweto na evroto gi stimulira{e promenite voevro zonata, a integracijata be{e osobeno evidentnana pazarite na pari kade kamatnite stapki za oro~u-vawe preku no} postignaa visok stepen na harmoni-ziranost, {to vo golema mera se dol`i na TARGET5

platniot sistem. Sepak, i pokraj toa {to pazarite nadepoziti postignaa visok stepen na integracija, dru-gite aspekti na pazarot na pari, kako na primer RE-

PO pazarot (Repurchase agreement, odnosno dogovor zareotkup, n.z.) i kratkoro~nite hartii od vrednostostanaa segmentirani.

Drug zna~aen faktor koj vlijae{e na denominira-weto na hartiite od vrednost vo evra e progresotpostignat na pazarot za obvrznici koj ostvari po-rast vo svojata golemina i integralnost pridru`enoso zgolemena likvidnost na sekundarniot pazar. Ia-ko ima{e zgolemuvawe na evro obvrznicite izdadeniod rezidenti nadvor od evro zonata, sepak najgole-

miot broj me|unarodni emisii se plasiraa od rezi-denti na evro zonata. Edna od pri~inite za zna~itel-noto zgolemuvawe na ovie emisii e faktot {to sovoveduvawe na evroto se namaluva ograni~uvaweto zastranski finansiski transakcii vo ramkite na evrozonata. Na primer, osiguritelnite kompanii i nekoipenziski fondovi vo ramkite na evro zonata se ogra-ni~eni vo izdavaweto na dol`ni~ki hartii od vred-nost ili zasnovawe na dol`ni~ki odnos denomini-ran vo stranska valuta. Ova ograni~uvawe e vo funk-cija na za{tita od kursen rizik pri {to devizniteobvrski 80% mora da bidat pokrieni so deviznisredstva vo istata valuta, odnosno jazot na poedine~-nite valutni otvoreni devizni pozicii ne smee da

Valuti Ve}e izdadeni emisii (outstanding) Novi emisii

1993 1998 2000 1998 1999 2000

Vkupno hartii od vrednost

USD 41,1 45,9 48,7 54,1 45,2 44,0

Evro zona 24,8 27,2 30,1 24,6 36,8 33,9

Obvrznici i zapisi

USD 38,9 45,3 48,7 51,1 43,8 42,3

Evro zona 25,7 27,6 30,0 28,0 38,3 34,2

Pazar na pari

USD 79,4 59,9 49,1 61,0 48,8 47,5

Evro zona 8,5 19,2 32,4 17,2 32,9 33,2

Procentualno u~estvo na me|unarodnite dol`ni~ki finansiski pazari (hartii od vrednost i depoziti)4

Valuta 1983-89 1990-99 1998 1999 2000

Sredstva

USD 59,7 47,0 45,2 45,4 47,0

JPY 10,0 12,0 11,6 10,3 9,9

Evro zona 18,6 27,4 28,1 31,8 30,7

GBP 3,4 4,3 4,9 4,9 5,1

Obvrski

USD 62,4 49,3 47,6 49,9 51,9

JPY 7,9 8,0 8,4 7,8 7,4

Evro zona 17,2 26,8 26,3 26,9 25,4

GBP 4,3 5,6 6,5 6,7 6,9

Valutna struktura na deviznite pozicii na bankite5

4BIS, Basel, March 2001.

5 TARGET-Trans-European Automated Real-time Gross settlement Express Transfer system.

7 8 / 7 9

P E R S P E K T I V I N A E V R O T O

bide pogolem od 20%. So sozdavaweto i denominaci-ite vo evro delumno se nadminuvaat ovie ograni~uva-wa.

Pazarite na korporativni obvrznici vo evro zona-ta zaostanuvaat zad pazarite vo SAD i toa kako polikvidnost, taka i po golemina. Ova vo izvesna mer-ka se odnesuva na celiot pazar na obvrznici vo evrozonata vklu~itelno i dràvnite obvrznici. Pri~i-nata leì vo faktot {to Ministerstvoto za finan-sii na SAD (US Treasury) se javuva kako edinstvenemitent na amerikanski dràvni obvrznici, za raz-

lika od razli~nite evropski emitenti. Federalniterezervi koi imaat zna~ajna uloga vo odrùvaweto nalikvidnosta na pazarot na dràvni obvrznici upot-rebuvaj}i gi operaciite na otvoren pazar kako gla-ven instrument na monetarna politika, imaat blago-prijatno dejstvo na razvojot na efikasen pazar na pa-ri i hartii vo SAD. Vsu{nost, ulogata na Federal-nite rezervi na pazarot na hartii od vrednost ne esamo vo vodeweto na monetarnata politika, tuku tie

nastapuvaat kako promotor na nepre~eno i stabilnofunkcionirawe na finansiskite pazari na Soedine-tite dràvi. Ova ne be{e slu~aj so oddelnite evrop-ski centralni banki od zemjite vo evro zonata, a Ev-ropskata centralna banka ja zadrà praktikata naneredovni intervencii.

Evroto kako posredna valuta (Vehicle currency)

Elementarnoto poznavawe na deviznoto raboteweupatuva na primenata na vkrsteni kursevi i prime-nata na valuta posrednik za namaluvawe na konver-zionite tro{oci, sekoga{ koga direktnite konver-zii se preskapi. Posrednite valuti se rezultat napazarnite anomalii, namalenata likvidnost i mo`-nosta za arbitraì vo funkcija na namaluvawe natro{ocite za pretvorawe na edna valuta vo druga.Sekoga{ koga indirektnite tro{oci preku posrednavaluta se pomali se primenuva arbitraà so posred-na valuta. Na primer, ako se zeme predvid dlabo~ina-ta i likvidnosta na pazarot na dolari, poevtino e dase kupi dolar za slovene~ki tolari, a potoa dolariteda se prodadat za korejski von, otkolku da direktnoda se vkrstuva tolar so von. Vsu{nost, pojavata na go-lemi tro{oci pridonela za presmetuvawe i faktu-rirawe vo nekoja svetska valuta (dolar) i e direktnopovrzana so ulogata na dolarot kako posredna valuta.

I povtorno se vra}ame na likvidnosta na finan-siskiot pazar i mo`nostite za brzo i nerizi~nopretvorawe na deviznite sredstva od edna vo drugavaluta. Ottamu, perspektivite na evroto kako zna-~ajna posredna valuta primarno zavisat od tro{ocipovrzani so kursot na evroto. Jasno e deka golemina-ta na devizniot pazar za evro sporedeno so devizniotpazar za oddelnite in valuti }e rezultira so namalu-vawe na tro{ocite, no sepak ovie konverzioni tro-{oci }e zavisat od stepenot na prifatenost na evro-to kako valuta za fakturirawe, rezervna valuta(odrùvawe na deviznite rezervi) i dominantna val-uta na me|unarodnite pazari na kapital.

Preliminarnite podatoci upatuvaat na zaklu~o-kot deka evroto ja nema zgolemeno ulogata na posred-na valuta sporedeno so ulogata koja ja ima{e german-skata marka. Spored Bankata za me|unarodni poram-nuvawa vo Bazel, pazarnoto u~estvo na evroto na de-viznite pazari vo 1999 godina bilo sli~no na pazar-noto u~estvo na germanskata marka vo 1998 godina.

Evroto kako valuta supstitut

Druga zna~ajna uloga koja svetskata valuta ja imavo ramkite na nacionalnite ekonomii od aspekt na

Neizbeèn zaklu~ok koj {to se nametnuva vo pogled naperspektivite na evroto kako svetska valuta e definitivnotomenuvawe na apsolutniot primat naamerikanskiot dolar vo svetski ramki sledeno vo eden podolgvremenski interval


primenata za privatni celi e nejzinata uloga na va-luta supstitut. Neizvesnostite povrzani so kupovna-ta mo} na doma{nata valuta vodat kon upotreba naodredena stranska valuta kako presmetkovno sredst-vo, ~uvar na vrednost i razmensko sredstvo vo doma{-nata ekonomija. Op{to poznato e deka, generalno,ovoj proces doa|a vo uslovi na hiperinflacija i/ilipoliti~ka nestabilnost. Vo periodite koi prethod-ea na voveduvaweto na evroto, dolarot i markata beaedinstveni valuti koi intenzivno se upotrebuvaanadvor od granicite na mati~nata zemja, pri {to do-larot ima{e apsoluten primat vo odnos na markata,gledano vo svetski ramki.

Edna od najte{kite zada~i na monetarnite vlastina zemjata od koja poteknuva valutata supstitut pret-stavuva utvrduvaweto na iznosot koj se upotrebuvakako supstitut. Procenkite na amerikanskite mone-tarni vlasti kon sredinata na devedesettite ukaù-vaat deka okolu 55% od vkupnite dolarski sredstvase dràt kaj nebankarski subjekti nadvor od SAD,dodeka istoto se odnesuva za 35% od germanskatamarka.

Pomasovna primena na amerikanskiot dolar kakosupstitut za prvpat zapo~na vo dvaesettite godini odovoj vek, kako rezultat na hiperinflacijata vo ne-koi evropski zemji. Vo osumdesettite so krizata nahiperinflacija vo Latinska Amerika doa|a do oma-sovuvawe na dolarot, dodeka Ruskata kriza od krajotna devedesettite ja naglasi ve}e prisutnata supsti-tucija na rubqata so dolar. Za razlika od dolarot,germanskata marka dominira vo Evropa, iako ne vonaglasen stepen i osobeno vo zemjite od porane{naSFRJ. Vo bliska idnina ne se o~ekuva deka evroto }emoè da go zaseni dolarot, iako so ogled na golemi-

nata na evropskata ekonomija toa ne e isklu~eno dase slu~i i na sreden rok.

Neizbeèn zaklu~ok koj {to se nametnuva vo pog-led na mo`nostite i perspektivite na evroto kakosvetska valuta e definitivnoto menuvawe na apso-lutniot primat na amerikanskiot dolar vo svetskiramki sledeno vo eden podolg vremenski interval.Toa ne zna~i deka evroto utre }e go zameni dolarot,no mereno spored goleminata na ekonomijata za zem-jite od evro zonata, u~estvoto vo svetskata trgovska

razmena, mo`nostite za podobruvawe na sostojbatana finansiskite pazari po nivnata celosna integra-cija, kako i nestabilnosta na vrednosta na dolarotima prostor za menuvawe na zastapenosta na evrotovo svetski ramki. Ova vo krajna linija isklu~ivo za-visi od potezite koi vo idnina }e gi povlekuva Ev-ropskata centralna banka vo sferata na monetarna-ta politika i odbranata na kursot na evroto, inte-griranosta na finansiskite pazari vo evro zonata,odnosno obezbeduvaweto na nivna dlabo~ina i lik-vidnost, no i edinstvenosta i splotenosta na zemjite~lenki. Dopolnitelen faktor koj bi moèl da imapozitivno vlijanie e mo`nosta za pobrzo priklu-~uvawe na britanskata funta {to bi pridonelo zau{te pogolemo u~estvo na evro zonata vo site zna~aj-ni segmenti na svetskata trgovska razmena i finan-sii.

Vo bliska idnina ne se o~ekuva deka evroto }e moè da go zasenidolarot, iako so ogled na goleminata na evropskata ekonomija

toa ne e isklu~eno da se slu~i i na sreden rok

Op{ti uslovi

Razvojot na pazarot na kapital vo zemjite vo tran-zicija zapo~nuva otkako }e se sozdadat uslovi za od-r`liv ekonomski rast na nacionalnata ekonomija,pri {to, vo funkcionalna smisla, pazarot na kapi-tal vo ovie zemji se razviva dosta podocna od ostana-tite pazarni segmenti na nacionalnata ekonomija.Pritoa, vo zemjite vo tranzicija koi go izvr{ijaprocesot na privatizacija na dràvniot-op{testvenkapital vo privaten kapital (ekonomiite na Cen-tralna, Isto~na i Jugoisto~na Evropa), dva domi-nantni faktori za efikasen razvoj na pazarot na ka-pital se:

l uspe{no sproveduvawe na strukturnite refor-mi, i

l vladeewe na pravoto.Imaj}i gi predvid prethodnite napomeni, moè da

se zaklu~i deka pazarot na kapital vo Makedonija, avo tie ramki i berzata kako sekundaren pazar na kap-ital, vo 2001 godina pretstavuva{e ogledalo na sosto-jbite vo nacionalnata ekonomija i zemjata vo celina.

Uslovite i ambientot vo koj funkcionira{emakedonskiot pazar na kapital, a vo tieramki i berzanskoto rabotewe, bea pod silnonegativno vlijanie na nepovolnata poli-ti~ko-bezbednosna sostojba i voenite dej-stvija vo zemjata, kako i recesijata vo kojazapadna nacionalnata ekono-mija.

Osnovni karakteristiki

Vo uslovi na politi~ko-bezbednosna i ekonomska

nestabilnost vo zemjata, berzanskoto rabotewe vo2001 godina go karakterizira:

l zaokruùvawe na institucionalnata i pazarnainfrastruktura;

l sopstveni~ka konsolidacija preku berzata; il sekundarna privatizacija preku berzata.Vo 2001 godina Makedonskata berza go napu{ti

petgodi{noto rabotewe spored sistemot na izviku-vawe, na "parketot# na berzata i premina na elek-tronski sistem za trguvawe - BEST, so {to se sozda-doa uslovi za zgolemuvawe na efikasnosta vo trguva-weto na Makedonskata berza AD Skopje. Be{e insta-liran elektronskiot sistem na trguvawe na Qubqan-skata berza, koj vo forma na tehni~ka pomo{ Make-donskata berza go dobi od Vladata na Republika Slo-venija.

Vo sredinata na 2001 godina brojot na ~lenki-bro-kerski ku}i se zgolemi na 10 (primena e vo ~lenstvobrokerskata ku}a Bitola Broker AD Bitola).

Kon krajot na juni 2001 godina, Makedonskata ber-za AD Skopje se transformira vo profitno akcio-

nersko dru{tvo, so 18 akcioneri (10 brokerski ku-}i, 7 banki i 1 osiguritelno dru{tvo). So

toa Makedonskata berza AD Skopje sta-na prvata berza vo regionot koja gootpo~nala procesot na transforma-cija na berzata od neprofitno dru{t-vo, vo klasi~no profitno akcioner-

sko dru{tvo.Na 10.07.2001 godina be{e

uspe{no ostvarena kotacijatana akciite na prvata kom-

panija od komercijal-nata privatizacijavo Makedonija -Top-lifikacija ADSkopje.

Vo tekot na2001 godina se

8 0 / 8 1

Berzanskoto rabotewe vo 2001 godina go karakterizirazaokruùvawe na institucionalnata i pazarna infrastruktura,sopstveni~ka konsolidacija preku berzata i sekundarnaprivatizacija preku berzata

OSNOVNI KARAKTERISTIKINA BERZANSKOTO RABOTEWEVO 2001 GODINA

D-r Evgeni Zografski eIzvr{en direktor naMakedonska berza AD

Skopje. Diplomiral naEkonomskiot fakultet vo

Skopje vo 1976 godina.Magistrira na

Ekonomskiot fakultet voSkopje (Makroekonomska

politika i razvoj) vo 1986godina. Vo periodot 1988-1989 godina specijalizira

na Institutot zaop{testveni nauki vo

Hag-Holandija, a vo 1993godina doktorira na

Ekonomskiot fakultet voSkopje (Makroekonomski

model na razvoj naRepublika Makedonija). Vo periodot od 1977 do

1990 godina raboti vozavodot za planirawe narazvojot na Grad Skopje,

kade{to gi pominuvaskalilata od pripravnik

do direktor. Od 1991godina do 1993 godina e

Zamenik direktor voRepubli~kiot fond zarazvoj, po {to stanuva

Direktor za upravuvawe iproda`ba na portfoliotona akcii na Agencijata za

privatizacija. Nasega{nata

funkcija-Izvr{endirektor na Makedonska

berza AD Skopje e od 1995godina.

Raspolaga so licenca zaovlasten procenitel i

ovlasten broker.

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost dagi pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

d-r EvgeniZOGRAFSKI


izvr{ija i nekoi zna~ajni institucionalni prome-ni, koi imaa za cel pottiknuvawe na razvojot na pa-zarot na kapital vo Republika Makedonija (izmenivo dano~nata regulativa, so koi 5 godini se oslobo-dija od pla}awe danok na kapitalni dobivki transak-ciite so hartiite od vrednost i 3 godini se namali za50% danokot na dobivka na kotiranite kompanii).Me|utoa, efektite od ovie dano~ni pogodnosti vo2001 godina ne se po~uvstvuvaa vo berzanskoto trgu-vawe, zaradi politi~ko-bezbednosnata nestabilnosti zaradi recesijata na nacionalnata ekonomija, koigi namali profitite na uspe{nite kompanii.

Zna~ajno za zaokruùvaweto na institucionalna-ta infrastruktura na pazarot na kapital i za obez-beduvawe na pogolema sigurnost za investitorite,

be{e formiraweto na Centralniot depozitar zahartii od vrednost i voveduvaweto na celosnata de-materijalizacija na hartiite od vrednost vo Repub-lika Makedonija.

Od 01.11.2001 godina be{e voveden oficijalniotberzanski indeks MBI, vo koj bea vklu~eni najlik-vidni akcii vo 2001 godina (akciite na Toplifika-cija AD Skopje, Makpetrol AD Skopje, AlkaloidAD Skopje, Komercijalna banka AD Skopje i EvropaAD Skopje),

Karakteristika na berzanskoto rabotewe vo 2001godina be{e otkupuvaweto na golemi paketi na ak-cii i celi firmi preku berzata vo 82 trgovski dru{-tva, so {to treta godina po red prodolì procesotna okrupnuvaweto na sopstvenosta vo Republika Ma-kedonija. Na toj na~in se ostvaruva{e procesot nasopstveni~ka konsolidacija preku berzata, kako pre-duslov za sproveduvawe na strukturnite reformi vonacionalnata ekonomija.

Vo 2001 godina, pointenzivno prodolì procesotna sekundarna privatizacija preku berzata. Dràva-ta (Agencija za privatizacija i PIOM) vo 2001 go-

dina prodade paketi na rezidualni akcii vo 96 trgov-ski dru{tva, nasproti 53 trgovski dru{tva vo pret-hodnata godina.

Vo 2001 godina be{e realizirana prvata faza odsorabotkata pome|u Makedonskata Berza i Qubqan-skata Berza, pri{to e otvorena neposredna vrska po-me|u informacionite sistemi na dvete berzi i ot-po~nata e raspravata za ocenka na ekonomsko-finan-siskata izvodlivost na proektot na povrzuvaweto nadvata sistemi na trguvawe.

Berzanski pokazateli

Osnovnite podatoci za berzanskoto rabotewe vo2001 godina se:

l vkupniot promet iznesuva 3,2 milijardi denari(okolu 53,2 milioni EVRA), {to e za okolu 50%pomalku vo sporedba so 2000 godina,

l prisutna e golema nevoedna~enost vo prometotpo meseci, na {to zna~ajno vlijanie imaa voen-ite dejstvija do krajot na letnite meseci, dode-ka zaradi prefrluvaweto na akcionerskiteknigi vo Centralniot depozitar za hartii odvrednost berzata ne rabote{e tri nedeli konkrajot na godinata.

Mesec Promet vo akcii Promet vo obvrznici Promet vo denari Promet vo EUR Broj na transakcii

Januari 195.306 726.412 150.565.606 2.469.908 719

Fevruari 226.396 1.385.899 260.071.412 4.266.263 790

Mart 260.132 2.119.189 577.675.790 9.476.309 920

April 461.253 2.350.653 321.477.580 5.273.582 877

Maj 615.615 4.002.011 621.824.179 10.200.528 1.302

Juni 114.301 3.857.255 302.308.195 4.959.124 1.230

Juli 40.409 1.792.106 114.617.344 1.880.206 839

Avgust 23.940 399.240 36.533.022 599.295 383

Septemvri 376.217 707.350 128.305.968 2.104.757 598

Oktomvri 150.148 1.988.089 354.211.425 5.810.555 1.033

Noemvri 379.184 1.648.591 299.642.567 4.915.396 674

Dekemvri 72.720 1.364.889 73.534.775 1.206.279 758

VKUPNO 2.915.621 22.341.684 3.240.767.863 53.162.202 10.123

Janu

ari

Fev

ruar

i

Mar

t

Apri

l

Maj

Juni

Juli

Avgu

st

Sep

temv

ri

Okt

omvr

i

Noe

mvri

Deke

mvri

Promet vo 2001 godina po meseci

8 2 / 8 3

O S N O V N I K A R A K T E R I S T I K I N A B E R Z A N S K O T O R A B O T E W E V O 2 0 0 1

l prose~niot dneven promet vo 2001 godinadostigna okolu 24 milioni denari (394,000EVRA), {to e dvojno pomalku od prethodnatagodina,

l ostvareni se 10.123 berzanskite transakcii,{to e za 2 pati pove}e vo sporedba so prethod-nata godina, na {to zna~ajno vlijanie ima{evoveduvaweto na elektronskiot sistem na trgu-vawe,

l osetno se zgolemi u~estvoto na prometot naoficijalnite pazari (okolu 32% od prometot),a vo toa 95% pretstavuva prometot soobvrznicite za "staroto" devizno {tedewe,dodeka u~estvoto na prometot na neoficijal-niot Pazar za prv pat opadna vo sporedba soprethodnata godina i iznesuva okolu 27% odvkupniot promet,

STRUKTURA NA PROMETOT PO PAZARNI SEGMENTI

l vo strukturata na prometot, dominira proda`-bata na akciite vo sopstvenost na dràvata(Agencija za privatizacija i PIOM) so 41% odvkupniot promet, pri{to se prodadeni paketina rezidualni akcii vo 96 trgovski dru{tva, vovrednost od okolu 22 milioni EVRA,

l prose~niot diskont na proda`bata na dràvni-ot kapital vo 2001 godina iznesuva{e okolu59% (vo prethodnata godina prose~niot diskontiznesuva{e okolu 53%),

l vo 2001 godina na Berzata bea prijaveni i 115blok transakcii, vo 82 trgovski dru{tva sovkupna vrednost od okolu 418 milioni EVRA (od

toa samo Telekomot iznesuva 342 milioni EV-RA) ,

l od 01.11.2001 godina be{e voveden oficijalniotberzanski indeks na Makedonskata berza - MBI,vo koj bea vklu~eni najlikvidni akcii vo 2001godina (akciite na Toplifikacija AD Skopje,Makpetrol AD Skopje, Alkaloid AD Skopje,Komercijalna banka AD Skopje i Evropa ADSkopje),

l nivoto na MBI na posledniot den na trguvawevo 2001 godina iznesuva{e 977,98 i beleìopa|awe za 2,3% vo sporedba so po~etnata vred-nost (vo prodolènie se prezentira dvièwetona MBI ).

Problemi i ograni~uvawaSeu{te celosno nezavr{enata privatizacija i na-

tamu go zabavuva{e procesot na prestruktuirawe nanacionalnata ekonomija, i nepovolno vlijae{e vrzpottiknuvaweto na razvojot na pazarot na kapital voRepublika Makedonija, a vo tie ramki i na berzata.

Procesot na privatizacija vo Republika Makedo-nija se izveduva{e po celosno razli~en koncept odonoj {to se izveduva{e vo zemjite od Centralna iIsto~na Evropa.

Vo zemjite kade {to se primenuva{e vau~erskiotmodel na privatizacija, masovnata privatizacija de-luva{e kako katalizator na pazarot na kapital imnogu pobrgu se sozdadoa uslovi za razvoj na sekun-darnoto trguvawe, odnosno na berzata. Ova e karak-teristi~no bez ogled dali vau~erskata privatizaci-ja se primenuva{e od po~etokot na 90-te godini (ka-ko {to be{e slu~ajot so ê{ka, Slova~ka i Rusija)ili pak se primenuva{e vo vtorata faza na privati-zacija (kako {to be{e slu~ajot so Polska i Sloveni-ja). Na toj na~in, paralelno so vau~erskata privati-zacija, koja se ostvaruva{e preku berzite, se odviva-{e istovremen proces na razvoj na pazarot na kapi-tal, edukacija na javnosta (akcionerite i investito-rite) i privlekuvawe na stranski investitori naberzata.

Privatizacijata vo Republika Makedonija pret-stavuva{e celosno decentraliziran i avtonomenproces na privatizacija, slu~aj po slu~aj, koj go spro-veduvaa samite firmi, no nadgleduvan i kontroliran

Vo 2001 godina Makedonskata berza go napu{ti petgodi{notorabotewe spored sistemot na izvikuvawe, na "parketot" naberzata i premina na elektronski sistem za trguvawe - BEST, so{to se sozdadoa uslovi za zgolemuvawe na efikasnosta votrguvaweto na Makedonskata berza AD Skopje. Be{e instaliranelektronskiot sistem na trguv awe na Qubqanskata berza, koj voforma na tehni~ka pomo{ Makedonskata berza go dobi odVladata na Republika Slovenija


Dràva40,71% Prv pazar

31,76%

Tret pazar27,37%

Vtor pazar0,17%


od Agencijata za privatizacijata. Makedonskiot mo-del na privatizacija ne predviduva{e privatizacijapreku kotacija na firmite na berza.

Od tie pri~ini i razvojot na sekundarniot pazarna kapital-berzata, be{e predviden za vtorata fazana ostvaruvawe na procesot na privatizacija vo Ma-kedonija, odnosno posle zavr{uvawe na rokot na av-tonomnata privatizacija - dekemvri 1995 godina. Odistite pri~ini i Makedonija zaostanuva vo razvojotna pazarot na kapital, vo odnos na zemjite vo Cen-tralna i Isto~na Evropa.

Karakteristi~no za 2001 godina se promeni vo ma-nifestiraweto na odredeni faktori na pazarot nakapital, koi deluvaat na strana na ponudata.

Taka, preku sopstveni~kata konsolidacija, kojave}e treta godina po red se realizira preku berzata,se stesnuva{e brojot na potencijalni, profitabilnikompanii koi moàt da gi ispolnat kriteriumite zakotacija na oficijalnite pazari, bidej}i tie stanu-vaa cel na prezemawe od strate{ki stranski inves-titori. So toa se namaluva{e brojot na akcioneritei disperziranosta na akciite vo javnosta i se gube{epotencijalniot materijal za trguvawe.

Od druga strana, nedoslednata primena na zakon-skite propisi za objavuvawe na finansiski i drugipodatoci (~len 56 od Zakon za hartii od vrednost i~len 565 od Zakon za trgovski dru{tva), gi pravi u{-te ponedostapni i pozatvoreni akcionerskite dru{-tva za javnosta, poradi {to vo javnosta nepostojat ni-kakvi finansiski i materijalni informacii za ra-boteweto na trgovskite dru{tva. Toa ja namaluvatransparentnosta vo procesot na investirawe prekuberzata, vlijae na nerealno formirawe na cenite naakciite i nivno depresirawe.

Ovaa sostojba gi odbiva{e profitabilnite dru{-tva da pristapat na kotacija na oficijalnite pazarina berzata, so {to bi prezele obvrska za redovno ob-javuvawe na materijalni i finansiski pokazateli zasvoeto rabotewe. Na ovie sostojbi nepovolno vlijae-{e i niskoto nivo na korporativno upravuvawe voprivatiziranite trgovski dru{tva.

Isto taka, vo 2001 godina e namalen i brojot na no-vi emisii na hartii od vrednost. Tie se prodavaat napoznati kupuva~i (kako privatni plasmani)1 i nituedna nova emisija na akcii vo 2001 godina ne be{e ko-tirana na berzata. Toa ukaùva na nedovolno razvienprimaren pazar na kapital, koj ne kreira dopolnite-len materijal za sekundarno trguvawe preku berzata.

Site ovie faktori na stranata na ponudata na pa-zarot na kapital, negativno se odrazija vrz privle-kuvawe na novi kompanii za kotacija na oficijalni-te pazari na berzata i likvidnosta vo trguvaweto. Ipokraj dano~nite olesnuvawa (50% ponizok danok nadobivka za 3 godini za kotirani kompanii na ofici-jalniot pazar na berzata), samo edna kompanija vo2001 godina podnese barawe za kotacija na berzata.Na ovie sostojbi, osobeno negativno vlijae{e nepo-volnata politi~ko-bezbednosna sostojba i voenitedejstvija vo zemjata.

Nepovolni sostojbi vo 2001 godina se manifesti-raa i na strana na faktorite na pobaruva~ka na paza-rot na kapital.

I pokraj vovedenite dano~ni osloboduvawa od da-nok na kapitalni dobivki, {to treba{e da ja pottik-ne pobaruva~kata za hartii od vrednost i so toa lik-vidnosta na berzata, efektite izostanaa, pred se za-radi vozdrùvawe od investirawe vo hartii od vred-

nost vo uslovi na voeni dejstvija vo zemjata.I natamu glavni investitori na berzata i toa vo

pomal broj vo sporedba so prethodnata godina, se do-ma{nite investitori. I natamu otsustvuvaat stran-skite portfolio investitori-investicioni fondo-vi, koi poradi nedovolniot broj kotirani kompanii(spored nivnite kriteriumi potrebni se najmalku 5kotirani kompanii na berzata, za da se disperziranivniot rizik) i nepovolnata politi~ko-bezbednos-na sostojba, go izbegnuvaa makedonskiot pazar na ka-pital za investirawe.

Od isti pri~ini dosega vo Makedonija ne e formi-ran nitu eden lokalen investicionen fond i pokrajzaokruènata institucionalna ramka za rabotewena ovie institucionalni investitori. Na ova nega-tivno vlijanie ima{e i seu{te celosno nezavr{eni-ot proces na finansiska konsolidacija i prestruk-tuirawe na bankarskiot sektor vo Republika Make-donija.

Karakteristika na berzanskoto rabotewe vo 2001 godina be{eotkupuvaweto na golemi paketi na akcii i celi firmi preku

berzata vo 82 trgovski dru{tva, so {to treta godina po redprodolì procesot na okrupnuvaweto na sopstvenosta vo

Republika Makedonija. Na toj na~in se ostvaruva{e procesot nasopstveni~ka konsolidacija preku berzata, kako preduslov za

sproveduvawe na strukturnite reformi vo nacionalnataekonomija

1 Vo 2001 godina bea odobreni 19 novi emisii na akcii i toa na 7 banki, 1 {tedilnica, 4 brokerski dru{tva i 7trgovski dru{tva, vo vkupna nominalna vrednost od okolu 2,4 milijardi denari (okolu 39 milioni EVRA).

8 4 / 8 5

Institucijata centralen depozitar Centralnite depozitari, kako pove}efunkcional-

ni institucii vo razvienite i pazarite vo razvoj, seneizbeèn del od mozaikot na industrijata na hartiiod vrednost. Vo razvienite zemji, tie se odamna delod infrastrukturata bez koj te{ko bi moèl dafunkcionira celiot pazar na kapital. Vo zemjite odCentralna i isto~na Evropa, potrebata od ovaa ins-titucija se nametna so preminot kon pazarno stopa-nisuvawe. Samo za ilustracija, vo Romanija i Buga-rija, centralnite depozitari rabotat profitabilnoi vo periodite na najgolemite krizi na berzite; voRusija, zna~eweto na depozitarot e izdignato duri ina nacionalno nivo (Rusija ima pove}e regionalnidepozitari, od koi eden e rezerviran isklu~ivo zahartiite od vrednost {to gi izdava kompanijata Gaz-prom, koja e od strate{ki nacionalen interes za zem-jata); vo Turcija, centralniot depozitar duri pre-rasnal vo komercijalna banka poradi obemot na us-lugite {to gi vr{i.

Op{tiot ambient vo Republika Makedonija

Kompletirawe na infrastrukturataPokraj site drugi raboti {to gi doìveavme vo go-

dinata {to izmina, bevme svedoci i na kone~niot po-~etok na definitivnoto zaokruùvawe na zakonska-ta i institucionalna infrastruktura potrebna zanepre~en razvoj na industrijata na hartii od vred-nost vo Republika Makedonija. Osven izmenite voZakonot za devizno rabotewe vo delot {to regulirapra{awa povrzani so trguvaweto so hartii od vred-nost vo i nadvor od dràvata (koj {to se u{te ne eefektivno stapen vo sila), zakonite {to reguliraatspre~uvawe na perewe pari, investicionite fondo-vi, prezemaweto na trgovski dru{tva, izmenite voZakonot za hartii od vrednost, Predlog-Zakonot zaprezemawe na trgovski dru{tva, Zakonot za izmeni idopolnuvawa na Zakonot za danok na finansiski

transakcii (so koj trguvaweto so hartii od vrednostcelosno se osloboduva od ovoj vid odano~uvawe) i reddrugi zakonski proekti kako del od seop{tite eko-nomski reformi, kone~no be{e osnovana i institu-cija bez koja ovaa industrija ne moè da funkcioni-ra na efikasen i siguren na~in. Vo dekemvri minata-ta godina po~na so rabota i Centralniot depozitarza hartii od vrednost (CDHV), osnovan od brokerskiku}i, banki i osiguritelni kompanii. Ovaa institu-cija, ne samo {to re~isi vedna{ prakti~no }e pomog-ne vo ras~istuvaweto na edna golema nejasnotija voMakedonija - sopstveni~kata struktura vo akcioner-skite dru{tva, tuku vo golema mera }e go olesni i ra-boteweto na posrednicite na Makedonskata berza,na samata Berza, na akcionerite i na izdava~ite nahartii od vrednost.

Konkretni pridobivki

DematerijalizacijaEdna od najo~iglednite i najneposrednite prido-

bivki od osnovaweto na CDHV e sekako samiot ~inna dematerijalizacija nahartiite od vrednost. Odaspekt na sopstveni-cite, toa e golemoolesnuvawe: so toa{to ve}e nemaat ob-vrska da poseduvaatfizi~ki dokaz za toa{to e niven del voakcionerskite dru{-tva, od akcionerite esimnat ogromen to-var. Ve}e ne mora-at (i bukvalno)

- Sega moè skoro sekoj! -

ZNAÊWETO NA CENTRALNIOTDEPOZITAR ZA HARTIIOD VREDNOST VO PRAKTIKATA

Zahari Arsenkov e izvr{endirektor na brokerskata

ku}a BRO-DIL od Skopje.Diplomiral na

Filolo{kiot fakultet voSkopje vo 1992 godina, naotsekot angliski jazik i

knièvnost. Vo periodotod avgust 1995 do mart

1996, raboti kako asistentvo me|unarodnata

konsultanska ku}a ISC odLondon, ekspertite koi gi

postavija osnovite naMakedonskata berza na

dolgoro~ni hartii odvrednost. Po oficijalnotootpo~nuvawe so rabota naMakedonskata berza, dve

godini raboti kako brokervo Sektorot za hartii od

vrednost na Almako bankaAD Skopje. Vo avgust 1999

preminuva vo Bro-Dil,isto kako broker, za od

mart 2001 godina da bidepromoviran vo izvr{en

direktor. Isto taka,Arsenkov e i Pretsedatel

na Upravniot odbor naCentralniot depozitar za

hartii od vrednost.

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi pretstavuvaat stavovite naMinisterstvoto za finansii

ZahariARSENKOV


da izmisluvaat na~ini kako od rakovodstvata vo kom-paniite da dobijat ispe~ateni potvrdi za nivnitesopstveni akcii, nitu pak da razmisluvaat kade bez-bedno da gi ~uvaat dodeka da se re{at dali da gi otu-|at.

Od aspekt na brokerskite ku}i, pak, toa e duri idvojno olesnuvawe: ne samo {to mnogu pobrzo, poed-nostavno i posigurno moàt da proverat {to navis-tina poseduvaat akcionerite {to nudat hartii odvrednost za prodavawe, tuku i na investitorite mo-àt ve}e slobodno da im garantiraat deka }e go dobi-jat ona vo {to se re{ile da vloàt sredstva.1

Centralizirana evidencijaVtorata, vo najmala raka isto tolku olesnitelna i

bitna pridobivka e centraliziraweto na evidenci-jata na sopstvenosta i na site promeni na akcioner-skata struktura vo kompaniite. Od toa korist imaatsite zasegnati:

l izdava~ite se osloboduvaat od nepotrebnitetro{oci za angaìrawe vraboteni koi }e se ba-vat so evidentirawe i aùrirawe na takvitepromeni i koi }e snosat odgovornost za to~nos-ta na podatocite;

l imatelite na hartii od vrednost nema ve}e dalutaat od neznaewe od kompaniite, preku Berza-ta, brokerskite ku}i i Agencijata za privatiza-cija pa se do Komisijata za hartii od vrednost,za so sigurnost da znaat {to to~no poseduvaat;

l investitorite sega ve}e slobodno moè da givloùvaat svoite za{tedi vo hartiite od vred-nost vo koi se re{ile da investiraat: ednostav-no, nema da moàt da kupat ni{to {to ne e slo-bodno i "~isto# od kakov i da e praven tovar;

l brokerskite ku}i kone~no moàt da ponudat na-vistina profesionalni uslugi: brza i lesnaproverka na podatoci, kone~en kliring i poram-nuvawe vrz osnova na principot "isporaka nas-proti pla}awe# (i za kupuva~ite i za prodava~i-te), sigurnost i tajnost na podatocite...

Neto poramnuvawe Ponatamu, operativna no zna~ajna pridobivka za

u~esnicite vo rabotata na CDHV - brokerskite ku}ie i na~inot na poramnuvaweto. Dosega, poramnuvawe-to na site sklu~eni transakcii so nekotirani har-tii od vrednost se vr{e{e pome|u samite brokeri -u~esnici vo transakciite. Toa, vo praksa, zna~e{edeka brokerskite ku}i moraa nepotrebno da angaì-raat sredstva za site transakcii vo koi se javile nastrana na kupuvawe, bez ogled dali na istiot den na

trguvawe prodale hartii za koi na imaat pobaruva-we. So noviot sistem na kliring i poramnuvawe,brokerskite ku}i se dol`ni na denot na poramnuva-we da imaat sredstva vo visina na neto obvrskitezgolemeni za iznosot na najgolemata kupovna tran-sakcija, i toa samo vo eden opredelen ~as od denot.

"Operatori na smetki#Ona {to dopolnitelno }e go olesni raboteweto na

brokerskite ku}i, a so toa i }e pridonese za ponata-mo{no zacvrstuvawe na delovnite odnosi na broke-rite so nivnite klienti i za zgolemuvawe na dover-bata na klientite vo celata industrija, e pretstojno-

to potpi{uvawe na poseben dogovor pome|u broker-skite ku}i i CDHV. Imeno, dogovoreno e naskorobrokerskite ku}i (otkako CDHV }e ja sprovede pot-rebnata obuka) da prezemat u{te edna funkcija odCDHV - da stanat i operatori na smetkite (akcio-nerskiot imot) na akcionerite i izdava~ite na har-tii od vrednost.

So toa, od edna strana, }e se olesni raboteweto nasamiot Depozitar, za{to toj }e ima relacii samo soaktivnite u~esnici vo negovoto rabotewe (vo momen-tot, toa se desette aktivni brokerski ku}i), namestoso site poedine~ni akcioneri (okolu 450,000 vo cela-ta zemja) i so izdava~ite na hartii od vrednost (oko-lu 650 na broj). Istovremeno, toa }e zna~i i zgole-muvawe na obemot na rabotewe na brokerskite ku}i(a so toa i na profitabilnosta vo raboteweto), a }ezna~i i olesnuvawe za akcionerite i izdava~ite: ka-ko prvo, nema da mora da gi menuvaat dosega{nite de-lovni partneri i, vtoro, }e moàt site raboti po-vrzani so hartiite od vrednost da gi zavr{at na ednomesto - vo samite brokerski ku}i.

Na krajot, site navedeni koristi za brokerskiteku}i od funkcioniraweto na Depozitarot naveduva-at na mala parafraza na poznatoto reklamno moto:

Sega moè skoro sekoj!

