360 STOPINJ

OKTOBER 20132

360 STOPINJNovi rektor UL: »Študenti, od vas je odvisno,kakšna bo vaša prihodnost«Trg dela: Kako se na kariero pripraviti žev času študijaVisoko šolstvo: Največji izziv je v nas samih

Želite vsak mesec prejemati mesečnik 360 stopinj?Sporočite svoj e-poštni naslov na pr@studentska-org.si

2

Kazalo

Uvodnik

2, 3 Intervju: dr. Ivan Svetlik, novi rektor Univerze v Ljubljani »Študenti, od vas je odvisno, kakšna bo vaša prihodnost«

4, 5 Nacionalni program za mladino Začetno navdušenje nad programom kmalu splahnelo

6, 7 Vstop na trg dela Kako se na kariero pripraviti že v času študija

8, 9 Visoko šolstvo Izziv je v nas samih

10, 11, 12 26. Evropska študentska konvecija Internacionalizacija v visokem šolstvu je postala realnost

13 Nacionalni posvet Kako zagotoviti čimboljšo študijsko prakso

14, 15 Nacionalni posvet SRCe – Hiša rešitev za mlade

16 Krvodajalska akcija Več nas bo , več krvi bo

17 Grem z javnim ... Namesto z avtom raje z vlakom ali avtobusom

Novice iz študentskih organizacij

18 Novice iz Študentskeorganizacije Univerze v Ljubljani

19, 20 Novice iz Študentskeorganizacije Univerze vMariboru

21, 22 Novice iz Študentske organizacije na Primorskem

23 Novice iz Zveze študentskih klubov Slovenije

Ustanovitelj in izdajatelj:Študentska organizacija Slovenije,Dunajska 51, 1000 Ljubljana

Urednica: Tina Dolencpr@studentska-org.si

Oblikovanje in prelom: Tonja Gašperlin

Naslovnica: Tina Dolenc

Kraj in datum izdaje:Ljubljana, 3. oktober 2013

1

Uvodnik

Kot je ob priložnosti dejal novi rektor Univerze v Ljubljani dr. Ivan Svetlik, študenti imamo pri-hodnost, vendar je v veliki meri od nas odvisno, kakšna bo. Seveda je izjava več kot na mestu pa vendat nekoliko pavšalna. Mladi smo velikokrat potisnjeni v oza-dnje, družba pa nas ne obravnava kot prioriteto. Slogan »na mladih svet stoji« že dolgo nima svoje teže, ampak je žal postal zgolj populistični argument, ko se razpravlja o mladih, čeprav se tega ne misli.

Seveda pa, kot rečeno, lahko veliko o svoji prihod-nosti odločamo študenti sami. Zato na ŠOS vsem novim kot tudi starim študentom svetujemo, da se svojega študija lotijo odgovorno in si skozi izo-brazbo zagotovijo boljšo prihodnost. Formalna izobrazba je pomembna, vseeno pa apeliramo na mlade, da si prizadevajo pridobiti čim več nefo-rmalnih znanj oziroma izkušenj, bodisi preko pro-stovoljnega dela, mladinskega dela, študentskega dela ali kakšnih drugih oblik. Le tako bodo lahko izkoristili svoj polni potencial in si tudi zagotovili lažji prehod na trg dela, ko bo napočil čas.

ŠOS pa si bo tako kot do sedaj tudi za nove študente prizadeval, da bo zastopal njihove pravice in interese napram državi in ne bomo do-volili, da smo ponovno mladi tisti, ki nosimo večji del krize.

Študenti, skupaj smo močnejši!Z novim študijskim letom se v izobraževalna središča vrača skoraj 100.000 študentov. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) jim ob tem želi veliko uspeha, študijskega elana, pravih odločitev in močan občutek pripadnosti študentski populaciji. Pasivnost študentov za ključna področja, ki še kako vplivajo na njihove pravice in splošne družbene spremembe, je v zadnjih letih vse preveč očitna in nujna večjega preobrata.

Predvsem zagovarjamo in poudarjamo še enkrat: mladi nismo strošek, ampak naložba v pr-iho-dnost. In bolj kot se bodo vladajoče elite tega zavedale, bolj bomo študenti s še večjim zaupan-jem usmerjeni v študij, doseganje dobrih rezulta-tov, širjenje novih idej, premišljeni pri svojih ko-rakih in z optimizmom, ki sloni na lastnem znanju in usposobljenosti, zrli v prihodnost. Ključno pri tem pa je, da se študenti zavedamo, da smo sku-paj močnejši!