Centralnite depozitari, kako pove}efunkcionalni instituciivo razvienite i pazarite vo razvoj, se neizbeèn del od

mozaikot na industrijata na hartii od vrednost. Vo razvienitezemji, tie se odamna del od infrastrukturata bez koj te{ko bimoèl da funkcionira celiot pazar na kapital. Vo zemjite odCentralna i isto~na Evropa, potrebata od ovaa institucija se

nametna so preminot kon pazarno stopanisuvawe

1 Eden od najdrasti~nite primeri za toa so kolkav rizik se soo~uvaa investitorite be{e dosega{niot na~in naproda`ba na akcii od strana na Agencijata za privatizacija: brokerite koi {to gi zastapuvaa investitorite napazarot na dràvni akcii ednostavno nemaa na~in da im garantiraat na kupuva~ite deka toa za {to platile nav-

istina i }e go dobijat. Praksata na Agencijata za privatizacija be{e da ne izdava potvrdi za akciite {to se pro-davaa pred sredstvata od proda`bata da legnat na nejzinata ìro smetka. Verojatno samo brokerskite ku}i i

nivnite klienti znaat vo kolku instanci takvoto kupuvawe "ma~ka vo vre}a" zavr{uva{e so neporamnetitransakcii, sudski sporovi i posledovatelni promblemi kako rezultat na nevalidni potvrdi.

8 6 / 8 7

Stabilniot finansiski sistem sozdava povolnipreduslovi za razvoj na finansiskoto posredu-vawe i efikasna alokacija na resursite, kako

osnovni faktori za prosperitet na edna nacionalnaekonomija. Vo ramkite na finansiskiot sektor oso-beno va`na uloga ima bankarskiot sektor, na ~ija sta-bilnost se dava prioritet. Kako dopolnitelna za{-tita na stabilnosta na bankarskiot sistem i na de-ponentite pretstavuvaat sistemite za osiguruvawe nadeponiranite sredstva vo bankite i {tedilnicite.

Prviot formalen sistem na osiguruvawe na depoz-itite e vospostaven vo SAD vo 1934 godina so cel dase spre~i pojavata od propa|awe na bankite. Duri pozavr{etokot na Vtorata svetska vojna osiguruvawe-to na depozitite zapo~nalo da se {iri nadvor odSAD (tabela 1). 80-te godini pretstavuvale periodkoga so neverojatna brzina rastel brojot na sistemiza osiguruvawe na depozitite, vklu~uvaj}i gi pove}e-to zemji od OECD i zemjite vo razvoj. Tranzicioniteekonomii, pak, po~naa da prifa}aat nekoi od vidovi-te na eksplicitna za{tita na deponentite vo 90-tite godina. Vo 1994 godina, osiguruvawe-to na depozitite stana standard za novo-formiraniot edinstven bankarski pa-zar na Evropskata unija.

PrednostiOsiguruvaweto na depozitite ima za-

da~a da ja reducira neizvesnosta kajdeponentite za sudbinata na niv-nite depoziti vo situacija ko-ga odredena banka ili {tedil-nica ima seriozni problemiso solventnosta. Na toj na~inproblemot se lokalizira i se

onevozmoùva pojavata na "domino-efektot#. Isto-vremeno, celta na sistemite za osiguruvawe na depo-zitite ne e podednakvo da gi {titi site, pri {to odprimarno zna~ewe e za{titata na "maliot {teda~#,pred s¢, poradi nemo`nosta "maliot {teda~# da gisobere i analizira site informacii za da gi deponi-ra svoite pari vo najdobrata banka vo sistemot.

NedostatociBez razlika dali osiguruvaweto na depozitite e

ili ne e najdobar na~in da se spre~at bankarskitekrizi, site ekonomisti prifa}aat deka pretstavuvaizvor na moralen hazard. Imeno, sposobnosta na ban-kite da privlekuvaat depozitori pove}e ne ja odrazu-va rizi~nosta na nivnite portfolija, blagodareniena {to bankite se ohrabreni da finansiraat visokorizi~ni, koi istovremeno se i visoko dohodovni pro-ekti. Kako rezultat na toa, osiguruvaweto na depozi-tite moè da predizvika propa|awe na banki, a do-kolku bankite prezemaat rizici koi se koreliraat,sistemskite bankarski krizi moàt da stanat s¢ po-

~esta pojava. Taka, {tedno-kreditnata kriza voSAD vo 80-tite be{e {iroko koristena kakoprimer za moralen hazard, kreiran prekukombinacija od velikodu{en sistem za osi-guruvawe na depozitite, finansiska liber-alizacija i neuspeh na regulacijata.

Spored ekonomskata teorija, depozitnotoosiguruvawe moè da ja zgolemi bankarskata

stabilnost za{tituvaj}i go maliot {teda~od problemot na asimetri~nata informi-ranost, od druga strana, pak, moè da ja na-mali bankarskata stabilnost preku oh-rabruvawe bankite da prezemaat porizi~-ni proekti. Vo slu~aj teorijata da ima

dvosmisleni implikacii interesno eda se poglednat empiriskite dokazi.

S¢ u{te ne postoi obemna empi-

Osiguruvaweto na depozitite ima zada~a da ja reduciraneizvesnosta kaj deponentite za sudbinata na nivnite depoziti vosituacija koga odredena banka ili {tedilnica ima seriozniproblemi so solventnosta. Na toj na~in problemot se lokalizira ise onevozmoùva pojavata na "domino-efektot"

OSIGURUVAWE NA DEPOZITITEI STABILNOSTANA BANKARSKIOT SISTEM

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celost da gi pret-stavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

Maja Parnarxieva erakovoditel na Sektorotza finansiski sistem vo

Ministerstvoto zafinansii.

Rodena e vo 1976 godina.Diplomirala vo 2000

godina na Ekonomskiotfakultet vo Skopje -

nasoka finansii ibankarstvo.

Pred vrabotuvaweto voMinisterstvoto za

finansii rabotela voMinisterstvoto za razvoj

vo Oddelenieto zaEvropska integracija.Posetuvala golem broj

me|unarodnikonferencii i seminari

od oblasta nabankarskata strategija i

procesot na razvoj naBalkanot.

Poseduva sertifikat zapoloèn brokerski

ispit. Zboruva angliski i

germanski jazik.

MajaPARNARXIEVA


riska studija za da se prou~at efektite od depozit-noto osiguruvawe na bankarskata stabilnost. Ovojtekst e skromen obid da se pridonese kon popolnuva-we na taa praznina.

Dopolnitelen nedostatok na sistemite za osiguru-vawe na depoziti e {to tie bi moèle da vlijaat vopravec na namaluvawe na pazarnata konkurencija voramkite na bankarskiot sektor, a so toa, indirektno,moè nepovolno da se vlijae i vrz stepenot na efi-kasnosta na pazarnata alokacija na finansiskite re-sursi vo nacionalnata ekonomija.

Vidovi na sistemi za osiguruvawe na depozitiRazgleduvaj}i ja tabela 1 moè da se zaklu~i deka

denes postoi zna~itelna varijacija me|u postavenitesistemi za depozitno osiguruvawe vo zemjite. Imeno,nekoi zemji nemaat eksplicitno osiguruvawe na de-pozitite, odnosno nivniot sistem e impliciten, do-deka drugi imaa velikodu{ni sistemi so ekstenzivnopokritie i bez ko-osiguruvawe.

Impliciten e onoj sistem kade ne postojat pravi-la i proceduri za sproveduvawe na za{titata na de-

pozitite, nema zakonska obvrska za za{tita, odnosnodràvata odlu~uva za za{titata ad hoc, potoa nema exantefinansirawe i stepenot na za{tita moè da va-rira od neza{titenost do celosna za{tita.

Ekspliciten e sistemot za osiguruvawe na depozi-ti kade postojat pravila i proceduri za sproveduva-we na za{titata na depozitite, postoi zakonska ob-vrska za za{tita na deponentite do osiguren limit,osiguruva~ot arbitrarno odlu~uva za za{titata naneosigurenite deponenti, stepenot na za{tita vari-ra od ograni~ena do celosna za{tita, potoa naj~estobankite go finansiraat sistemot preku pla}awe napremii (iako ne e isklu~ena mo`nosta i dràvata dadava redovni uplati ili finansiski injekcii). Isto

Zemja Vidovi Godina na Obe{tetuvawe Pokrieni Pokrieniekspliciten=1 voveduvawe vo USD1/ ili devizni me|ubankarskiimpliciten=0 vo EVRA depoziti depoziti

Avstralija 0 /

Avstrija 1 1979 $24.075 0 0

Belgija 1 1974 20.000 EVRA 0 0

Kanada 1 1967 $ 40.770 0 1

Danska 1 1988 20.000 EVRA 1 0

Finska 1 1969 $ 29.435 1 0

Francija 1 1980 $ 65.387 0 0

Germanija 1 1966 20.000 EVRA 1 0

Grcija 1 1993 20.000 EVRA 0 0

Italija 1 1987 $ 125.000 1 0

Norve{ka 1 1961 $ 260.800 1 0

[vajcarija 1 1984 $ 19.700 0 0

Turcija 1 1983 celosno 1 0

V. Britanija 1 1982 22.222 EVRA 0 0

SAD 1 1934 $ 100.000 1 1

Rep. ê{ka 1 1994 koobe{tetuvawe do $ 3.565 1 0

Ungarija 1 1993 $ 9.000 1 0

Polska 1 1995 do1.000 EVRA-100%, 1 0

narednite 2.000 EVRA-90%

Makedonija 1 1997 od 2000 godina depozitite 1 0

do 1.500 EVRA -100%,

dodeka depozitite

od 1.500 EVRA

do 7.500 EVRA-90%

1/ Kurs na USD na krajot na juli, 1998 godina

Spored ekonomskata teorija, depozitnoto osiguruvawe moè daja zgolemi bankarskata stabilnost za{tituvaj}i go maliot

{teda~ od problemot na asimetri~nata informiranost, od drugastrana, pak, moè da ja namali bankarskata stabilnost preku

ohrabruvawe bankite da prezemaat porizi~ni proekti. Vo slu~ajteorijata da ima dvosmisleni implikacii interesno e da se

poglednat empiriskite dokazi

8 8 / 8 9

O S I G U R U V A W E N A D E P O Z I T I T E

taka, vo slu~aj na propa|awe na banka Fondot e toj{to go realizira finansiraweto.

Zemjite bez depozitno osiguruvawe bi trebalo daimaat alternativen na~in na {tedni institucii,koi bi morale da se poefektivni vo za{tituvawe nadepozitorite i vo spre~uvawe na propa|awe na ban-kite ({to e te{ko verojatno da se realizira, so is-klu~ok na zemji kade bankarskiot sektor e prete`nodràven, pa postoi silna implicitna garancija).

Stepen na pokrienost na depozititeNekoi zemji imaat vospostaveni {emi so strogi

limiti vo vrska so visinata i prirodata na osigure-nite depoziti. Postoeweto na limiti e voobi~aeno,me|utoa visinata varira od zemja do zemja: na primervo Norve{ka e 260.800 $, SAD 100.000 $, [vajcarija

19.700$ itn. Vo pove}eto zemji pokritieto gi vklu~u-va i deviznite depoziti, dodeka interbankarskitedepoziti se osigureni vo mal broj na dràvi. Siste-mite koi ekstenzivno gi pokrivaat deviznite depoz-iti ili interbankarskite krediti se poranlivi ot-kolku sistemite so pomalo pokritie. Zna~i, dokolkuse postavi odreden limit vo opfatnosta na pokriti-eto, vo toj slu~aj se namaluvaat negativnite vlijani-ja na osiguritelnite {emi vrz stabilnosta na ban-karstvoto. Se ocenuva deka sistemot za osiguruvawe

na depozitite vo Republika Makedonija utvrduvaj}ilimiti na visinata na depozitot koi se obe{tetuva-at, dopolnitelno ja promovira sigurnosta na banki-te i {tedilnicite vo dràvata.

Na~in na finansiraweKaj depozitnite osiguritelni {emi postojat raz-

liki vo finansiraweto (tabela 2), imeno imame sis-temi bez {ema, potoa so nefinansirana {ema ili sofinansirana {ema. Nefinansiranite {emi se sli~-ni na implicitnite {emi. Moralniot hazard e podo-minanten kaj {emite koi se finansirani od stranana dràvata, a se javuva vo poblaga forma dokolku secelosno finansirani od privatniot sektor. Vopraktika, naj~esta e pojavata na finansirani Fondo-vi za osiguruvawe na depozitite, ~ii {to sredstva se

obezbeduvaat preku zaedni~ko finansirawe na drà-vata i bankite. Taka, vo Republika Makedonija za se-koj poedine~en depozit bankata pla}a premija voFondot. Ovie sredstva }e se koristat za obe{tetuva-we na {teda~ite vo nesolventni banki. Me|utoa, do-kolku sredstvata od Fondot ne se dovolni, vo toj slu-~aj dràvata e kraen finansier.

Pri postavenosta na osiguritelnite {emi mnogubitno e premiite da ja odrazuvaat i rizi~nosta nabankarskoto portfolio. Vo toj kontekst e i re{eni-

Zemja Izvor na finansirawe: Upravuvawe: ^lenstvosamo banki=0 dràvno=1 zadolìtelno=1

banki+dràva=1 zaedni~ko=2 dobrovolno=0samo dràva=2 privatno=3

Avstrija 1 3 1

Belgija 1 2 1

Kanada 1 1 1

Danska 1 2 1

Finska 1 3 1

Francija 0 3 1

Germanija 0 3 1

Grcija 0 2 1

Italija 1 1 1

Norve{ka 1 1 1

[vajcarija 0 1 0

Turcija 1 1 1

V. Britanija 0 3 1

SAD 1 1 1

Rep. ê{ka 0 1 1

Ungarija 0 1 1

Polska 1 1 1

Makedonija 1-premii od bankite, so mo`nost 1 1

za dopolnitelni sredstva vo vid na

pozajmici od zemjata (buxetot) ili stranstvo


eto vo Zakonot za fondot za osiguruvawe na depozi-ti, spored koj visinata na premiite se utvrduva vo za-visnost od bonitetot na sekoja poedine~na banka.

Upravuvawe na Fondovite za osiguruvaweFondovite za osiguruvawe na depozitite moàt da

bidat rakovodeni od strana na dràvata, od strana naprivatniot sektor ili od nekoja druga forma na pri-vatno-dràven menaxment. Vo svetot dominiraat {e-mi na depozitno osiguruvawe koi se upravuvani odstrana na dràvata ({to e slu~aj i so Republika Ma-kedonija), bidej}i poradi ranlivosta na bankarskiotsistem, posebno vo zemjite koi finansiski zavisatnajmnogu od bankite, mala nestabilnost na bankar-skiot sektor moè da predizvika posledici od og-romni razmeri vo celata nacionalna ekonomija.Edinstven na~in za postignuvawe na uspe{ni rezul-tati na depozitnite {emi koi se rakovodeni isklu-~itelno od strana na bankite, pretstavuva postoewe-to na sovr{eni informacii za efikasno me|usebnokontrolirawe, {to vo praktika e te{ko ostvarlivo.

Isto taka, analiziraj}i gi pove}eto zemji moè dase zaklu~i deka skoro bez isklu~oci ~lenstvoto nabankite vo osiguritelnite {emi e zadolìtelno.

Empiriski dokaziImaj}i ja vo predvid o~iglednata heterogenost na

depozitni osiguruvawa primeneti vo zemjite i rela-tivno golemiot broj bankarski krizi vo svetot, eko-nomistite se obiduvaat da utvrdat dali prirodata nasistemite za depozitno osiguruvawe ima zna~itelnovlijanie vrz verojatnosta za pojava na bankarski kri-zi. Vo praktika, vlijanieto zavisi od specifi~nitekarakteristiki na dizajniraniot sistem: na primer,kolku e polimitirano pokrivaweto na depozititekoi se osiguruvaat, tolku se namaluva pojavata na mo-ralen hazard, iako toj sistem moèbi ne bi moèl dabide tolku mo}en za spre~uvawe na propa|aweto nabankite. Sli~no, vo sistem koj e finansiran, garan-cijata moè da bide pokredibilna otkolku vo sistemkoj ne e finansiran. Me|u ostanatite varijabli zak-lu~eno e deka porastot na GDP i GDP per capitavli-jaat negativno vrz ranlivosta na bankarskiot sis-tem, dodeka realnata kamatna stapka i deprecijaci-jata vlijaat pozitivno, kako {to ukaùva i ekonom-skata teorija. Inflacijata i promenata na uslovitena trgovijata imaat nezna~itelno vlijanie. Vo nekoizemji e zabeleàno deka eksplicitnite depozitniosiguruvawa vlijaat vrz senzibilnosta na zemjata nasistemski rizi~ni faktori. Imeno, tie zemji se po-ranlivi na zgolemuvaweto na realnite kamatni stap-ki, deprecijacija na doma{nata valuta, kako i naproblemi predizvikani od strana na valutni krizi.

Isto taka, prou~uvawata ukaùvaat deka vlijanie-to na depozitnoto osiguruvawe vrz stabilnosta nabankarskiot sistem zavisi i od kvalitetot na regu-latornata ramka vo dràvata. Osobeno zna~ajno zastabilen bankarski sistem pretstavuva:

l visok stepen na vladeewe na zakonite;l kvalitetna dogovorna ramka;l kvalitetot na birokratija;l minimalni birokratski zadocnuvawa; il niskoto nivo na korupcija. Praktikata dokaùva deka dobri institucii

(vklu~uvaj}i i dobra regulativa i supervizija) igra-at mnogu bitna uloga vo namaluvawe na negativniteefekti na depozitnite osiguruvawa vrz bankarskata

stabilnost. Tokmu kvalitetnata institucionalnapostavenost vo dràvata ovozmoùva ovie negativniefekti da is~eznat.

Vo svetot, so poseben akcent na zemjite vo razvoj itranzicionite ekonomii, postoi tendencija za vove-duvawe na eksplicitni sistemi za osiguruvawe na de-pozitite, bidej}i se smeta deka tie imaat odredeniprednosti:

l imaat podobra administrativna procedura zare{avawe na situaciite na propa|awe na banka,kako i za{tita na deponentite;

l poefikasni se vo za{titata na "malite# depo-nenti, bidej}i nim im e garantirano barem de-lumno obe{tetuvawe;

l vo pogolema merka pomagaat za vospostavuvawei odrùvawe na doverbata na javnosta vo bankar-skiot sistem;

l potrebnite sredstva Fondot gi sobira vo odre-den vremenski period, odnosno tro{ocite nabankite za pla}awe na premii se rasporeduvaatna podolg rok.

Osiguruvaweto na depozitite vo Republika MakedonijaVo periodot po monetarnoto osamostojuvawe vo

Republika Makedonija se pojavi seriozna potreba odvoveduvawe na sistem za depozitno osiguruvawe. Pr-venstveno, motivot proizleze od problemot na is-platata na t.n. "zamrznati devizni {tedni vlogovi#,prestruktuiraweto na bankarskiot sistem i ban-krotstvata na odredeni banki i {tedilnici, {to de-

Isklu~itelno bitnite tekovni reformi vo bankarskiot sistem,vlezot na stranski kapital vo bankarskiot sektor i vakvata

postavenost na sistemot za osiguruvawe na depozitite ovozmoìkone~no zgolemuvawe na depozitite vo bankite i {tedilnicite.Pred sè, toa e rezultat i na pogolemata doverba na gra|anite vobankarskiot sistem na Republika Makedonija i pokraj te{kite

momenti niz koi taa minuva ovaa godina

9 0 / 9 1

O S I G U R U V A W E N A D E P O Z I T I T E I S T A B I L N O S T A N A B A N K A R S K I O T S I S T E M

finitivno vode{e kon celosno gubewe na doverbatavo doma{niot finansiski sistem. Poradi toa, be{einstitucionaliziran Fondot za osiguruvawe na{tedni vlogovi a.d. Skopje vo januari 1997 godina,preku koj se obezbedi garancija na {tednite vlogovina fizi~kite lica do odredeno nivo. So noviot Za-kon za Fondot za osiguruvawe na depoziti (Slu`benvesnik na RM br. 63/2000), Fondot se konstituira ka-ko dràvna institucija preku koja dràvata, celos-no ja garantira sigurnosta na denarskite i deviznitedepoziti na fizi~kite lica vo bankite i {tedil-nicite, dokolku sredstvata od Fondot ne se dovolniza obe{tetuvawe na {teda~ite. Pritoa, Fondot giobe{tetuva 100% (stoprocentno) depozitite na se-koe fizi~ko lice vo edna banka ili {tedilnica doiznosot od denarska protivvrednost na 1.500 EVRA,dodeka, pak, depozitite do iznosot od denarska pro-tivvrednost me|u 1.500 EVRA i 7.500 EVRA Fondotgi obe{tetuva vo visina od 90%. So novite izmeni naZakonot za Fondot za osiguruvawe na depoziti, koise vo sobraniska procedura, stoprocentno obe{tetu-vawe }e se ovozmoì za depoziti do 3000 EVRA, a de-vedesetprocentno za depoziti od 3000 EVRA do10.000 EVRA, {to pretstavuva dopolnitelen stimulza gra|anite da gi vnesat svoite za{tedi vo bankar-skiot sistem i so toa da pridonesat vo zaìvuvawetona nacionalnata ekonomija.

Osiguruvaweto vo Fondot e zadolìtelno za sitebanki i {tedilnici vo Republika Makedonija koiimaat dozvola za pribirawe depoziti od fizi~ki li-ca. Vo momentov vo Fondot ~lenuvaat 32 banki i{tedilnici.

Isklu~itelno bitnite tekovni reformi vo ban-karskiot sistem, vlezot na stranski kapital vo ban-karskiot sektor i vakvata postavenost na sistemotza osiguruvawe na depozitite ovozmoì kone~no zgo-lemuvawe na depozitite vo bankite i {tedilnicite.Pred s¢, toa e rezultat i na pogolemata doverba nagra|anite vo bankarskiot sistem na Republika Make-donija i pokraj te{kite momenti niz koi taa minuvaovaa godina.

Iskustvoto na Republika Makedonija ukaùvadeka vo nacionalnite ekonomii koi pominale nizbankarski krizi edinstven izlez od t.n. "ma|epsankrug# na nedoverba, ne{tedewe i neinvestirawepretstavuva gradewe na silen sistem za osiguruvawena depozitite na gra|anite, ~ija postavenost ovozmo-ùva garantirawe od najvisoko nivo, dràvno, zaza{tita na "maliot {teda~#. Od druga strana, prime-nuvaweto na Bazelskite supervizorski standardi vobankarskoto rabotewe i efikasnata terenska i von-terenska supervizija vrz bankite vo Republika Ma-kedonija postojano ja namaluva mo`nosta od pojava namoralen hazard vo bankarskiot sistem na zemjata.Kako dokaz na seto toa pretstavuva trendot na zgo-lemuvawe na {tedeweto od strana na fizi~ki licavo bankite i {tedilnicite koj prodolùva i vo no-emvri 2001 godina (vidi grafikon), dostignuvaj}i iz-nos od rekordni 22,850 milijardi denari, odnosno 733milioni DEM, {to pretstavuva porast od 5,041 mi-lijarda denari vo odnos na oktomvri.

Vo momentot na pi{uvawe na ovoj tekst, s¢ u{te ne-ma oficijalni podatoci za depozitite vo mesec de-kemvri, me|utoa se procenuva deka ovoj mesec pret-stavuva rekord po odnos na {tedeweto vo RepublikaMakedonija, {to vo odreden del e rezultat na konver-zijata na za{tedata koja gra|anite ja ~uvaat vo nekojaod dvanaesette EU valuti vo EVRA, preku bankite i{tedilnicite kako najednostaven, najevtin i najsigu-ren na~in. Smetam deka na po~etokot na 2002-ta godi-na od golemo zna~ewe za zadrùvaweto na depozititevo bankite }e bidat uslugite na samite banki, a qu-beznosta i trpelivosta na bankarskiot personal do-polnitelno }e vlijae vrz podobruvawe na imixot nasekoja banka kako dobar partner na sekoj gra|anin.

Referenci:1. "Does Deposit Insurance Banking System Stability?"-Ash Demirguc-Kunt and Enrica Detragiache, IMF Working Paper No. 00/32. "Deposit Insurance in Developing Countries" Policy, Research andExternal Affairs Working Paper No. 548, The World Bank3. "Deposit Protection Arrangements: A Survey" -Aleksander Kyei,IMF Working Paper No. 95/1344. Informacija za na~inot na osiguruvawe na depozitite vo

Republika Makedonija - M-r Zoran Jovanovski, NBRM 1998godina5. Bankarski menaxment- Milutin ]irovi}, Belgrad 1995godina6. Mese~ni podatoci za sostojbata na depozitite na fizi~kilika kaj bankite i {tedilnicite, ~lenki na Fondot za osigu-ruvawe na depoziti, izvor: mese~nik na NBRM

Dinamika na sostojbata na depozitite na fizi~kite lica kaj bankite i {tedilnicite

Sos

tojb

a (v

o 00

0 de

nari

)

VOVED

I pokraj brojnite zaedni~ki karakteristiki nafinansiskite pazari na zemjite od EU, koi pred s¢,se rezultat na aktivnostite okolku sozdavaweto naintegriran pazar na finansiski uslugi vo Evropa,nacionalnite pazari na kapital na zemjite-~lenkina EU se razlikuvaat po pazarnata infrastruktura,po na~inot na nivnoto regulirawe i po mnogu drugikarakteristiki {to sekoj od tie pazari go pravi po-razli~en od drugite, iako funkcioniraat na zaed-ni~ki principi. Vo prethodniot broj na Biltenotbea obraboteni pazarite na kapital na Italija, Av-strija i Francija. Vo prodolènie, }e bidat izloè-ni glavnite karakteristiki na u{te nekolku pazarina kapital od Evropskata unija (finansiskata in-frastruktura, reguliraweto na pazarot) i osvrt nazna~ajnite promeni {to se slu~ija na ovie pazari voizminatite nekolki godini.

GERMANIJASinonim za germanskiot finansiski pazar

e Deutsche Börse, integrirana elektrons-ka berza koja obezbeduva pristap napazarot na kapital na golem brojkompanii i investitori. Vsu{-nost, Deutsche Börse AGe kompa-nija formirana vo juni 1993 kojaupravuva so Frankfurtskata Ber-za. Me|utoa, Deutsche Börse AGekompanija koja pokraj trguvawe-to so hartii od vrednost i fi-nansiski derivativi obezbe-duva i golem broj drugi us-lugi za korisnicite: kli-ring, poramnuvawe, bazana pazarni infor-macii i sistemskapoddr{ka, so toa

obezbeduvaj}i efikasnost i dobra organizacija napazarot na kapital vo Germanija.

Od 28 noemvri 1997 godina Frankfurtskata berzago koristi Xerta elektronskiot sistem na trguvawe.Ovoj sistem ovozmoùva brza obrabotka na nalozitei direkten pristap do pazarot, bez u~estvo naposrednici. Site nalozi za trguvawe so akcii naFrankfurtskata berza moàt da bidat realiziranipreku Xertasistemot, bez razlika dali se ponudeni naoficijalniot pazar (Amtlicher Handel), na regulira-niot pazar (Geregelter Markt), neoficijalniot reguli-ran pazar (Freiverkehr) ili pak, na segmentite na no-viot pazar (Neuer Markt). Promovirajki se vo eden odnajnaprednite, najtransparentni i najsigurni elek-tronski sistemi na trguvawe Xerta elektronskiotsistem e prifaten i na nekolku drugi berzi. Taka,Xerta sistemot za trguvawe so akcii go koristat iberzite vo Viena (Vienna Stock Exchange) i Dablin(Irish Stock Exchage).

Sledej}i gi potrebite na pazarot, Deutsche BörseAG na 10 mart 1997 godina go promovira{e novot pa-zaren segment na Frankfurtskata Berza, Neuer Markt.NM e pazar sozdaden za potrebite na novi kompanii~ija prete`na dejnost e tehnologijata, tele-

komunikaciite, biotehnologijata i drugi inova-tivni dejnosti i koi imaat potre-ba da go finansiraat svojot raz-voj. Za investitorite ova e pazarvo koj gledaat mo`nost za os-tvaruvawe na pogolema dobivkapo akcija so prifa}awe na po-golem rizik vo investirawetona svoite sredstva. Ovoj pazar

stanuva s¢ poatraktiven i zaizdava~ite na hartii odvrednost i za investitori-


Kako op{ti trendovi na pazarite na kapital vo zemjite ~lenki naEvropskata unija moàt da se izdvojat: naglasenite procesi nainternacionalizacija, integracija ili povrzuvawe na berzite,

voveduvawe na efikasni i sigurni elektronski sistemi natrguvawe, dematerijalizacijata na hartiite od vrednost,

usovr{uvawe na sistemite na kliring i poramnuvawe i tn.

Elena JakimovskaPetrovska e vrabotena voKomisijata za hartii odvrednost, kako samostoensovetnik vo sektorot zaizdavawe odobrenija.Rodena e vo 1970 godina.Diplomirala naUniverzitetot "Sv. Kirili Metodij" - EkonomskiFakultet, Skopje vofevruari 1995 godina. VoKomisijata za hartii odvrednost raboti od maj1995 godina. Poseduvaodobrenie za rabota sohartii od vrednostizdadeno od KHV i ISMQdiploma izdadena odInstitutot za hartii odvrednost od London, V.Britanija. ^len e narabotni grupi za izdabot-ka na nekolku zakonski ipodzakonski akti odoblasta na pazarot nakapital vo RepublikaMakedonija. U~estvuvalana pove}e me|unarodniseminari i kursevi odoblasta na pazarot nakapital. Objavilanekolku napisi vo stru~nispisanija od oblasta nahartiite od vrednost.

ElenaJAKIMOVSKAPETROVSKA


EVROPSKITE PAZARI NA KAPITAL- II DEL

9 2 / 9 3

E V R O P S K I T E P A Z A R I N A K A P I T A L

te (i pokraj pogolemiot rizik), {to moè da se pot-vrdi i so rapidno zgolemeniot broj na kotirani kom-panii, no i so s¢ pogolemiot obem na trguvawe, kakopo vrednost, taka i po broj na istrguvani akcii.

Trgovijata so tradicionalnite hartii od vred-nost, akciite i obvrznicite i drugite instrumantina pazarot na kapital, za nekoi od u~esnicite napazarot bea predizvik za sozdavaweto na novi finan-siski instrumenti, opciskite i fju~ers dogovori,kako derivativni finansiski instrumenti. Nivnotome|unarodno prifa}awe kako standardizirani fi-nansiski instrumenti sozdade potreba od razvivawena organizirani pazari za nivna trgovija. Vo Germa-nija vo 1988 godina be{e formirana DTB DeutscheTerminbörse, berza na derivativni finansiski in-strumenti. Deset godini podocna, sledejki gi proce-site na integracija na evropskite pazari na kapital,be{e sprovedeno spojuvawe na DTB Deutsche Termin-börseso [vedskata berza na finansiski derivativiSoffex, sozdavajki ja Eurex, prvata me|unarodna berzana derivativi. Trguvaweto so derivativnite instru-menti na dvete berzi se odviva preku zaedni~ka elek-tronska platforma, a berzata izvr{uva funkcii ina klirin{ka ku}a. Od oktomvri 1999 godina Eurexeprisuten i na pazarot za finansiski derivativi voFinska - platformata za trguvawe na Eurexe prifa-tena od berzata vo Helsinki.

Poramnuvaweto na transakcii so hartiite odvrednost na Frankfurtskata berza i na drugite re-gionalni berzi, kako i na transakciite so finansis-kite derivativi na Eurexgo vr{i Clearstream Interna-tional, edna od najgolemite evropski klirin{ki ku}i.Clearstream Internationale formiran na 01.01.2000 godi-na, so spojuvaweto na Deutsche Börse Clearing AGi Ce-del International S.A.od Luksemburg. Clearstreame zna-~en segment vo funkcioniraweto na finansiskiotpazar vo Germanija, so kapacitet nepre~eno da go iz-vr{uva kliringot i poramnuvaweto na brojnite fi-nansiski transakcii, pritoa davaj}i zna~aen pri-dones vo integritetot na ovoj finansiski pazar.Dnevno preku Clearstreamse poramnuvaat 500.000transakcii so preku 200.000 finansiski instrumen-ti.

Nadleèno telo za kontrola na pazarot na kapitalvo Germanija e Bundesaufsichtsamt für den Wertpapierhan-del (BAWE), nezavisna federalna institucija, osno-vana na 01.01.1995 godina, ~ii osnovni funkcii seza{tita na investitorite i obezbeduvawe na trans-parentnost i integritet na pazarot na kapital. Sog-lasno so evropskite trendovi na reorganizacija naregulativnite tela, za 2002 godina vo Germanija epredvideno integrirawe na supervizorskite tela zabankarstvo, hartii od vrednost i osiguruvawe i for-mirawe na nova Feredalna agencija za supervizija nafinansiskite uslugi (Bundesanstalt für Finanzdienstlei-stungsaufsicht).

OBEDINETOTO KRALSTVOPazarot na kapital vo Obedinetoto Kralstvo ima

dolga tradicija. Londonskata berza (London Stock Ex-change) vo 2001 godina odbeleà 200 godini od svoetopostoewe kako organizirana berza. Vo tie dvesta go-dini postoewe Berzata zabeleà zna~itelen raste`,prerasnuvaj}i vo edna od najgolemite berzi vo sve-tot. Zadrùvajki go imixot na finansiski centar,Londonskata berza postojano go modificira na~inotna svoeto rabotewe sledej}i gi potrebite na pazaroti na najzinite ~lenki. Taka, vo ponovata istorija naLondonskata Berza moàt da se izdvojat nekolku mo-menti kako klu~ni vo nejziniot razvoj:

l 1986 godina -godina odbeleàna kako presvrtni-ca, vo koja Londonskata Berza stanuva privatnakompanija, a nejzinite ~lenki dobivaat mo`nostda rabotat i kako brokeri i kako dileri. Voed-no, toa e godina od koga trgovijata so hartii odvrednost se odviva preku kompjuterski sistemi(SEAQ and SEAQ International), namesto dotoga{tradicionalnata trgovija so hartii od vrednostna parketot na Berzata;

l 1995 godina - vovoeden e AIM (Alternative Invest-ment Market) - Pazar za novi kompanii {to imaatpotreba da go finansiraat svojot razvoj. Uslo-vite za kotacija na ovoj pazar se mnogu porazli~-ni od drugite pazari, pred s¢, poradi specifi~-nostite {to se karakteristi~ni za novi kompa-nii;

l 1997 godina - voveden e nov pobrz i poefikasenelektronski sistem na trguvawe - SETS (Stock Ex-change Electronic Trading Service); Poramnuvawetona transakciite pove}e ne go izvr{uva Berzata,tuku CREST Co. Limited,operator na CRESTel-ektronskiot sistem na poramnuvawe. Preku ovojsistem se vr{i bruto poramnuvaweto na tran-sakciite so akcii, dràvnite obvrznici, ins-trumentite na pazarot na pari i drugi finan-

Planot za integrirawe na Frankfurtskata i Londonskata berza,i pokraj site najavi i napori, ne se realizira{e.Nedorazbirawata okolu pravilata za kotacija na novata berza,na~inot na nejzinata rabota i poramnuvaweto na me|ugrani~nitetransakcii ne sozdadoa povolni uslovi za finalizirawe naproektot


siski instrumenti. Ovoj sistem na poramnuvawese primenuva i vo Dablin, na Irish Stock Exchange;

l 1999 godina - voveden e tech MARK - me|unarodenPazar za kompanii {to proizveduvaat tehno-lo{ki inovacii;

l 2000 godina - Londonskata Berza stanuva javnoakcionersko dru{tvo, ~ii akcii od juli 2001 go-dina i oficijalno kotiraat na Berzata.

Vo poslednite nekolku godini vo ObedinetotoKralstvo se prezemaa i zna~ajni aktivnosti okolureorganizacijata na instituciite {to vr{ea regu-lirawe i kontrola na finansiskite pazari. Vo maj1997 godina Vladata na Obedinetoto Kralstvo ja ob-javi namerata za sozdavawe na edinstven regulator zafinansiskite firmi i finansiskite pazari -Financial Services Authority, FSA, so spojuvawe nafunkciite od devet institucii:

l the Securities and Investments Board (SIB),l oddelot za supervizija i nadgleduvawe na Bank of

England, l the Investment Management Regulatory Organisation

(IMRO), l the Personal Investment Authority (PIA),l the Securities and Futures Authority (SFA), l vladiniot direktorat za osiguruvawe, l the Building Societies Commission (BSC), l the Friendly Societies Commission (FSC),l the Registry of Friendly Societies (RFS). Od dekemvri 2001 godina FSA funkcionira kako

nezavisno nevladino telo nadle`no za regulirawena industrijata na finansiski uslugi. Nadle`nostina novoformiranata institucija se: kontrola naberzite, klirin{kite ku}i i drugite provajderi nafinansiski uslugi; kontrola na pazarot i na finan-siskite transakcii; spre~uvawe na finansiskiotkriminal; za{tita na investitorite i drugi aktiv-nosti.

* * *

Elaborirajki gi zna~ajnite nastani za Frankfurt-skata i Londonskata berza, sekako, ne mo`e da ostanenezabele`ano planiranoto spojuvawe na dvete berzi.Imeno, na 3 maj 2000 godina Frankfurtskata i Lon-donskata berza gi objavija planovite za nivno spoju-vawe preku sozdavawe na nova kompanija "iX#. Sporedplanot, sozdavaweto na iX treba{e da zna~i soz-davawe na najgolema evropska berza preku koja }e sesproveduvaat pove}e od polovinata od site berzans-ki transakcii vo Evropa, kako i najgolem me|unaro-den pazar na derivativni finansiski instrumenti.

Spored planot:l kapitalot na novata berza bi se alociral na

postojnite akcioneri na Frankfurtskata iLondonskata berza, pri {to procentualnotou~estvo na dvete berzi vo novata iX berza bi bi-lo 50:50;

l iX berzata }e go koristi germanskiot integri-ran elektronski sistem Xerta, {to bi pridoneloza namaluvawe na tro{ocite i poednostavuvawena procedurite za trguvawe;

l kliringot i poramnuvaweto }e go sproveduvaatClearstreami CrestCo. Limited, a perspektivno dase razvie edinstven sistem za poramnuvawe natransakciite;

l iX potpi{a dogovor za sorabotka so NASDAQ, aso planiranoto spojuvawe na Techmarkod Londoni Neuer Marktod Frankfurt perspektivno bi sesozdal nov evropski pazar za high-techakciite.

Me|utoa, i pokraj site najavi i napori, ovoj plan zaintegrirawe na dvete golemi evropski berzi ne serealizira{e. Nedorazbirawata okolu pravilata zakotacija na novata berza, na~inot na nejzinata rabo-ta i poramnuvaweto na me|ugrani~nite transakciine sozdadoa povolni uslovi za finalizirawe naproektot. Na ova se nadovrza i neo~ekuvanata ponudaza prevzemawe na Londonskata berza od strana na OMGruppen AB, kompanija {to upravuva so berzata voStokholm, [vedska. Upravata na Londonskata berzaja odbi ponudata na OM Gruppen ABkako neprifatli-va, me|utoa dvata nastani imaa isklu~itelno silnovlijanie na evropskiot pazar na kapital. Zna~aennastan vo pogled na povtornoto konsolidirawe naevropskite pazari be{e objavuvaweto na septemvris-kata integracija na berzite vo Berlin, Amsterdam iPariz so sozdavaweto na Euronext.

GRCIJAOd januari 2001 godina Grcija oficijalno stana

~lenka na Evropskata monetarna unija, {to be{e

9 4 / 9 5

E V R O P S K I T E P A Z A R I N A K A P I T A L

rezultat na pette posledovatelni godini na uspe{enporast na gr~koto stopanstvo. Soodvetno na toa, ipazarot na kapital vo Grcija vo poslednite godinizabeleà trend na porast, iako stanuva zbor za pazarna kapital koj e prili~no promenliv. Toa e i logi~-no, bidejki gr~kiot pazar na kapital do skoro sevbrojuva{e vo grupata pazari na kapital vo razvoj, aod neodamna po~na da dobiva karakteristiki na raz-vien pazar na kapital. Vo sekoj slu~aj, stanuva zborza pazar na kapital koj funkcionira na principitepostaveni od Evropskata unija i vo ~ija zakonskaramka se inkorporirani Evropskite direktivi zafinansiskite pazari.

U~esnici na pazarot na kapital vo Grcija se: bro-kerski firmi, investicioni firmi, dru{tva za up-ravuvawe so investicini fondovi i drugi institu-cii. Atinskata berza za hartii od vrednost e najgo-lem organiziran pazar za hartii od vrednost vo Gr-cija. Kliringot i poramnuvaweto na transakciite govr{i Centralen depozitar za hartii od vrednost, kojposeduva i sistem za dematerijalizirano vodewe nahartiite od vrednost.

* * *

Trendovite {to bea definirani za nekolkute rep-rezentativni primeri se zastapeni skoro vo sitezemji ~lenki na Evropskata unija, kako vo pogled naorganizacijata i funkcioniraweto na pazarite, ta-ka i vo pogled na promenite na zakonskata regulati-va vo nasoka na nejzina harmonizacija na nivo na EUi promeni vo rabotata na regulativnite tela na pa-zarot na kapital. Kako op{ti trendovi {to se slu~u-vaat ili se povrzani so pazarite na kapital vo zemji-te ~lenki na EU moàt da se izdvojat: naglaseniteprocesi na internacionalizacija, integracija ilipovrzuvawe na berzite, voveduvawe na efikasni i si-gurni elektronski sistemi na trguvawe, dematerija-lizacijata na hartiite od vrednost; usovr{uvawe nasistemite na kliring i poramnuvawe i mnogi drugitrendovi {to zna~at unapreduvawe na pazarite nakapital i pazarite na finansiski uslugi.

Istovremeno, moè da se zabeleì trend na zgole-mena harmonizacija na organizacijata, rabotata inadle`nostite na supervizorskite tela na pazaritena kapital i na finansiski uslugi na zemjite ~lenkina Unijata. Prikazot na momentalnata sostojba zafuncioniraweto i nadle`nostite na regulativnitetela na nekolku zemji-~lenki na Unijata, moè da sevidi na slednata tabela koja samo ja potvrduva pret-hodno iznesenata konstatacija.

I pokraj brojnite zaedni~ki karakteristiki na finansiskitepazari na zemjite od EU, nacionalnite pazari na kapital serazlikuvaat po pazarnata infrastruktura, po na~inot nanivnoto regulirawe i po mnogu drugi karakteristiki {to sekojod tie pazari go pravi porazli~en od drugite


Portugalija

Comissão do merca-do de valoresmobiliários (PortugueseSecuritiesCommission)

Nezavisna javnainstitucijaosnovana na 10April 1991 godina

Regulirawe isupervizija napazarite na hartiiod vrednost i nadrugite pazari nafinansiskiinstrumenti, i nau~esnicite na tiepazari

- izdava~i nahartii odvrednost;

- finansiski posrednici, investicioni fondovi iindividualni sovetnici;

- pazarite,- poramnuvaweto;- institucionalni

investitori;-revizori irejting agencii

- drugi lica {to izvr{uvaat aktivnosti vo vrska so hartii od vrednostDonesuvapodzakonski akti i upatstva

Irska

Central Bank ofIreland

Nezavisnainstitucija, Vofevruari 2001godina Vladata naIrska go odobripredlogot zareforma nafinansiskiotsektor vo nasokana sozdavaweedinstvenoregulativno telovo ramkite na CB{to }e go reguliraceliot finansiskisektor, vlu~uvajkigo i osiguruvaweto

Me|u drugoto,Centralnata Bankana Irska se griìza supervizija nakreditniteinstitucii,berzite,odrùvawe nastabilnosta nafinansiskiotsistem

Od aspekt nasupervizijata nafinansiskiteinstitucii, CBsr{i supervizijana okolu 1000subjekti:- kreditni

institucii;- berzi;- brokeri na

pazarot na pari i pazarot nahartii odvrednost;

- drugiinvesticioni posrednici;

- drugi.

Holandija

Stichting toezichteffectenverkeer(Securities Board ofthe Netherlands)

Nezavisnainstitucijaosnovana vo 1988godina.Zaradikompletnasupervizija nafinansiskiotsektor sorabotuvaso HolandskataCentralna Banka iso supervizijata naosiguritelniteorganizacii

Se griì zazakonitosta vofunkcionirawetona pazarot nahartii odvrednost, za{titana investitorite itransparentnost napazarot, izdavalicenci

- supervizija naberzite i nafirmite {torabotat so hartiiod vrednost

Finska

Rahoitustarkastus(Financial SupervisoryAuthority)

Nezavisnainstitucijaosnovana vo 1993godina soreformata nasupervizijata nafinansiskitepazari, raboti vosorabotka soCentralnata Bankana Finska

Supervizija nafinansiskitepazari i nanivnite u~esnici

500 kompanii:- banki;- brokerski

firmi;- berzi na hartii

od vrednost i finansiski derivativi;

- dru{tva za upravuvawe so fondovi

Podgotvuvapodzakonski akti iupatstva

[vedska

Finansinspektionen(Swedish FinancialSupervisoryAuthority)

Javnanezavisnainstitucija

Supervizija inadgleduvawe nakompaniite {torabotat nafinansiskitepazari, izdavawedozvoli iovlastuvawa zarabota

2.500 kompanii iosiguritelnibrokeri:- banki i drugikreditni insti-tucii;- kompanii {torabotat so hartiiod vrednost idru{tva zaupravuvawe sofondovi;- berzi,

organizirani pazari i klirin{ki ku}i;

- osiguritelni kompanii iosiguritelni brokeri

Donesuvapodzakonski akti iupatstva

Zemja

Naziv naregulativnoto telo

Status naregulativnoto telo

Funkcii naregulativnoto telo

Regulativnoto telovr{i supervizijana sledniteinstitucii

Nadle`nosti zaregulatorot voodnos na zakonska-ta regulativa

Danska

Finanstilsynet(Danish FinancialSupervisoryAuthority)

Institucijaosnovana na01.01.1988 godinaso spojuvawe nabankarskatasupervizija iosiguritelnatasupervizija,odgovara predMinisterot zaekonomski raboti

- Supervizija- zakonska

regulativa- informirawe

(sobira i objavuva statisti~ki podatoci za finansiskiot sektor)

1. finansiskasupervizija- kreditni insti-tucii- osiguritelni

kompanii- penziski

fondovi- osiguritelni

brokeri- investicioni

kompanii- investicioni

asocijacii- drugi2. pazarna

supervizija- berzi- ovlasteni pazari- brokeri- klirin{ki ku}i- drugi

Podgotvuva pred-lozi za donesu-vawe na zakoni odoblasta na finan-siite i izdavaizvr{ni naredbi

1. TIPOVI NA BUXETSKI FORMATI

Buxetot na edna dràva pretstavuva godi{en planna javnite prihodi i javnite rashodi i, ednovremeno,toa e najsilno orudie za implementacija na Vladini-te politiki.

Stepenot na efikasnosta vo implementacijata naVladinite politiki e vo direktna korelacija so iz-borot na buxetskata forma, kako i so celokupniotbuxetski proces, {to podrazbira definirawe napravila za proektirawe na osnovnite makroekonom-ski agregati, metodi na proektirawe na buxetskiteprihodi i rashodi. Tokmu zaradi toa, razli~ni zemjirazvile i koristat nekolku tipovi na buxetski for-mati (sistemi).

1.1. Buxet na liniski stavki

Buxetot na liniski stavki e buxets-ki sistem so najdolga tradicija. Toase dolì na negovata ednostavnostpri podgotvuvaweto na buxetot i nalesnata sporedlivost na rashoditei prihodite po godini. Buxetotpo liniski stavki gi odredu-va vleznite podatoci od bu-xetskite korisnici i edin-kite korisnici na buxetskisredstva po tro{kovni na-meni, ekonomska klasifi-kacija na rashodite (Pra-vilnik za klasifikacijana tro{ocite ("Slu`benvesnik na RM#, br.23/94 i

3/96)) i so ogled na toa {to site institucii koristatedinstvena ekonomska klasifikacija, vakviot buxet-ski sistem ne bara voveduvawe na novi koncepti voprocesot na buxetiraweto.

Sistemot na buxet po liniski stavki go naglasuvatipot na tro{okot i istiot go prikaùva analiti~ki.

Primer:Razdel: 09001 - Ministerstvo za finansiiKategorija: 42 - Stoki i drugi uslugiStavka: 420 - Patni i dnevni tro{ociPotstavka 420018 - Patuvawe vo zemjata - hranari-

na (dnevnica)

Buxetot, prezentiran na vakov na~in, pretstavuvasolidna osnova za sledewe i kontrola na tipot i iz-

nosot na rashodot, no tokmu strogata kontrola davapomala fleksibilnost za buxetskiot korisnik vo

tro{eweto na sredstvata. Kako osnoven nedostatok na liniskiot buxet

se naveduva nemo`nosta da se povrze tipot natro{okot so celta zaradi koja e napraven is-

tiot, odnosno preku ovoj format se gledakolku sredstva se potro{eni, no ne izo{to tie se potro{eni.

1.2. Formula buxet

Formula buxet pretstavuva na~in naprezentirawe na buxetskiot predlogpreku koristewe na to~no definiranabuxetska formula. Osnova za izgotvuva-we na buxetskite predlozi kaj ovoj sistem

pretstavuvaat prose~nite rabotni poka-

9 6 / 9 7

Implementacijata na programskoto buxetirawe vo RepublikaMakedonija vo 2001 godina pretstavuva mo{ne golem ~ekor voreformata na procesot na buxetirawe, koja vodi kon povisokkvalitet na dostavenite buxetski predlozi, podetalna analiza natro{eweto i celite na tro{eweto na buxetskite sredstva, pogolematransparentnost i kontrola na izvr{uvaweto na buxetot

PROCES NA VOVEDUVAWE NAPROGRAMSKOTO BUXETIRAWEVO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Qubinka Miteva erakovoditel na oddelenie

vo Sektorot za buxeti ifondovi. Rodena e 1976

godina vo Strumica.Diplomirala na

Ekonomskiot fakultet voSkopje vo 2000 godina,

nasoka finansisko -smetkovodstven menaxment.Vo momentot e zapi{ana na

postdiplomski studii odoblasta monetarnata

ekonomija na Ekonomskiotfakultet vo Skopje.Posetuvala nekolku

me|unarodni seminari zareforma na buxetskiot

proces. Aktivno go vladeeangliskiot jazik.

*Mislewata izrazeni vo ovoj tekst se na avtorot i ne mora vo celostda gi pretstavuvaat stavovite na Ministerstvoto za finansii

QubinkaMITEVA

Potstavka Opis Planirani buxetski sredstva420018 Patuvawe vo zemjata 660.000 denari

hranarina (dnevnica)


zateli (formuli za raspredeluvawe na sredstvatapome|u buxetskite korisnici i edinkite korisni-ci).

Primer:Prose~niot broj na bolni~ki kreveti (*)Prose~noto vremetraewe na bolni~ki prestoj (*) Prose~niot broj na bolni za edna godina (*)Tro{okot za eden bolen = Vkupniot tro{okFormulata dobiena na ovoj na~in moè da bide

dobra osnova za raspredeluvawe na sredstvata pobolnici.

Sistemot na buxetska formula ima osnovna cel daobezbedi ramnopraven tretman vo finansiraweto nasite buxetski korisnici i edinki korisnici, a sotoa ovozmoùva eliminirawe na nelojalnata poli-ti~ka konkurencija pome|u niv. Me|utoa, vakvataforma na prezentirawe ne sekoga{ zna~i i efikas-no tro{ewe na dobienite buxetskite sredstva, od-nosno toa moè da predizvika negativni eksterna-lii od tipot na prodolùvawe na bolni~kiot pres-toj i sl. Kako negativnost na ovoj buxetski sistem,sli~no kako i kaj liniskiot buxet, e toa {to i ovdenema jasna relacija pome|u sredstvata koi se tro{ati rezultatite koi treba da se postignat so niv. Zara-di toa, sistemot na buxetska formula ne se koristiza prezentirawe na celiot buxet, tuku samo za odre-deni delovi, vo kombinacija so drugi buxetski for-mati.

1.3. Programski buxet

Programskiot buxet e povisok oblik na prezenti-rawe na buxetot i toj vklu~uva: definirawe na pro-grami, identifikacija na celite {to treba da sepostignat, identifikacija na aktivnostite {totreba da se prezemat, kako i sredstvata potrebni zatie aktivnosti. Zna~i, vo osnovata na ovoj buxetskiformat e programata, koja pretstavuva zbir na sli~-ni aktivnosti i uslugi koi imaat zaedni~ka cel iligrupa na sli~ni celi. Na primer, vo ramkite na Mi-nisterstvoto za odbrana, programata ARM ima os-novna cel organizirawe na odbranata na suverenite-tot na dràvata, ostvaruva odredeni aktivnosti zarealizacija na definiranata cel i vo soglasnost sokarakterot na aktivnostite tro{i odreden iznos nabuxetski sredstva.

Brojot na programite i vidot na programite moèda gi definiraat samite buxetski korisnici ilivrabotenite vo Ministerstvoto za finansii vo so-rabotka so buxetskite korisnici. Voveduvaweto naprogrami podrazbira postoewe na klasifikacija naprogramite, no i postoewe na odredeni pravila pridefiniraweto na istite. Pravilata se odnesuvaat

na: minimumot na sredstvata koi gi angaìra ednabuxetska programa, mo`nite na~ini na finansirawena buxetskata programa i odgovornosta za izvr{uva-weto, odnosno neizvr{uvaweto na celite predvide-ni so programata.

Prednosta na programskiot buxet se gleda vorazbirlivosta i transparentnosta na raboteweto nabuxetskite korisnici. Isto taka, so jasno opi{uva-we na aktivnostite vo sekoja programa se obezbeduvapogolema preglednost za Parlamentot i za dano~ni-te obvrznici, ~ie nesporno pravo e da bidat zapoz-naeni so toa kade i kako se tro{at nivnite pari.

Primer:Razdel: 14002 - Agencija za pottiknuvawe na razvo-

jot na zemjodelstvoto - BitolaPrograma: 12 - Soveti

Celi na programata:1. Davawe na stru~ni soveti za tekovno rabotewe

na farmiteAktivnosti: poseta na farmi po raboten plan na

sovetnikot ili po povik na farmerot, angaìranisovetnici 32 agronomi

Efekti: Zgolemuvawe na profitot na farmitePotrebni sredstva: l Gorivo 330.000l Kancelariski materijal 15.000l 60% od vkupnoto rabotno vreme

2. Voveduvawe na novi sorti i tehnologii voproizvodstvoto

Aktivnosti: vr{ewe na opiti i izloùvawe na re-zultatite od izvr{enite opiti, angaìrani 32 agro-nomi

Efekti: Pravilen izbor na sorti i tehnologijaPotrebni sredstva: l Goriva 40.000l Kancelariski materijal 27.000l 40% od vkupnoto rabotno vreme

Transparentnosta na programskoto buxetiraweovozmoùva i podobro razbirawe na Vladinite po-litiki po godini, no istovremeno dava i pogolemafleksibilnost vo izvr{uvaweto na istite.

Nedostatok na vakviot na~in na prezentirawe nabuxetot pretstavuva potrebata od pogolem anga`manna personal, koj }e gi vr{i analizite na opravdanos-ta na rashodite po programi vo Ministerstvoto zafinansii i kaj samite buxetski korisnici. Drug ne-dostatok koj se javuva so samoto voveduvawe na pro-gramite, bidej}i pogolemata transparentnost otvoramnogu po{iroka i pokriti~ka diskusija vo Parla-

9 8 / 9 9

V O V E D U V A W E N A P R O G R A M S K O B U X E T I R A W E

mentot, koja obi~no e prosledena so golem broj naamandmani, so {to se prolongira donesuvaweto naBuxetot. Voveduvaweto na programskoto buxetirawepodrazbira i pogolema kontrola vo izvr{uvaweto naprogramskite celi i na rashodite izvr{eni zaistite.

1.4. Performansen (operativen) buxet

Buxetskiot sistem vrz osnova na izvr{uvawe (ope-rativen buxet) e takov buxetski format, koj nastoju-va da gi dovede vo relacija kvantitativnite (nume-ri~kite) planovi na buxetskite korisnici i edinkikorisnici so kvalitetot na ostvaruvawata na posta-venite celi i zada~i. Zna~i, opfatot na ovoj buxets-ki format se gleda vo odnosot pome|u ona {to trebada se napravi (opfatot na rabotata), ona {to e nap-raveno (izlezot) i na koj na~in toa e napraveno (efi-kasnosta). Operativniot buxet, spored toa, moè dase koristi dokolku ve}e ima vospostaveno prifatli-vi i ostvarlivi standardi na buxetskoto izvr{uva-we, koi ponatamu bi se koristele za procenka na id-

nite potrebi. Vo slu~aj na prili~no restriktivenbuxet, tie bi bile solidna osnova za obezbeduvawe nadobri informacii za vlijanieto na restrikciitevrz kvalitetot na uslugite koi buxetskite korisni-ci gi davaat na javnosta. Vospostavuvaweto na stan-dardi na izvr{uvaweto e sloèna rabota, koja barapostojano aùrirawe na podatocite, sledewe na kva-litetot na uslugite koi korisnikot gi dava na jav-nosta, navremeno dobivawe na kvalitetna i spored-liva informacija, no i objektivnost vo ocenuvawetona kvalitetot na aktivnosta za koja se vospostavuvastandardot. Teoretski gledano, vakviot tip na bux-etsko prezentirawe dava najsolidna osnova za anali-zirawe na finansiskoto rabotewe na buxetskiot ko-risnik i edinkite korisnici, no vo praktikata re-~isi e nevozmo`no objektivno da se utvrdat i sledatstandardite na izvr{uvaweto.

1.5. Buxet na nulta osnova

Buxetot na nulta osnova e takov buxetski format,preku koj se vr{i postojana analiza na ve}e vospos-tavenite programi, se identifikuvaat zastarenite

programi i neopravdano visokite rashodi i se istra-ùvaat novi na~ini na obezbeduvawe na javnite uslu-gi. Ova podrazbira postoewe na visoko razvieno ni-vo na rakovodewe, razvieni metodi na planirawe iocenuvawe na programskoto rabotewe, kako i sposob-nost na Parlamentot za analiza i donesuvawe na od-luki.

1.6. Strategisko planirawe i sistem na buxetsko finansirawe

Strategiskoto planirawe i sistemot na buxetskofinansirawe pretstavuvaat priod kon integrirawena srednoro~noto planirawe so finansiskata kon-trola za edna fiskalna godina. Ovaa kombinacija naprogramski i operativen buxet gi doveduva vo rela-cija Vladinite politiki na sreden rok i godi{nitebuxetskite planovi na buxetskite korisnici i edin-kite korisnici. Strategiskoto planirawe i siste-mot na buxetsko finansirawe, spored toa, najprvintrgnuva od Vladinite prioriteti, potoa gi odreduvaosnovnite zada~i na sekoja buxetska institucija zagodinata za koja se planira buxetot vo nasoka na rea-lizacija tie prioriteti, vrz taa osnova gi odreduvasredstvata potrebni za realizacija na definiranitezada~i i na kraj vrz baza na ve}e vospostaveni kri-teriumi dava ocenka na izvr{uvaweto.

Primer: Vladini prioriteti:l Programi povrzani so asocijativno ~lenstvo na

RM so Evropskata unija;l Programi povrzani so asocijativnoto ~lenstvo

na RM so NATO strukturite;l Programi povrzani so rekonstrukcija i adapta-

cija na objektite za primarna zdravstvena za{-tita;

l Programi povrzani so rekonstrukcija i adapta-cija na objekti vo osnovnoto i srednoto obrazo-vanie;

l Programa za podobruvawe na tehni~kite usloviza rabota vo pravosudnite organi;

l Programi povrzani so unapreduvawe na zemjo-delskoto proizvodstvo, vklu~uvaj}i go i zemji{-niot katastar.

Sledniot ~ekor e opredeluvawe na zada~ite na bu-xetskite korisnici i edinkite korisnici povrzaniso sekoj od navedenite prioriteti, kako i opredelu-vawe na potrebnite sredstva za realizacija na tiezada~i. Na krajot od godinata se ocenuva stepenot narealizacija na prioritetite utvrdeni na po~etokotna godinata (kolku zakonskite propisi se prisposo-

Prednosta na programskiot buxet e vo razbirlivosta itransparentnosta na raboteweto na buxetskite korisnici.Imeno, so jasno opi{uvawe na aktivnostite vo sekoja programase obezbeduva podobra preglednost, ne samo vo sobraniskataprocedura, tuku i za samite dano~ni obvrznici, ~ie nespornopravo e da bidat zapoznaeni so toa kade i kako se tro{atnivnite pari


beni na propisite na EU, kaj kolku u~ili{ni centrie izvr{ena rekonstrukcija i adaptacija i tn.).

1.7. Buxeti so kombinirani formati

Voobi~aeno vo praktikata kaj mnogu zemji se kori-stat kombinirani buxetski formati, naj~esto pro-gramskiot buxet kombiniran so buxetot na liniskistavki. Celta na koristewe na kombiniranite bux-etski formati e da se iskoristat prednostite odsekoj poedine~en buxetski format i da se postignenajadekvatna forma na prezentirawe na buxetot.

2. VOVEDUVAWE NA PROGRAMSKOTO BUXETIRAWEVO REPUBLIKA MAKEDONIJA

"Buxetot na Republika Makedonija pretstavuva go-di{na procenka na prihodite i ostanatite primawai na tro{ocite i ostanatite pla}awa, {to gi done-suva Sobranieto na Republika Makedonija, nadle`-niot organ na edinicite na lokalnata samouprava ina fondovite, a se tro{at za izvr{uvawe na funkci-ite i obvrskite na Republikata, edinicite na lokal-nata samouprava i fondovite utvrdeni so Ustavot,zakonite, podzakonskite propisi i aktite na edini-cite na lokalnata samouprava i na fondovite# - Za-kon za izvr{uvawe na buxetot ("Slu`ben vesnik naRM#, br.10/2001 i 68/2001).

Ministerstvoto za finansii, kako nadle`no min-isterstvo za izgotvuvawe i izvr{uvawe na Buxetotna Republika Makedonija, vo poslednite dve godinivovede niza radikalni promeni vo procesot na buxe-tirawe, vklu~uvaj}i gi promenite vo buxetskiotformat, obemot na analizite koi buxetskite anali-ti~ari gi vr{at na Predlog - barawata dobieni odbuxetskite korisnici, kontrolata na izvr{uvawetona buxetskite rashodi, kontrola na platite, analizana fiskalnite implikacii na Predlog zakonskiteakti i sl.

Edna od klu~nite promeni koja se implementira soBuxetot za 2001 godina be{e voveduvaweto na pro-gramskoto buxetirawe vo kombinacija so dotoga{primenuvaniot sistem na buxetski stavki. Toa pod-razbira{e primena na nov na~in na prezentirawe nabuxetskite predlozi, no i po~etok na poinakovpriod kon procesot na buxetirawe. Za prv pat, sepostavi pra{aweto za pri~inite, odnosno zo{to se

potrebni baranite sredstva, kade i kako istite }e setro{at i koi se klu~nite efekti koi se o~ekuva da sepostignat so realizacija na predvidenite aktivnos-ti.

Na samiot po~etok, sosema o~ekuvano, se pojavijaproblemi kaj buxetskite korisnici. Kadarot kojbe{e angaìran za izgotvuvawe na predlog barawataza buxetite kaj buxetskite korisnici nema{e dovol-no poznavawa za toa {to e buxetska programa, na kojna~in moè da se odvojat tro{ocite po oddelnite bu-xetski programi, dali e vozmo`no da se odvoi brojot

na vraboteni koi se angaìrani po oddelni progra-mi, kakvi bi bile celite na programite, koi bi bileindikatorite za uspe{no realizirawe na postaven-ite celi i tn. Zaradi toa, Ministerstvoto za finan-sii nastojuvaj}i da ja zajakne sorabotkata so buxet-skite korisnici, organizira{e pove}e konsulta-tivni sostanoci, ostvaruva{e sekojdnevni kontakti,so cel da se razre{at nejasnite pra{awa vo toj domeni na toj na~in da se ovozmoì pouspe{na implemen-tacija na programskoto buxetirawe. Sekako dekapostavuvaweto na temelite na programskoto buxeti-rawe vo 2001 godina, ne zna~e{e i avtomatsko vovedu-vawe na realno definirani programi so site neop-hodni elementi kaj site buxetski korisnici. Sepak,napraven e mo{ne golem ~ekor vo reformata na pro-cesot na buxetirawe, koja vo krajna linija vodi konpovisok kvalitet na dostavenite predlozi od stranana buxetskite korisnici, podetalna analiza na tro-{eweto i celite na tro{eweto na buxetskite sred-stva, pogolema transparentnost vo izvr{uvaweto naaktivnostite na buxetskite korisnici i pogolemakontrola na izvr{uvaweto na buxetot.

Voveduvaweto na sistemot na programsko buxeti-rawe vo Republika Makedonija e proces, koj prodol-ùva i vo 2002 godina. Pretstojniot period e predi-zvik za uspe{na implementacija na reformata na bu-xetskiot proces, koja }e donese pogolema transpa-rentnost na javnata potro{uva~ka i sekako, mnogupodobar kvalitet na javnite uslugi.

Ministerstvoto za finansii nastojuvaj}i da ja zajaknesorabotkata so buxetskite korisnici, organizira{e pove}e

konsultativni sostanoci i ostvaruva{e sekojdnevni kontakti, socel da se ovozmoì pouspe{na implementacija na

programskoto buxetirawe

1 0 0 / 1 0 1

Zakonot za registrirawe na gotovinskite pla}a-wa e akt koj gi obvrzuva site trgovski dru{tvakoi rabotat vo prometot na malo (ugostitelski

objekti, marketi, restorani, kafe barovi, benziskipumpi, trgovci na otvoreno, ambulantna proda`ba idr.) i rabotat gotovinski (so ke{), da se opremat soodobrenite modeli na fiskalni aparati i ~ita~i naplate`ni karti~ki. îta~ot na plate`ni karti~kipovrzan so fiskalniot aparat se koristi za avto-matska naplata od smetkata na imatelot na plate`nakarti~ka po bezgotovinski pat.

Vrz osnova na Zakonot i Pravilnikot, Minister-stvoto za finansii objavi javen povik za pribirawena barawa za izdavawe na dozvola za odobruvawe nafiskalna aparatura - ~ita~ na plate`ni karti~ki iintegriran avtomatski sistem za upravuvawe. Proiz-voditelite koi }e gi ispolnat uslovite i kriteriu-mite postaveni od strana na Ministerstvoto za fi-nansii }e dobijat odobruvawe za proizvodstvo i pla-sirawe na fiskalnata aparatura koja }e ja proizve-duvaat. Pod poimite uslovi i kriteriumi se podraz-biraat pravilata postaveni vo Pravilnikot za izda-vawe na dokument kasova smetka za storna transakci-ja i za funkcionalnite i tehni~kite karakteristikikoi treba da gi imaat fiskalnite aparati i integri-raniot avtomatski sistem za upravuvawe ("Slu`benvesnik na RM# br. 55/2001 i 57/2001) i vo Pravilni-kot za na~in i kontrola na fiskalnite aparati("Slu`ben vesnik na RM# br. 88/2001), po koi pravi-la treba da se pridrùvaat proizvoditelite koi sevo procesot za dobivawe na odobruvawe i onie koive}e gi ispolnile site potrebni uslovi za dobivawena odobruvaweto.

Sledna faza vo realizacijata na Zakonot za regis-trirawe na gotovinski pla}awa, pretstavuva proiz-

vodstvoto na fiskalniot sistem na oprema. Proce-sot na proizvodstvo }e se odviva na teritorijata naRepublika Makedonija. O~ekuvanite rezultati odvaka postaveniot proekt se:

l zgolemena kontrola;l efikasnost vo rabotata;l otvorawe na novi rabotni mesta..

Pod proces na proizvodstvo se podrazbira posta-vuvawe na potrebnata infrastruktura na proizvodi-telite koi dobile odobruvawe od Ministerstvoto zafinansii. Vo prviot period o~ekuvame deka proiz-voditelite bi go izbrale minimum procesot na asem-blirawe na fiskalnata aparatura, koi ponatamu si-gurno bi dobil edna nagorna linija na razvoj na poe-dini sostavni komponenti na aparaturata kompletnood doma{no proizvodstvo.

Kako sostavna alka na proektot zaregistrirawe na gotovinskitepla}awa e i kontrolata naovoj sistem. Kontrolata eobezbedena dvostepeno, pri{to prviot stepen e kontro-la na procesot na proizvod-stvo, a vtoriot stepen e kon-trola od strana na slu`beni-te lica od Upravata za javniprihodi i toa vo delot na sni-maweto na danocite i vo de-lot na kontrola na opera-tivnosta na samite fiskal-ni aparati.

Prvostepenata kontro-la se izvr{uva od stranana ovlastena akrediti-rana laboratorija odstrana na Minister-

Voveduvaweto na sistemot za registrirawe na gotovinskite pla}awae najefikasen vo delot na evidencijata i obrabotkata nanumeri~kite podatoci snimeni pri dnevno realiziraniot promet

SISTEMSKA MERKA VO NAÎNOTNA RABOTEWE NA DANO^NITEOBVRZNICI VO PROMETOT NA MALO NA DOBRA I USLUGI

Vladimir Zdravev erakovoditel na Sektorot

za fiskalnaavtomatizacija vo

Upravata za javni prihodi- Generalna direkcija, a

voedno e odgovoren zarabotnata grupa na

proektot elektronskioblik i elektronskipotpis. Roden e 1973

godina vo Skopje.Zna~ajno e da se napomne

u~estvoto, podgotovkata iorganizacijata na nekolku

konferencii i biznisforumi vo tekot na 1999

godina so rabotni zada~ivo Ministerstvoto za

trgovija. Diplomiral na

Ma{inskiot fakultet voSkopje vo 1998 godina.Posetil golem broj na

kursevi i seminari i sesteknal so odredeni

sertifikati vo oblasta namenaxmentot, rabota so

hartii od vrednost imarketing, od koi kakopozna~aen se izdvojuv

sertifikatot za ForeignTrade Promotion for Central

Europian Countries,organiziran pod

pokrovitelstvo najaponskata Vlada. Aktivno

go zboruva Angliskiotjazik.


VladimirZDRAVEV


stvoto za finansii koja gi prati uslovite i pravi-lata postaveni vo Pravilnikot za na~in i kontrolana fiskalnite aparati ("Slu`ben vesnik na RM# br.88/2001). Sekako i pri izborot na proizvoditelite,izve{taite od ispituvawata na fiskalnata aparatu-ra koi proizleguvaat od strana na ovlastenata labo-ratorija se mnogu vaèn element pri donesuvawetona odluka za toa koi fiskalni aparati moàt da sevovedat kaj dano~nite obvrznici.

Standardnata fiskalna aparatura koja se dol`nida ja vovedat dano~nite obvrznici {to vr{at prometna dobra i uslugi za koi pla}aweto se izvr{uva pogotovinski pat, mora da se sostoi od fiskalen aparati ~ita~ na plate`ni karti~ki. Dano~nite obvrznicimoàt opcionalno spored svoite potrebi da odberatkakov model na fiskalen aparat }e vovedat:

l elektronska kasa so fiskalna memorija povrza-na so ~ita~ na plate`na karti~ka;

l fiskalen printer povrzan so ~ita~ na plate`nakarti~ka;

l podvièn fiskalen aparat; il elektronski sistemi so fiskalna memorija za

registrirawe na prometot na nafteni derivatina malo preku smeta~ki sredstva za koli~inatai potro{okot na te~ni goriva (benziski pumpi,plinski pumpi i sli~no) povrzani so ~ita~ naplate`na karti~ka.

Implementacijata }e se odviva vo tri fazi, sporedpodelbite napraveni vo Zakonot za registrirawe nagotovinski pla}awa ("Slu`ben vesnik na RM# br.31/2001), so toa {to rokovite za voveduvawe na fis-kalnite aparati }e bidat prolongirani od strana naMinisterstvoto za finansii za storenoto docneweso implementacijata na proektot.

Vo ramkite na aktivnostite {to gi prevzema Vla-data na Republika Makedonija za pobrzo pridviù-vawe i integrirawe so zemjite od Evropskata Unija,treba da se spomene i reformiraweto na platniotsistem preku negovoto prisposobuvawe za funkcio-nirawe vo uslovi na razviena pazarna ekonomija. Voreformata na platniot sistem, osnovano e AD "Na-cionalna plate`na karti~ka# koe }e pretstavuvazaedni~ki servis na bankite koe gi obezbeduva uslu-gite za procesing i svi~ing, izrabotuvawe na NPK,presmetka od procesirani transakcii i sl.

îta~ot na plate`ni karti~ki povrzan so fiskal-niot aparat se koristi za avtomatska naplata odsmetkata na imatelot na plate`na karti~ka. Preku~ita~ot dano~niot obvrznik modemski se povrzuva socentarot na AD "Nacionalna plate`na karti~ka#,

koj ja vr{i ulogata na tehni~ki operator pome|u da-no~nite obvrznici i bankite.

Na po~etokot na slednata godina se o~ekuva naj-golemiot broj na vraboteni vo dràvnata adminis-tracija da zapo~nat da gi koristat plate`nite kar-ti~ki kako plate`no sredstvo, so cel da se omasoviprimenata na plate`nata karti~ka. So toa se ovoz-moùva reducirawe na brojot na ~ita~ite na plate`-ni karti~ki na proda`nite mesta, odnosno primena

na samo eden ~ita~ na plate`ni karti~ki na ednoproda`no mesto, {to ovozmoùva primena na bilokoj tip na plate`na karti~ka.

Voveduvawe na sistemot na Nacionalna plate`nakarti~ka ima za cel na vnesuvawe na gotovinskitepla}awa vo kanalite naplatniot promet, pogo-lem uvid na dano~niteorgani vo rabotewe-to na pravnitesubjekti, nama-luvawe na ko-risteweto nablagajnitei vovedu-vawe naedin-

s t v e n ainfrastruktura dos-tapna za site izdava~i, imateli naplate`ni karti~ki i davateli na uslugi i brzovklopuvawe vo globalniot pazar na stoki i uslugi.Zatoa vo prometot na malo kako instrument za pla-}awe zna~ajno mesto }e zazeme plate`nata karti~kakoja vo idnina bi trebalo da gi zameni ~ekovite potekovnite smetki. Pritoa so voveduvaweto na ~ita-~ite na plate`ni karti~ki }e se obezbedi potrebna-

Kako sostavna alka na proektot za registrirawe na gotovinskitepla}awa e i kontrolata na ovoj sistem. Kontrolata e obezbedena

dvostepeno, pri {to prviot stepen e kontrola na procesot naproizvodstvo, a vtoriot stepen e kontrola od strana na

slu`benite lica od Upravata za javni prihodi i toa vo delot nasnimaweto na danocite i vo delot na kontrola na operativnosta

na samite fiskalni aparati

1 0 2 / 1 0 3

S I S T E M Z A R E G I S T R I R A W E N A G O T O V I N S K I P L A ] A W A

ta infrastruktura preku koja vr{itelite na prome-tot na dobra i uslugi }e moàt pla}awata da givr{at preku plate`nite karti~ki na bankite.

Poslednata alka vo sistemot za registrirawe nagotovinskite pla}awa se servisnite slu`bi na ov-lastenite proizvoditeli koi se odgovorni za tehni~-

ko odrùvawe i servisirawe na fiskalnata aparatu-ra.

Proizvoditelite na fiskalen sistem na oprema,dol`ni se na teritorijata na Republika Makedonijada otvorat najmalku 3 servisni centri za tehni~koodrùvawe i servisirawe na fiskalniot sistem naoprema i toa vo Skopje, Bitola i Strumica ili[tip.

Proizvoditelite se dol`ni da obezbedat:l najmalku edno odrùvawe vo tekot na godinata

kako preventivno;l popravka ili zamena na fiskalnata aparatura

vo rok od 36 ~asa od podnesuvawe na baraweto zaintervencija od strana na korisnikot na apara-turata; i

l najmalku 1 (eden) servisen tehni~ar na 300 fis-kalni aparati vo servisnata oblast.

Site ovie ekipi na tehni~ki lica }e treba da goiskoristat svoeto znaewe vo delot na voveduvawetoi odrùvaweto na fiskalnite aparati, so kompletnakonsultantska i tehni~ka pomo{ na korisnicite nasekoj nivni povik.

Zna~ajno e da se potencira deka za uspe{no funk-cionirawe na celiot sistem, potrebno e site alkikoi go sozdavaat sistemot da gi ispolnat svoite ob-vrski koi proizleguvaat od delot na zakonskite ram-ki i ovlastuvawa.

Proizvoditelite na fiskalen sistem na oprema, dol`ni se nateritorijata na Republika Makedonija da otvorat najmalku 3servisni centri za tehni~ko odrùvawe i servisirawe nafiskalniot sistem na oprema i toa vo Skopje, Bitola i Strumicaili [tip

MetodiMICEVSKI

VOVED

Pove}eto od zemjite vo tranzicija svoite nacio-nalni ekonomii gi otvorija za vlez na stranskite in-vesticii kako pretpostavka za brz i ekonomski raz-voj. Me|u ekonomskite merki koi se primenuvaat zataa cel sekako e i osloboduvaweto od pla}awe napropi{anite javni dava~ki za stranskite investi-cii.

Republika Makedonija, isto taka, od svoeto osa-mostojuvawe pravi kontinuirani napori da go priv-le~e stranskiot investitor so voveduvawe na pove}eolesnuvawa pri uvozot na stranskiot kapital prekucarinskata politika.

Kapitalnite investicii, koi se vloùvaat prekucarinsko pravniot institut - osloboduvawe od cari-na vrz osnova na vlog na stransko lice, vo RepublikaMakedonija celosno se oslobodeni od pla}awe cari-na nezavisno od vidot na sopstvenosta na trgovskotodru{tvo i vidot na vloùvaweto (vo oprema ili pa-ri), so {to Republika Makedonija pretstavuva ednaod najliberalnite zemji za stranskite investicii.

Vo natamo{niot tekst hronolo{ki se razrabotenisite izmeni i dopolnenija na propisite koi go reg-uliraat tokmu osloboduvaweto od pla}awe na carinavrz osnova na vlog na stransko lice.

ZAKON ZA CARINITE

Osloboduvaweto od pla}awe na carina na vlog nastransko lice, do 1 April 2000 godina koga zapo~nada se primenuva noviot Carinski zakon, be{e reg-ulirano so odredbite na Zakonot za carinite ("Sl.-vesnik na RM# br.20/93 i 63/95) i Pravilnikot zapostapkata za ostvaruvawe na pravoto za oslobodu-vawe od pla}awe carina ("Sl.vesnik na RM# br.46/94i 39/95).

Spored odredbite na Zakonot za carinite, oslobo-duvaweto od pla}awe carina na vlog na stransko li-ce se ostvaruva{e pod uslov vloùvaweto na stran-skoto lice da e podolgo od 5 godini i vlogot nastranskoto lice da iznesuva najmalku 20% od vkupno-


Metodi Micevski eRakovoditel na Sektorot zacarinsko pravni raboti voCarinskata uprava. Roden e1967 godina vo Skopje.Diplomira na PravniotFakultet vo Skopje, kade giprodolùva postdiplom-skite studii na katedratapo upravno pravo. Od 1992godina e vraboten voCarinskata uprava koga gopoloùva carinskiot ispit.Vo 1996 godina go poloùvaPravosudniot ispit i eimenuvan za ~len naKomisijata na Vladata naRepublika Makedonija zaodlu~uvawe vo vtorstepen po predmetite odcarinsko upravnata postap-ka. ^lenuva vo pove}eKomiteti pri SvetskataCarinska Organizacija.U~estvuva vopregovara~kiot tim naRepublika Makedonija zasklu~uvawe na Spogodbataza Stabilizacija iAsocijacija me|u EU i RM;rabotnata grupa za olesnu-vawe i liberalizacija natrgovijata na vtorata rabot-na masa na Paktot za sta-bilnost; kako i na rabotnisostanoci na NacionalniteProkomiteti na SEKI ini-cijativata. U~estvuva napove}e me|unarodni semi-nari od oblasta na za{tita-ta na avtorskoto pravo idrugite srodni prava. Avtore na pove}e napisi iistraùva~ki trudovi odoblasta na carinskitepostapki objaveni vostru~ni spisanija. Za svojatadosega{na rabotapove}epati e nagraduvan, avo 2001 godina mu e dodele-na Pofalnica kako najvi-soko priznanie vo carin-skata slu`ba. Vo maj 2001godina od strana naMinisterot za finansii, apo predlog na Direktorot naCarinskata uprava, enazna~en za Rakovoditel naSektorot za carinskopravni raboti.