“p. s. Študenti, ne pozabite tudi na zabavni del študentskih let!

Mitja Urbanc, predsednik Študentske organizacije Slovenije

2

Intervju: dr. Ivan Svetlik, novi rektor Univerze v Ljubljani

»Študenti, od vas je odvisno, kakšna bo vaša prihodnost«

Tina Dolenc

Začelo se je novo študijsko leto z njim pa tudi mandat novega rektorja Univerze v Ljubljani dr. Ivana Svetlika, ki bo največjo slovensko univerzo vodil naslednja štiri leta. Na kratko bi lahko rekli, da je Ivan Svetlik predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede, en mandat je bil tudi njen dekan in prorektor Univerze v Ljubljani ter nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve, a je njegov življenjepis mnogo daljši. Med drugim je vzpostavil tudi sistem tutorstva in karierni center na ravni univerze ter sodeloval pri pripravi razvojnih programov. Pred nastopom nove funkcije pa smo ga povprašali o izzivih, ki ga čakajo že takoj na začetku nove poti.

Univerza v Ljubljani (UL) se tako kot dru-ge univerze sooča s finančnimi težavami zaradi zmanjševanja sredstev iz državnega proračuna. Kako se boste soočili s temi težavami ne da bi pri tem zamajali raven kakovosti študija na UL? Prva naloga je, da univerza dokazuje vsem, ki odločajo o delitvi javnih sredstev ter javnosti, da je krčenje javnih sredstev za raziskovanje in izobraževanje usodna napaka, ki bo imela dolgoročne negativne po-sledice na razvoj Slovenije. Ni se mogoče spre-nevedati, da krčenje sredstev ne vpliva na kako-vost raziskovanja in izobraževanja. Hkrati pa uni-verza zaradi svojega poslanstva ne more pristati na zniževanje kakovosti. Zato bi ob morebitnem nadaljnjem krčenju sredstev morala začeti ome-jevati obseg svojih programov, da bi lahko ohra-njala kakovost in ostala na svetovnem zemljevidu prepoznavnih univerz.

Čemu boste v svojem mandatu dali največji poudarek? Naj izpostavim tri cilje: dvig kakovosti raziskovanja in usposobljenosti za pridobivanje večjih mednarodnih projektov, dvig kakovosti izobraževanja in pospešitev prenosa znanja. Odveč je poudarjati, da se morajo vse te

dejavnosti pospešeno vključevati tudi v mednarodni prostor.

Vaš predhodnik Stanislav Pejovnik je bil izraziti nasprotnik šolnin. Kakšno je vaše stališče do tega? Ali bi v prizade-vanjih podprl študente za ohranitev brezplačnega javnega šolstva? Rektor Pe-jovnik je vseskozi poudarjal, da je brezplačno javno šolstvo trden branik socialne države, s čimer popolnoma soglašam. Menim, da bi s šolninami še povečali socialne razlike in izgubili veliko dragocenih kadrovskih virov. Študente pri tem v celoti podpiram. Hkrati pa pričakujem, da bodo študenti podprli zahteve po odgovornem odnosu do brezplačnega izobraževanja, kjer se neodgovornost lahko tudi zaračuna.

Kakšen je po vašem mnenju tipičen študent UL? Menim, da tipičnega študenta ni. Z množičnim študijem se v veliki meri tudi na univerzo prenese socialna in vrednotna struktura slovenske družbe. Vidno je predvsem to, da so slabše zastopani študenti iz socialno šibkejših okolji.

3

Kako komentirate predvidene spremem-be Zakona o visokem šolstvu iz položaja UL in kako se bodo te odražale na skrbi za kakovost ? Ali bodo spremembe kaj olajšale finančni položaj univerze? Zakon je še v nastajanju. Prvi teksti obetajo pozitivne premike. Predvsem pričakujem, da bodo končne rešitve odstranile ovire ter vgradile institucio-nalne ter finančne spodbude za večjo internac-ionalizacijo in dvig kakovosti. K temu lahko pr-ipomore tudi bolj stabilno in mednarodnoprimerljivo financiranje univerze.