Kapitalnite investicii, koi se vloùvaat preku carinsko pravniotinstitut - osloboduvawe od carina vrz osnova na vlog na stranskolice, vo Republika Makedonija celosno se oslobodeni od pla}awecarina nezavisno od vidot na sopstvenosta na trgovskoto dru{tvo ividot na vloùvaweto (vo oprema ili pari), so {to RepublikaMakedonija pretstavuva edna od najliberalnite zemji za stranskiteinvesticii

OSLOBODUVAWE OD PLA]AWECARINA VRZ OSNOVA NA VLOG NASTRANSKO LICE

1 0 4 / 1 0 5

O S L O B O D U V A W E O D P L A ] A W E C A R I N A

to vloùvawe, dodeka spored odredbite na Pravil-nikot, korisnikot na povlasticata kon baraweto zaosloboduvawe od pla}awe carina na carinarnicata £podnesuva{e potvrda od Ministerstvoto za odnosiso stranstvo deka gi ispolnuva uslovite od zakonotza osloboduvawe od carina i zaverena specifikaci-ja od istoto ministerstvo, na opremata i rezervnitedelovi po tarifni broevi i tarifna oznaka na ca-rinskata tarifa.

Me|utoa, so donesuvaweto na noviot Carinski za-kon i podzakonskite propisi, a osobeno so nivnotopodocne`no izmenuvawe i dopolnuvawe, dojde do iz-mena na odredbite koi go reguliraa ova osloboduva-we od pla}awe carina.

CARINSKI ZAKON

Spored ~len 183 alineja 1 od Carinskiot zakon("Sl. vesnik na RM# br.21/98, 26/98, 63/98, 86/99 i25/2000), pred najnovite izmeni od dekemvri 2000 god-ina izneseni ponatamu, od pla}awe carina se oslobo-deni oprema i rezervni delovi vrz osnova na vlog nastransko lice.

Spored ~len 186 od istiot zakon, Vladata na Re-publika Makedonija }e gi opredeli vidot, vrednostai koli~inata na predmetite, kako i detalnite kri-teriumi i na~inot na primena na propisite za oslo-boduvawe od pla}awe carina.

Od citiranite zakonski odredbi proizleze deka soCarinskiot zakon, za razlika od Zakonot za cari-nite, se utvrdi samo pravnata osnova za ostvaruvawena osloboduvaweto od pla}awe carina vrz osnova navlog na stransko lice (~len 183 alineja 1), dodeka us-lovite koi treba da se ispolnat, kako i dokazite koitreba da se priloàt za da se ostvari vakvoto oslo-boduvawe se reguliraat so podzakonski akt (~len186).

UREDBA ZA OSTVARUVAWE NA PRAVOTO ZA OSLOBODUVAWE OD PLA]AWE NA CARINA

Vrz osnova na ovlastuvaweto dadeno vo ~len 186 odCarinskiot zakon, Vladata na Republika Makedo-

nija donese Uredba za ostvaruvawe na pravoto za os-loboduvawe od pla}awe na carina ("Sl. vesnik naRM# br.26/2000).

Soglasno na ~len 2 od ovaa uredba, liceto koe sakada go ostvari pravoto za osloboduvawe od pla}awena carina vrz osnova na vlog na stransko lice e dol-`no na nadle`niot carinski organ, zaedno so carin-skata deklaracija da mu dostavi i barawe za oslobo-duvawe od pla}awe na carina vo pismena forma.

So ~len 36 od uredbata propi{ani se uslovite koitreba da se ispolnat za da se ostvari osloboduvaweod pla}awe carina vrz osnova na vlog na stransko li-ce, i toa:

1. vlogot na stranskoto lice treba da e podolg od 5godini i da iznesuva najmalku 20% od vkupnoto vlo-ùvawe, i

2. opremata i rezervnite delovi ne moàt da bidatpostari od 5 godini od denot na nivnoto proizvodstvo.

So ~len 37 od istata uredba propi{ano e koi doka-zi korisnikot e dolèn da gi dostavi zaedno so ca-rinskata deklaracija poradi ostvaruvawe na vakvotoosloboduvawe od pla}awe na carina, i toa:

1. dokaz za godina na proizvodstvo na opremata irezervnite delovi,

2. potvrda od organot na upravata nadleèn za vo-dewe na registar za stranski vloùvawa so koja e os-lobodena od pla}awe na carina opremata i rezervni-te delovi kako i deka se ispolneti uslovite od ~len36 stav 2 na ovaa uredba, i

3. specifikacija na oprema i rezervni delovi kojase uvezuva kako vlog na stransko lice, so tarifni oz-naki na Carinskata tarifa, zaverena od organ na up-ravata nadleèn za vodewe registar na stranski vlo-ùvawa. Organot na upravata nadleèn za vodewe re-gistar na stranski vloùvawa koj ja izdava potvrda-ta i ja zaveruva specifikacijata be{e opredelen so~len 27 od Zakonot za trgovskite dru{tva ("Sl. ves-nik na RM# br.28/96, 7/97, 21/98, 37/98, 63/98, 39/99 i81/99), spored koj, steknatoto u~estvo vo novoosnova-noto dru{tvo, odnosno vo postojnoto dru{tvo se za-veduva vo registarot na stranskite vloùvawa {tose vodi kaj Ministerstvoto za odnosi so stranstvo(so Zakonot za organite na uprava "Sl.vesnik na RM#br.63/98 ovaa nadle`nost premina na Ministerstvo-to za trgovija).

Vrz osnova na navedenoto proizleguva deka odred-bite koi go reguliraa osloboduvaweto od pla}awecarina vrz osnova na vlog na stransko lice pretrpeaizmena so propi{uvawe na noviot uslov - opremata irezervnite delovi da ne bidat postari od 5 godini oddenot na nivnoto proizvodstvo, koj fakt e dolèn dago dokaè korisnikot na vakvoto osloboduvawe.

So ~len 36 od uredbata propi{ani se uslovite koi treba da seispolnat za da se ostvari osloboduvawe od pla}awe carina vrzosnova na vlog na stransko lice, i toa: vlogot na stranskoto licetreba da e podolg od 5 godini i da iznesuva najmalku 20% odvkupnoto vloùvawe i opremata i rezervnite delovi ne moàtda bidat postari od 5 godini od denot na nivnoto proizvodstvo


Me|utoa, so donesuvawe na Zakonot za izmenuvawei dopolnuvawe na Zakonot za trgovskite dru{tva("Sl. vesnik na RM# br.37/2000), odnosno so bri{ewena ~lenot 27 od toj zakon, a so toa i so ukinuvawe nanadle`nosta na organot na upravata da vodi registarna stranski vloùvawa, se nametna potrebata od soo-brazuvawe vo taa nasoka na odredbite od Uredbata soodredbite od Zakonot za trgovski dru{tva.

Vakvata potreba be{e iskoristena da se predlo-àt i drugi izmeni i dopolnuvawa na Uredbata, vosmisla na poprecizno opredeluvawe na opremata irezervnite delovi za koi moè da se koristi oslobo-duvaweto od carina vrz osnova na stranski vlog.

Vo taa nasoka, Vladata na Republika Makedonija jadonese Uredbata za izmenuvawe i dopolnuvawe naUredbata za ostvaruvawe na pravoto za oslobodu-vawe od pla}awe na carina ("Sl. vesnik na RM#br.68/2000).

So ovaa uredba se izmeni stavot 1 na ~len 36 odUredbata za ostvaruvawe na pravoto za osloboduva-we od pla}awe na carina, spored koj, od pla}awe ca-rina se oslobodeni opremata i rezervnite delovi(osven avtomobili i kancelariski mebel) vrz osnovana vlog na stransko lice, a koi sluàt za izvr{uva-we na prete`nata dejnost na dru{tvoto.

Ako pritoa se imaat predvid odredbite na stav 2 istav 3 na istiot ~len koi ostanaa neizmeneti, proi-zleguva deka za da se koristi osloboduvaweto od pla-}awe carina vrz osnova na stranski vlog, treba da seispolnat slednite uslovi:

1. opremata i rezervnite delovi (osven avtomobi-li i kancelariski mebel) da sluàt za izvr{uvawena prete`nata dejnost na dru{tvoto;

2. vlogot na stranskoto lice treba da e podolg od 5godini i da iznesuva najmalku 20% od vkupnoto vlo-ùvawe; i

3. opremata i rezervnite delovi ne moàt da bidatpostari od 5 godini od denot na nivnoto proizvodstvo.

So ovaa uredba, isto taka, se izmenija i odredbitena ~len 37 od Uredbata za ostvaruvawe na pravoto zaosloboduvawe od pla}awe na carina, spored koj, ko-risnikot koj saka da go ostvari vakvoto pravo za os-loboduvawe od pla}awe na carina e dolèn zaedno socarinskata deklaracija da dostavi:

1. dokaz za godina na proizvodstvo na opremata irezervnite delovi;

2. dokaz deka e izvr{eno stransko vloùvawe i do-kaz za iznosot i vremenskiot period za koj se vr{ivloùvaweto;

3. specifikacija na oprema i rezervni delovi koise uvezuvaat kako vlog na stransko lice, so tarifnioznaki na Carinskata tarifa; i

4. dokaz za prete`na dejnost izdaden od organot naupravata nadleèn za rabotite od oblasta na statis-tikata.

IZMENI I DOPOLNUVAWA NA CARINSKIOT ZAKON

Sogleduvaj}i deka propi{uvaweto na uslovi zakoristewe na odredeno pravo e materija koja se reg-ulira so zakon a ne so podzakonski akt, kako {to voslu~ajov e storeno so navedenata uredba, na predlogna Vladata na Republika Makedonija zakonodavecotdonese Zakon za izmenuvawe i dopolnuvawe na Ca-rinskiot zakon ("Sl.vesnik na RM# br.109/2000).

So ovoj zakon se izmenija tokmu odredbite od Ca-rinskiot zakon koi go reguliraa osloboduvaweto odpla}awe carina vrz osnova na vlog na stransko lice.Taka, vo Carinskiot zakon celosno se prenesoa uslo-vite od ~len 36 na Uredbata, so izmena na rokot navloùvaweto, kako i so dopolnuvawe vo tretmanot navlogot na stranskoto lice pri otkupot na akcii.

Imeno, soglasno so izmenetata alineja 1 na ~len183 od Carinskiot zakon, od pla}awe carina se oslo-bodeni oprema i rezervni delovi (osven avtomobilii kancelariski mebel) vrz osnova na vlog na stran-

sko lice koi ne moàt da bidat postari od pet godi-ni od denot na nivnoto proizvodstvo, a koi sluàt zavr{ewe na prete`nata dejnost na dru{tvoto. Vlogotna stranskoto lice treba da e podolg od tri godini ida iznesuva najmalku 20% od vkupno vloèniot traenkapital, pod uslov obvrznikot koj go koristel oslo-boduvaweto da raboti najmalku u{te 3 godini po is-tekot na poslednata godina vo koja go koristel oslo-boduvaweto od pla}awe carina. Pod vlog na stranskolice se smeta i otkupot na akcii od strana na stran-ski lica.

Isto taka, so ovoj Zakon za izmenuvawe i dopolnu-vawe na Carinskiot zakon, se izmenija i odredbitena ~len 187 od Zakonot koi se odnesuvaat na zabrana-ta na raspolagawe so stokite, taka {to se propi{anov stav (stav 2) so koj posebno se regulira zabrana-ta na raspolagawe so stokite koi se oslobodeni odpla}awe carina vrz osnova na vlog na stransko lice,so izmena na prethodno propi{aniot rok od 3 godi-

Dokolku kon carinskata deklaracija e priloèna plativafaktura od stranski ispora~atel kon doma{nata firma, toga{ne stanuva zbor za stranski vlog. Vo ovoj slu~aj ne moè da se

ostvari pravoto na osloboduvawe od pla}awe na carinasoglasno so ~len 83 alineja 1 od Carinskiot zakon

1 0 6 / 1 0 7


ni, so cel ovoj rok da se usoglasi so rokot propi{anso izmenite na ~len 183 alineja 1 od Zakonot.

Imeno, soglasno so noviot stav 2 na ovaa zakonskaodredba, stokite koi se oslobodeni od pla}awe cari-na vrz osnova na ~len 183 alineja 1 na ovoj zakon, vorok od {est godini od denot na uvozot, ne moàt da seotu|at, da se dadat na koristewe na drug ili poinakuda se upotrebat za drugi celi, a ne za onie za koi bileoslobodeni od pla}awe carina, pred da bidat plate-ni uvoznite dava~ki. Takvite predmeti ne e mo`no dase dadat vo zalog, da se pozajmat ili da se dadat kakoosiguruvawe za drugi obvrski.

So stavovite 3 i 4 od istiot ~len se regulira na~i-not na presmetkata na carinskiot dolg koj eventual-no bi nastanal po zavr{uvaweto na carinskata pos-tapka. Presmetkata na carinskiot dolg }e se izvr{ipo barawe na nositelot na pravoto za dozvola zapoinakva upotreba, pri {to visinata na carinskiotdolg se presmetuva vrz osnova na podatocite {to va-èle vo momentot na podnesuvawe na baraweto zapla}awe na carinskiot dolg (stav 3), odnosno poslu`bena dol`nost od carinskiot organ koga }e ut-vrdi deka postoi nepridrùvawe na odredbite odstav 2 na ovoj ~len, pri {to visinata na carinskiotdolg se presmetuva vrz osnova na podatocite vo mo-mentot na priemot na carinskata deklaracija, vrz os-nova na koja stokata bila oslobodena od pla}awe ca-rina (stav 4).

So donesuvaweto na citiranite odredbi od Carin-skiot zakon, ostana potrebata Vladata na RepublikaMakedonija {to poskoro da gi soobrazi odredbite odUredbata (osobeno ~len 36) so izmenetite odredbi odZakonot, so ogled na faktot deka postoe{e kolizijame|u ovie dva propisi, kako vo odnos na rokot na vlo-ùvaweto taka i vo odnos na zakonskoto re{enie-podvlog na stransko lice se smeta i otkupot na akcii odstrana na stranski lica. Vo taa smisla, Vladata do-nese nova Uredba za izmenuvawe i dopolnuvawe naUredbata za ostvaruvawe na pravoto za osloboduva-we od pla}awe na carina ("Sl. vesnik na RM#br.26/2001) so koja ~lenot 36 se izbri{a, a ~lenot 37se izmeni so precizno utvrduvawe na dokazite koi sepotrebni da se dostavat zaedno so carinskata dekla-racija za da se ostvari ova pravo za osloboduvawe odpla}awe carina, i toa:

1. dokaz od nadle`niot sud za vodewe na sudski, od-nosno trgovski registar za stranski vloùvawa spo-red koj se dokaùva deka opremata i rezervnite de-lovi pretstavuvaat vlog na stransko lice ~ij iznosiznesuva 20% od vkupniot kapital na dru{tvoto;

2. specifikacija na oprema i rezervni delovi sonazna~ena koli~ina, vrednost i vid na stokata (ta-rifna oznaka);

3. izjava deka stokata po specifikacijata ne bilaprethodno carineta vo ista ili druga carinarnica;

4. dokaz za prete`na dejnost izdaden od organot naupravata nadleèn za rabotite od oblasta na statis-tikata;

5. vremenskiot period za koj se vr{i vloùvaweto;i

6. dokaz deka vlogot na stranskoto lice iznesuva20% od vkupno vloèniot kapital se smeta i dokazotza otkupeni akcii, na korisnikot na osloboduvawetood strana na stranskiot vloùva~.

Vo natamo{niot tekst se razraboteni poedine~nosekoj od ovie dokazi:

1. Dokaz od nadle`niot sud za vodewe na sudski, od-nosno trgovski registar za stranski vloùvawa spo-red koj se dokaùva deka opremata i rezervnite de-lovi pretstavuvaat vlog na stransko lice ~ij iznosiznesuva 20% od vkupniot kapital na dru{tvoto.

Pod ovoj dokaz treba da se podrazbere:a) obrazecot broj 2 od sudskata registracija - od

koj se utvrduva identitetot na stranskiot osnova~,odnosno stranski vloùva~, brojot i datumot na ak-tot za osnovawe, kako i vkupniot iznos na sredstvatana osnova~ot i na sekoj vloùva~ posebno. Sekoj do-polnitelen vlog ili promena na strukturata na kap-italot treba dopolnitelno da bide evidentiran vosudskata registracija (obrazec 14) vo koj slu~aj sepriloùva i toj dokaz.

b) aktot za osnovawe - naveden vo obrazecot broj2 od sudskata registracija, a istiot moè da bide:

l izjava za osnovawe na trgovsko dru{tvo - ako seraboti za eden osnova~, ili

l dogovor za osnovawe/vloùvawe - ako se rabotiza pove}e osnova~i/vloùva~i.

Aktot za osnovawe moè da ima svoi izmeni i do-polnuvawa, koi treba da se navedeni vo sudskata reg-istracija. Od aktot za osnovawe treba da se utvrdikoli~inata, vrednosta i vidot na opremata koja sevloùva.

v) procenka od ovlasten sudski procenitel - naopremata koja se vloùva i koja e navedena vo aktotza osnovawe.

Po utvrduvaweto deka se ispolneti site propi{ani uslovi ideka se podneseni site potrebni dokumenti i dokazi koncarinskata deklaracija, za pravoto za osloboduvawe od pla}awena carina nadle`nata Carinarnica donesuva re{enie voupravna postapka


g) izjava za to~niot procent na u~estvo na stran-skiot vlog vo vkupniot vlog - izgotvena od uvoznikotvrz osnova na podatocite od obrazecot broj 2 od sud-skata registracija. Od izjavata treba da se utvrdi to~-niot procent na u~estvoto na stranskiot vlog vo vkup-niot vlog koe treba da e ednakvo ili pogolemo od 20%.

2. Specifikacija na opremata i rezervnite deloviso nazna~ena koli~ina, vrednost i vid na stokata (ta-rifna oznaka).

Ovaa specifikacija ja izgotvuva uvoznikot (vo dvaprimeroka) i vo nea se naveduva opremata i rezer-vnite delovi koi se uvezuvaat kako vlog na stransko-to lice, rasporedeni spored tarifni oznaki na Ca-rinskata tarifa. Specifikacijata treba da go op-fa}a celokupniot vlog na stranskoto lice navedenvo aktot za osnovawe, nezavisno od toa dali sporedkonkretnata carinska deklaracija se uvezuva celatastoka ili samo nejzin del. Dokolku se uvezuva samodel od stokata, vo edniot primerok od specifikaci-jata, vo gorniot desen agol se stava zabele{kata"original# i se zaveruva od carinskata ispostava sope~at i faksimil od carinskiot rabotnik. Vo vakovslu~aj, vo specifikacijata se otpi{uva delot od sto-kata koj se uvezuva so ozna~uvawe na brojot i datumotna deklaracijata i specifikacijata se zaveruva odcarinskiot slu`benik so potpis i faksimil po {tomu se vra}a na podnositelot na deklaracijata. Poda-tocite od specifikacijata za koli~inata, vrednostai vidot na stokata treba da bidat usoglaseni so poda-tocite za opremata koi se navedeni vo aktot za osno-vawe, kako i so stokata koja se uvezuva.

3. Izjava deka stokata po specifikacijata ne bilaprethodno carineta vo ista ili druga carinarnica.

Izjavata ja izgotvuva uvoznikot i istata treba dabide potpi{ana od strana na odgovornoto lice, a sebara od pri~ina {to postoeweto na pove}e specifi-kacii za ista stoka pretstavuva mo`nost za zloupot-reba na pravoto za osloboduvawe od pla}awe carinapo ovaa osnova.

4. Dokaz za prete`na dejnost izdaden od organot naupravata nadleèn za rabotite od oblasta na statis-tikata.

Kako dokaz za prete`na dejnost se dostavuva Izves-tuvaweto za rasporeduvawe spored osnovna dejnostod Zavodot za statistika. Od ova izvestuvawe trebada se utvrdi dali opremata i rezervnite delovi {tose uvezuvaat sluàt za izvr{uvawe na prete`natadejnost na pravnoto lice. Dokolku opremata i rezer-vnite delovi ne sluàt za izvr{uvawe na prete`na-ta dejnost, ne moè da se ostvari pravoto na oslobo-duvawe od pla}awe na carina soglasno so ~len 183alineja 1 od Carinskiot zakon.

5. Vremenski period za koj se vr{i vloùvaweto.Vremenskiot period za koj se vr{i vloùvaweto

se utvrduva od aktot za osnovawe od kade e vidno dekavloùvaweto na stranskoto lice e podolgo od trigodini, kako i deka obvrznikot koj go koristel oslo-boduvaweto }e raboti najmalku u{te 3 godini po is-tekot na poslednata godina vo koja go koristel oslo-boduvaweto od pla}awe carina.

6. Dokaz deka vlogot na stranskoto lice iznesuva20% od vkupno vloèniot kapital se smeta i dokazotza otkupeni akcii, na korisnikot na osloboduvawetood strana na stranskiot vloùva~.

Pod ovoj dokaz treba se podrazbiraat:l potvrda za otkupeni akcii od Agencijata na RM

za p rivatizacija (vo slu~aj koga se raboti zaotkup na akcii od pretprijatija so op{testvenkapital), ili

l potvrda za otkupeni akcii od Makedonska berzaza trguvawe so hartii od vrednost (vo slu~a kogase raboti za otkup na akcii od privatni trgovs-ki dru{tva).

Od ovie potvrdi treba da se utvrdi kolkav e vkup-niot kapital na dru{tvoto i kolkav e otkupeniotkapital vo akcii, izrazen vo vrednost i procent.

Carinskite rabotnici, isto taka, vo postapkata nacarinewe treba da baraat i da izvr{at uvid vo ak-

1 0 8 / 1 0 9


cionerskata kniga na dru{tvoto, od koja moè da sepotvrdat podatocite navedeni vo gorespomenatitepotvrdi.

7. Kako dokaz koj proizleguva od ~len 183 alineja 1od Carinskiot Zakon e i dokazot za godina na proiz-vodstvo na opremata i rezervnite delovi.

Ovoj dokaz e potrebno da se priloì samo vo slu~ajkoga se uvezuva upotrebuvana oprema i rezervni de-lovi, a od nego treba da se utvrdi dali opremata i re-zervnite delovi ne se postari od pet godini (na pri-mer: potvrda od proizvoditelot na stokite,servisna kni{ka ili sli~en dokument).

Ako godinata na proizvodstvo e ozna~ena na samataoprema, kako dokaz za godinata na proizvodstvo moèda se prifati i izjava od strana na uvoznikot. Voovoj slu~aj carinskiot slu`benik koj go vr{i preg-ledot na stokata vo carinskata deklaracija ja na-veduva godinata na proizvodstvo vo vid na zabele{ka.

Pokraj navedenite dokazi kon carinskata deklara-cija treba da e priloèna besplatna faktura odstranskiot vloùva~ kon doma{nata firma, ili,faktura od stranskiot ispora~atel do stranskiotvloùva~ vo koja doma{nata firma e navedena kakoprima~ na stokata.

Dokolku kon carinskata deklaracija e priloènaplativa faktura od stranski ispora~atel kon do-ma{nata firma, toga{ ne stanuva zbor za stranskivlog. Vo ovoj slu~aj ne moè da se ostvari pravoto naosloboduvawe od pla}awe na carina soglasno so ~len83 alineja 1 od Carinskiot zakon.

Po utvrduvaweto deka se ispolneti site propi{a-ni uslovi i deka se podneseni site potrebni dokumen-ti i dokazi kon carinskata deklaracija, za pravoto zaosloboduvawe od pla}awe na carina nadle`nataCarinarnica donesuva re{enie vo upravna postapka.

PRETVORAWE NA VLOGOT VO PARI NA STRANSKOTO LICE VO VLOG VO OPREMA I REZERVNI DELOVI

Vo praktikata se postavi pra{aweto dali oslobo-duvaweto od pla}awe carina moè da se ostvari koga

vlogot vo pari na stranskoto lice se pretvora vovlog vo oprema i rezervni delovi, kako praktika kojapostoe{e so primenuvaweto na starite propisi.

Vo odgovor na ova pra{awe Carinskata uprava do-nese Upatstvo br.02-4051/2 od 22.9.2000 godina, kakodopolnenie na upatstvoto br.02-4051/1 od 13.9.2000godina.

So ova upatstvo podetalno se regulira na~inot naostvaruvawe na pravoto za osloboduvawe od pla}awena carina na opremata i rezervnite delovi vrz osno-va na vlog od stransko lice vo slu~aite koga vlogot evo pari, pri {to vo nego e navedeno slednoto:

1) So ogled na toa deka od aktot za osnovawe (to~ka2-v od Upatstvoto br. 02-4051/1 od 13.9.2000) ne moèda se utvrdi vidot, tipot i vrednosta na opremata ko-ja{to se vloùva, treba dopolnitelno da se prilo-ì:

l izjava od imatelot na pravoto deka opremata seuvezuva vo soglasnost so stranskiot vloùva~ ipretstavuva stranski vlog koj{to se nabavuva odprethodno vloènite pari.

2) Procenka od ovlasteniot sudski procenitel(to~ka 2-g od Upatstvoto br. 02-4051/1 od 13.9.2000) voovoj slu~aj ne se dostavuva.

3) Vo slu~aite koga se raboti za stranski vlog vopari za koj{to prethodno bile izdadeni i realizira-ni potvrdi od strana na Ministerstvoto za trgovijazaradi ostvaruvawe na pravoto za osloboduvawe, aparite od posebnata smetka na koja{to se nao|astranskiot vlog s¢ u{te ne se iscrpeni, potrebno evo specifikacijata na opremata i na rezervnite de-lovi (to~ka 3 od Upatstvoto br. 02-4051/1 od13.09.2000) da se navede vkupniot iznos na stranskiotvlog vo pari, realiziraniot stranski vlog vo parivrz osnova na prethodno izdadenite potvrdi od Mi-nisterstvoto za trgovija, i ostatokot vo pari od koj-{to }e se prodolì vrednosno da se otpi{uvaat op-remata i rezervnite delovi.

4) Vo slu~aite koga se raboti za stranski vlog vopari }e se prifa}a plativa faktura od stranski is-pora~atel kon doma{nata firma.


Kako {to be{e istaknato u{te so inicijativataza sozdavawe na Paktot za stabilnost, strate-gijata na zabrzuvawe na razvojot na Jugo-isto~-

na Evropa mora da bide zasnovana na zaedni~kite na-pori i vloùvawa na zemjite od jugo-isto~na Evropai zemjite partneri vo Paktot za stabilnost. Tiezaedno treba da gi implementiraat i da gi dostignatcelite koi se postaveni so Paktot za stabilnost.Toazna~i deka:

l zemjite od Jugoisto~na Evropa }e treba da jaispolnat cvrstata zalo`ba za postignuvawe nacvrsta politi~ka i socijalna stabilnost koja }ese reflektira vo konzistentna makroekonomskapolitika i }e ima svoi dlaboki strukturni, in-stitucionalni reformski merki i,

l zemjite partneri na Paktot za stabilnost }etreba istovremeno da ja pokaàt svojata volja i

poddr{ka vo obezbeduvaweto nafinansiska i tehni~ka pomo{

vo procesot na integracija.Nivnata asistencija bi treba-lo da bide vo nasoka na imple-mentirawe na reformskiteprogrami, koi zemjite gi imaat

pred sebe, i pribliùvawe-to kon procesot na Ev-

ropskata integracija. Prviot zna~aen~ekor vo postignu-

vaweto na pros-peritetot vo

zemjite od

Jugoisto~niot region e odrùvaweto i za~uvuvawetona mirot i stabilnosta vo regionot, a toa bi dovelodo nadminuvaweto na etni~kite tenzii, razvoj na de-mokratija i po~ituvawe na ~ovekovite prava.

Vtor mnogu zna~aen ~ekor e sozdavawe na ramka iprimena na zdrava makroekonomska politika, kojapretstavuva osnova za odr`liv rast i razvoj na na-cionalnite pazarni ekonomii. Sozdavaweto na neop-hodna klima za investirawe vo zemjata, potiknuva-weto na razvojot na malite i sredni pretprijatija,pogolemata transparentnost vo zakonskata regulati-va i zacvrstuvaweto na doma{niot finansiski sis-tem doveduvaat do realizacijata na posakuvanata cel.Kon ova so sigurnost moè da se istakne i zalo`bata{to ja pravi me|unarodnata zaednica koja igra gole-ma uloga vo ostvaruvaweto na neophodnite struktur-ni reformi i programi.

Privlekuvaweto na stranskite direktni investi-cii kako dvigatel na ekonomskiot rast vo zemjite naJugoisto~na Evropa moè da bide postignat samo some|unarodna regionalna sorabotka i pribliùvawekon evropskoto zakonodavstvo. Iskustvata nedvos-misleno pokaùvaat deka zemjite so politi~ka nes-tabilnost, konflikti i zatvorenost na nacionalni-te ekonomii ne se atraktivni za investirawe i nemoàt da razvivaat me|uregionalna integracija istabilnost vo regionot.

Zemjite od Jugoisto~na Evropa nastojuvaat da giprisposobat svoite politiki i da gi ostvarat svoitedolgoro~ni celi preku evropskata, no i globalnataintegracija. Nadvore{nata poddr{ka od strana narazvienite zemji vo forma na finansiska, tehni~kapomo{ i inicijativa e motivira~ki faktor za zem-jite za da go zabrzaat razvojot i implementacijata nasvoite programski reformi i politiki.

Zalo`bite koi zemjata }e gi pravi vo procesot na pribliùvawekon EU treba da bidat vrz osnova na dlaboka strategiska ramka, koja

}e se bazira na realnite dvièwa i proekcii vo nacionalnataekonomija i golemata poddr{ka koja EU treba da ja ponudi vo

ostvaruvaweto na celite na zemjite na Jugoisto~na Evropa

Kristina Pavlovska epomo{nik na rakovoditelotna Sektorot za me|unarodnifinansii vo ramkite naMinisterstvoto za finan-sii. Rodena e vo 1973 godi-na vo Skopje, a diplomiralana Ekonomskiot fakultetvo Skopje vo 1996 godina,nasoka finansisko-smetkovoden menaxment. VoMinisterstvoto za finan-sii raboti od 1999 godinakako samostoen sovetnik vosektorot Me|unarodnifinansii, od juni 2000 god-ina kako na~alnik na odde-lenie, a od januari 2002godina kako pomo{nik narakovoditel na sektorot.U~estvuvala na pove}e sem-inari vo zemjata i stranst-vo, konferencii, forumi iobuki od oblasta name|unarodnite finansii.

KristinaPAVLOVSKA


PATOT KON STABILNOSTAI NAPREDOKOTVO JUGO-ISTO^NA EVROPA

1 1 0 / 1 1 1

P R I B L I @ U V A W E K O N E U

Formiraweto na Paktot za stabilnost i mehaniz-mite na poddr{ka na zemjite od Jugo-isto~na Evropapretstavuva edna takva inicijativa za pomo{ na zem-jite na Jugo-isto~na Evropa. Vo nego participiraatzemjite od EU, G-8 zemjite, zemjite od Jugoisto~naEvropa i mnogubrojni me|unarodni finansiski in-stitucii, regionalni inicijativi i organizacii.Paktot za stabilnost gi implementira svoite celipreku Regionalnata masa i trite rabotni masi: za de-mokratija i ~ovekovi prava, za ekonomska rekon-strukcija, razvoj i sorabotka i za bezbednost. Odgo-vornostite na ovie rabotni masi se opredeleni sozaedni~ki plan, koj e usvoen od strana na Regionalna-ta masa.

Svetskata banka i EU koi se najgolemi donatori ikoordinatori na ekonomskata pomo{ vo regionot naJugoisto~na Evropa, imaat svoja zaedni~ka kancela-rija vo Brisel koja ima za cel da gi zabrza i olesnikoordinativnite napori i vloùvawa vo zemjite.Tie imaat specijalen mandat da go koordiniraat raz-vojniot regionalen pristap za razvoj na zemjite naJugoisto~na Evropa.

Dokolku se napravi eden strategiski priod vo ob-lastite kade e potreben brz napredokot za regiona-len razvoj i globalna integracija na zemjite od Jugo-isto~na Evropa, bez ogled za koja zemja stanuva zbor,bi moèlo da se istaknat slednite prioriteti ilikomponenti:

1. Razvoj na privatniot sektorl zabrzuvawe na procesot na privatizacija i

strukturni reformi vo oblasta na pretprijati-jata i finansiskiot sektor;

l promeni vo zakonskata regulativa i postepenopribliùvawe i harmonizacija kon evropskotozakonodavstvo;

l otstranuvawe na barierite za vloùvawe vozemjata i sozdavawe na neophodna regulativnasredina za pottiknuvawe na stranskite direkt-ni investicii;

l liberalizacija na trgovijata, namaluvawe na tr-govskite barieri i za~lenuvawe vo Svetskatatrgovska organizacija;

l razvoj na pazarot na rabotna sila.

2. Namaluvawe na siroma{tijata i socijalen razvojl primena na politiki na poefikasna sociojalna

kohezija, razvoj na programite na socijalna za{-tita, podobar pristap kon socijalnite uslugi;

l zgolemuvawe na fiskalnata oddr`livost na so-cijalniot sistem, preku reformi vo penziskiotsistem;

l promovirawe na pristap kon kvaliteten obrazo-ven sistem;

l namaluvawe na neefikasnosta vo zdravstveniotsistem i reformi vo finansiraweto na zdrav-stvenite uslugi.

3. Institucionalen razvoj i promeni vo javniot sektor l identifikacija na oblastite kade dràvata

treba da go namali nivoto na javnata potro{u-va~ka i voveduvawe na finansiski kontrolnimehanizmi;

l definirawe na odgovornostite i kompetencii-te na vladinite insitucii vo pogled na podobru-vawe na finansiskata disciplina;

l namaluvawe na javnata administracija i celosnareorganizacoja na dràvnite organizacii i in-stitucii;

l prifa}awe i implementirawe na procesot nastabilizacija i asocijacija na Evropskata unija.

4. Infrastrukturna politikal rehabilitacija na postojnite infrastrukturni

sistemi preku novi investicii;l podobruvaweto na naplatata kaj infrastruktur-

nite uslugi, modernizacija preku novi tehnolo-gii i sloboden vlez na stranski investicii;

l prezemawe na antikorupciski merki i suzbiva-we na prekugrani~niot kriminal.

Prviot zna~aen ~ekor vo postignuvaweto na prosperitetot vozemjite od Jugoisto~niot region e odrùvaweto i za~uvuvawetona mirot i stabilnosta vo regionot, a toa bi dovelo donadminuvaweto na etni~kite tenzii, razvoj na demokratija ipo~ituvawe na ~ovekovite prava


5. Unapreduvawe na ìvotnata sredinal sozdavawe na nacionalna strategija za ekolo{-

ki prioriteti i nacionalni resursil razvoj na sistemi za monitoring na rizi~ni pod-

ra~ja na zagaduvawe;l otstranuvawe na posledicite od neodamne{nite

konflikti vo regionot;l otstranuvawe na posledicite od nesoodvetna

primena na mehanizmi za za{tita na ~ovekovataokolina.

Vo golem broj na zemji ovie reformski aktrivnos-ti i politiki se implementiraat so poslaba ili pod-inami~na aktivnost. Vo taa nasoka poddr{kata naPaktot za stabilnost e ogromna i koncentrirana naopredeleni celi koi se najva`ni i najophodni za zem-jata vo dadena situacija i daden moment. Sekoja zemjakoja te`nee da se se priklu~i kon evropskite tekovi}e moè da stane ~lenka na EU, imaj}i gi predvidrealnite procenki i vremenskata ramka koga moètoa da se postigne. Zalo`bite koi zemjata }e gi pra-vi vo procesot na pribliùvawe kon Evropskataunija treba da bidat vrz osnova na dlaboka strategis-ka ramka koja }e se bazira na realnite dvièwa iproekcii vo nacionalnata ekonomija i golemata pod-dr{ka koja EU treba da ja ponudi vo ostvaruvawetona celite na zemjite na Jugoisto~na Evropa. Dokolkuja spomeneme Spogodbata za stabilizacija i asocija-cija, koja be{e potpi{ana na 9 april 2001 godina po-me|u Republika Makedonija i Evropskite zaednici inejzinite zemji ~lenki, bi moèle da istakneme dekavo Preambulata na Spogodbata e jasno i precizno de-

finirana zaedni~kata namera i cel na RepublikaMakedonija i EU, osnovite i nasokite vrz koi }e serealiziraat celite, imaj}i gi predvid aktite na EUvo posebni oblasti koi se dogovoreni vo ramkite naprocesot na stabilizacija i asocijacija.

Samiot proces postavuva golem broj na predizvicii ispolnuvawe na kriteriumi koi se specifi~ni ivo sekoja zemja imaat specifi~na teìna i razli~enintenzitet na nivno ispolnuvawe. Ispolnuvawetona postavenite kriteriumi e preduslov za ~lenstvovo EU, a nivnoto ostvaruvawe zavisi od samite zemji~lenki i poddr{kata na EU. Zatoa i strategiskiotkoncept za integracija go istaknuva demokratskiotpoliti~ki sistem, unapreduvaweto na pazarnata eko-nomija, regionalnata sorabotka so zemjite ~lenki na

EU i zemjite koi se kandidati za ~lenstvo, i promo-virawe na identitetot na sekoja zemja kako miroqu-biva zemja orientirana kon po~ituvawe na ~ovekovi-te prava i za{tita na pravata na malcinstvata.

Samo takviot pristap i strategiski koncept koj }ebide prifaten i implementiran vo zemjite od Ju-goisto~na Evropa }e moè da pretstavuva osnova zaponatamo{no integrirawe kon evropskite i global-nite procesi.

Svetskata banka i EU koi se najgolemi donatori i koordinatorina ekonomskata pomo{ vo regionot na Jugoisto~na Evropa, imaat

svoja zaedni~ka kancelarija vo Brisel koja ima za cel da gizabrza i olesni koordinativnite napori i vloùvawa vo zemjite

Pregled na teoretska literaturaKaminsky, Lizondo, Reinhartimaat objaveno serija na

studii vo koi se razraboteni su{tinata i principi-te za nastanuvawe na valutnite krizi. Hotteling(1931), Salanti Henderson(1978) razvile logi~ni os-novi na razli~ni modeli na valutni krizi.

Vo 1979, Paul Krugman vo negoviot model gi ispi-tuva t.n. krizi od prva generacija. Glavnata pri~inaza nastanuvaweto na ovie krizi e nekonzistentnostavo osnovite na makroekonomskata politika. Sled-stveno, procentot na zgolemuvawe na vnatre{niotdolg e pogolem od procentot na zgolemuvawe na do-ma{nata pobaruva~ka na pari, {to vodi do namaluva-we na deviznite rezervi i do {pekulativen udar vrzfiksniot devizen kurs. Za vreme na vakvite kri-zi, naj~esto se nabquduva vlijanieto nadominacijata na fiskalnata poli-tika, dodeka vlijanieto na vrzu-vawe na devizniot kurs se raz-gleduva kako sekundaren faktor.Postojanoto zgolemuvawe na bu-xetskiot deficit i negovotofinansirawe od strana na cen-tralnata banka go zgolemuvavnatre{niot dolg i go iscrpuvakoli~estvoto na devizni rezer-vi. Reìmot na fiksen devizenkurs ne sodrì avtomatskivnatre{en mehanizam za oslo-boduvawe na vi{okot na lik-vidnost, koj se generira prekumonetizacija na vladiniot dolg.Vi{okot na ponuda na pari moè

da se namali preku namaluvawe na koli~estvoto nadevizni rezervi koi se ~uvaat kaj centralnata banka.Dokolku centralnata banka raspolaga so dovolno go-lem iznos na devizni rezervi, taa moè privremenoda ja spre~i krizata. Me|utoa, postepenoto iscrpu-vawe na iznosot na devizni rezervi eventualno vodido {pekulativen udar vrz fiksniot devizen kurs.

Vtoriot vid na teoretski model gi prou~uva fak-torite koi moàt da dovedat do valutni krizi, i goispituva postoeweto na set na stroga "anti-diskre-ciona# regulativa i nejzinite posledovatelni res-trikcii vrz politikata. Vakvite regulativi se pri-li~no rigidni i vo pove}eto slu~ai ne dozvoluvaatkontra-reakcii na eksternite {okovi. Sepak, pros-torot za vakvi kontra-reakcii moè da se obezbedi,

dokolku ovie pravila vklu~uvaat klauzula za"izlez# od samata regulativa. Kaj vakvite

modeli, monetarnite vlasti ja sledat jasnopropi{anata regulativa i samo vo isklu~itel-

ni okolnosti diskrecionata politika se ko-risti kako odgovor na {okovite vo ekonomi-jata. Problemot pri postoewe na "izlezna#klauzula e vo toa {to monetarnite vlastimoàt da {pekuliraat i da pretstavat kakvabilo nepovolna situacija kako {ok, i taka da

go transformiraat reìmot zasnovan nastroga regulativa vo ~isto diskrecionen

reìm. Involviraweto na opredelentro{ok za monetarnite vlasti vo slu-

~aj na prekr{uvawe na propi{anataregulativa, moè da go re{i ovoj

problem. Pri ovoj model, mone-tarnata politika ne se razgle-

duva vo kontekst na dominaci-ja na fiskalnata politika,tuku taa zavisi od stepenot

1 1 2 / 1 1 3

Nastanuvaweto na bankarskite i valutnite krizi i nivnotonegativno vlijanie vrz ekonomijata ja nametnuva potrebata odvospostavuvawe na sistem za rano predupreduvawe (Early WarningSystem). Vakviot sistem ovozmoùva sledewe na odnesuvaweto naselektirani pokazateli i predviduvawe, so razumna verojatnost, napojavata na krizi vrz fiksiraweto na vrednosta na lokalnatavaluta

OSNOVNI PRINCIPINA SISTEMOT ZA RANOPREDUPREDUVAWE

Nata{a Jovanoska epomo{nik na

rakovoditelot na Sektorotza finansiski sistem vo

Ministerstvoto zafinansii.

Rodena e 1976 godina.Diplomirala na

Ekonomskiot fakultet voSkopje vo 1999, otsek

delovna ekonomija, nasokafinansisko smetkovod-

stven menaxment.Momentalno e na

postdiplomski studii odoblasta monetarna

ekonomija.U~estvuvala na pove}e

seminari od oblasta naBankarska strategija,

Promovirawe nafinansiska stabilnost,

Makroekonomska analiza ipolitika, Elektronsko

rabotewe vo bankarstvotoi trgovijata, Monetarnapolitika vo zemjite votranzicija, menaxment

ve{tini i dr.Odli~no go poznava

angliskiot jazik.


Nata{aJOVANOVSKA


na angaìranosta na vladata da go odrì fiksniotdevizen kurs, a vo zavisnost od nejzinata funkcija nazaguba. Taka, na primer, eventualno zna~itelno zgo-lemuvawe na kamatnite stapki vo zemjite na EU vodido ostro zgolemuvawe na kamatnite stapki vo zemja-ta so fiksen devizen kurs, {to od svoja strana nega-tivno vlijae na investiciite, BDP i nivoto na vra-botenost vo zemjata. Seto toa, moè da go dovede vopra{awe javniot konsenzus i tro{okot za poddr{kana reìmot na fiksen devizen kurs. Valutnata krizae mo`na duri i pri stabilen makroekonomski ambi-ent, no pri izmeneti o~ekuvawa. Pritoa, valutnatakriza e ve}e samogenerira~ka i promenata vo o~eku-vawata vodi do {pekulativen udar vrz fiksniot de-vizen kurs. Ovde, od su{tinsko zna~ewe e stepenotna doverba vo sposobnosta na vlastite da go zadràtkursot na fiksno nivo.

Verojatnosta za valutna kriza se zgolemuva glavnona tri na~ini.

Kaj prviot na~in, osnovna determinanta na kriza-ta e nadvore{nata trgovija. Da pretpostavime dekaglavniot trgovski partner na zemjata A so fiksendevizen kurs ja devalvira svojata valuta i ja podobru-va svojata kompetitivnost poradi relativno poefti-nite stoki. Trgovskiot bilans na zemjata A se vlo-{uva, {to moè da dovede do postepeno isto{tuvawena deviznite rezervi i napad na fiksniot devizenkurs.

Vtoriot na~in se odnesuva na zna~itelni promenivo o~ekuvawata na stranskite investitori za zemjiteso sli~ni makroekonomski pokazateli. Atakot nafiksniot devizen kurs na opredelena zemja, moè kajstranskite investitori da predizvika strav od napadvrz reìmot na devizniot kurs vo zemjite so sli~nimakroekonomski pokazateli. Vo takvite uslovi, ve-rojatnosta od atak vrz valutite na tie zemji zavisiod stepenot na obvrska i sposobnosta na vladata da sepridrùva kon vospostaveniot reìm.

Tretiot na~in se odnesuva na problemite predi-zvikani od nivoto na likvidnost na finansiskitepazari pri {to se ispituva ulogata na finansiskiteposrednici pri nastanuvaweto na valutnata kriza.Ovie institucii gi obezbeduvaat stranskite inves-titori so likvidni sredstva i go ohrabruvaat prili-vot na kapital. Vo slu~aj na egzogeni {okovi, inves-titorite gi povlekuvaat svoite depoziti, prisilu-vaj}i gi finansiskite posrednici da osiguraat lik-vidnost po cena na seriozni zagubi. Ova, moè da do-vede do bankarska kriza, koja, koga depozitite sepretvoraat vo gotovi pari, a doma{nata valuta sepretvora vo stranska prerasnuva vo valutna kriza.

Pregled na empiriska literatura Za da dademe pregled na empiriskata literatura vo

odnos na krizite, }e ja iskoristime statijata na Edi-son (2000).

Vo poslednite nekolku godini se napraveni brojnistudii koi gi tretiraat krizite vo svetskata ekono-mija i gi ispituvaat podatocite od razli~ni zemji iperiodi, vklu~uvaj}i periodi pred, za vreme i posleslu~uvaweto na krizata. Pritoa, koristeni se raz-li~ni ekonometriski tehniki, probit analiza i me-toda na indikatori.

Nekolkute statii na Eichengreen, Rosei Wylpoz gianaliziraat industrijaliziranite zemji koi imaatili imale fiksen devizen kurs. Avtorite go sporedu-vaat odnesuvaweto na makroekonomskite varijabliza vreme na periodite na ekonomska stabilnost i nakriza. Tie ja definiraat krizata kako zna~itelnioscilacii vo deviznite kursevi, kamatnite stapki i

koli~estvoto na devizni rezervi i zaklu~uvaat dekane postojat jasni indikatori koi moàt da predupre-dat za nastanuvawe na {pekulativni napadi. Oviezaklu~oci protivre~at na op{tite rezultati od po-docne`nite studii po ova pra{awe.

Vo nivnata statija objavena vo 1996, Frankeli Rosego prefrlaat vnimanieto kon zemjite vo razvoj ipreku "probit analiza# go ispituvaat oscilirawetona deviznite kursevi. Tie koristat podatoci nagodi{na osnova, koi im ovozmoùvaat ispituvawe napo{irok krug na promenlivi, kako {to e nadvore{-niot dolg, koj e dostapen samo pri takva frekvenci-ja. Pritoa, tie utvrdile deka vo ekonomiite so niskonivo na stranski direktni investicii, mal obem nadevizni rezervi, visoko nivo na vnatre{na zadolè-nost, visoki kamatni stapki na me|unarodnite paza-ri i precenet realen devizen kurs, verojatnosta zanastanuvawe na valutna kriza e pogolema. Imaj}i japredvid va`nosta na poso~enite pokazateli, avtori-te veruvaat deka takviot model bi moèl da se isko-risti kako sistem za rano predupreduvawe.

Vo podocne`nite studii, Kaminsky, Reinhart (1999),Kaminsky, Lizondo, Reinhart(1998) i Goldstein, Kaminsky,Reinhart (2000)ja ispituvaat vrskata me|u bankarski-

Problemot pri postoewe na "izlezna" klauzula e vo toa {tomonetarnite vlasti moàt da {pekuliraat i da pretstavat kakvabilo nepovolna situacija kako {ok, i taka da go transformiraat

reìmot zasnovan na stroga regulativa vo ~isto diskrecionenreìm. Involviraweto na opredelen tro{ok za monetarnite

vlasti vo slu~aj na prekr{uvawe na propi{anata regulativa,moè da go re{i ovoj problem

1 1 4 / 1 1 5

S I S T E M Z A R A N O P R E D U P R E D U V A W E

te i valutnite krizi vo pribli`no 20 industrijali-zirani zemji i ekonomii vo razvoj. Spored niv, sled-nive faktori se pri~ina za zna~itelno golem broj nakrizi: namalena ekonomska aktivnost, precenet de-vizen kurs, zaguba na deviznite rezervi i visok koe-ficient na po{irokiot monetaren agregat M2 vo od-nos na deviznite rezervi. Ovie studii zaklu~uvaatdeka razvojot na sistemot za rano predupreduvawe emoèn, i deka bi bil poefektiven vo predviduvawena valutna kriza, otkolku na bankarska kriza.

Vo svoite studii, Bergi Patillo (1999 a, b, c) i Mason,Borensztein, Berg, Milesi-Ferretii Patillo (2000) ponatamugi razvivaat pogore spomenatite modeli, dodavaj}irazli~ni indikatori i menuvaj}i go izborot na ispi-tuvani zemji.

Pristapi za razvoj na sistem za rano predupreduvawe

Modelirawe na ramnoteà me|u pobaruva~kata i ponudata na pariPobaruva~kata na pari moè da se estimira preku

strukturen model koj koristi regresija na varijabli,koi pak go pribliùvaat vlijanieto na realnata eko-nomija. Estimiranata kriva na pobaruva~ka na parise sporeduva so aktuelnata kriva na ponuda na pari.Zna~itelnite razliki me|u dvete krivi ukaùvaatna postoewe na disproporcii na pazarot i signal zapotencijalen napad na fiksniot devizen kurs.

Pristap pri koj se koristat indikatori

Signalen pristap za predviduvawe na kriziOvoj pristap ovozmoùva nabquduvawe i sporedba

na odnesuvaweto na opredeleni makroekonomski pro-menlivi za vreme na stabilni i krizni periodi. Is-tite indikatori moàt da se sporeduvaat i vo razli~-ni zemji so sli~no nivo na ekonomski razvoj. Zna~i-telnata devijacija od normalnoto odnesuvawe na indi-katorot, se smeta za signal za nastanuvawe na kriza.

Metodologija

Definicija na krizaSpored Edison (2000), krizata se definira kako

period na ekstremen pritisok na devizniot pazar.

Indeksot za pritisok na devizniot pazar moè da sesostavi na sledniot na~in:

empt = %∆et - α1*%∆ρt, (1)

kade et go ozna~uva devizniot kurs, rt ozna~uva de-vizni rezervi, α1 e odnos me|u standardnata devija-cija na stapkata na promena na devizniot kurs i stan-dardnata devijacija na stapkata na promena na de-viznite rezervi.

Vo slu~aj koga indeksot (1) se zgolemuva nad opre-delena vrednost, t.e. ako empt >2.5*σemp +µemp se smetadeka nastanuva kriza (kade σemp i µemp se standardna-ta devijacija i srednata vrednost na indeksot,respektivno).

Signalen periodOp{to prifaten signalen period e 24 meseci.

Eventualnata zna~itelna devijacija na indikatorotvo nekoj po~eten moment, signalizira kriza koja nas-tanuva vo narednite 24 meseci. Signalot, pak, koj nee sleden so kriza vo period od 24 meseci, se defini-ra kako "{um#.

Selekcija na indikatori]e poso~ime nekoi indikatori koi se naj~esto raz-

gleduvani vo ekonomskata literatura.

Makroekonomski i monetarni indikatoriOdnos me|u buxetskiot deficit i bruto doma{ni-

ot proizvod (BDP)Porastot na buxetskiot deficit i kako rezultat

na toa zgolemuvaweto na potrebata na vladata za pa-ri, pridruèno so nemo`nosta na centralnata bankada go finansira javniot dolg, predizvikuva turbu-lencii na pazarot na pari i gi podiga kamatnitestapki. Ova, predizvikuva prenaso~uvawe na kapi-talot vo relativno ponisko produktivniot javen sek-tor i negativno vlijae na rastot na BDP. Ovoj feno-men e poznat kako "crowding out# efekt. Podocna, kogavladiniot dolg, zgolemen preku proda`ba na blaga-jni~ki zapisi, se monetizira, ponudata na pari sezgolemuva i predizvikuva pritisok vrz fiksniot de-vizen kurs.

Tro{eweto na vladata kako del od BDPVo uslovi na neadekvatna doma{na ponuda na sto-

ki, potencijalnoto zgolemuvawe na tro{eweto navladata treba da bide barem delumno pridruèno sozgolemuvawe na uvozot. Zgolemuvaweto na uvozot mo-è da dovede do neracionalnost i neramnoteà vo

Vo uslovi na neadekvatna doma{na ponuda na stoki,potencijalnoto zgolemuvawe na tro{eweto na vladata treba dabide barem delumno pridruèno so zgolemuvawe na uvozot.Zgolemuvaweto na uvozot moè da dovede do neracionalnost ineramnoteà vo tekovnata smetka, a ottamu i do namaluvawe nadeviznite rezervi ili ekspanzija na nadvore{nata zadolènost


tekovnata smetka, a ottamu i do namaluvawe na deviz-nite rezervi ili ekspanzija na nadvore{nata zadol-ènost.

Dolgot vo javniot sektor kako delod vnatre{niot dolgOvde povtorno moè da se nabquduva "crowding out#

efektot. Finansiraweto na javnite pretprijatijapreku zaemi e indirektna forma na pozajmuvawe napari na dràvata i predizvikuva moralen hazard.Moralniot hazard e povrzan so zgolemuvawe na rizi-kot koj go prezemaat pozajmuva~ite za nivnite delov-ni aktivnosti, so cel da izvr{at pla}awe na visoki-te kamatni stapki i da odgovorat na strogite uslovina pozajmuvawe. Otpla}aweto na nivnite zaemi e di-rektno ili indirektno garantirano od vladata i se-koga{ pretstavuva tro{ok za buxetot na dràvata.

Odnos me|u stapkata na porast na ponudata na pari i stapkata na porast na deviznite rezerviPobrzoto zgolemuvawe na stapkata na porast na

ponudata na pari od onaa na deviznite rezervi vo us-lovi na fiksen devizen kurs e indikator za kreditenbum, koj moè da obezbedi dovolno koli~estvo lokal-na valuta za napad na fiksniot devizen kurs.

M2 vo odnos na deviznite rezerviOvoj indikator e zna~aen za opredeluvawe na spo-

sobnosta na centralnata banka da odgovori na povi-sokata pobaruva~ka za stranska valuta, predizvikanaod masovno povlekuvawe na depoziti od strana nanaselenieto ili portfolio investitorite.

Razlika me|u kupovniot i proda`niot kurs na stranska valuta na me|ubankarskiot pazar(Bid-Ask spreads of foreign currency on the money market)Ovoj indikator ukaùva na operativnata efikas-

nost na pazarot. Zgolemuvaweto na razlikata me|ukupovniot i proda`niot kurs e povrzano so povisokafluktuacija na devizniot kurs. Fluktuacijata e di-rektno povrzana kako so promeni vo o~ekuvawata vodvièweto na devizniot kurs, taka i so postoewetona neramnoteà vo ekonomijata. Povisokata likvid-nost na dadena valuta vodi kon poniska razlika me|ukupovniot i proda`niot kurs (bid-ask spreads).

Indikatori povrzani so bilansot na pla}aweDeficit vo tekovnata smetka kako procentod BDPDeficitot vo tekovnata smetka moè da se tolku-

va na razli~ni na~ini. Spored me|uvremenskiot pri-stap, deficitot vo tekovnata smetka vo zemjite vorazvoj e povrzan so uvozot na investicioni stoki

(oprema, ma{ini). Vo podocne`nata faza, se pret-postavuva deka ovie stoki }e ja podobrat konkurent-nata sposobnost na zemjata, porastot na BDP, izvo-zot i prilivot na devizi, pri toa olesnuvaj}i gi ot-platite po nadvore{niot dolg, koj bil neophoden zainicijalno kupuvawe na tie stoki. Izvorite za fi-nansirawe se mnogu bitni za stabilnosta na fiksni-ot devizen kurs. Stranskite direktni investicii, naprimer, go namaluvaat {pekulativniot pritisok vrzfiksniot devizen kurs i generiraat suficit vo kap-italnata smetka, koj go balansira deficitot vo te-kovnata smetka.

Realen devizen kursRealniot devizen kurs moè da se definira na po-

ve}e na~ini, i negovoto makroekonomsko tolkuvawezavisi od izbranata definicija. Fleksibilnosta vodefiniraweto na ovoj indikator ovozmoùva izbor

Cenite na proizvodite koi so~inuvaat najgolem del od izvozotna zemjata imaat zna~ajna uloga vo oblikuvaweto na saldoto na

bilansot na pla}awe na zemjata. Namaluvaweto na ovoj pokazatele eden od mehanizmite za rasprostranuvawe na {okovite od

stranskiot pazar vo doma{nata ekonomija

1 1 6 / 1 1 7

S I S T E M Z A R A N O P R E D U P R E D U V A W E

na formulacija koja najdobro gi izrazuva karakter-istikite na reìmot na devizniot kurs.

Dinamika na uvozot i izvozotGoleminata na nadvore{nata trgovija kako pro-

cent od BDP e indikator za stepenot na otvorenostna ekonomijata, a kako rezultat na toa i na nejzinatasenzitivnost na {okovi na stranskite pazari nastoki i kapital. Vo mala i otvorena ekonomija, ovie{okovi imaat golemo vlijanie vrz ekonomijata.

Ceni na osnovnite izvozni poziciiCenite na proizvodite koi so~inuvaat najgolem

del od izvozot na zemjata imaat zna~ajna uloga vo ob-likuvaweto na saldoto na bilansot na pla}awe nazemjata. Namaluvaweto na ovoj pokazatel e eden odmehanizmite za rasprostranuvawe na {okovite odstranskiot pazar vo doma{nata ekonomija.

Vkupnite devizni rezervi vo odnosna mese~niot uvozOvoj indikator go pokaùva kapacitetot na ekono-

mijata za da odgovori na potrebite za uvoz i ja pret-stavuva op{tata likvidnost na zemjata.

Portfolio investicii vo odnos na saldoto na tekovnata smetkaOvoj indikator go meri stepenot na kratkoro~no

finansirawe na deficitot na tekovnata smetka.Poradi dolgoro~niot karakter na deficitot natekovnata smetka i kratkoro~nata priroda na port-folio investiciite, postoi neusoglasenost, koja prinenadejno povlekuvawe na investiciite se zakanuvana likvidnosta, a ottamu i na deviznite rezervi.

Stranski direktni investicii vo odnosna deficitot na tekovnata smetkaIndikatorot go pokaùva stepenot na dolgoro~no

finansirawe na deficitot na tekovnata smetka, po-radi poniskiot stepen na likvidnost na stranskitedirektni investicii.

Dinamika na obemot na nadvore{niot dolgna vladata i nadvore{niot dolg garantiran od vladataObemot na vkupniot nadvore{en dolg i otplatite

po dolgot vlijae na rezervite i na mo`nosta da se od-govori na eventualniot pritisok vrz fiksniot de-vizen kurs.

Ro~na struktura na nadvore{niot dolgOvoj indikator vlijae na strukturata na investi-

cionoto portfolio na centralnata banka. Preovla-duvaweto na kratkoro~ni zaemi bara pozna~itelendel od aktivata da se obezbedi vo polikvidna forma.

Rashodi za servisirawe na nadvore{niot dolg kako del od deviznite rezervi ili kako del od prihodite od izvozPovisokite prihodi od izvoz bi moèle da pokri-

jat del od rashodite po servisirawe na nadvore{ni-ot dolg, pri {to bi se namalil pritisokot vrz rezer-vite i verojatnosta za napad na devizniot kurs.

Pari~ni i kreditni indikatori

Kreditot kako del od BDPKaj ovoj indikator od golemo zna~ewe e struktura-

ta na prilivite na kapital vo forma na zaemi. Akotie zaemi se koristat za finansirawe na investiciiso dolgoro~ni proizvodstveni potencijali, bi sestimuliral idniot raste` na BDP. Me|utoa, dokol-ku zaemite se naso~eni za finansirawe na potro{u-va~kata i ekonomijata ne e vo mo`nost da odgovorina zgolemenata pobaruva~ka na stoki i uslugi, toarezultira vo zgolemuvawe na uvozot i pojava na in-flacija. Druga mo`na posledica e generiraweto nalikvidnost za atak vrz fiksniot devizen kurs.

Zgolemuvawe na realnite kamatni stapkiVakvoto zgolemuvawe negativno vlijae na pozajmu-

va~ite i na nivnata sposobnost za navremeno otpla-}awe na dolgovite, {to moè da rezultira vo zgole-muvawe na delot na lo{i zaemi i namaluvawe na do-verbata vo bankarskiot sistem.

Razlika vo kamatnite stapki me|u aktivnitei pasivnite operacii na bankiteVisokite nivoa na ovoj pokazatel svedo~at za pos-

toewe na nerazvien finansiski sistem i visoka pre-mija za rizik.

Fluktuacii na monetarniot multiplikatorOvoj indikator ja razgleduva promenata vo fluk-

Spored me|uvremenskiot pristap, deficitot vo tekovnata smetkavo zemjite vo razvoj e povrzan so uvozot na investicioni stoki(oprema, ma{ini). Vo podocne`nata faza, se pretpostavuva dekaovie stoki }e ja podobrat konkurentnata sposobnost na zemjata,porastot na BDP, izvozot i prilivot na devizi, pri toaolesnuvaj}i gi otplatite po nadvore{niot dolg, koj bilneophoden za inicijalno kupuvawe na tie stoki


tuaciite na rezervite na komercijalnite banki iodnosot me|u koli~estvoto na pari vo optek nadvorod bankite i depozitite.

Odnos me|u depozitite na nerezidentitei vkupniot obem na depozitiOvoj pokazatel ja zasega likvidnosta vo bankarski-

ot sistem. Koga }e se pojavi signal za kriza vo zemjiso sli~ni makroekonomski pokazateli, postoi mo`-nost za odliv na depozitite na nerezidentite i napadvrz fiksniot devizen kurs.

Obem na depoziti privle~eni na me|ubankarskiot pazar na pari vo odnos navkupniot obem na depozitiOvoj pokazatel go pretstavuva stepenot na zavis-

nost na bankite od me|ubankarskiot pazar, kakokratkoro~en izvor na sredstva, i e biten vo slu~aj nanamaluvawe na likvidnosta na bankarskiot sistem.

Obem na zadolìtelni rezervi denominirani vo stranska valutaNamaluvaweto na vrednosta na ovoj pokazatel

ukaùva na zgolemuvawe na pobaruva~kata za strans-ka valuta.

Odnos me|u aktivata i pasivata na komercijalnite banki denominirani vo stranska valuta

Zna~itelnoto zgolemuvawe na obvrskite vo odnosna sredstvata ukaùva na moèn pritisok na rez-ervite na centralnata banka.

Neusoglasenost vo ro~nata struktura nasredstvata i obvrskite na komercijalnite banki, denominirani vo rezervna valutaAko obvrskite na komercijalnite banki se so pok-

ratok rok vo odnos na sredstvata, moè da se o~ekuvakratkoro~no zgolemuvawe na pobaruva~kata zastranska valuta za pokrivawe na obvrskite.

Za celite na vospostavuvawe na sistemot za ranopredupreduvawe, potrebno e vnimatelno da bidatanalizirani pogore spomenatite indikatori. Spo-red pristapot na signali, se selektiraat opredeleniindikatori i se sledi nivnoto odnesuvawe, pri {tose zema nivnata sredna vrednost i standardnata devi-jacija. Vo slu~aj koga tekovnoto otstapuvawe na pos-lednata dobiena vrednost od srednata e pogolemo odstandardnata devijacija pomnoèna so vrednosta napragot - threshold(naj~esto 2.5), se dobiva signal dekapostoi neramnoteà. Vakvoto odnesuvawe bara de-talno ispituvawe na pri~inite za nastanatata ne-ramnoteà i nejzinoto vlijanie vrz ekonomijata.

Ova e samo eden skromen obid da se napravi kratkoviduvawe na osnovnite principi i pristapite za vos-postavuvawe na sistem za rano predupreduvawe pripredviduvawe na krizite, {to moè da pobudi inte-res za ponatamo{no detalno prou~uvawe i analizana indikatorite za makedonskata ekonomija.

Referenci:

Edison H., "Do Indicators of Financial Crises Work? AnEvaluation of an Early Warning System", International FinanceDiscussion Papers, No 675, Board of Governors of the FederalReserve System, July 2000.

Kamin S., Babson O., "The Contribution of Domestic andExternal Factors to Latin American Devaluation Crises: An Earlywarning System Approach", International Finance DiscussionPapers, No.645, Board of Governors of the Federal Reserve System,September 1999.

Kaminsky G., Lizondo S., Reinhart C. "Leading Indicators ofCurrency Crises", IMF Staff Papers, Vol. 45, No1, March 1998.

Kaminsky G., Reinhart C., "The Twin Crises: The Causes ofBanking and Balance-of-Payments Problems", The AmericanEconomic Review, Vol. 89, No3, (June 1999).

Kaminsky G., "Currency and Banking Crises: The EarlyWarnings of Distress", International Finance Discussion Papers, No.629, October 1998.

Nenovsky N., Hristov K., Petrov B., "Two approaches to FixedExchange Rate Crises", April 1999.

Ulogata na Evropska investiciona bankaEvropskata investiciona banka e osnovana so Rim-

skata spogodba vo 1958 godina. Nejzinoto sedi{te senao|a vo Luksemburg. Zemji-~lenki na Evropskatainvesticiona banka se zemjite-~lenki na Evropskataunija.

EIB e osnovana kako avtonomno telo pri Evrop-skata unija, so osnovna zada~a da vr{i finansirawena investiciite, sledej}i ja evropskata integracijapreku promovirawe na politikite na EU.

EIB kako investiciona banka ima svoj praven su-verenitet i finansiska samostojnost vo ramkite nasistemot na evropskata zaednica. Misijata na EIB eda gi sledi celite na EU preku obezbeduvawe na dol-goro~no finansirawe za specifi~ni kapitalni pro-ekti vo zemjite ~lenki, kako i zemjite nadvor od

Unijata. So toa pridonesuva zajaknewe na Evropskata unija,

osobeno od aspekt na eko-nomska integracija i po-silna socijalna i ekonom-ska kohezija.

Aktivnostite na EIB vo regionotna Jugoisto~na EvropaEIB ve}e nekol-

ku godini e prisut-na so svojata aktiv-nost vo zemjite odregionot na Jugo-isto~na Evropa,

progresivno zgolemuvaj}i go svoeto dolgoro~no in-vestirawe vo poslednite nekolku godini. Za da ja is-takne svojata obvrska za u~estvo vo povoenata rekon-strukcija na Balkanot, EIB ima{e aktivna uloga vofazata na podgotovka na investicionite programi zarekonstrukcija, se razbira vo bliska sorabotka soEvropskata komisija i so drugite multilateralnifinansiski institucii. Listata na potencijalni in-frastrukturni proekti, koi bea publikuvani vo Stu-dijata za bazi~ni infrastrukturni proekti vo Jugo-isto~na Evropa sodrì okolu 85 proekti so vkupnavrednost od 4 milijardi evra.

Dokolku se napravi presek na infrastrukturniteproekti finansirani od EIB vo izminative desetgodini, }e se vidi deka najgolem del od niv se odnesu-vaat na rekonstrukcija i rehabilitacija na pati{ta,èleznici i elektri~ni mreì, koi bile o{tetenivo izminatiot period. Aktivnostite na EIB seko-ga{ bile naso~eni pove}e kon obnovuvawe na postoj-nata mreà, otkolku kon izgradba na celosno novainfrastruktura. Vakvite proekti, spored EIB, jazgolemuvaat bezbednosta na mreìte i se od direkt-na korist za naselenieto od celiot region, istovre-meno pridonesuvaj}i za odr`liv ekonomski rast.

Svojata aktivna uloga vo zemjite od regionot na Ju-goisto~na Evropa, EIB ja prodolùva preku u~estvovo osnovaweto na "Paktot za stabilnost# za Jugois-to~na Evropa vo juni 1999 godina. Na EIB £ be{e do-delena vode~kata uloga vo ko-ordiniraweto na os-novnite infrastrukturni investicioni programi voregionot. Kako odgovor na toa, EIB ja osnova t.n.Balkanska namenska sila (Balkan Task Force), telo ~i-ja zada~a e da gi evaluira investicionite potrebi i

1 1 8 / 1 1 9

Vo izvr{uvaweto na svoite aktivnosti, Evropskata investicionabanka se vodi od principot deka bazi~nata infrastruktura eklu~na komponenta za razvoj na regionot. Zemjite od regionot,vklu~uvaj}i ja i Republika Makedonija, spored Bankata, se celosnosvesni za toa i kompletno se obvrzuvaat da sorabotuvaat some|unarodnite finansiski institucii

ODNOSITE NA REPUBLIKAMAKEDONIJA SO EVROPSKATAINVESTICIONA BANKA

Radica Koceva epomo{nik na

rakovoditelot naSektorot za me|unarodni

finansii priMinisterstvoto za

finansii. Diplomiralana Ekonomskiot fakultetvo Skopje vo 1998 godina.

Od maj 1999 godina sevrabotuva vo

Ministerstvoto zafinansii, kako

samostoen sovetnik voSektorot za me|unarodni

finansii. Po ednagodina, raboti kako

Rakovoditel naoddelenie, a od januari2002 kako pomo{nik narakovoditel na sektor.U~estvuvala na pove}e

seminari i obuki odoblasta na

me|unarodnite finansiii odnosi so

me|unarodniteinstitucii.

Odli~no go vladeeangliskiot jazik.

RadicaKOCEVA



da gi identifikuva prioritetnite proekti vo Alba-nija, Bosna i Hercegovina, Hrvatska, SR Jugoslavija,Republika Makedonija, kako i vo Bugarija i Romani-ja. Po izvr{enoto grupirawe, del od proektite vle-goa vo grupata na t.n. "Brzi proekti#, koi spored vre-menskiot raspored treba{e da otpo~nat so realiza-cija do mart 2001 godina. Za 14 proekti od grupata na"Brzi proekti#, EIB e nazna~ena za vode~ka agenci-ja. Me|u ovie 14 proekti se nao|aat i proektite"Obikolka na Skopje# i "Rekonstrukcija na avtopat-nata delnica E-75#, koi se realiziraat vo RepublikaMakedonija i kade {to glaven investitor e EIB.

Vo ponovo vreme, pokraj investiraweto vo infra-struktura, EIB zna~itelno go zgolemuva svoeto in-vestirawe i vo sektorot na mali i sredni pretprija-tija, preku t.n "globalni zaemi# koi{to se realizi-raat vo partnerstvo so lokalnite delovni banki idrugi strani.

Sorabotkata na EIB so Republika Makedonija Evropska investiciona banka bila aktivna vo ovoj

region, vklu~uvaj}i ja i Republika Makedonija po~-nuvaj}i od docnite 70-ti godini, pa s¢ do raspa|awetona porane{na Jugoslavija, investiraj}i blizu 600milioni evra, glavno vo infrastrukturni proekti.

Republika Makedonija po nejzinoto osamostojuva-we zapo~na da ja intenzivira sorabotkata so site me-|unarodnite finansiski institucii. Aktivnata so-rabotka pome|u Evropska investiciona banka i Re-publika Makedonija zapo~na vo 1998 godina, kogaEIB prvpat £ dodeli zaemi na Vladata na RepublikaMakedonija kako suveren pozajmuva~. Ova usledi popotpi{uvaweto na Protokolot 3 za finansiska sora-botka pome|u Republika Makedonija i Evropskata in-vesticiona banka na 1 januari 1998 godina. So Proto-kolot, EIB £ dodeli na Republika Makedonija zaemivo iznos od 150 milioni evra, za koristewe soglasnoso pravilata, uslovite i procedurite predvideni vonejziniot statut. Vo Protokolot se naglasuva dekazaemite }e bidat iskoristeni za proekti vo oblastana infrastruktura, so toa {to kako prioritetni sesmetaat proektite od patnata infrastruktura.

Bankata u~estvuva vo finansiraweto na proektitedo 50% od nivnata celokupna vrednost.

Proekti finansirani od EIBvo Republika Makedonija Proekt za pati{ta IRealizacijata na Protokolot 3 za finansiska so-

rabotka pome|u Republika Makedonija i Evropskatainvesticiona banka zapo~na so potpi{uvaweto naDogovorot za zaem od 70 milioni evra za finansira-we na Proektot za pati{ta I, sklu~en na 23 juli 1998

godina. Zaemoprima~ e Republika Makedonija, a ka-ko promotor na proektite i kraen korisnik na zae-mot e Fondot za magistralni i regionalni pati{ta.

Zaemot e namenet za izgradba na avtopatnite del-nici:

l Stobi-Demir Kapija E-75 so dolìna 31,2 km(delnica od Koridorot X);

l Skopje-Tetovo E-65, so dolìna od 35,7 km (del-nica od Koridorot III );

Izgradbata na delnicata e zapo~nata vo 1998 godinai se predviduva da zavr{i sredinata na 2002 godina.

Realizacijata na ovoj proekt e od golemo zna~ewe,pred s¢ za razvojot na patnata infrastruktura po dol-ìnata evropskite transportni koridori VIII i X.

Proekt za pati{ta IINa 20 juli 1999 godina na Republika Makedonija,

Odborot na Evropskata investiciona banka £ goodobri prodolèniot zaem vo iznos od 60 milionievra, kako del od 150 milioni evra predvideni soProtokolot 3 za finansiska sorabotka. Sredstvataod ovoj zaem }e se koristat za finansirawe na sled-nite proekti od patnata infrastruktura:

l Obikolka na Skopje vo dolìna od 23 km;l Rekonstrukcija na delnici od avtopatot E-75 na

delot Demir Kapija -Gevgelija.Proektot e namenet za podobruvawe na soobra}aj-

nata cirkulacija okolu Skopje na glavniot pat is-tok-zapad E-75, kako i pristapot kon patot istok-za-pad E-65. I dvete delnici pretstavuvaat zna~ajnito~ki od trans-evropskite transportni koridoriVIII i X, i imaat ogromno zna~ewe za razvojot na ce-lokupnata ekonomija vo Republika Makedonija. Mo-derniziraweto na glavnite transportni mreì, }e

Aktivnata sorabotka pome|u Evropska investiciona banka iRepublika Makedonija zapo~na vo 1998 godina, koga EIB prvpat

i' dodeli zaemi na Vladata na Republika Makedonija kakosuveren pozajmuva~

RomanijaEUR 2290,5m

AlbanijaEUR 132m

Bosna i HercegovinaEUR 160m

HrvatskaEUR 146m

BugarijaEUR 919m

MakedonijaEUR 150mVkupno: EUR 3797,5m

Aktivnostite na EIB vo Jugoisto~na Evropa do Noemvri 2001 godina

1 2 0 / 1 2 1

M A K E D O N I J A I E V R O P S K A T A I N V E S T I C I O N A B A N K A

go olesni me|unarodniot transport i }e ja zajakne tr-govijata.

Proektot se o~ekuva da zapo~ne so realizacija vo2002 godina, koga }e bide zatvorena vkupnata finan-siska konstrukcija na proektot i }e bidat alociranidopolnitelnite sredstva potrebni za realizirawena Proektot.

Zaem za globalno finansiraweVo juni 2001 godina, EIB £ odobri na Republika

Makedonija sredstva vo iznos od 20 milioni evra ka-ko Zaem za globalno finansirawe na mali i srednipretprijatija. So ova celosno se iscrpija sredstvataod finansiskiot Protokol 3 vo iznos od 150 milio-ni evra koi bea alocirani vo 1998 godina.

Prviot EIB zaem za privatniot sektor vo Repub-lika Makedonija, pretstavuva diverzificirawe naoperaciite na EIB vo nasoka na involvirawe nadrugi sektori vo Republika Makedonija, osven trans-portniot sektor kade {to EIB glavno investira{epreku dvata prethodni proekti vo vkupen iznos od130 milioni evra.

Sredstvata od zaemot }e se koristat za finansira-we na mali i sredni pretprijatija i infrastrukturniproekti predloèni od op{tinite. Operacionaliza-cijata na zaemot najprvo }e zapo~ne preku Stopanskabanka AD Skopje i Komercijalna banka AD Skopje, avo ponatamo{nata realizacija }e bidat vklu~eni idrugi delovni banki od Republika Makedonija.

So implementacijata na ovaa kreditna linija tre-ba da se obezbedi priliv na nov kapital i pogolemimo`nosti za kreditirawe na stopanskite subjekti ipotrebata od finansiski sredstva za malite javniinfrastrukturni proekti predloèni od op{tini-te. Ova i ponatamu ja istaknuva obvrskata na EIB dago poddrùva finansiraweto na investicioni pro-ekti, preku lokalni bankarski partneri, vo produk-tivnite sektori na ekonomijata vo Republika Make-donija, pomagaj}i go pri toa dolgoro~niot razvoj nazemjata.

Ramkovna spogodba za sorabotka pome|u EIB i Republika Makedonija Ponatamo{nata sorabotka so EIB }e se odviva vo

ramkite na Ramkovnata spogodba, koja{to Republika

Makedonija ja potpi{a so EIB vo 2000 godina. Voramkite na potpi{anata Spogodba se otvoraat mo`-nosti za realizacija na proekti koi{to se od zaed-ni~ki interes za Republika Makedonija i EIB i vodrugi oblasti pokraj osnovnata infrastruktura.Ovaa Spogodba ovozmoùva pointenzivna sorabotkai popovolno finansirawe na proekti koi se od vi-talno zna~ewe za Republika Makedonija. Isti takvispogodbi imaat potpi{ano i drugi zemji vo tranzi-cija koi pretendiraat za ~lenstvo vo Unijata.

Dosega{nata sorabotka, koja{to Republika Make-donija ja ima so Evropska investiciona banka be{emo{ne plodna plodna i uspe{na. Iskreno se nadeva-me deka vakvata sorabotka }e prodolì i vo idnina ideka na{ite odnosi }e se prodlabo~at i }e prodol-àt vo drugi oblasti koi }e bidat obostran prediz-vik i za dvete strani.

G. Piter Bandila, koj vo ramkite na Oddelot zaMediteran i Balkan, vo EIB, e odgovoren za odnosi-te so Republika Makedonija, za Republika Makedo-nija go kaè slednoto:

"Implementacijata na EIB proektite dosega sepokaà kako opravdana i zadovoluva~ka i vo soglas-nost so razbirawata koi bea prezemeni od strana naRepublika Makedonija i EIB, i pokraj te{kiteokolnosti koi postoeja vo 2001 godina. EIB veruvadeka 2002 godina }e bide godina od ogromno zna~eweza postignuvawe zna~aen razvoj okolu patnata in-frastruktura vo Republika Makedonija, osobeno akose ima predvid po~etokot na rabotite okolu real-izacija na Proktot "Obikolka okolu Skopje#. Vo2002 godina EIB }e nastojuva da ja diverzificirasvojata pomo{ preku obezbeduvawe na zadovoluva~kodolgoro~no finansirawe vo novi sektori kako {to enavodnuvaweto, tretmanot na otpadni vodi, energe-tikata, zdravstvoto i obrazovanieto. Ulogata naEIB, kako finansiska institucija na Evropskataunija, e da £ pomogne na Republika Makedonija vorazvivaweto na dobri i odr`livi investicioniproekti, koi }e odgovaraat na doma{nite i region-alnite potrebi, a istovremeno se vo soglasnost socelite na razvojnite politiki na Evropskata unija#.

EIB zaradi celokupnata aktivnost {to dosega jaima na Balkanot i po{iroko vo regionot na Cen-tralna i Isto~na Evropa, e ubedena deka nejzinatapoddr{ka za investirawe vo infrastruktura i dru-gite sektori, vo bliska sorabotka so Evropskata ko-misija i drugite me|unarodni finansiski institu-cii, }e ima zna~aen pridones za mirot i stabilnostavo celiot region.