ŠOS in UL sta v preteklosti zgledno sodelovala. Kje vidite možnosti, da bi to sodelovanje še okrepili? Dejavnosti, ki jih ŠOS opra-vlja na področjih pomoči študentom, obštudijskih dejavnosti, mednarodne izmenjave, analiz položaja študentov, vplivanja na zakonodajo itd. so vseka-kor dobrodošle. Verjamem, da sodelo-vanje na teh in drugih področjih lahko okrepimo.

Kakšno sporočilo bi dali študentom ob začetku novega študijskega leta v času, ki mladim ni preveč naklonjen? Dragi študenti! Trditev, da današnja mladina nima prihodnosti je zgrešena. Prihodnost je v vsakem primeru vaša. Prav od vas pa je v veliki meri odvisno, kakšna bo. Zato vam želim, da bi čim uspešneje začeli svojo študijsko pot. In da bi poleg študija za-vzeto spreminjali tudi našo univerzo in okolja, v katerih živite. Naj vam ne bo vseeno – ne le za vas, temveč za soljudi, s katerimi živite, za ce-lotno skupnost! Novo vodstvo univerze, dekani fakultet, 3000 profesorjev in 30.000 kolegov študentov je tu zato, da vam na tej poti pomaga po svojih najboljših močeh.

“Menim, da tipičnega študenta ni. Z množičnim študijem se v veliki meri tudi na univerzo prenese socialna in vrednotna struktura slovenske družbe.

Foto: Arhiv FDV

4

Začetno navdušenje nad programom kmalu splahnelo

Andraž Šiler

Po vseh silnih nacionalnih programih in strateških dokumentih, ki jih je naša mlada državica sprejemala v vseh teh letih, smo »svoj« nacionalni program dočakali tudi mladi. Nacionalni program za mladino, kot se imenuje ta dokument, se je pisal več let in je plod dela Urada za mladino Republike Slovenije. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je že v fazi samega pisanja dokumenta z raznimi komentarji delovnih verzij opozarjala na pomanjkljivosti, ki so bile razvidne že iz osnutkov dokumenta.

V začetku junija 2013 je bil Nacionalni program za mladino tudi javno objavljen, skladno s tem pa je stekla tudi javna razprava po slovenskih mestih. ŠOS je že takoj v začetni fazi pripravil več kot 100 vsebinskih komentarjev na sam dokument, prav tako pa smo se predstavniki ŠOS udeležili večine javnih predstavitev po Sloveniji. Na prvi pogled je Nacionalni program za mladino (NPM) impresiven dokument, ki zajema več kot 100 strani, razdeljen pa je na šest ciljnih področij s kazalniki in cilji. Vendar pa po bolj podrobnem branju navdušenje nad dokumentom hitro splahni. NPM bralca kaj hitro postavi na realna tla. Ne predvideva namreč nikakršnih finančnih po-sledic, prav tako pa so cilji in kazalniki, po posa-meznih področjih zastavljeni izredno splošno in nemerljivo. ŠOS je omenjeno dejstvo izpostavil že v komentarjih na predlog, prav tako pa je bila to glavna tema razprav na večini lokalnih javnih predstavitev. Tudi na finalni predstavitvi naciona-lnega programa v državnem zboru 18. septembra, so predstavniki ŠOS v javnih govorih poudarili prav te pomanjkljivosti. Odgovorni so vseskozi zatrjevali, da se bodo cilji konkretizirali v izve-dbenih načrtih, ki bodo natančneje opredelili tudi finančno plat programa. ŠOS se bo vsekakor tudi v procesih sprejemanje izvedbenih načrtov k pro-gramu aktivno zavzemal za konkretizacijo ciljev ter konkretne finančne učinke programa. Vendar pa izhodišča k temu niso najboljša.

Nacionalni program za mladino

5

Še posebej velja omeniti nezain-teresiranost odločevalcev za vsebino NPM. Kljub temu da so bile javne predstavitve pro-grama izredno dobro obiskane ter da se je na njih skoraj vedno razvila živahna razprava, pa to na finalno razpravo v državni zbor ni pritegnilo večjega števila političnih odločevalcev. Resorni minister je bil tam prisoten zgolj slabe pol ure, prav tako pa je tista peščica poslancev, ki je med razpravo sedela v posla-nskih klopeh, dajala vtis, da so tam samo zaradi zagotovitve kvoruma odbora,

ki je organiziral javno razpravo. Vendar pa nas veliko število mladih, ki so se udeležili javnih razprav, ter konkretni in izvedljivi predlogi izboljšav, ki so bili na finalni javni razpravi predlagani s strani mladinskih organizacij, navdajajo z optimizmom. Z optimizmom, da lahko kljub neposluhu politike za mlade največ naredimo prav mladi sami.

“ŠOS se bo vsekakor tudi v procesih sprejemanje izvedbenih načrtov k pro-gramu aktivno zavzemal za konkretizacijo ciljev ter konkretne finančne učinke programa.

6

Kako se na kariero pripraviti žev času študija

Viviana Žorž, Adecco

Po končanem študiju se z diplomo v roki znajdemo v resničnem svetu in začnemo iskati popolno službo. Hitro ugotovimo, da iskanje dela lahko zahteva veliko časa in potrpežljivosti, da je poleg nas še veliko drugih kandidatov in da se moramo izkazati za nekaj posebnega. Lažje bo seveda, če smo na to mislili že v času študija in morda tudi že naredili nekaj prvih korakov proti želenemu cilju …

Kako začeti Začeti je treba pri sebi in definirati svoje želje in interese. Zelo pomemben vidikiskanja zaposlitve je jasno zastavljen cilj. Kaj nas zanima, kaj želimo početi v življenju? Ali za toobstaja delovno mesto? Kaj lahko naredim že zdaj, da bom lahko nekoč opravljal to delo? Smiselno je imeti izdelano vizijo o področju dela, ki nas resnično zanima, in kje se vidimo čez nekaj let. To je tudi za marsikoga s precejšnjo delovno dobo eno od težjih vprašanj, kaj šele za študente brez delovnih izkušenj. Ve-ndar je vredno poskusiti. Če imamo določen cilj, se lahko vključujemo v de-javnosti, ki nam bodo pomagale priti do njega.

Vstop na trg dela

Študentsko delo Delo preko študentskega servisa v času študija je odličen način, da ugo-tovimo, kaj nas veseli in kaj ne. Delo v času študija tudi nakazuje na nekatere pozitivne lastnosti, kot recimo delavnost in sposobnost organizacije, ki jih delodajalci cenijo. Delodajalci želijo zaposliti nove sodelavce, za katere ne bo treba veliko časa posvetiti uvajanju in učenju osnovnih znanj, zato skoraj vedno iščejo kandi-date z izkušnjami. Pri izbiri študentskega dela ne glejte le na urno postavko, temveč tudi na druge koristi, ki vam jih lahko delo prinese.

Bodite dejavni na različnih področjih Delo preko študentskega servisa v času študija je odličen način, da ugotovimo, kaj nas veseli in kaj ne. Delo v času študija tudi na-kazuje na nekatere pozitivne lastnosti, kot recimo delavnost in sposobnost organizacije, ki jih delodajalci cenijo. Delodajalci želijo zaposliti nove sodelavce, za katere ne bo treba veliko časa posvetiti uvajanju in učenju osnovnih znanj, zato skoraj vedno iščejo kandi-date z izkušnjami. Pri izbiri študentskega dela ne glejte le na urno postavko, temveč tudi na druge koristi, ki vam jih lahko delo prinese.

7

Izpopolnjujte svoje veščine Mla-dim velikokrat manjkajo praktična znanja, komu-nikacijske veščine in izkušnje, kako se obnašati v delovnem okolju ... Vpišite se na dodatna izobraževanja npr. tujih jezikov, tečaja retorike … Tako lahko srečate tudi mnogo novih obrazov, ki vam ustvarjajo širšo socialno mrežo in omogočajo nove povezave v poslovnem in zasebnem svetu.

Poglejte naokrog Spremljajte po-djetja, poklicni trg, spoznavajte osnove raziskovanja trga dela, želenih poklicev ter vseh možnosti iskanja prve zaposlitve. Spremljajte novosti na svojem področju študija, aktualno družbeno dogajanje in poglejte v »resnični« svet.

Ne pozabite na zabavo Posvečajte se tudi hobijem in počnite stvari, ker vas preprosto veselijo. Ne podrejajte vsega svojega časa iskanju zaposlitve. Najbolj uspešni so tisti, ki se pri svo-jem delu tudi zabavajo. Morda pa vaš hobi vodi tudi k zaposlitvi.