Ponatamo{nata sorabotka so EIB }e se odviva vo ramkite naRamkovnata spogodba, koja {to Republika Makedonija ja potpi{aso EIB vo 2000 godina. Vo ramkite na potpi{anata Spogodba seotvoraat mo`nosti za realizacija na proekti koi {to se odzaedni~ki interes za Republika Makedonija i EIB i vo drugioblasti, pokraj osnovnata infrastruktura


Buxetot pretstavuva godi{en plan na prihodi irashodi potrebni za finansirawe na funkci-ite na dràvata. Toj e politi~ki najzna~aen

dokument bidej}i pretstavuva osnovno sredstvo zasproveduvawe na Vladinata politika, a istovremenonegovoto izvr{uvawe e ogledalo za stepenot na dos-tignuvawata na celite i prioritetite na Vladata voodredeni oblasti - dràvni prioriteti za taa buxet-ska godina, kako i odraz na fiskalnata i monetarna-ta politika na sreden rok.

Dràvnoto ureduvawe, razvienosta na stopanstvo-to, ulogata na dràvata vo stopanskiot i politi~ki-ot ̀ ivot i na~inot na finansirawe na dràvnite iz-datoci gi odreduvaat izvorite na buxetskite priho-di na nivnata golemina i namena. Vo sovremenite ka-pitalisti~ki sistemi, buxetot se pove}e stanuvasredstvo so koe dràvata intervenira vo stopan-stvoto, gi naso~uva negovite tekovi i ja odrù-va potrebnata ramnoteà vo proizvodstvoto,raspredelbata i razmenata.

Buxetskite prihodi so koi se zafa}a delod nacionalniot dohod sozdaden vo edna dr-àva gi so~inuvaat dano~nite prihodi, ne-dano~nite prihodi i finansiraweto popat na koristewe na del od dohodotna druga dràva preku zaemi,donacii i podaroci. So ko-ristewe na buxetskiteprihodi preku izvr{uva-we na buxetskite rasho-di (tekovni i kapital-ni) se obezbeduvaat

op{topolezni dobra i uslugi za potrebite na sitegra|ani: obezbeduvawe na javen red i mir, bezbednost,obrazovanie, zdravstvena i socijalna za{tita i sl.

So zgolemuvawe na buxetskite prihodi nad nivotona buxetskite rashodi se sozdava buxetski suficit,so {to dràvata ja namaluva kupovnata mo} vo perio-dot na prosperitet, a vo periodot na namalena kupov-na mo} preku buxetski deficit se nastojuva da seobezbedi razvoj. Spored ova buxetot pretstavuva zna-~aen makroekonomski instrument .

Ottuka proizleguva deka vo zavisnost od toa kolkusredstva se slevaat vo dràvnata kasa, }e bidat imo`nostite za finansirawe na soodvetnite potrebina dràvata. Sepak, postoi eden mnogu zna~aen ele-ment koj ja zgolemuva efikasnosta vo koristeweto nadelot od nacionalniot dohod koj se opfa}a od drà-

vata, a se odnesuva na podobruvawe na sistemot naupravuvawe so javnite rashodi preku ostva-

ruvawe na {to pogolem broj celi.Niz buxetski reformi za postignuva-we na poefikasen buxetski sistem po-minuvaat site zemji na OECD. Tie bu-

xetski reformi se odnesuvaat na sled-nive oblasti:

BUXETSKI CELI [to treba da obezbedi Buxetot

na edna zemja :l makroekonomska kontrola - kon-trola koja se odnesuva na odrùva-

Mnogu zapadno-evropski zemji ja sogledaa potrebata za razvivawena buxet koj }e pretstavuva sredstvo za upravuvawe so javnite

prihodi, {to zna~i }e ovozmoì uspe{no makroekonomsko plani-rawe i sproveduvawe na makroekonomskata politika. So ova sè

pove}e se stava akcent na upravuvaweto, odnosno kako da sepostigne {to poefikasno upravuvawe so javnite prihodi

Nata{a Mihailova erakovoditel naoddelenie za planirawena buxet vo Sektorot zabuxet i fondovi voMinisterstvoto zafinansii. Diplomiralana Ekonomskiot fakultetvo Skopje vo 1999 godinana nasoka Finansisko -smetkovodstvenmenaxment. U~estvuvalana pove}e seminari odoblasta na buxetskotorabotewe i buxetskitereformi. Aktivno gozboruva angliskiot jazik.

Nata{aMIHAILOVA


PREGLED NA BUXETSKITEREFORMI VO ZEMJITE NA OECD -MO@NOST ZA OSOVREMENUVAWENA BUXETSKIOT PROCESNA REPUBLIKA MAKEDONIJA

1 2 2 / 1 2 3

B U X E T S K I R E F O R M I V O Z E M J I T E N A O E C D

we na javnite rashodi vo soglasnost so fiskal-nata politika, koja e del od makroekonomskatapolitika utvrdena na sreden rok ;

l alokativna efikasnost - podobruvawe na aloka-cijata na dràvnite prihodi, po pat na nivno na-so~uvawe kon ostvaruvawe na planiranite celi;i

l tehni~ka efikasnost - efikasnost fokusiranana krajniot rezultat - proizvodite ili uslugitekoi gi dobivaat gra|anite, odnosno postignata-ta produktivnost.

So ogled na gorenavedenoto, mnogu zapadno-evrop-ski zemji ja sogledaa potrebata za razvivawe na buxetkoj }e pretstavuva sredstvo za upravuvawe so javniteprihodi, {to zna~i }e ovozmoì uspe{no makroeko-nomsko planirawe i sproveduvawe na makroekonom-skata politika. So ova se stava se pove}e akcent naupravuvaweto, odnosno kako da se postigne {to poe-fikasno upravuvawe so javnite prihodi i da se ovoz-moì ministrite i rakovoditelite na poodelniteministerstva, programskite menaxeri i site lica nakoi im se dovereni dràvnite sredstva da ja sogleda-

at i prifatat buxetskata odgovornost {to podrazbi-ra odgovornost za postignatite rezultati. Po~etnoskalilo vo postignuvawe na ovaa cel e promena na na-~inot na buxetirawe odnosno odtrgnuvawe od proce-sot na tradicionalno buxetirawe.

[to opfa}a tradicionalnoto buxetirawe?l Buxetirawe koe pokriva vremenski horizont od

edna godina i e fokusirano pred se na buxetski-te rashodi, otkolku na sogleduvawe na rezulta-tite koi se ostvareni so tie rashodi;

l Kontrolata na tro{ocite pretstavuva obvrskana Ministerstvoto za finansii;

l Buxetskite institucii vo tro{eweto na buxet-skite sredstva cvrsto mora da se pridrùvaat dodetalnite buxetski opredelbi; i

l êsti barawa od strana na buxetskite institu-cii za odobruvawe na dopolnitelni buxetskisredstva.

ZNAÊWE NA REALNIOT BUXETZa da pretstavuva uspe{no makroekonomsko oru-

die, buxetot mora da bide realen, {to zna~i negovobazirawe na realni ekonomski procenki za buxet-skite prihodi i rashodi. Ako ova ne e slu~aj, buxetotpretstavuva pro-forma, odnosno buxet koj e baziranna serija na kratkoro~ni prognozi za gotovinskiteprilivi i zatoa toa ima limitirana upotreba.

FISKALNA KONSOLIDACIJA Fiskalnata konsolidacija e osnovna cel na zapad-

no-evropskite zemji. Potrebata za fiskalna konsol-idacija ovozmoùva da se podobri funkcionirawetona javniot sektor, po pat na ostvaruvawe na celite sopomalku sredstva. Za ovaa cel neophodno e da se opre-delat fiskalnite limiti, da se sproveduva kontrolana tro{ocite i opredeluvawe na odgovornosta na:

l ministrite koi se zadolèni za poodelnite mi-nisterstva kako i ulogata na Ministerstvoto zafinansii

l odgovornost na site menaxeri vo ministerstva-ta, a ne samo na buxetskiot i smetkovodniot ka-dar vo ministerstvata

BUXETSKA TRANSPARENTNOSTFiskalnoto usoglasuvawe i opredeluvaweto na li-

mitite vo fiskalnata sfera vodat kon pogolematransparentnost {to zna~i potreba od objavuvawe nazna~ajni podatoci za rezultatite postignati nafiskalen plan i odgovorite na pra{awata zna~ajniza :

l Vladata, od aspekt na sproveduvaweto na nejzi-nata politika

l Javnosta, vo pogled na nivnite barawa za zgole-menata odgovornost koja ja ima Vladata i nejzi-nite organi

Zgolemeno zna~ewe vo zemjite na OECD se dava vopogled na podobruvaweto na izvestuvaweto po oddel-ni programski aktivnosti koi gi prevzemaat koris-nici na buxetski sredstva koi se odnesuvaat na tro-{ocite, postignatite rezultati, dobienite efektikoi bi trebalo da bidat sodràni vo godi{niot iz-ve{taj i vo buxetskiot dokument.

Zakonot za fiskalna transparentnost na MMF op-fa}a golem del od ovie pra{awa. Dokolku se izzemeStatistikata na Vladinite finansii na MMF, pos-toi nedostatok na me|unarodni standardi vo oblastana fiskalnoto izvestuvawe {to vlijae na negovataadekvatnost, a istovremeno i na komparirawe nafiskalnite rezultati i pozicii vo nekoi zemji. Vopoodelni zemji (Avstralija, Nov Zeland, VelikaBritanija, SAD ) postoi zgolemen interes za upotre-

Za da pretstavuva uspe{no makroekonomsko orudie, buxetot morada bide realen, {to zna~i negovo bazirawe na realni ekonomskiprocenki za buxetskite prihodi i rashodi. Ako ova ne e slu~aj,buxetot pretstavuva pro-forma, odnosno buxet koj e baziran naserija na kratkoro~ni prognozi za gotovinskite prilivi i zatoatoa ima limitirana upotreba


ba na iscrpno smetkovodstveno prikaùvawe navkupnite fiskalni efekti ili pak za izvestuvawepo oddelni ministerstva ([vedska, Finska, Holan-dija). Golem del od ostanatite zemji imaat tradicio-nalno glomazno buxetirawe, {to podrazbira obemnibuxetski dokumenti koi moàt da gi sodràt zaednofiskalnite informacii i informaciite za izvr{u-vaweto, a naj~esto da imaat mnogu mala upotrebnavrednost.

POGOLEMA SEOPFATNOST NA BUXETOT Pridviùvaweto kon pogolema seopfatnost na bu-

xetot opfa}a:l integrirawe na tekovnoto so kapitalnoto buxe-

tirawe, so izbegnuvawe na nekonzistetni odlu-ki (na pr: obezbeduvawe na kapitalni sredstvaza izgradba na nova bolnica bez da se obezbedattekovni sredstva za obezbeduvawe na potrebni-ot kadar);

l vklu~uvawe na penziskiot fond i socijalnataza{tita;

l ispituvawe na opravdanosta na site dano~ni os-loboduvawa vo soglasnost so tro{kovnite pred-lozi.

Ova podrazbira mnogu poureden buxetski proceskade site potrebi za finansiski sredstva se razgle-dani vo odreden vremenski period i vo ramkite naoddelni buxetski ograni~uvawa koi se opredeleni sofiskalnata politika. Buxetskite ograni~uvawaonevozmoùvaat predlagawe na dopolnitelni tro-{oci vo tekot na godinata, so isklu~ok koga postojatsoodvetni buxetski za{tedi.

SREDNORO^NO BUXETSKO PLANIRAWESrednoro~noto buxetsko planirawe podrazbira

donesuvawe na buxetot za edna godina, no baziran nasrednoro~na ekonomska prognoza. Ova zna~i deka po-~etna to~ka vo izgotvuvaweto na buxetot }e bidattro{ocite predvideni za postojnite politiki koipotoa se kompariraat so prihodite koi }e se ostva-rat za taa buxetska godina i srednoro~nata fiskalnaramka.

Srednoro~niot pristap }e gi potencira idnitetro{oci za novite programski aktivnosti i }e jasogleda mo`nosta tie da bidat odobreni na sredno-ro~na baza.

Buxetskoto planirawe za tekovnata buxetska godi-na e del od srednoro~noto buxetsko planirawe i ka-ko takvo e povrzano so srednoro~nite fiskalni celii podrazbira planirawe kako so tekovniot buxet dase participira vo ostvaruvaweto na srednoro~niteceli . Toa moè da bide napraveno od strana na min-

istrite ~ii ministerstva gi realiziraat oddelniteprogramski aktivnosti, {to zna~i i pogolema sigur-nost na poodelnite ministerstva vo procesot na pla-nirawe.

POGOLEMA BUXETSKA FLEKSIBILNOST Pogolemata buxetska fleksibilnost podrazbira

davawe na mo`nost za pogolema avtonomija na pood-elnite buxetski korisnici vo donesuvaweto na odlu-ki kako }e gi tro{at svoite buxetski sredstva, a toa}e bide ovozmoèno so:

l namaluvawe na detalnata raspredelba na buxet-skite sredstva i so toa pogolema fleksibilnostvo nivnata realokacijata vo tekot na godinata ;

l (vo nekoi zemji) ministrite moàt da gi prene-sat neiskoristenite buxetski sredstva vo nared-nata godina, no so prethoden dogovor i soglas-nost so Ministerstvoto za finansii, {to serazlikuva od principot na tradicionalniot bu-xet {to podrazbira{e tro{ewe na site preos-tanati buxetski sredstva na krajot na godina.

No, sekako fleksibilnosta nosi za vozvrat i od-redeni barawa:

l menaxerite moraat da upravuvaat bez dodatnisredstva od buxetot;

l zgolemenite tro{ewa nad nivoto koe e odobre-no moè da donese ostri sankcii;

l menaxerite se mnogu poodgovorni za nivnata ra-bota. Tie moraat da izvestuvaat za postignatiterezultati i da ja prifatat nadvore{nata kon-trola {to zna~i kontrolata ex antese zamenuvaso kontrola ex post.

ODNOS POME\U PROCESOT NA IZVR[UVAWE I BUXETIRAWETOZemjite na OECD ukaùvaat na potrebata od mno-

gu bliska vrska pome|u buxetot i negovoto izvr{uva-we so cel:

l da se podobri alokacijata na resursite (aloka-tivna efikasnost) i

l da se podobri tehni~kata efikasnost

Pridviùvaweto kon pogolema seopfatnost na buxetot opfa}a:integrirawe na tekovnoto so kapitalnoto buxetirawe, so

izbegnuvawe na nekonzistetni odluki (pr: obezbeduvawe nakapitalni sredstva za izgradba na nova bolnica bez da se

obezbedat tekovni sredstva za obezbeduvawe na potrebniotkadar), vklu~uvawe na penziskiot fond i socijalnata za{tita,

kako i ispituvawe na opravdanosta na site dano~niosloboduvawa vo soglasnost so tro{kovnite predlozi

1 2 4 / 1 2 5

B U X E T S K I R E F O R M I V O Z E M J I T E N A O E C D

Dosega praksata pokaàla deka ne postoi direktnavrska pome|u odobruvaweto na buxetski sredstva inivnoto pravilno koristewe. Vo potkrepa na ova odifaktot {to re~isi nikoga{ slaboto izvr{uvawe naprogramite i aktivnostite za koi bile dodeleni bu-xetski sredstva ne rezultiralo so nivno ukinuvawe.Ottuka proizleguva deka informaciite za izvr{u-vaweto pove}e sluàt da informiraat otkolku dabidat eden vid kontrola i korektiv na buxetskiotproces .

Ova ra|a potreba za vospostavuvawe na vistinskikriteriumi za merewe na postignatite rezultati ze-maj}i vo predvid deka sekoga{ site aspekti na pro-gramot ne moàt kvantitavno da se izmerat. Za ost-varuvawe na ovaa cel se ra|a potreba od razvivawe nastrategiski ili korporativen proces na planiraweso koj }e se odredat primarnite celi vo ramkite nasekoj buxetski korisnik .

INSTITUCIONALNI PROMENI Promenite koi dosega gi spomenavme imaat nekoi

zna~ajni vlijanija na instituciite od oblasta na jav-niot sektor.

Prvo, se menuva ulogata i stilot na funkcionira-we na centralnata buxetska institucija - Minister-stvoto za finansii , a toa zna~i:

l pogolema transparentnost vo negovite opera-cii;

l pogolem dijalog i pregovori so buxetskite ko-risnici;

l otstranuvawe na golem del od ex antekontrolata; l pogolem akcent na monitoringot i ex postkon-

trolata;l odrùvawe na centralniot buxetski informa-

tiven sistem;l fokusirawe na buxetskoto izvr{uvawe.Vo nekoi zemji, Ministerstvoto za finansii ima

najgolema odgovornost za upravuvaweto so celokup-nite javni reformi.

Vtoro, vo nekoi zemji se menuva ulogata na legis-lativata vo buxetskiot proces koja bara:

l pregled na vkupnata fiskalna politika ( makro-ekonomskata ramka na buxetot i srednoro~naprognoza koja gi sodrì sogleduvawata za buxet-skite agregati- prihodite, rashodite i buxetskaramnoteà ([vedska, Nov Zeland);

l opredeluvawe na ramka za tro{ocite; l pregled na postignatite rezultati na poodelni-

te buxetski korisnici vo soglasnost so dodele-nite sredstva (najgolem del od zapadno-evrop-skite zemji)

Treto, vo nekoi zemji doa|a do promena vo nacio-nalnite revizorski institucii vo pogled na

l promena na ex antekontrolata vo ex postl fokusirawe na izvr{uvaweto

Site zapadnoevropski - zemji ne gi imaat imple-mentirano site predloèni promeni, no celokupni-ot proces na buxetirawe odrazuva zna~aen ~ekor nap-red vo oddeluvaweto od tradicionalnoto buxetira-we preku fokusirawe na :

l makroekonomskata ramkal srednoro~no buxetsko planirawel zgolemena fiskalna transparentnostl potreba od sogleduvawe na postignatite rezul-

tati kako i voveduvawe na buxetska kontrola Sogleduvawata na naporite koi gi pravat zemjite

na OECD vo pogled na modernizacija na buxetskiotproces pretstavuva{e motiv za Republika Makedo-nija da izvr{i soodvetna nivna implementacija priizgotvuvaweto na buxetot za 2001 godina, osobeno naplanot na voveduvaweto na programskoto buxetira-we.

Procesot na buxetirawe vo 2002 godina pretstavu-va{e zna~aen is~ekor nanapred so opfa}awe na naj-golem del od pogore prezentiranite buxetskite re-formi. Vo 2002 godina prodolùvame so programsko-to buxetirawe no i so zna~ajni ~ekori na planot nafiskalnata konsolidacija, buxetskata transparent-nost i pogolema seopfatnost na buxetot. Se u{te nipretstoi zna~aen i predizvikuva~ki del koj doprvatreba da go napravime na planot na odnosot pome|uprocesot na izvr{uvaweto i buxetirawe so vospos-tavuvawe na vistinski indikatori za postignatiterezultati vo site oblasti koi se finansiraat so iz-vr{uvaweto na javnite rashodi, {to pretstavuva isu{tina na programskoto buxetirawe.

Procesot na buxetirawe vo 2002 godina pretstavuva{e zna~aenis~ekor nanapred so opfa}awe na najgolem del od pogoreprezentiranite buxetskite reformi. Vo 2002 godinaprodolùvame so programskoto buxetirawe no i so zna~ajni~ekori na planot na fiskalnata konsolidacija, buxetskatatransparentnost i pogolema seopfatnost na buxetot


INDIKATORI ZA TRANZICIJATANA ZAKONODAVSTVOTO

Indikatorite za tranzicijata na zakonodavstvoto ja izrazuvaatsubjektivnata ocenka na ispitanicite opfateni vo Anketata na pravnite

indikatori, kako i mislewata na pravnicite na Evropskata banka za obnova iravoj koi imaat iskustvo so trgovskite i finansiskite transakcii vo regionot

Evropskata banka za obnova i razvoj(EBOR), vo 2001 godina kako sedmaposledovatelna godina, sprovede An-

keta za pravnite indikatori (API) za me-rewe na napredokot vo reformata na zako-nodavstvoto vo centralna i isto~na Evropa,Balti~kite dràvi i Zaednicata na neza-visni dràvi, spored naodite na lokalnitepravnici i nau~nici. Kancelarijata na Ge-neralniot sovet na EBOR sozdade merila zaprocenka na stepenot do koj klu~nite trgov-ski i finansiski zakoni gi dostignaa me|u-narodno prifatlivite standardi (opfatot)i stepenot do koj ovie zakoni se implemen-tirani i sprovedeni (efektivnost). Anke-tata, isto taka, moè da se upotrebi za ana-liza na ulogata na reformata na zakonodav-stvoto za pottiknuvawe na investiciite iporastot vo regionot.

Rezultatite od ovogodi{niot API gopokaùvaat misleweto na pravnicite i dru-gite eksperti koi se zapoznaeni so situaci-jata vo regionot za sostojbata na reformitevo zakonodavstvoto vo 2001 godina.1 Oviemislewa ne sekoga{ direktno soodvetstvu-vaat so pi{anite zakonski regulativi iliregulativite koi postojat vo razli~nite ju-risdikcii. Vo Tabelata 2.1.1 e dadena ocen-ka na trgovskite zakoni, vklu~uvaj}i gi za-konite za zalog, ste~aj i zakonot za trgovs-ki dru{tva. Tabela 2.1.2 dava ocenka na za-konite za bankarstvo i pazari na kapital.

Rezultatite na API pretstaveni vo ta-belite gi ocenuvaat mislewata za reformi-te vo zakonodavstvoto vo smisla na opfatotna reformite vo zakonodavstvoto i nivnata

efektivnost.2 Kaj trgovskoto pravo, opfa-tot (extensiveness) e merka za vlijanieto nazakonite za zalog, ste~aj i trgovski dru{t-va na jurisdikcijata vrz trgovskite tran-sakcii.3 Za finansiskite pazari, opfatotvr{i procenka na toa dali zakonskite pra-vila od oblasta na bankarstvoto i pazarotna kapital im se pribliùvaat na minimumme|unarodnite standardi, kako {to se Glav-nite principi na bankarskata supervizijana Bazelskiot komitet ili Celite i prin-cipite na regulativata za hartii od vred-nost razvieni od strana na Me|unarodnataorganizacija na komisiite za hartii odvrednost (IOSCO). Efektivnosta (effective-ness) na pravnite reformi go meri stepenotdo koj trgovskite i finansiskite zakoni sejasni, dostapni i soodvetno sprovedeni, ka-ko od administrativna strana, taka i odpravna.

Rezultatite od opfatnosta mora da setolkuvaat vo povrzanost so rezultatite odefektivnosta za da se dobie pocelosna sli-ka za toa kako napreduva reformata na zako-nodavstvoto vo sekoja jurisdikcija. Zemjitekoi pokaùvaat visoki rezultati za opfa-tot so niska efektivnost pokaùvaat dekasoodvetnite zakonski pravila moè da bi-dat vo golema mera vo soglasnost so me|una-rodnite standardi, no lo{ata implementa-cija moè da spre~ila soodvetna upotrebana zakonskite pravila.

Pravnite indikatori ja odrazuvaat sub-jektivnata ocenka na ispitanicite opfate-ni vo Anketata kako i mislewata na pravni-cite na EBOR koi imaat iskustvo so trgov-

skite i finansiskite transakcii vo regio-not. Za nekolku zemji ispitanicite naAPI obezbedija {irok opfat na procenki.Vo ovie slu~ai ili onamu kade ima{e zna-~itelni jazovi pome|u indikatorite za op-fat i efektivnost, vnatre{nite soznanijana EBOR za pravniot sistem na taa zemjabea iskoristeni za da se izvr{i celosnaocenka na razli~nite mislewa. API netreba da se smeta za edinstven instrumentza merewe na reformata na pravniot sis-tem. Namerata mu e da gi zameni drugiteformi na podatoci. Spored toa, dodeka cel-ta na API i analizata koja proizleze od ne-go e da sozdade vpe~atok za toa {to lokalni-te pravnici mislat za kvalitetot na zako-nite i kolku dobro ovie zakoni funkcioni-raat vo praktika, treba da se bide vo izves-na mera vnimatelen pri tolkuvaweto na re-zultatite.4

Rezultati od Anketata za pravnite indikatori 2001Ova e prva godina koga ima{e zgolemuva-

we vo rezultatite od efektivnosta za pove-}eto zemji koi bea predmet na Anketata. Re-zultatite od efektivnosta se podobrija kaj20 zemji vo oblasta na trgovskoto pravo i za16 kaj finansiskite pazari. Ponatamu, re-zultatite od efektivnosta ostanaa na kon-stantno nivo (odnosno vo ramkite na pomal-ku od 1 poen razlika) za dve zemji kaj trgov-skoto pravo i ~etiri zemji kaj finansiski-te pazari.

Eden zabeleìtelen isklu~ok e Polska,koja zabeleà pad kaj rezultatite od efek-

1 Anketata im be{e na raspolagawe na anketiranite na angliski i ruski jazik.2 Rezultatite za trgovskoto pravo i finansiskite pazari se vkupni indikatori koi ne gi odvojuvaat posebnite oblasti koi bea cel na Anketata po predmet (na pr., rezultatite od trgovskoto pravo ne se

ponatamu podeleni po zalog, trgovski dru{tva, ste~aj, itn.). Po dlaboka analiza na rezultatite i podatocite po sektori od API se prezentirani vo publikacijata na EBOR Pravo vo tranzicija, izdadenaod Kancelarijata na Generalniot Sovet na EBOR.

3 Pra{awata na API okolu obezbedenite transakcii se fokusiraat na sposobnosta na stranite da vklu~uvaat dogovori za nevladetelski zalog na podvièn imot, da gi za{titat nivnite zalozi prekuevidentirawe vo centraliziran register za dogovoren zalog i hipoteka i efektivno da gi sproveduvaat nivnite zalozi. Pra{awata na API okolu Zakonot za trgovski dru{tva se fokusiraat na sposob-

nosta na stranite da formiraat akcionersko dru{tvo i akcionerite efikasno da gi sproveduvaat nivnite prava vo odnos na upravuvaweto i akcionerite koi poseduvaat mnozinstvo akcii, i odgovornostana direktorite i upravata na kompaniite. Pra{awata na API okolu ste~ajot se fokusiraat vrz sposobnosta na doveritelite da ja sledat procedurata za nesolventnost i da primenat proceduri za reor-

ganizacija i likvidacija vo slu~aj na nesolventnost na pretprijatieto.4 EBOR vloùva napori sekoja godina da dobie kolku {to e mo`no poopfaten odgovor za sekoja zemja. Vo odredeni okolnosti, politi~kata situacija vo zemjata ili nedostatok na iskusni lica so potreb-ni kvalifikacii sozdade poniska stapka na odgovor. Zemji so pomalku od ~etiri odgovori na API 2001 bea Ermenija, Belorusija, Bosna i Hercegovina, R. Makedonija, Moldavija, Slovenija, Taxikistan,

Turkmenistan i Uzbekistan. Rezultatite od ovie zemji treba da se tolkuvaat so osobeno vnimanie. Dobieni se nedovolni podatoci za Kirgistan.

1 2 6 / 1 2 7

T R A N Z I C I J A N A Z A K O N O D A V S T V O T O

tivnosta, kako za finansiskite pazari, ta-ka i za trgovskite zakoni. Ova namaluvawenastana i pokraj reviziite na Zakonikot zatrgovskite kompanii i izmenite na Zako-not za hartii od vrednost za da se usoglasiso standardite na EU. Sepak, Polska ne do-bi poniski rezultati za opfat, ozna~uvaj}ideka ispitanicite bea svesni za izmenitevo zakonite i nivnite zna~itelni implika-cii. Padot vo efektivnosta moè, sporedtoa, da go odrazi misleweto deka ovie pro-meni bea ili nejasni, kontradiktorni ilineusoglaseni. Ova e evidentno, na primer,preku mnogu niskite rezultati za efektiv-nosta na Zakonot za trgovski dru{tva vo2001 godina vo Polska.5 Isto taka, ispita-nicite moàt da pokaàt izvesna skepti~-nost vo vrska so toa dali site promeni vozakonskata regulativa koi se baraat sporedEU moàt da bidat efikasno sprovedeni.

Nasproti ova, rezultatite za opfat voRusija se namalija, dodeka nejzinite rezul-tati za efektivnost se podobrija, pred s¢,vo oblasta na trgovskoto pravo. Dodeka is-pitanicite navedoa deka postojat problemivo postojnata pravna ramka, misleweto zatoa kako Rusija gi implementira{e ili is-koristi postojnite zakoni se podobri.Svetskata banka go oceni podobruvaweto naindikatorite za Rusija vo juli 2001, tvrdej-}i deka e postignat napredok vo odnos na re-formata na pravniot sistem i sudstvoto,vklu~uvaj}i potransparentni proceduri zanazna~uvawe na sudii i reforma na ruskitegra|anski i krivi~ni zakoni. Ruskite arbi-tra`ni sudovi izdadoa cirkular vo januari2001, koj sodrè{e Anketa na praktikata naarbitra`nite sudovi vo spravuvawe so spo-rovite koi se odnesuvaat na za{tita nastranskite investitori. Ova e primer zanaporite za obezbeduvawe na pogolema si-gurnost za stranskite investitori vo odnosna ruskiot pravosuden sistem.

Iako efektivnosta se zgolemi i kaj ko-mercijalniot i kaj finansiskiot praven

sektor, za okolu edna ~etvrtina do edna tre-tina od zemjite koi bea predmet na Anketa-ta, rezultatite na opfatot se namalija (po-nekoga{ zaedno so zgolemuvaweto na efek-tivnosta). Od druga strana, ova ~esto patirezultira{e vo namaluvawe na vkupniot re-zultat, {to najverojatno go odrazuva nega-tivnoto mislewe za fakti~kata sodrìnana postojnite zakoni. Alternativno, ova na-maluvawe moè da go odrazi faktot dekapravnicite podobro gi razbiraat fakti~-kite zakoni. Ovie mislewa moàt da bidatrezultat na po~estata upotreba i primenana trgovskite i finansiskite zakoni soprodolùvaweto na razvoj na ekonomiite.

Slova~ka pokaà zna~itelen i stabilenrazvoj vo site pravni sektori opfateni soAPI, pokaùvaj}i postepeni, no o~iglednipromeni vo sekoj sektor. Belorusija pokaàpodobruvawe na pravnite indikatori kakoza trgovijata, taka i za finansiskite paza-ri vo 2001 godina. Kaj trgovskoto pravo, zgo-lemuvaweto e vo soglasnost so mislewetona ispitanicite za promenite vo zakonska-ta regulativa vo odnos na zakonite za trgov-ski dru{tva, zalog i ste~aj. Podobruvawetona rezultatite za finansiskite pazari us-ledi po serijata na odluki doneseni od stra-na na Narodnata banka na Belorusija vo2001 godina koi se odnesuvaa na pra{awata,kako na primer, za garantniot fond za {te-da~i, za deviznite bankarski transferi isl. Sepak, ako se zeme predvid ograni~eniotodyiv na API 2001 za Belorusija, ovie re-zultati treba pretpazlivo da se tolkuvaat.

Ova e prva godina vo koja EBOR ja vklu~iSojuzna Republika Jugoslavija vo rezulta-tite na API. Pokaùvaj}i pro-zapadnaorientiranost, kako i relativno napredentrgovski sistem, spored standardite zatranzicijata, u{te pred raspadot na SFRJ,trgovskite i finansiskite rezultati na SRJugoslavija za 2001 godina se nao|aat vo ram-kite na prosekot za zemjite vo tranzicija,iako malku poniski otkolku kaj pove}etobalkanski sosedi. Od krajot na 2000 godina,novite vladi na SR Jugoslavija, Srbija iCrna Gora £ dadoa klu~en prioritet na re-formata na pravniot sistem. Rezultatitena API gi odrazuvaat neodamne{nite na-pori za razvoj na moderni trgovski i fi-nansiski zakonski regulativi i podobruva-we na pravosudniot sistem. Sepak, rezulta-tite i na trgovskiot i na finansiskiot sek-

tor na SR Jugoslavija se okarakteriziraniso zna~itelni jazovi me|u opfatot i efek-tivnosta, {to ja odrazuva potrebata za po-dolgoro~na pravna institucionalna izgrad-ba.

Pravnite promeni koi imaat vlijanievrz celokupnata efektivnost na sudskiot ipravosudniot sistem se pomalku ~esti, i tieimaat podirektno vlijanie vrz mislewetovo vrska so efektivnosta na reformite vopravniot sistem. Ovaa godina mnogu zemjidonesoa legislativa ili vladini odluki,~ija cel e reforma na nivnite pravosudni iadministrativni praktiki. Albanija, Ka-zahstan i Uzbekistan usvoija planovi, zakoni odluka, respektivno, koi se dizajnirani socel da go pottiknat i unapredat pravosud-niot sistem. Nekolku zemji sprovedoa re-forma na zakonite koi imaat vlijanie namisleweto na pravnicite na zemjite koi sepredmet na Anketata vo odnos na efikas-nosta na posebnite reformi vo pravniotsistem. Isto taka, kako {to be{e zabeleà-no vo Izve{tajot za tranzicija 2000 godina,nekolku zemji prodolùvaat da gi unapredu-vaat regulatornite strukturi vo sektorotna finansiski uslugi so sozdavawe na kon-solidirani regulatori. Ovie reformi mo-àt, isto taka, da dovedat do podobreno mis-lewe za efikasnosta na finansiskiot regu-latoren sistem vo ovie zemji.

Rezultati od API vo vrska sotrgovskoto pravoRezultatite vo vrska so ste~ajot (bank-

ruptcy scores), kako za opfatot, taka i za ef-ektivnosta, ostanuvaat poniski od rezulta-tite za zakonot za zalog ili trgovski dru{-tva, koi se najvisoki vo sferata na trgov-skoto pravo. Verojatno najinteresna prome-na koja se zabeleùva e deka 15 od 25 zemji,koi se predmet na Anketata imaat poniskirezultati za opfatot na zakonite za zalog,dodeka rezultatite za efektivnosta na za-konite za zalog se podobri za pove}eto zem-ji. Ova moè da se objasni so faktot dekaregistrite za zalog stapija na sila vo ne-kolku zemji vo poslednata godina, pottiknu-vaj}i gi mislewata za pogolemata efektiv-nost, dodeka pogolemata primena na zakoni-te za zalog gi otkri nedostatocite vo opfa-tot na samite zakoni.

Dodeka Polska zabeleà pad vo vkupniterezultati za efikasnosta, ê{ka pretrpe

5 Rezultatot za efektivnosta za 2001 na Polska be{e 34,7 vo sporedba so 44,6 vo 2000.

Rezultatite na Anketatata za pravniteindikatori gi izrazuvaat mislewataza reformite vo zakonodavstvoto vosmisla na opfatot na reformite vozakonodavstvoto (extensiveness) inivnata efektivnost (effectiveness)

pad vo efikasnosta na nejzinite rezultativo trgovskoto pravo. Ovoj rezultat gi odra-zuva mislewata za trgovskoto pravo, kako iop{tata efikasnost na pravosudniot sis-tem i pravnite procesi. EU postojano jakritikuva{e ê{ka za nejziniot neuspeh dago reformira nejziniot pravosuden sistem,a i Guvernerot na ê{kata narodna bankajavno prizna deka ova e eden od klu~nite ne-dostatoci na tranzicioniot proces na ê{-ka. Toa moè da se nadovrze so poniskiotrezultat na efektivnosta koj ê{ka go pos-tigna za trgovskoto pravo i poniskite re-

zultati za celokupnata efikasnost na nej-zinite trgovski pravni sistemi.

Zakon za trgovski dru{tvaOvaa godina Zakonot za trgovski dru{t-

va, be{e sektor koj pretrpe najgolemi pro-meni vo ramkite na po{irokata oblast natrgovskoto pravo. Mnogu zemji gi izmenijaili zamenija postojnite zakoni za trgovskidru{tva, kako i gra|anskite i trgovskitezakoni. Nekoi promeni, kako na primer,zgolemuvaweto na minimalniot akcioners-ki kapital i podetalnite proceduri vo od-

nos na dostavuvaweto na informacii za tr-govskite dru{tva, ja odrazuvaat harmoniza-cijata so barawata na EU. Drugite promenigo odrazuvaat pogolemiot akcent vrz za{ti-tata na malcinskite akcioneri, {to moèda bidat rezultat od zgolemen broj parni~-ni postapki od strana na malcinskite ak-cioneri i zgolemenite aktivnosti za pri-pojuvawe i prezemawe. Vo tekot na posled-nite dve godini, isto taka, ima{e bitnipromeni vo pravniot sistem koi bea donese-ni od strana na stranskite malcinski ak-cioneri vo zemjite, kako ê{ka i Rusija.


Ima zna~itelno namaluvawe vo rezulta-tite za trgovskoto pravo vo Rusija ovaa god-ina. Rezultatite za opfatot na zakonot zatrgovski dru{tva drasti~no se namalija.Ova moè delumno da se dolì na neuspehotna vladata temelno da go revidira nejziniotZakon za akcionerski dru{tva.7 Federalna-ta komisija na Rusija za pazarot na hartii

od vrednost, sepak, sorabotuva so EBOR socel da razvie seopfaten Zakonik za upravu-vawe so kompaniite, ~ij prv nacrt be{eprezentiran za diskusija i konsultacii nakrajot na septemvri 2001.

Zgolemuvaweto na rezultatite na trgov-skite zakoni na ê{ka verojatno gi odrazuvanovite izmeni na ê{kiot komercijalen za-

konik, koj stapi na sila vo januari 2001. Iz-menite gi zajaknaa pravilata za barawata zazadolìtelni ponudi i izvestuvawe, kogaakcionerite dostignuvaat izvesen prag.Licata koi dobivaat kontrola na 40, 66 i 75

Tabela 2.1.1Indikatori za tranzicijata na zakonodavstvoto: trgovsko pravo

2001 2000Zemja Vkupno Opfat Efektivnost Vkupno Opfat Efektivnost

(extensiveness) (effectiveness) (extensiveness) (effectiveness)Albanija 2+ 2+ 2 2+ 3+ 2-Ermenija 2+ 3- 2 3 4- 2Azerbejxan 2+ 3 2 3- 3 2Belorusija 3 3 3 1+ 1 2+Bosna i Hercegovina 2- 1+ 2 2+ 3 1Bugarija 4- 4 4- 4- 4 4-Hrvatska 4- 4- 4- 4- 4 3+ê{ka 3 3 3 3+ 3 3+Estonija 4- 3+ 4 4- 4- 3+SR Jugoslavija 3+ 3+ 3 na na naMakedonija 4- 3+ 4- 3 3+ 2+Gruzija 3 3 3 2 3 2Ungarija 4- 4- 4- 4- 4 4-Kazahstan 4 4 4 4- 4 4-Kirgistan na na na 3 3+ 3Latvija 4- 4- 4 4- 4 4-Litvanija 4- 4- 4- 4- 4 3+Moldavija 4- 3+ 4- 3 3 2Polska 3+ 4- 3 4- 4- 4Romanija 4 4 4 4- 3+ 4-Rusija 3+ 3 4- 3+ 4- 3Slova~ka 3+ 3+ 3+ 3 3 3Slovenija 4- 4- 4 4- 4 4-Taxikistan 2 2 2 2- 2 2-Turkmenistan 2+ 2 3 na na naUkraina 3 3+ 3 3 3+ 2Uzbekistan 3 3 3 3- 3 2+

Izvor: EBRD

7 Izmenite na Zakonot za akcionerski dru{tva bea usvoeni na sredi-nata na godinata, no tie ne stapuvaat na sila do 1 januari, 2002. Tie se

razvodeneta verzija na onie koi bea prvi~no predloèni.

1 2 8 / 1 2 9


procenti od pravata za glas vo kompanija sokoja javno se trguva }e se bara da sepridrùvaat kon odredbite za zadolìtelnaponuda. Dopolnitelnata za{tita na malcin-skite akcioneri vo revidiraniot ê{kitrgovski zakonik bara pozna~ajnite ak-

tivnosti na kompaniite (kako na primer,pripojuvawa i prestruktuirawe) da bidatodobreni na godi{noto sobranie na akcio-neri, i pravata na prvenstvo da im se dadatna akcionerite za da moàt da u~estvuvaatvo koja bilo nova emisija na akcii. Ponata-

mu, od delovniot subjekt (ili subjekti koideluvaat zaedno) sega se bara da dadat izve{-taj za kakva bilo nova integracija ili ras-polagawe so akcii koi pretstavuvaat pome|u5 procenti i 95 procenti od prvata na glas vo~e{ka kompanija so koja javno se trguva.

SISTEM NA KLASIFIKACIJA NA INDIKATORITE NA TRANZICIJATA VO ZAKONODAVSTVOTO:TRGOVSKO PRAVO

Opfat1 Se smeta deka zakonskite odredbi koi se odnesuvaat na zakoni-

te za hipoteka, ste~aj i za trgovski dru{tva se so mnogu ogra-ni~en opfat. Se ~ini deka zakonite nametnuvaat zna~itelniograni~uvawa na sozdavaweto, registracijata i sproveduvawe-to na obezbeduvaweto na podvièn imot, i moàt da nametnatzna~itelni taksi za verifikacija na zalogot. Zakonite za tr-govski dru{tva ne osiguruvaat soodvetno upravuvawe so kom-paniite ili za{tita na pravata na akcionerite. Se smeta dekazakonite za ste~aj ne moàt da obezbedat sigurnost ili jas-nost vo odnos na definicijata na nesolventen dol`nik, obe-mot na procedurite za reorganizacija ili prioritetite za is-plata na doveritelite po likvidacijata. Zakonite vo ovie os-novni oblasti ne se izmeneti so cel da se dobliàt do onie odporazvienite zemji ili, pak, onie zakoni koi se izmeneti sesmeta deka sodràt dvosmislenost i neusoglasenosti.

2 Zakonskite pravila koi se odnesuvaat na zakonite za zalog,ste~aj i za trgovski dru{tva imaat ograni~en opfat i se pred-met na sprotivstaveni tolkuvawa. Moèbi zakonskite odred-bi se izmeneti, no se ~ini deka novite zakoni ne se dobliù-vaat do onie od porazvienite zemji. Osobeno, registracijata isproveduvaweto na obezbeduvaweto na podvièn imot ne eadekvatno re{eno, {to vodi kon neizvesnost. Zakonite za za-log moè da nametnat zna~itelni taksi za verifikacija na za-lozite. Zakonite za trgovski dru{tva mo`no e da ne obezbedatadekvatno upravuvawe so kompaniite ili za{tita na pravatana akcionerite. Se ~ini deka zakonite sodràt neusoglase-nosti ili dvosmislenosti koi se odnesuvaat, me|u drugoto, naobemot na procedurite za reorganizacija i/ili prioritetitena obezbedenite doveriteli pri ste~aj.

3 Neodamna (t.e. vo poslednite pet godini) e donesena nova iliizmeneta legislativa vo najmalku dva od tri komercijalnipravni sektori {to bea cel na ispituvaweto. Sepak, bi bilopozitivno za zakonodavstvoto da bide ponatamu podobreno irazjasneto. Se ~ini deka zakonskite pravila dozvoluvaat za-log, koj ne e vo vladenie za pogolemiot del od dvi`niot imot.Sepak, mehanizmite za registracija na u~estvoto za obezbedu-vaweto se s¢ u{te vo elementarna forma i se ~ini deka nastranite ne im obezbeduvaat soodvetna za{tita. Postoi obemza sproveduvawe na zalogot bez sudska pomo{. Se ~ini dekaZakonot za trgovski dru{tva sodrì ograni~eni odredbi zaupravuvawe so kompaniite i za za{tita na pravata na akcio-nerite. Zakonodavstvoto za ste~aj sodrì odredbi kako zareorganizacija, taka i za likvidacija, no }e im dade prednostna pobaruvawata na drugite doveriteli nad onie na obezbede-nite doveriteli pri likvidacijata.

4 Vo najmalku dva od tri sektori na trgovskoto pravo koi bea

cel na Anketata postoi seopfatna legislativa. Se ~ini dekaZakonot za zalog im ovozmoùva na stranite da zemat zalozikoi ne se vo vladenie na najrazli~en dvièn imot i sodrìmehanizmi za sproveduvawe na zalozite bez pomo{ od sudot.Sepak, pravnata infrastruktura ne e celosno razviena i nevklu~uva centralizirani ili seopfatni mehanizmi za regis-trirawe na zalog. Zakonot za trgovski dru{tva sodrì odred-bi za upravuvawe na kompaniite i za{tita na pravata na ak-cionerite. Se ~ini deka zada~ite na direktorot i na slu`be-nicite se jasno definirani. Se ~ini deka Zakonot za ste~ajvklu~uva detalni odredbi za reorganizacija i likvidacija.Likvidatorite poseduvaat najrazli~ni ovlastuvawa za re{a-vawe na imotot i rabotite na ste~ajniot dol`nik.

4+ Vo site tri sektori na trgovskoto pravo koi bea cel na ispi-tuvaweto postoi seopfatna legislativa. Se smeta deka zakon-skite pravila im se pribliùvaat na onie od porazvienitezemji. Se ~ini deka ovie pravni sistemi imaat uniformen (od-nosno centraliziran) sistem za registracija za prezemawe isproveduvawe na u~estvoto vo obezbeduvaweto kaj podvi`niotimot i isto taka obezbeduvaat adekvatno upravuvawe nakompaniite i za{tita na pravata na akcionerite. Osobeno,pravata na malcinskite akcioneri se ~ini deka se za{titenivo slu~aj na kupuvawe od strana na treti strani na pomalku odsite akcii na kompanija koja se nao|a vo {iroka sopstvenost.Se ~ini deka Zakonot za ste~aj obezbeduva na seopfaten na~inkako reorganizacija, taka i likvidacija. Se ~ini deka likvi-datorite poseduvaat najrazli~ni ovlastuvawa i zada~i za re-{avawe na imotot i rabotite na ste~ajniot dol`nik, vklu~u-vaj}i {iroki ovlastuvawa za ispituvawe na transakciitepred ste~ajot izvr{eni od strana na dol`nikot. Postojat spe-cijalizirani sudovi za ste~ajni postapki. Od likvidatoritese bara da poseduvaat odredeni minimalni kvalifikacii.

Efektivnost1 Trgovskite zakonski odredbi, obi~no, se nejasni i ponekoga{

kontradiktorni. Administrativnata i pravnata poddr{ka nazakonot se smeta deka e elementarna. Tro{ocite za transakci-ite, kako na primer, sozdavawe na zalog na podvièn imot sezabraneti, taka {to zakonot stanuva neefikasen. Se ~ini de-ka ne postojat zna~ajni proceduri so cel komercijalnite zako-ni da stanat operativni i sprovedlivi. Se ~ini deka postojati zna~itelni destimulativni pojavi za da baraat doveriteli-te zapo~nuvawe na ste~ajna postapka vo odnos na nesolventni-te dol`nici.

2 Pravilata na trgovskoto pravo se generalno nejasni i poneko-ga{ kontradiktorni. Postojat nekolku, ako voop{to postojat,zna~ajni proceduri so cel trgovskite zakoni da stanat opera-tivni i sprovedlivi.

3 Dodeka trgovskite zakonodavni pravila se razumno jasni, ad-ministrativnata ili sudskata poddr{ka na zakonot se ~inideka ~esto pati e neadekvatna i neusoglasena, sozdavaj}i ste-


Ungarija, isto taka, gi revidira{e nejzi-nite za{titni merki za malcinskite akcio-neri kako odgovor na kontroverznite tran-sakcii vo vrska so dve od nejzinite najgole-mi kompanii od hemiskata industrija, Bor-sodChemi Tisza Chemical Works Rt. Vo 2001 go-dina, sovetot na Budimpe{tanskata berzagi usvoi izmenite na nejzinite regulativi iungarskata vlada gi usvoi amandmanite namaterijata koja gi regulira prezemawata socel da se zgolemi za{titata na malcinskiteakcioneri. Spored ovie promeni, od akcio-nerite so udel do 50% vo javnata kompanijase bara da podnesuvaat izve{taj do Dràv-noto telo za supervizija na finansiskiteinstitucii vo rok od dva dena od zgolemu-vaweto ili namaluvaweto na nivniot udelza 5% ili pove}e. Akcionerite treba da da-dat sli~ni "izjavi# koga nivnite udeli nad-minuvaat 75% i 90% od pragot za sopstve-nost. Pri dostignuvawe na 33 procentno ni-vo na sopstvenost, akcionerite treba da da-dat javna ponuda za site izdadeni akcii. Ovapretstavuva promena vo odnos na prethodno-to barawe deka akcionerite koi imaat kon-trola mora da dadat ponuda za samo 50 pro-centi od izdadenite akcii. Ungarskite do-polnuvawa, isto taka, ja pro{iruvaat defi-nicijata za indirektna sopstvenost za davklu~at situacii kade formalnite i/ilineformalnite dogovori na akcionerite re-zultiraat vo zaedni~ko dejstvuvawe na stra-nite i obezbeduvaat postrogi kazni za pre-kr{uvawe na pravilata na prezemawe.

Rezultatite za opfat i efektivnost naLitvanija vo vrska so Zakonot za trgovskidru{tva se zgolemija ovaa godina. Litvani-ja donese nov Zakon za trgovski dru{tva vojuli 2000 godina, koj stapi na sila na po~e-tokot na godinata. Minimalniot avtorizi-ran/odobren kapital za javna kompanija ezgolemen od 100.000 litvanski liti (okolu

25.000 amerikanski dolari) na 150.000 lit-vanski lit (okolu 37.500 amerikanski dola-ri). Spored noviot zakon se bara kvalifi-kuvano mnozinstvo od dve tretini od akcio-nerskite glasovi na Godi{noto sobranie socel da se donesat zna~ajni odluki povrzaniso aktivnostite na kompanijata i obezbedu-va podobra transparentnost i otkrivawe napodatocite za sobranieto na akcioneri.

Latvija usvoi nov Zakon za trgovija ovaagodina, no datumot na negovoto stapuvawena sila e duri vo januari 2002 godina. Bezogled na ova odloùvawe, rezultatite za op-fatot na Latvija za Zakonot za trgovskidru{tva zna~itelno se zgolemija. Celta nanoviot zakon (i negovite sostavni delovi) eda gi zamenat razli~nite zakoni vklu~uvaj-}i delovi od prethodniot Zakon za akcio-nerski dru{tva. Za razlika od litvanskiotzakon, latviskite kompanii }e imaat dve go-dini da gi izmenat nivnite podzakonski ak-ti i da se preregistriraat kaj vladata (ilida se soo~at so likvidacija). Noviot zakongo namaluva brojot na dozvoleni vidovi ko-mercijalni subjekti na pet, pri {to najdo-minantni }e bidat dru{tvata so ograni~enaodgovornost i akcionerskite dru{tva. Sitelatviski akcionerski dru{tva sega }e mo-raat da izbiraat supervizorski odbori. Dru-gite promeni se povrzani so objavuvawetona evidencijata na kompanijata, proceduri-te za popolnuvawe i izvestuvawe i procedu-rite za korporativno donesuvawe na odluki.

Zakon za ste~ajRezultatite vo pogled na ste~ajot ostanu-

vaat najniski, kako vo pogled na opfatot,taka i vo pogled na efektivnosta vo delotokolu trgovskiot zakon na API. Rezultati-te za efektivnosta se prili~no niski, {toposo~uva deka postoi vpe~atok deka postap-kite za nesolventnost traat premnogu dolgoi ne se efikasni. Pokraj toa, se ~ini deka

ispitanicite se nesigurni vo pogled na ov-lastuvawata i kvalifikaciite na ste~ajni-te upravnici i likvidatorite. Reformatana golemite nesolventni pretprijatija, ko-ja se sprovede vo 2000 godina, ne dovede doo~ekuvanoto podobruvawe na efektivnostana ste~ajnata postapka vo zemjite so koi so-rabotuva EBOR. Dva zabeleìtelni isklu-~oci, vo ovoj pogled, se Republika Makedo-nija i Slova~ka. Republika Makedonija goizmeni nejziniot Zakon za ste~aj vo juli2000 godina, taka {to ne e jasno dali ispi-tanicite ja zele predvid ovaa promena kogago zavr{ile API minatata godina. Rezul-tatite vo pogled na efektivnosta na zakon-skata materija za ste~ajot vo Republika Ma-kedonija se zgolemija ovaa godina, {to mo-è da se pripi{e na implementacijata naizmenite od minatata godina.

Rezultatite vo pogled na opfatot i efek-tivnosta zna~itelno se zgolemija i vo Slo-va~ka. Toa moèbi gi reflektira{e neo-damne{nite zakonodavni aktivnosti koistapija na sila vo avgust 2000 godina i vofevruari 2001 godina. Ovie dopolnuvawabea naso~eni kon podobruvawe na efektiv-nosta na ste~ajnite postapki. Neodamne{-nite promeni propi{uvaat deka ste~ajnatamasa moè da se prodade bez javna aukcija ida se ovlastat ste~ajnite doveriteli daodobrat nazna~uvawe na ste~aen upravnik.Glavata IV od Bugarskiot trgovski zakonkoj gi regulira postapkite za nesolvent-nost, be{e izmeneta vo oktomvri 2000 godi-na. Izmenite imaat za cel da gi zabrzaatste~ajnite postapki i da go usoglasat pro-cesot so trite fazi od procesot na pregle-duvawe od strana na pravosudstvoto, opfa-ten vo vo bugarskiot Zakonik za gra|anskapostapka.

Izmenite vklu~uvaat unapreden procesna podgotovka na listite na pobaruvawa,vremenski ograni~uvawa za doveritelite za

pen na neizvesnost (na primer, zna~itelna diskrecija pri ad-ministracijata na zakonite i nekolku aùrirani registri zazalozite).

4 Se smeta deka trgovskite zakoni se razumno jasni i adminis-trativnata i pravnata poddr{ka od zakonot e razumno adek-vatna. Za likvidacijata na nesolventnite kompanii, registra-cijata na akciite so koi javno se trguva ili registracijata nazalogot moè da postojat specijalizirani sudovi, administra-tivni organi ili nezavisni agencii.

4+ Se smeta deka trgovskite zakoni se jasni i razbirlivi. Se ~i-ni deka trgovskite zakoni se dobro poddràni administrativ-no i pravno, osobeno vo odnos na efikasnoto funkcionirawena sudovite, likvidacionite postapki, registracijata na ak-

cii i urednata i navremena registracija na u~estvoto vo obez-beduvaweto.

Celokupen rezultatCelokupniot rezultat e prosekot od rezultatite dadeni za dvata

indikatora, so zaokruùvawe onamu kade prosekot ne se sovpa-|a so postojnata kategorija. "+# po brojkata se koristi da giozna~i zemjite koi {totuku do{le do najvisokoto nivo vo ed-na kategorija i im nedostasuvaat u{te nekolku poeni za da jadostignat slednata kategorija. "-# ozna~uva zemji koi se nadnoto na edna kategorija kade e potrebno zna~itelno podobru-vawe za da spa|a taa oblast vo sredniot rang od kategorijata.

1 3 0 / 1 3 1


inicirawe na pobaruvawata, i izmenetavremenska ramka za poni{tuvawe na poba-ruvawata. Ovie promeni pretstavuvaatobid za reagirawe po kritikata i od stranana bugarskite banki i od drugi subjekti vovrska so odloùvawata na postapkite za ne-solventnost koi gi popre~ija bankite da do-bijat nadomest. Rezultatite na Bugarija vopogled na ste~ajot bea poniski vo 2001 godi-na i moàt da gi reflektiraat sfa}awatana problemite so predvremeni napori zaimplementirawe na ovie novi proceduri.

I pokraj naporite za pojasnuvawe i tol-kuvawe na postojnite zakoni za ste~aj prekuvladinite direktivi, rezultatite na Rusijavo pogled na opfatnosta i efektivnosta zaste~ajot zna~itelno se namalija. Od sredi-nata na 2000 godina, Federalnata slu`ba zanesolventnost i Centralnata banka na Ru-sija izdadoa golem broj direktivi i regula-tivi za objasnuvawe na postojnite pravila ipostapki za ste~aj. Za àl, se ~ini deka is-pitanicite na API ne smetaa deka ovie na-pori se efektivni. Isto taka, verojatno edeka celata ovaa regulativna aktivnost ja

zgolemi nesigurnosta me|u sproveduva~itena ste~ajnata postapka.

Zakon za zalogI pokraj toa {to postoe{e mnogu mala

zakonodavna aktivnost okolu zakonite zazalog niz celiot region vo tekot na izmina-tava godina, rezultatite vo pogled na op-fatnosta na zalogot generalno se namalija,a rezultatite vo pogled na efektivnosta sezgolemija. Namaluvaweto na rezultatite zaopfatnosta moèbi ja reflektiraat zgole-menata primena i sfa}aweto na novata leg-islativa za zalog vo posloènite transak-cii, koi otkrivaat nedostatoci vo novitezakoni. Sprotivno na toa, podobrenite re-zultati za efektivnosta moèbi ja reflek-tiraat implementacijata na novi postapkiza efektivna registracija na zalogot nadvièn imot. Rezultatite na Moldavija vopogled na Zakonot za zalog zna~itelno sezgolemija za 2001 godina. Toa moèbi gireflektira zgolemenite o~ekuvawa na

pravnicite po stapuvaweto vo sila na no-viot Zakon za zalog vo juli 2001 godina. Vo2001 godina, Romanija i Albanija se vklu~i-ja vo maliot, no raste~ki broj na zemji koisozdadoa centraliziran i unificiran Re-gistar za zalozi vo nevladenie na dviènimot.

Albanija usvoi nov Zakon za obezbeduva-we na naplatite vo oktomvri 1999 godina,vo koj se bara registrirawe na naplatite voelektronski registar. Me|utoa, registarotne gi zapo~na aktivnostite s¢ do fevruari2001 godina. Stranite koi prethodno vr{eaobezbedeni transakcii pred zapo~nuvawetona registarot imaa 90 dena da gi registri-raat vo noviot registar. Kako rezultat natoa, rezultatite na Albanija vo pogled naefektivnosta zna~itelno se zgolemija ovaagodina.

Romanija postigna visoki rezultati oko-lu opfatnosta i efektivnosta na Zakonotza zalog za 2001 godina. Kon krajot na 2000godina, vo Romanija zapo~na da raboti nova-ta Elektronska arhiva na obezbedeni tran-sakcii. Arhivata implementira odredbi odZakonot za zakonski tretman na u~estvo voobezbeduvaweto na li~niot imot od 1999 go-dina, koj ovozmoùva da se izvr{at naplatiza {iroka niza na imoti, duri ako ne sevladenie. Arhivata obezbeduva centralizi-ran mehanizam za objavuvawe na postoewetona takvi zalozi (prethodno postoeja nekol-ku registri za naplatite vo pogled na dvi`-niot imot). Registriraweto moè da se iz-vr{uva na lokacii vo cela Romanija so min-imalni tro{oci.

Azerbejxan isto taka ostvari visoki re-zultati vo pogled na opfatnosta za Zakonotza zalog i go podobri rezultatot vo pogledna efektivnosta. Toa najverojatno gi ref-lektira efektite od noviot Krivi~en zako-nik koj stapi na sila na 1 septemvri 2000 go-dina. Noviot Krivi~en zakonik vklu~uvaodredbi koi gi reguliraat zalozite i na ma-terijalen i na nematerijalen imot, vklu~u-vaj}i gi bankarskite smetki i proviziite zaizdavawe dozvola. Za da bide validen isprovedliv, zalogot mora da bide izvr{enpismeno i podnesen do soodvetnite regis-tarski vlasti. Odredeni vidovi na u~estvovo obezbeduvaweto, isto taka, moraat da bi-dat zavereni kaj notar za da bidat efektiv-ni. Zakonikot vospostavuva detalni barawaza zalogot na pretprijatijata.

Iako odredbite za zalogot vo ê{kiotkomercijalen i gra|anski zakonik bea izme-neti, rezultatite vo pogled na Zakonot zazalog na ê{kata Republika i ponatamu se

niski vo sporedba so golem broj zemji voEU. Vo septemvri 2000 godina, odredbite naGra|anskiot zakonik vo pogled na zalogotbea revidirani za da im se dozvoli na stra-nite da sozdadat zalog na nedvièn imot,koj ne e vo nevladenie. Ovoj zalog moè dabide zabeleàn na potvrdata za sopstve-nost, kade {to za transfer na zakonskotopravo na sopstvenosta (title) e potrebentakov sertifikat, ili pak, naplatenitesredstva moàt da bidat ozna~eni so imetona doveritelot i ~uvani vo prostoriite nadol`nikot. Me|utoa, izmenite ne pretsta-vuvaat seopfatna reforma za da se ovozmo-ì ednostavna registracija na zalozi vo ne-vladenie na dvièn imot vo centralizira-niot registar.

Dodeka rezultatite na Ungarija vo pog-led na zalogot se nepromeneti, promenitena ungarskiot Gra|anski zakonik, koi sta-pija na sila vo septemvri 2001 godina, gozgolemija opfatot na kolateralot koj moèda bide zaloèn, go pojasnuvaat priorite-tot na promenite na pretprijatijata iobezbeduvaat vonsudski merki na primena.EBOR £ pomaga na ungarskata vlada vo im-plementacijata na ovie promeni, a nivniotefekt najverojatno }e bide registriran voAPI za 2002 godina.

Finansiski pazariPodobruvaweto na rezultatite vo pogled

na finansiskite pazari, osobeno rezultati-te okolu efektivnosta, glavno gi reflekti-ra podobruvawata vo sektorot na pazarot nakapital. Rezultatite vo pogled na opfat-nosta i rezultatite vo pogled na efektiv-nosta za bankarstvoto se namalija, {to bimoèlo da go reflektira s¢ pogolemoto~uvstvo deka bankarskata supervizija i reg-ulativa ne bea sprovedeni na efektivenna~in.

Sprotivno na toa, mnozinstvo od ispitan-ite zemji vo API gi zgolemija nivnite re-zultati vo pogled na opfatnosta na pazarotna kapital. Toa moèbi gi reflektirapromenite na Zakonot za trgovski dru{tvai na razli~nite regulativi na pazarot nakapital, koi ja podobruvaat za{titata namalcinskite akcioneri i obezbeduvaat po-golema transparentnost vo pogled na koti-raweto na hartiite od vrednost so koi javnose trguva.

Bankarstvo Rezultatite na Polska vo pogled na efek-

tivnosta se namalija vo site kategorii,vklu~uvaj}i go i bankarstvoto. Namaluva-

Ovaa godina Zakonot za trgovskidru{tva be{e sektor koj pretrpenajgolemi promeni vo ramkite napo{irokata oblast na trgovskotopravo. Mnogu zemji gi izmenija ilizamenija postojnite zakoni zatrgovski dru{tva, kako i gra|anskitei trgovskite zakoni


weto na rezultatite vo pogled na bankar-stvoto moèbi go reflektira neuspehot napolskiot parlament (Sejm) da gi usvoi izme-nite na Zakonot za banki i Zakonot za cen-tralnata banka. Izmenite na Zakonot zabanki vklu~uva promeni na supervizijata odstrana na Bankarskata supervizorska komi-sija na promenite na sopstvenosta vo ban-kite, aktivnostite na stranskite filijalivo Polska i aktivnostite na polskite ban-ki vo stranstvo. Me|utoa, Polska gi usvoiizmenite vo juni 2001 godina naso~eni konusoglasuvawe na polskoto zakonodavstvo sopravoto na EU. Izmenite ja pro{iruvaatlistata na dozvoleni bankarski aktivnostiso vklu~uvawe na izdavaweto na elektrons-ki pari, zaemi i krediti za potro{uva~itei akreditivi. Najverojatno ovie neodam-ne{ni izmeni se premnogu novi za da bidatreflektirani vo odgovorite pri ovogodi{-nata Anketa.

Isto taka, Rusija zabeleà golemo nama-luvawe na nejzinite rezultati vo pogled nabankarstvoto. Analiti~arite istaknaa de-ka bankarskata industrija ne e prestruktui-rana od krizata vo 1998 godina i deka i po-natamu pretstavuva eden od najslabite sek-tori na ruskata ekonomija. Bankite i pona-tamu nosat pogolem stepen od kreditniotrizik vo odnos na pove}eto zemji, a nesigur-nosta i ponatamu postoi vo pogled na ne-naplatenite pobaruvawa za devizni termin-ski dogovori i opciski dogovori sozdadenipred krizata vo 1998 godina.

Rusija zapo~na da re{ava nekoi od oviepra{awa vo juni so novite zakoni za nesol-ventnosta na kreditnite institucii, za cen-tralnata banka i komercijalnite banki.Ulogata na ruskata centralna banka be{ezajaknata vo pogled na sledeweto na bankar-skiot sektor i nesolventnite banki. Novo-to zakonodavstvo im dava na bankite periodna privremena administracija od 12 meseciza zavr{uvawe na finansiskoto obnovuva-we vo sporedba so prethodniot period od 18meseci. Isto taka, Zakonot ja zgolemuva ob-vrskata na bankarskite menaxeri da im doz-volat na bankite da stanat nesolventni ivospostavuva novi kriteriumi za proglasu-vawe na edna banka za nesolventna. Isto ta-ka, zakonite £ dozvoluvaat na Centralnatabanka da ja odzeme bankarskata dozvola do-kolku koeficientot na adekvatnost na ka-pitalot padne pod 2 procenti.

Ermenija zabeleà silni rezultati zaopfatot na nejzinite zakoni za bankarstvo-to. Vo juni 2001 godina ermenskata vladaodobri Zakon za nesolventnost i ste~aj na

bankite. Noviot Zakon obezbeduva krite-riumi za opredeluvawe koga edna banka e ne-solventna, a isto taka i proceduri zalikvidacija na bankite. Bea napravenidrugi dopolnuvawa na zakonite zabankarstvoto i bankarskata aktivnost i naZakonot za centralnata banka.

Slova~ka go dopolni nejziniot Zakon zacentralnata banka i nejziniot Zakon za tr-govsko bankarsko rabotewe vo januari 2001godina. So revidirawata na Zakonot za ban-karsko rabotewe bea pro{ireni supervi-zorskite ovlastuvawa na Narodnata banka.Isto taka, od niv se bara da nametnuvaat ra-kovodewe na onie banki ~ij koeficient naadekvatnost na kapitalot padnal pod 4 pro-centi ili ~ija kreditna izloènost na ne-funkcionalnite zaemi nadminuva 30 pro-centi od kapitalot vo akcii i kapitalniterezervi. Od Narodnata banka se bara da imja odzeme dozvolata na onie banki ~ij koe-ficient na adekvatnost na kapitalot pad-nal pod 2 procenti. Ovie dopolnuvawa sood-vetstvuvaat so zgolemuvaweto na rezulta-tot na Slova~ka vo pogled na bankarskataefikasnost.

Rezultatite na Ungarija vo pogled na Za-konot za bankarsko rabotewe isto taka zna-~itelno se namalija za 2001 godina. Toa mo-èbi ja reflektira nesigurnosta {to se od-nesuva do delegiraweto na supervizorskiodgovornosti na finansiskite institucii.Vo juni 2001 godina ungarskiot parlamentdonese nov Zakon za narodnata banka na Un-garija so koj be{e raspu{ten nadzorniotodbor na Narodnata banka, a kontrolnatafunkcija se prenese na Dràvnata uprava zasmetkovodstvo. Noviot Monetaren sovet giprezede zada~ite na Sovetot na Narodnatabanka od juli 2001 godina.

Nekolku jurisdikcii usvoija novo zakon-odavstvo protiv pereweto pari ili gi do-polnija postojnite zakoni. Vo ê{kata Re-publika bea izvr{eni dopolnuvawa na Za-konot za spre~uvawe na pereweto pari, kojstapi na sila vo avgust 2000 godina. Dopol-nuvawata redefiniraat {to pretstavuvasomnitelna transakcija. Vo Slova~ka, Za-konot za za{tita od legalizirawe na doho-dot steknat preku kriminalni aktivnostistapi na sila vo januari 2001 godina. Toa giobvrzuva odredeni subjekti (banki, osiguri-telni kompanii, revizori i dano~ni sovet-nici) da go identifikuvaat sekoe fizi~koili pravno lice koe izvr{uva delovna tran-sakcija so pove}e od 100.000 slova~ki kruni(pribli`no 2.000 amerikanski dolari).

Kon krajot na 2000 godina Albanija done-se nov Zakon za spre~uvawe na pereweto pa-ri. Noviot zakon gi opredeluva obvrskitena bankite, menuva~ite na valuti, osiguri-telnite kompanii, agenciite za privatiza-cija i drugite sli~ni subjekti vo pogled naidentifikuvaweto na klientite koi bi mo-èle da bidat vklu~eni vo nevoobi~aeniili somnitelni aktivnosti. Polska i Rusi-ja, isto taka, donesoa zakoni za borba pro-tiv pereweto pari vo tekot na 2001 godina.

Pazari na kapitalVo noemvri 2000 godina Ministerstvoto

za finansii na Estonija odobri nov Nacrt-zakon za hartii od vrednost koj stapi nasila vo juli 2001 godina i koj podetalno gousoglasuva sistemot na pazarite na kapitalna Estonija so barawata na EU za javni po-nudi. Kako rezultat na toa rezultatot vopogled na efektivnosta na pazarot na kapi-tal na Estonija prodolì da raste. Isto ta-ka, Estonija usvoi regulativa koja gi istak-nuva novite proceduri za registracija i so-

op{tuvawe na javnite ponudi na hartii odvrednost. Be{e sozdaden nov Centralenregistar za hartii od vrednost, koj }e givklu~uva site registrirani akcii do 1 janu-ari 2003 godina.

Na po~etokot na 2001 godina ~e{kitezakoni za pazarot na kapital zna~itelno sepromenija. I pokraj ovie promeni, rezulta-tot vo pogled na opfatot na pazarite nakapital na ê{kata Republika malku sezgolemi. Bea izvr{eni dopolnuvawa naTrgovskiot zakonik, Zakonot za hartii odvrednost i Zakonot za obvrznici. Oviedopolnuvawa vovedoa novi principi vovrska so javnoto trguvawe so hartii od vred-nost preku voveduvaweto na uslovi za koti-rawe propi{ani so zakonodavstvoto. Dru-

Reformata na golemite nesolventnipretprijatija, koja se sprovede vo

2000 godina, ne dovede doo~ekuvanoto podobruvawe na

efektivnosta na ste~ajnata postapkavo zemjite so koi sorabotuva EBOR.

Dva zabeleìtelni isklu~oci, vo ovojpogled, se Republika Makedonija iSlova~ka. Rezultatite vo pogled na

efektivnosta na zakonskata materijaza ste~ajot vo Republika Makedonijase zgolemija ovaa godina, {to moèda se pripi{e na implementacijata

na izmenite od minatata godina

Tabela 2.1.2Indikatori za tranzicijata na zakonodavstvoto: finansiska regulativa

2001 2000Zemja Vkupno Opfat Efektivnost Vkupno Opfat Efektivnost

(extensiveness) (effectiveness) (extensiveness) (effectiveness)Albanija 2- 2 2- 2- 2 1Ermenija 3 3+ 3 2+ 2 3Azerbejxan 2 2+ 2 2 2 2-Belorusija 3- 3- 2+ 2+ 2+ 2Bosna i Hercegovina 1+ 1+ 1 1 1 1Bugarija 3 3 3 3- 3 2+Hrvatska 3 3 3 3 3+ 3-ê{ka 3 3+ 3 3+ 4 3-Estonija 4- 4 3+ 3+ 4 3-SR Jugoslavija 3 3+ 2 na na naMakedonija 3 3+ 2 2+ 3 2-Gruzija 3- 3 2+ 3- 3+ 2Ungarija 4- 4- 4- 4 4 4Kazahstan 3+ 4 3 3 3 3-Kirgistan na na na 3 3+ 3-Latvija 3 3 3 3 3 3Litvanija 3+ 3+ 4- 4- 4 4-Moldavija 3+ 4 3 2 3- 2-Polska 3+ 4 3 4 4 4Romanija 3+ 4 3 3+ 4 3Rusija 3- 3- 2+ 3 3 3-Slova~ka 3 3 3 3 3 3-Slovenija 4- 4 4- 4 4 4Taxikistan 2 2 2- 2 2 1Turkmenistan 1 1 1 na na naUkraina 2+ 2+ 2+ 3- 3 2+Uzbekistan 2+ 3- 2 2 2 2-

Izvor: EBRD

1 3 2 / 1 3 3


gite promeni gi pro{irija i pojasnija ov-lastuvawata na ~e{kata Komisija za hartiiod vrednost (KHV) i se reflektirani vopovisokiot rezultat za efektivnosta.Prethodno, samo hartiite od vrednost koibea ozna~eni od strana na KHV moèa dabidat trguvani na Pra{kata berza i RMsistemot.

Rezultatite na Slova~ka vo pogled naopfatot se zgolemija vo 2001 godina. Slo-va~kata vlada vospostavi nova Kancelarijaza finansiski pazari koja }e go nadgleduvai regulira i pazarot na kapital i pazarotna osigruvawe. Noviot Zakon za Berzatastapi na sila vo noemvri 2000 godina idozvoluva da se formira berza so najmalku10 osnova~i. Isto taka, Zakonot gi odreduva

pravilata za berzite i za ponudata na har-tii od vrednost. Ovie legislativnipromeni se ~ini deka soodvetstvuvaat sopodobrenite vpe~atoci na anketiranite.Osnovniot Zakon za hartii od vrednost naSlova~ka, isto taka, be{e dopolnet za dapojasni deka edna hartija od vrednost }ebide javno trguvana koga }e bide vovedena napazarot na kapital, namesto na datumotkoga se dava odobrenie za izdavawe na akci-jata.

Bugarija zabeleà golemo zgolemuvawena rezultatot vo pogled na efektivnosta napazarot na kapital vo 2001 godina. Toamoè da ja reflektira zadocnetata reakci-ja na stapuvaweto na sila na novoto zakono-davstvo za hartii od vrednost vo vtorata

polovina na 2000 godina. Vo 2000 godinaSovetot na ministri na Bugarija usvoiUredba, koja vklu~uva detalna lista nabarawa za primarni i sekundarni javniponudi na hartii od vrednost, so {to se pri-menuvaat me|unarodnite standardi vopogled na sodrìnata na takvite dokumen-ti. Istata Uredba sodrì barawa vo pogledna periodi~nite otkrivawa na informaciiod strana na javnite pretprijatija. Pravi-lata vaàt za bugarskite i stranskite pret-prijatija koi se kotiraat ili nastojuvaat dase kotiraat na bugarskite berzi. Uredbatausledi po stapuvaweto na sila na noviot Za-kon za hartii od vrednost na Bugarija vo2000 godina.


Prezemeno od:Transition report 2001: Energy in transition, European Bank for

Reconstruction and Development, 2001.

SISTEM NA KLASIFIKACIJA NA INDIKATORITE ZA TRANZICIJA VO ZAKONODAVSTVOTO:FINANSISKA REGULATIVA

Opfat1 Zakonskite odredbi vo pogled na bankarskata regulativa i regu-

lativata vo pogled na hartiite od vrednost se smetaat kakomnogu ograni~eni vo obem. Na primer, se ~ini deka ne postojatstandardi za adekvatnost na kapitalot i restrikcii na odobru-vawata na zaemi vo bankarstvoto. Moèbi ne postoi berza kojaraboti vo ovaa jurisdikcija, ili zakonskata infrastruktura napazarite na kapital moèbi e vo najranata faza na razvoj.

2 Zakonskite pravila koi gi reguliraat finansiskite pazari sesmetaat za ograni~eni vo opfatot. Iako regulativite vo ban-karstvoto moèbi bile dopolneti soglasno so me|unarodniteprincipi, barem edna zna~ajna oblast na regulativata se sme-ta za deficitarna - na primer, adekvatnosta na kapitalot,primenata na me|unarodnite smetkovodstveni standardi iliprimenata na konsolidirana seopfatna supervizija. Se ~inideka supervizijata na pazarite na hartii od vrednost e ogra-ni~ena i na primer, regulacijata na posrednicite za hartii odvrednost i investicionite fondovi, ili ne postoi, ili e ele-mentarna.

3 Zakonodavstvoto za finansiskite pazari se smeta kako pri-li~no seopfatno, no moè da ima korist od ponatamo{no po-dobruvawe vo odredeni oblasti. Se ~ini deka bankarskite re-gulativi, generalno, se vo soglasnost so Centralnite princi-pi na Komisijata od Bazel, iako regulativi vo vrska so nesol-ventnosta na bankite i za{titata na depozitite moèbi ne seusvoeni. Se ~ini deka e potrebno ponatamo{no podobruvawena regulativite za posrednicite za hartii od vrednost i/iliinvesticioni fondovi i sozdavaweto na akcionerski depozi-tari i registri za da se postigne usloglasenost so minimal-nite me|unarodni standardi.

4 Se smeta deka seopfatnoto zakonodavstvo za finansiskiot pa-zar e generalno usoglaseno so minimalnite me|unarodni stan-dardi. Me|utoa, se ~ini deka e potrebno podobruvawe vo naj-malku edna zna~ajna oblast od regulacijata ili na bankarstvo-to ili na hartiite od vrednost. Na primer, golem broj juris-dikcii vo ovaa kategorija moèbi treba da donesat pravilaili vo vrska so pereweto pari ili so nesolventnosta na ban-kite. Zakonodavstvoto vo vrska so akcionerskite depozitarii registri se ~ini deka e vo rana faza na implementacija.

4+ Zakonodavstvoto i regulacijata na bankarstvoto i pazaritena kapital se smetaat za neophodni i vo soglasnost so mini-malnite me|unarodni standardi.

Efektivnost1 Zakonskite pravila koi gi rakovodat finansiskite pazari

obi~no se smetaat za nejasni i ~estopati kontradiktorni. Re-gulatornata poddr{ka na zakonite e elementarna. Supervi-

zorskite mehanizmi se ~ini deka ili ne postojat ili se slabi.Se ~ini deka nema zna~ajni proceduri za da se napravat fi-nansiskite zakoni celosno operativni.

2 Se smeta deka zakonskite pravila se po malku nejasni i pone-koga{ kontradiktorni. Supervizijata na finansiskite in-stitucii se ~ini deka postoi samo na ad hocosnova. Se ~ini de-ka postojat malku, dokolku voop{to postojat, zna~ajni proce-duri za sproveduvawe na zakonot. Moèbi postoi nedostatokna adekvatno obu~en personal i vo bankarstvoto ili vo regu-latornite vlasti na pazarite na kapital.

3 Iako zakonskite pravila koi gi reguliraat finansiskite pa-zari se smetaat za razumno jasni, regulatornata i supervizor-skata poddr{ka na zakonot moèbi e nekonzistentna, {to soz-dava odreden stepen na neizvesnost. Iako regulatorite moè-bi se vklu~eni vo korektivni aktivnosti protiv praktikitena neuspe{nite banki i pazari na hartii od vrednost, se ~inideka s¢ u{te postojat problemi na sproveduvawe.

4 Zakonskite pravila koi gi reguliraat finansiskite pazari sesmetaat za razbirlivi. Zakonite za bankarstvoto i hartiiteod vrednost se ~ini deka se dobro administrativno i sudskipoddràni osobeno vo pogled na efikasnoto funkcionirawena merkite za sproveduvawe protiv neuspe{nite institucii inelegalnite pazarni praktiki. Na primer, regulatorot preze-mal korektivni merki za likvidirawe na neuspe{nite banki.Aktivnostite na sproveduvawe protiv poedincite i posred-nicite za hartii od vrednost se o~igledni, no s¢ u{te bi mo-èle da imaat korist od posistematsko i rigorozno sprovedu-vawe. Se ~ini deka sudovite imaat adekvatno ovlastuvawe dagi razgleduvaat odlukite za sproveduvawe ili drugite korek-tivni aktivnosti za bankite i/ili firmite za hartii od vred-nost.

4+ Se ~ini deka regulatorite imaat seopfatni ovlastuvawa zasproveduvawe i gi primenuvaat ovalstuvawata za redovno pre-zemawe na korektivni merki. Ispituvaweto na posredniciteza hartii od vrednost i davaweto dozvola za posrednicite se~ini deka e ~esto, kako i primenata na korektivni merki, ka-ko na primer, krivi~no gonewe poradi insajdersko deluvawe,odzemawe na bankarskite dozvoli i likvidacija na nesolvent-nite banki.

Celokupen rezultatCelokupniot rezultat pretstavuva prosek od rezultatite da-deni za dvata indikatora, so zaokruùvawe onamu kade prose-kot ne pa|a to~no vo postojnata kategorija. Znakot "+# po od-reden broj se koristi za da pokaè deka zemjata {totuku stig-nala do najvisokoto nivo vo edna kategorija i potrebni se sa-mo nekolku poeni da se dostigne slednata kategorija na skala-ta. Znakot "-# poso~uva deka zemjata e na dnoto na edna katego-rija, kade {to se bara zna~itelno podobruvawe za taa oblastda spa|a vo sredinata na taa kategorija.

1 3 4 / 1 3 5

Izminatata, kako i ovaa godina, vo ramkite na re-formite vo ekonomskata sfera bea doneseni klu~ni-te sistemski zakoni me|u koi Zakonot za banki, Za-konot za devizno rabotewe i Zakonot za platen pro-met.

Istovremeno, Republika Makedonija ja potpi{a iSpogodbata za stabilizacija i asocijacija so Evrop-skata unija, so {to prezede obvrska da go prisposobidoma{noto zakonodavstvo so ona na zemjite ~lenkina Evropskata unija.

Site ovie okolnosti ja nametnaa potrebata od iz-gotvuvawe i donesuvawe na nov zakon za Narodna ban-ka na Republika Makedonija, koj e eden od proektitena ambicioznata Programa za rabota na Minister-stvoto za finansii za 2001 godina, koja Vi be{e pre-zentirana na po~etokot na 2001-ta godina.

So noviot Zakon za Narodna banka se uredeni fun-kciite i organizacijata na Narodnata banka, kakocentralna banka, vo soglasnost so potrebite na pa-zarnoto stopanstvo i moderno uredenata pravna dr-àva, pri {to e napraveno pribliùvawe kon zakon-odavstvoto na zemjite ~lenki na Evropskata unija.

Pri izrabotkata na Zakonot za Narodna banka po-sebno vnimanie e posveteno na sovremenite ekonom-ski soznanija i pravni re{enija za polo`bata i ce-lite na centralnite banki vo zemjite ~lenki na Ev-ropskata unija (Germanija, Velika Britanija), zemji-te so asocijativno ~lenstvo (Slovenija, Polska,ê{ka, Slova~ka, Ungarija, Estonija), kako i na Ev-ropskata Centralna banka.

NOVINI VO ZAKONOTPoa|aj}i od iskustvata vo ureduvaweto na mone-

tarnata vlast vo razvienite ekonomii, vo noviotZakon za Narodna banka se vneseni slednite novini:

CENOVNATA STABILNOST KAKOPRIMARNA CELl Primarna cel na Narodnata banka stanuva ce-

novnata stabilnost, odnosno za~uvuvaweto nakupovnata mo}na parite, {to pretstavuva garan-cija za stabilni pazarni uslovi, ekonomski rasti kreirawe na novi rabotni mesta. Odrùvawe-to na cenovnata stabilnost, kako osnovna cel eedno od temelnite na~ela na Evropskata cen-tralna banka koe e vo celost prifateno od ~len-kite na Evropskata monetarna unija.

ZAJAKNUVAWE NA SUPERVIZIJATAl So cel odrùvawe na stabilen bankarski sistem

i za{tita na deponentite, so noviot zakon sezacvrstuva supervizorskata uloga na Narodnatabanka, preku voveduvawe na dopolnitelni merkikoi moè da gi prezeme kon banka ili {tedil-nica vo slu~aj na nepo~ituvawe ili rabotewesprotivno na propisite.

SIGURNOST NA DEVIZNITE REZERVIl Za razlika od dosega{noto re{enie, spored koe

Narodnata banka gi propi{uva{e uslovite podkoi se plasiraa deviznite rezervi, poraditransparentnost i sigurnost vo rakuvaweto sodeviznite rezervi na dràvata, vo noviot zakonse definirani osnovnite kriteriumi za upravu-vawe i rakuvawe so deviznite rezervi, a poblis-kite uslovi }e se definiraat so potpi{uvawedogovor pome|u ministerot za finansii i guver-nerot na Narodnata banka. So ova, vo dràvatase zgolemuva vnimanieto za za{tita na sopstve-nite devizni rezervi od rizici poradi nesood-vetno plasirawe.

NARODNATA BANKA - NOSITEL NAPLATNIOT PROMETl Soglasno so reformata na platniot sistem vo

Republika Makedonija, vo zakonot se vgradeniodredbi so koi se utvrduvaat nadle`nostite naNarodnata banka vo sproveduvaweto na platni-ot promet.

OGRANIÛVAWE NA KREDITIRAWENA DR@AVATAl Vo soglasnost so preporakite na Evropskata

unija i Me|unarodniot monetaren fond, a so celda se spre~i inflatornoto finansirawe na pot-rebite na dràvata vo zakonot e ostavena mo`-nosta Narodnata banka da £ odobruva na drà-vata samo kratkoro~ni krediti ili pozajmiciso rok na vra}awe do eden den.

NEZAVISNOST NA NARODNATA BANKASledej}i ja tendencijata na Evropskata centralna

banka za obezbeduvawe na funkcionalnata, institu-cionalnata, li~nata i finansiskata nezavisnost naCentalnata banka, noviot zakon ja zacvrstuva samo-

ZAKON ZA NARODNA BANKANA REPUBLIKA MAKEDONIJA (Soop{tenie do mediumite)


stojnosta i nezavisnosta na Narodnata banka na Re-publika Makedonija pri ostvaruvaweto na funkci-ite i postavenite celi. Vo taa smisla, klu~na novinae

l Funkcionalnata nezavisnost. Narodnata bankae celosno samostojna vo izgotvuvaweto i donesu-vaweto na Odlukata za celite na monetarnatapolitika so {to se isklu~uva mo`noto vlijaniena dràvnata vlast vo kreiraweto na monetar-nata politika so cel ostvaruvawe na odredenikratkoro~ni potrebi i celi.

l Li~nata nezavisnost. Odlukite {to gi donesuvaSovetot na Narodnata banka se odnesuvaat napra{awa koi se od interes na dràvata (cenov-na stabilnost, devizna politika, stabilnost nabankarski sistem). Zaradi toa, ~lenovite na So-vetot pri odlu~uvaweto treba da deluvaat is-klu~ivo kako stru~ni lica. Vo taa smisla, sezabranuva ~len na Sovetot na Narodnata bankada bide lice koe e funkcioner koj rakovodi sodràven organ, javno pretprijatie ili lokalnasamouprava, ~len na organ na upravuvawe so sin-dikat, ~len na politi~ka partija, kako i vrabo-ten, akcioner ili ~len na organ na banka i {te-dilnica. Vo slu~aj na postoewe konflikt na in-teresi po odredeno pra{awe, ~lenot na Sovetote dolèn da se izzeme od odlu~uvaweto.

ZAJAKNATA ODGOVORNOSTNA NARODNATA BANKAVisokiot stepen na nezavisnost pretpostavuva i

zajaknata odgovornost. Zaradi toa:

l Za prv pat vo ovoj zakon, kako merki za zajaknu-vawe na odgovornosta se predvideni kazni za ra-kovodnite lica vo Narodnata banka, koi ne pre-zemaat merki ili prezemaat nesoodvetni merki

vo ostvaruvaweto na funkciite {to i' se dove-reni so ovoj zakon.

l Se preciziraat slu~aite vo koi zavr{uva man-datot ili se otpovikuvaat ~lenovite na Sove-tot.

l Se vospostavuva slu`ba za vnatre{na revizija,kako nezavisen organizacionen del vo Narodna-ta banka. Slu`bata e zadolèna za postojana icelosna kontrola na zakonitosta, pravilnosta iaùrnosta na raboteweto na Bankata. Za svojatarabota e odgovorna pred Sovetot na Narodnatabanka. Naodite na Slu`bata za revizija za nepo-~ituvawe na zakonitosta i pravilnosta vo rabo-teweto od strana na vrabotenite vo Narodnatabanka

PROFESIONALNOST ITRANSPARENTNOST VO RABOTEWETOl Dvajca od ~lenovite na Sovetot na Narodnata

banka zadolìtelno profesionalno seangaìrani, so polno rabotno vreme, voNarodnata banka. Osven ~lenstvoto vo Sovetot,ovie ~lenovi nema da imaat drugi anga`mani voili nadvor od Narodnata banka. Celosnataposvetenost na pra{awata od nadle`nost naSovetot }e vlijae na kvalitetot na doneseniteodluki.

l Poradi zajaknuvawe na transparentnosta naraboteweto, Narodnata banka e dol`na davospostavi informativen sistem, preku pribi-rawe, obrabotka i distribucija na podatocite.Vo toj kontekst e i obvrskata na Narodnatabanka site odluki na Sovetot, upatstva i drugiakti na guvernerot koi se odnesuvaat naraboteweto na bankite, zadolìtelno da giobjavuva vo Slu`ben vesnik na RepublikaMakedonija.

MINISTERSTVO ZA FINANSIIhttp://www.finance.gov.mk/

1 3 6 / 1 3 7

Na~inot i postapkata na prezemawe na akcioner-skite dru{tva vo Republika Makedonija ne be{e ce-losno i decidno regulirana vo postojnata zakonskaregulativa. Zaradi nemaweto potpolna zakonska reg-ulativa, vo koja na transparenten na~in i so celosnaza{tita na pravata na malcinskite akcioneri se re-gulira prezemaweto na akcionerskite dru{tva, be-{e donesen Zakonot za prezemawe na akcionerskitedru{tva.

Glavnata cel na donesuvaweto na ovoj zakon e dava-we podednakvi mo`nosti na site akcioneri vo ednakompanija da gi sogledaat i procenat sostojbite napazarot na hartii od vrednost koga postoi ponuduva~za prezemawe na kompanijata, i obezbeduva mnogu po-golema transparentnost vo prezemaweto {to se ost-varuva so niza proceduri i postapki.

[to e prezemawe na akcionersko dru{tvo?Prezemawe na akcionersko dru{tvo pretstavuva

kupuvawe na hartii od vrednost na akcionerskodru{tvo-izdava~ na hartii od vrednost, od strana napravno ili fizi~ko lice koe se steknalo ili imanamera da stekne u~estvo koe obezbeduva nad 25% odpravata na glas koi proizleguvaat od hartiite odvrednost na toa akcionersko dru{tvo.

[to e predmet na prezemawe?Predmet na prezemawe se hartiite od vrednost na

akcionerskite dru{tva koi kotiraat na oficijalnitepazari na berzata i hartiite od vrednost na akcioner-skite dru{tva privatizirani nad 51%, koi vo momen-tot na objavuvaweto na najavata za ponuda imaat osno-ven kapital od 500.000 EVRA i najmalku 25 akcioneri.

Kako se vr{i prezemaweto?Prezemaweto na akcionerskite dru{tva se vr{i

po pat na javna ponuda za otkup na hartii od vrednost. Prezemaweto na akcionerskite dru{tva }e se

vr{i na transparenten na~in, so celosna informi-ranost na sopstvenicite na akciite i na javnostaokolu prezemaweto na dru{tvoto.

[to e javna ponuda za otkup na hartii od vrednost?Javna ponuda za otkup na hartii od vrednost e pis-

men predlog od strana na ponuduva~ot za sklu~uvawena dogovor za kupoproda`ba na hartii od vrednost

izdadeni od opredeleno akcionersko dru{tvo, upat-en do site imateli na tie hartii od vrednost.

Koj moè da dade javna ponuda za otkup na hartii od vrednost?1. Javna ponuda za otkup dava liceto koe ima name-

ra da se stekne so hartii od vrednost izdadeni od ed-no akcionersko dru{tvo, so {to ovie hartii odvrednost zaedno so drugite hartii od vrednost {tove}e gi poseduva mu obezbeduvaat pravo na glas vo ak-cionerskoto dru{tvo od najmalku 25% i

2. Javna ponuda za otkup dava lice koe vrz osnova nauspe{na ponuda za otkup ve}e se steknalo so pomalkuod 45% od hartiite od vrednost, a po zavr{uvawetona taa ponuda se steknalo so dopolnitelni 5% od tiehartii od vrednost.

Koj e ponuduva~?Ponuduva~ e fizi~ko ili pravno lice koe dava

ponuda za otkup na hartiite od vrednost.

Koj ja dava ponudata za otkup?Ponudata za otkup vo ime i za smetka na ponudu-

va~ot ja dava banka ili brokerska ku}a.

Na koi hartii od vrednost se odnesuva ponudataza otkup?Ponudata za otkup se odnesuva na akciite so pravo

na glas i na hartiite od vrednost so pravo na konver-zija vo akcii so pravo na glas.

Kako se vr{i pla}aweto na hartiite od vrednost?Vo ponudata za otkup, ponuduva~ot moè da ponudi

pla}aweto na hartiite od vrednost da bide vo pari, ivo drugi hartii od vrednost (ve}e izdadeni akcii,odnosno obvrznici koi kotiraat na oficijalnite pa-zari na berzata ili akcii na stranski pretprijatijakoi kotiraat na berza koja e povrzana so berzite naRepublika Makedonija i akcii odnosno obvrznici koiponuduva~ot prvpat }e gi izdade zaradi prezemaweto.

Koja e postapkata za sproveduvawe na ponudataza otkup?1. Ponuduva~ot za svojata namera da izvr{i preze-

mawe na odredeno akcionersko dru{tvo zadolìtel-no ja izvestuva Komisijata za hartii od vrednost,

ZAKON ZA PREZEMAWENA AKCIONERSKI DRU[TVA (Soop{tenie do mediumite)


organot na upravuvawe na akcionerskoto dru{tvo nakoe se odnesuva ponudata za otkup i Monopolskatauprava;

2. Ponudata se dava vrz osnova na dozvola od stranana Komisijata za hartii od vrednost;

3. Namerata za ponudata za otkup, kako i samataponuda za otkup javno se objavuvaat;

4. Centralniot depozitar se obvrzuva da gi izvr{isite upisi na zabrani za raspolagawe so hartii odvrednost, kako i site isplati koi treba da se izvr-{at vo postapka na prevzemawe;

5. Ponuduva~ot vo Centralniot depozitar za har-tii od vrednost go deponira pari~niot iznos potre-ben za pla}awe na hartiite od vrednost na koi se od-nesuva ponudata za otkup i

6. Ponuduva~ot za vreme na sproveduvawe na ponu-data za otkup ne smee li~no ili preku treto lice dakupuva hartii od vrednost na koi se odnesuva ponuda-ta za otkup.

Kako se prifa}a ponudata za otkup?Ponudata za otkup se prifa}a so pismena izjava za

prifa}awe na ponudata od strana na imatelite nahartii od vrednost.

Rezultat od ponudata za otkupPonuduva~ot e dol`en najdocna tri dena po iste-

kot na rokot za prifa}awe na ponudata da objavikolku imateli ja prifatile ponudata za otkup, so na-veduvawe na koli~inata na hartiite od vrednost nakoi se odnesuvala ponudata za otkup, pri toa navedu-vaj}i dali ponudata za otkup uspeala.

Koj vr{i kontrola na sproveduvaweto na ponudata za otkup?Komisijata za hartii od vrednost vr{i kontrola

na sproveduvawe na ponudata za otkup, i vo slu~aj nanepravilnostite pri izveduvawe na ponudata za ot-kup prevzema soodvetni merki.

Kazneni odredbi.Za nepo~ituvawe na odredbite od Zakonot za pre-

zemawe na akcionerskite dru{tva, se predvideni so-odvetni krivi~ni i prekr{o~ni odredbi.


1 3 8 / 1 3 9

Carinskata tarifa pretstavuva instrument zaza{tita na stokata od doma{no proizvodstvo i kakotakva treba da ovozmoì adekvatna carinska za{ti-ta, no i da ovozmoì sproveduvawe na site drugi mer-ki na za{tita koi spa|aat vo grupata na necarinskimerki.

Carinskata tarifa e integralen del, koj go so~i-nuvaat Carinskata nomenklatura vo koja e izvr{enonumeri~ko obeleùvawe na stokite pretstaveni pre-ku nivnite naimenuvawa, takanaer~en tekstualendel i stapki na carina koi go odreduvaat carinskotooptovaruvawe na sekoj pooddelen tarifen broj.

Po ukaànata potreba da se izvr{at odredeni ko-rekcii na postojniot Zakon za carinskata tarifa("Slu`ben vesnik na RM#, br.36/96), a se vo funkcijana sozdavawe popovolni uslovi i ambient za deluva-we na stopanskite subjekti, be{e formirana rabot-na grupa koja intenzivno rabote{e na proektot za iz-meni i dopolnuvawa na Zakonot za Carinskata tari-fa i harmonizacijata na istiot. Grupata be{e sosta-vena od pretstavnici na Ministerstvoto za finan-sii, Carinskata uprava, Ministerstvoto za ekonomi-ja, Ministerstvoto za zemjodelie, {umarstvo i vodo-stopanstvo i Zavodot za statistika, a po potreba beakonsultirani i ostanatite ministerstva.

Osnovna funkcija i cel na Zakonot za Carinskata tarifa

Osnovnata cel na izmenite na postojniot Zakon zaCarinskata tarifa e harmonizacijata so Kombini-ranata nomenklatura na Evropskata unija i namalu-vawe na carinski stapki pri uvoz .

Poa|aj}i od ova izvr{eno e namaluvawe na carin-sktie stapki na surovinite i repromaterijalite koipretstavuvaat osnoven input vo doma{noto stopanst-vo, opremata i rezervnite delovi koi ne se proizve-duvaat vo Republika Makedonija ili se proizveduva-at vo pomali koli~ini (kompjuteri i dodatna komp-juterska orpema, grade`na i zemjodelska mehanizaci-ja i sl.)

So samoto ova }e se izvr{i edna od osnovnite fun-kcii na Carinskata tarifa, odnosno pokraj za{tit-nata funkcija se ostvaruva i razvojnata funkcija. Souvoz na poevtini surovini i repromaterijali kako ioprema i rezervni delovi, se ovozmoùva vlez na no-vi napredni tehnologii, a so samoto toa }e se pos-

tigne otvoraweto na novi rabotni mesta i proizvod-stvoto na novi proizvodi koi {to }e bidat konkuret-ni na stranskite pazari.

Me|u drugoto, celta na ovie namaluvawa e i nama-luvaweto odnosno ukinuvaweto na carinskite kon-tingenti, koi {to vlijaat netransparetno vo doma{-noto stopanstvo.

Ovie izmeni se vo duhot na carinskata politika naEvropskata unija, kade eden od osnovnite principivo nekoj od ekonomskite sektori e neophodnoto sti-mulirawe na konkurencijata so niski carinski stap-ki, kako {to e slu~ajot vo informativnata tehnolo-gija.

So predloènata izmena na Zakonot za Carinskatarifa e izvr{ena kompletna revizija na sega va-è~kata Carinska tarifa.

Kaj onie proizvodi koi se vo interes na doma{no-to proizvodstvo se otvoreni nacionalni tarifni oz-naki koi se usoglaseni so Kombiniranata carinskatarifa na Evropskata unija.

Pri ova, bea ukinati site nacionalni broevi odpostojnata tarifa donesena vo 1996 godina, so nai-menuvawe "za upotreba vo industrijata#, a koi pret-stavuvaat golema te{kotija pri carineweto na va-kov vid stoka i postoea mo`nosti za izigruvawe naZakonot.

Pokraj namaluvaweto na carinskite stapki na su-rovinite se izvr{i namaluvawe i na carinskitestapki na opredeleni repromaterijali koi pretsta-vuvaat surovina vo proizvodstvoto na nekoi doma{-ni stopanski subjekti. Se izvr{i namaluvawe na ca-rinskite stapki na surovini koi se proizveduvaat voRepublika Makedonija, no vo pomali koli~ini.

Imaj}i gi predvid site napraveni izmeni vo smis-la na namaluvawe na carinskite stapki vo postojni-ot Zakon za Carinska tarifa, za tarifnite broeviod 1 do 97 se postigna prose~na neponderirana carin-ska stapka od 14,59 koja vo odnos na postojnata od15,13 e poniska za 0,54 .

Ovie izmeni (namaluvawa na carinskite stapki)pretvoreni vo vrednost, iznesuvaat okolu 1,2 mili-jardi denari ili pribli`no 40 milioni germanskimarki pomalku prihodi od carini vo buxetot na dr-àvata, so {to ovaa Vlada u{te edna{ja potvrdi svo-jata cvrsta re{enost da mu pomogne na makedonskotostopanstvo otkaùvaj}i se od ovie na taka mali pri-hodi, a se so cel da se stvorat preduslovi za pogole-

IZMENI I DOPOLNUVAWANA ZAKONOT ZA CARINSKA TARIFA(Soop{tenie do mediumite)


ma konkurantnost na na{ite proizvodi na svetskitepazari kako i da se stvorat mo`nosti za novi vrabo-tuvawa.

Detalnoto ras~lenuvawe, ovozmoùva primena nafleksibilna za{tita, pa taka se primeneti i raz-li~ni carinski stapki spored stepenot na izrabotkana proizvodite, na primer, surovinite se so niskastapka na carina, poluproizvodite so povisoka, a go-tovite proizvodi so najvisoka carinska stapka.

Primena na Konvencijata za Harmoniziraniot sistem na imiwata i {ifrenite oznaki

Konvencijata za Harmoniziran sistem ja imaatpotpi{ano pove}e od 100 zemji vo svetot i preku nease izvr{uva nad 80% od svetskata trgovija. Taa pret-stavuva pojdovna osnova pri izrabotkata na koja bilonacionalna nomenklatura, odnosno nacionalna Ca-rinska tarifa. Osnovnite pravila za primenuvawena Harmoniziraniot sistem, kako i zabele{kite konoddelite, glavite i tarifnite podbroevi ovozmoù-vaat nejzina uniformna primena. So vakvata metodo-logija za klasificirawe se obezbeduva me|unarodnauniformnost vo pribiraweto, obrabotkata i anal-izata na statisti~kite i trgovskite podatoci. Har-moniziraniot sistem pretstavuva univerzalen jazikkoj go razbiraat site narodi. So nego se vr{at siteme|unarodni trgovski pregovori kako i sproveduva-we na trgovskite spogodbi i dogovori.

Harmoniziraniot sistem se menuva na sekoi 4 go-dini. Ova menuvawe se dol`ni da go prifatat i vgra-dat vo nivnite nacionalni carinski tarifi i sitezemji ~lenki na Konvencijata za Harmoniziran sis-tem. Vo carinskata nomenklatura se vgradeni i naj-novite izmeni na Harmoniziraniot sistem doneseniod strana na Svetskata carinska organizacija (Sovetza carinska sorabotka). So ovie izmeni se vr{i uso-glasuvawe na Harmoniziraniot sistem spored najno-vite izmeni vo svetskata tehnologija i promenite votrgovskata praktika, i se ovozmoùva vklu~uvawe nana{ata dràva vo najnovite svetski ekonomski te-kovi.

Pokraj prezemenite me|unarodni obvrski od Har-moniziraniot sistem, so ovaa Carinska tarifa seizvr{i izmenuvawe i usoglasuvawe na toj sistem iso Kombiniranata nomenklatura na Evropskata uni-ja, koja isto taka se zasnovuva na Harmoniziraniotsistem na imiwata i {ifrenite oznaki na stokite.Ova usoglasuvawe e napraveno kako rezultat na sepogolemata uloga {to ja dobi Evropskata unija nasvetskiot pazar, kako i od èlbata na Republika Ma-kedonija za {to potesno povrzuvawe so ovaa ekonom-ska integracija. So ova usoglasuvawe e ovozmoèna

pogolema transparentnost na proizvodite so {to voidnina podosledno i bez pogolemi te{kotii bi seizvr{uvala me|unarodnata razmena so ovaa asocija-cija i bi se obezbedilo polesno sproveduvawe na si-te trgovski spogodbi i dogovori. Ova prakti~no zna-~i deka proizvodite i vo dvete zemji }e imaat istatarifna oznaka.

So harmoniziraweto na nomenklaturata soglasnoso kombiniranata nomenklatura na Evropskata uni-ja, e izvr{eno potpolno usoglasuvawe ne samo za 2000godina, tuku i so poslednata verzija na kombinira-nata nomenkaltura za 2001 godina. Vo naredniot pe-riod, godi{no }e se vr{at izmeni (aùrirawa) nanomeklaturata vo soglasnsot so izmenite na kombi-niranata nomenklatura.

So novite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot zaCarinskata tarifa celosno se prifateni zabele{-kite kon oddelite i glavite na carinskata nomenkla-tura, so {to se olesnuva tolkuvaweto pri rasporedu-vaweto na stokite, a so toa se izbegnuvaat dopolni-telni instrukcii i upatstva, {to be{e praksa voprethodniot period.

Ova vsu{nost pretstavuva pojdovna osnova za iz-rabotka i prifa}awe na noviot harmoniziran sis-tem na Svetskata carinska organizacija {to }e sle-di vo 2002 godina.

Site ovie vgraduvawa ja pravat nomenklaturatamoderno orientirana, kompatibilna so svetskite te-kovi na me|unarodnata trgovija i pretstavuvaat so-lidna osnova na izmenite i dopolnuvawata na Zako-not za Carinska tarifa.

Vo predloènata Carinska tarifa, nomenklatura-ta se sostoi od tri koloni:

Prvata kolona pretstavuva tarifna oznaka kojasodrì deset cifri. Prvite {est cifri pretstavu-vaat {ifri na Harmoniziraniot sistem, sedmata iosmata cifra se {ifri na kombiniranata nomenkla-tura na Evropskata unija, a devettata i desetata cif-ra se nacionalni {ifri, koi pretstavuvaat stoka oddoma{no proizvodstvo i koi se neophodni zaradisproveduvawe na dolgoro~na carinska za{tita.

Vtorata kolona go pretstavuva naimenuvaweto nastokite spored stepenot na ras~lenetost vo odnos naprvata kolona. So vakva struktura na {ifrenite oz-naki vo idnina moàt da se sledat site izmeni nakombiniranata carinska nomenklatura na Evrop-skata unija, a isto taka i otvaorawe na novi poziciiza potrebite na za{tita na doma{noto proizvodst-vo.

Tretata kolona ja pretstavuva carinskata stapkaizrazena vo procent advalorem. Za odredeni zemjo-delskii proizvodi carinskata stapka e kombiniranai vo sebe sodrì % advalorem i specifi~na dava~ka

1 4 0 / 1 4 1

izrazena vo EURO na edinica merka (kgr, litar isli~no).

Posebnite dava~ki na carina se instrument koj goprimenuvaat skoro site razvieni zemji vo svetot.Me|u niv vode~ka e Evropskata unija. Posebnite da-va~ki na carini, kade visinata na stapkata na cari-na se presmetuva vo fiksen iznos vo zavisnost od te-ìnata na stokata, proizlegoa od toa {to zemjodel-skite proizvodi na svetskiot pazar se nao|aat vopostojana fluktuacija. Vo takvi uslovi, presmetuva-weto na carinata vo zavisnost od vrednosta na stoka-ta ili ad valorem, stana mnogu sloèno i ja sozdademo`nosta da se pravat odredeni izbegnuvawa izloupotrebi pri carineweto na ovie proizvodi.

So novata nomenklatura se izvr{eni slednivepromeni vo odnos na sega vaè~kata carinska nomen-klatura. Tie se:

- preispitana e opravdanosta za postoewe na nai-menuvawa na stokite koi se odnesuvaa na odredenividovi proizvodi i vo najgolema mera ras~lenuvawe-to odnosno naimenuvaweto na stokite e prisposobe-no spored nomenklaturata na Evropskata unija, pri-toa vodej}i smetka za potrebite na doma{nata indus-trija, kako vo pogled na izvozot, taka i vo pogled nauvozot na stokite;

- vgradeni se novi naimenuvawa na stokite koiproizleguvaat od potrebata za za{tita na zemjodel-skoto proizvodstvo;

- prifatena e i vgradena e Preporakata na Svet-skata carinska organiziacija za voveduvawe na stan-dardni edinici na merki za tarifnite broevi so {tovo idnina mnogu polesno }e se vr{i pribiraweto,obrabotkata, sporeduvaweto i analizata na sta-tisti~kite podatoci;

- vgradeni se novi pozicii, koi proizleguvaat odpreporakite na Svetskata carinska organizacija iod razni me|unarodni konvencii za materii i sup-stancii koi ja o{tetuvaat ozonskata obvivka i psi-hotrofi~ni materii koi sluàt za proizvodstvo nasinteti~ki drogi. So ovie pozicii se ovozmoùvasledewe na svetsko nivo na dvièweto i prometot naovie proizvodi.

Izvadok vo delovite od glavite vo Carinskatatarifa vo pogled na namaluvaweto na carinskata stapka

So izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za Ca-rinskata tarifa izvr{eni izmeni vo slednive pog-lavja:

Vo glava 1, se namaleni stapkite za ìvotni koisluàt za reprodukcija (priplod).

Vo glava 5, proizvodi od ìvotinsko poteklo, ne-pogodni za ~ove~ka upotreba, koi se koristat za teh-ni~ki celi, isto taka, znatno se namaleni.

Vo glava 6, se namaleni carinski stapki koi se od-nesuvaat na sadnici na drvja i rastenija.

Vo glava 7, ima namaluvawe na carinski stapki nazelen~ukot namenet za seidba.

Vo glava 10, namaleni se ìtata nameneti za seid-ba kako i ìta koi ne se ogleduvaat kaj nas.

Vo glava 11, se namaleni proizvodite od melni~ka-ta industrija koi gi nema vo dovolni koli~ini vozemjata, a koi pretstavuvaat va`na surovina voprehranbenata industrija.

Vo glavite 12, 13 i 14, se nameleni carinskitestapki na semenskiot materijal na industriskiterastenija .

Vo glava 15, se nameleni carinskite stapki na mas-la koi ne se proizveduvaat vo na{ata zemja i maslakoi sluàt za tehni~ka i industriska upotreba.

Vo glavite 17, 18 i 19 ima namaluvawe na carinskistapki na {e}erite i kakao kako repromaterijal zaprehranbenata i konditorskata industrija.

Vo glava 20, se namaleni carinskite stapki na pro-izvodite od ovo{je i zelen~uk {to ne se proizvedu-vaat vo RM. Isto taka se vovedeni nacionalni tari-fni oznaki za pire od ovo{je so namalena stapka, koese koristi kako surovina vo prehranbenata indus-trija.

Vo glava 23 ima znatno namaluvawe na carinskitestapki na proizvodite nameneti za hrana na ìvot-nite.

Vo glava 26, se namaleni carinskite stapki na su-rovini za industrijata.

Vo glavite 28 i 29, se namaleni vo najgolem del,site hemiski neorganski i organski materii koipretstavuvaat repromaterijali za na{ata industri-ja.

Vo glava 30, znatno se namaleni carinskite stapkiza farmacevskite proizvodi koi ne se proizveduva-at kaj nas.

Vo glava 31, se namaleni carinskite stapki na |ub-rivoto koe ne se proizveduva kaj nas, a e neophodno zazemjodelskiot sektor.

Vo glava 32, se namaleni carinskite stapki naproizvodi koi se koristat kako repromaterijal zatekstilnata, koàrskata i pe~atarskata industrija.

Vo glavite 33 i 34, se namaleni carinskite stapkina parfimeriski, kozmeti~ki i toaletni proizvodiza {iroka potro{uva~ka, kako i sapuni i povr{in-ski aktivni materii i preparati za ~istewe.

Vo glava 35, se namaleni carinskite stapki na al-buminite i nivnite derivati.


Vo glava 38, ima znatno namaluvawe na carinskitestapki na insekticidi, rodenticidi, fungicidi, her-bicidi, dezifektanti i sl. proizvodi, kako i proiz-vodi koi sluàt kako repromaterijali ili pomo{nitehni~ki sredstva vo industrijata.

Vo glavite 39 i 40, se namaleni carinskita stapkina primarnite formi na plasti~ni masi koi pret-stavuvaat repromaterijal vo industrijata za plas-ti~ni masi, kako i na proizvodi koi sluàt kakoambalaèn materijal vo drugite industrii.

Vo glava 41, se namaleni carinskite stapki na su-rova koà koja se koristi kako repromaterijal voko`nata industrija.

Vo glava 48, se namaleni carinskite stapki na po-ve}e proizvodi koi se koristat kako ambalaèn mate-rijal i repromaterijal za pe~atarskata industrija.

Vo glava 49, se namaleni carinskite stapki na po-ve}e proizvodi so cel da bidat podostapni za {iro-kata potro{uva~ka.

Vo glava 50, se namaleni carinskite stapki na su-rova svila, predivo i tkaenini koi ne se proizvedu-vaat vo na{ata zemja.

Vo glava 51, se namaleni carinskite stapki na su-rovini od ìvotni koi gi nema na na{eto podra~je.

Vo glava 52, ima malo namaluvawe na carinskitestapki od proizvodi od pamuk koi sluàt kako rep-romaterijal vo tekstilnata industrija.

Vo glava 53, ima namaluvawe na carinskite stapkiod proizvodi od drugi rastitelni vlakna.

Vo glavite 54 i 55, ima namaluvawe na carinskitestapki od proizvodi samo od ve{ta~ki i sinteti~kivlakna.

Vo glava 70, se namaleni carinskite stapki na pro-izvodi od staklo, koi ne se proizveduvaat vo na{atazemja.

Vo glava 72, se namaleni carinskite stapki na pro-izvodi od èlezo i ~elik, koi ponatamu se upotrebu-vaat vo metaloprerabotuva~kata industrija.

Vo glava 73, ima namaluvawe na carinskite stapkina proizvodi od èlezo i ~elik koi ne se proizvedu-vaat vo Republika Makedonija.

Vo glavata 74 i 75, se namaleni carinskite stapkina primarni formi na bakar i aluminium koi, istotaka, sluàt kako repromaterijal vo metaloprerabo-tuva~kata industrija.

Vo glavite 82 i 83, ima znatno namaluvawe na ca-rinskite stapki na alati i drugi proizvodi od pros-ti metali.

Vo glava 84, ima namaluvawe na carinskite stapkina oprema koja ne se proizveduva vo Republika Make-donija, a koja se koristi vo tehnolo{kite procesi,grade`ni{tvoto i zemjodelieto. Isto taka, znatno

se namaleni carinskite stapki na kompjuterite (ma-{ini za avtomatska obrabotka na podatoci ) i drugapridru`na kompjuterska oprema i delovi.

Vo glava 85, se namaleni carinskite stapki na el-ektri~ni ma{ini, oprema i nivni delovi.

Vo glava 86, ima nezna~itelno namaluvawe na ca-rinskite stapki na {inski vozila i nivni delovi.

Vo glava 87, se namaleni carinskite stapki na mo-tornite vozila za stopanski celi odnosno transpor-tnite vozila i nivnite delovi.

Vo glava 90, se namaleni carinskite stapki na op-ti~ki, fotografski, kinematografski, geodetski idrugi aparati, potoa ortopetski spravi, medicinskaoprema i drugi precizni instrumenti, koi nao|aat{iroka primena vo pove}e oblasti.

Vo glava 92, se namaleni carinskite stapki na sitemuzi~ki instrumenti.

Vo glava 95, ima znatno namaluvawe na detskite ig-ra~ki, rekviziti za dru{tveni igri i sport.

Vo glava 96, se namaleni carinskite stapki na raz-novidni proizvodi za {iroka potro{uva~ka koidosega imaat relativno visoka carinska stapka.

Voedno, so izmenite se napravija i odredeni izme-ni i dopolnuvawa vo samiot tekst na Zakonot za Ca-rinska tarifa. Imeno, izmenite vo ~lenot 1 se odne-suvaat vo odnos na primenata, odnosno se pojasnuvadeka vo samata Carinska tarifa pokraj stapkata nacarina e definirana i posebnata dava~ka za zemjo-delski prehranbeni proizvodi koja se presmetuva voevra za edinica mera. So ovaa izmena prestanuva idosega{noto ureduvawe na ovaa dava~ka koja dosegase ureduva{e so poseben zakon.

So predloènata izmena vo Carinskata tarifa vogolema merka se ispolzuvani site instrumenti sokoi se obezbeduva dolgoro~na za{tita na doma{notoproizvodstvo, se sozdavaat uslovi za efikasno i us-pe{no vodewe na tekovnata ekonomska politika, aistovremeno se obezbeduva i stabilnost na razvojna-ta i fiskalnata funkcija na carinata.

Pokraj nau~nite i teoriskite postapki za utvrdu-vawe na visinata na carinskite stapki, kako {to seteorijata na efektivna za{tita (odreduvawe na vi-sinata na stapkata na carina za surovinite i repro-dukcionite materijali vo zavisnost od toa so kolkavprocent u~estvuvaat vo strukturata na finalniotproizvod i nejzino sporeduvawe so visinata na ca-rinskata stapka na finalniot proizvod), se koriste-ni i statisti~kite podatoci za koli~inata i vred-nosta na uvozot i na izvozot vo poslednive dve godi-ni.

So potpi{uvaweto na zavr{niot akt na Urugvaj-skata runda na multilateralnite trgovski pregovo-

ri vo ramkite na Svetskata trgovska organizacija-GATT, prakti~no se udrija temelite koi }e gi odre-duvaat nasokite na svetskata trgovija vo 21 vek, a koise zasnovuvaat na se pogolema liberalizacija nasvetskata trgovija (namaluvawe na visinata na ca-rinskite stapki, ukinuvawe na site merki na voncar-inska za{tita i nivno vgraduvawe vo visinata na ca-rinskata stapka). Vakvite uslovi nametnuvaat sozda-vawe na efikasen, fleksibilen i moderen sistem naza{tita.

Carinata, pokraj za{titnata uloga mora da bide vofunkcija na razvojot, odnosno na osvojuvawe na novo

proizvodstvo. Za ovaa funkcija na carinata dosega sevode{e malku smetka.

Republika Makedonija i pokraj toa {to ne e ~len-ka Svetskata trgovska organizacija-GATT, vo ovaamnogu va`na me|unarodna trgovska institucija, gou`iva i ponatamu tretmanot na najpovlastena nacijavo me|unarodnata trgovija pri uvozot na stoki od Re-publika Makedonija se primenuva konvencionalnapreferencijalna carinska stapka, so toa {to uvozotna makedonski stoki na svetskiot pazar ima konku-rentska sposobnost.

1 4 2 / 1 4 3



Soglasno Zakonot za platen promet sekoja firmavo zemjata moè da otvori smetka vo pove}e bankibez ograni~uvawe i bez prethodna dozvola od bilokoj.

Dokolku ne ste zadovolni od uslugite na bankatakade se nao|a Va{ata smetka, Vie moète vedna{ daotvorite smetki i vo drugi banki koi Vie }e gi

odberete kako popogodni za Vas. Otvoraweto smetkavo pogolemiot del od bankite sega e ve}e brzo ibesplatno.

ZAPOMNETE: Bankite se tie koi treba da se tru-dat da vi ovozmoàt pobrza, pokvalitetna i poefti-na usluga. Vo Republika Makedonija ima 21 banka.

IZBOROT E VA[.

INFORMACIJA ZASITE PRAVNI LICA (FIRMI)


(Soop{tenie do mediumite)

1 4 4

PODGOTVUVA I IZDAVA

MINISTERSTVO ZA FINANSIIREPUBLIKA MAKEDONIJAul. �Dame Gruev� 14, 1000 Skopje, Tel: (389) 02 117 288, Faks: (389) 02 117 280Internet adresa: http://www.finance.gov.mk

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKAleksandar Stojkov

ZAMENIK GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKDejan Runtevski

REDAKCISKI KOLEGIUMVan~o Kargovm-r Anita AngelovskaAleksandra Na}evaGordana JankuloskaGordana Ivanovi}Mile Janakieski

LEKTORLiljana Pujovska

�PRODUKCIJA M�

DIZAJN:Zoran Rizovski - Ri`oMiroslav Milanovi}

FOTOLITIMagnaSken, Skopje

PE^ATINiko Kompani, Skopje

TIRA@500 primeroci

PREVODJasminka Vaskova@ana [okarovska

PRI KORISTEWETO NA PODATOCITE OD OVAAPUBLIKACIJA, GI MOLIME KORISNICITEZADOL@ITELNO DA GO NAVEDAT IZVOROT

ISSN 1409 - 9209Bilt. Minist. Finans.01/2002

ministerstvo za finansii - finance.gov.mk · koi doa|aa od ministerstvoto za finansii, a za koi...

Documents