Bodite nekaj posebnega Vse naštete aktivnosti vam bodo dale to, kar vas bo resnično naredilo za primerne kandidate: zavedanje, kaj želite početi, navdušenje nad delom, ki ga imate radi, in samoiniciativnost. Veliko je odvisno od nas samih, našega pristopa in vloženega truda. Tisto, kar delodajalci pravijo, da pri mnogih iskalcih prve zaposlitve resnično pogrešajo, je pozitiven odnos in zagnanost.

Pogumno! Gradnja kariere je dolgoročen proces ter svojevrsten izziv, saj terja obilo vztra-jnosti in aktivnosti. Vse bolj pomembno je, kakšen profil človeka si, kako iznajdljiv, prilagodljiv, kako se odzivaš na spremembe, kako skrbiš za svojo zaposljivost. Zato le pogumno in bodite vztrajni.

Začnete lahko tudi z Adeccom V Adeccu iskalcem prve zaposlitve ponujamo tudi brezplačno svetovanje. Če iščete svojo prvo za-poslitev in se želite posvetovati s strokovnjaki, se lahko dogovorite za termin brezplačnega svetovanja pri iskanju zaposlitve. V enournem individualnem programu boste s svetovalci Adecca lahko ugotovili, kaj najbolj potrebujete, da suvereno vstopite na trg dela. Dobili boste lahko nasvete o tem, kako postaviti zaposlit-vene cilje, narediti analizo svojega kariernega profila, pripraviti učinkovit življenjepis in se pri-praviti na zaposlitveni pogovor.

“Ne čakaj le na pravi zaposlitveni oglas, ampak si sam ustvarisvojo karierno zgodbo.

Več lahko preberete tudi na www.adecco.si

8

Največji izziv je v nas samih

Timotej Vitez

Na Brdu pri Kranju je v začetku septembra potekal že tradicionalni nacionalni posvet o visokem šolstvu, ki ga prirejata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter CMEPIUS. Pod naslovom Izzivi visokega šolstva v aktualnih družbenih in ekonomskih razmerah so deležniki v visokem šolstvu – med njimi tudi predstavniki Študentske organizacije Slovenije – iskali odgovore na vprašanja o finančni prihodnosti terciarnega izobraževanja.

Na posvetu je resorno mini-strstvo javno predstavilo pre-dlog sprememb zakono-daje na področju financiranja visokega šolstva. Po javni ra-zpravi sta potekali dve vzporedni delavnici na temo kakovosti in učinkovitost visokega šolstva ter zaposlovanja diplomantov.

Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je pozdravila predvidene spremembe, ki določajo, da se proračunska sredstva za javno izobraževanje delijo za obdobje treh let in ne za vsako posamezno leto kot doslej. Prav tako bi se sredstva integralno povečevala vse do dveh odstotkov BDP, kar je predvideno tudi v Na-cionalnem programu visokega šolstva, ki je bil potrjen in spre-jet v državnem zboru. Obliko-vanje sistema štirih stebrov fi-nanciranja, tj. temeljnega stebra financiranja, steber financiranja kakovosti, znanstveno-razisko-valnega stebra in dopolnilnega stebra financiranja, po mnenju ŠOS daje večji poudarek razvoju

Visoko šolstvo

in kakovosti v visokem šolstvu. Že dlje časa namreč pouda-rjamo, da je trenutni načinfinanciranja nevzdržen, zato pozdravljamo vsak pozitiven premik v stabilno in razvo-jno naravnan sistem zagota-vljanja sredstev za terciarno izobraževanje v Sloveniji.

Ponekod bo še potre-ben dogovor Ostajajo pa tudi nekatere točke v pre-dlogu, pri katerih je dogovor še potreben, kot na primer finan-ciranje dodatnega leta študija na drugi bolonjski stopnji. Ve-rjamemo, da je ta nujno potre-ben za nemoteno opravljanje vseh obveznosti na magistrskih študijskih programih in kako-vostno izvedeno zaključno magistrsko delo, vključno z empirično-raziskovalnim delom, ki ga mora študent opraviti.

Kljub temu pa zgolj povečevanje sredstev ne bo prineslo želenih učinkov. Za povečanje kako-vosti in učinkovitosti visokega šolstva je treba izvesti pravo

9

malo notranjo reformo univerz in temeljito analizo uspešnosti implementacije bolonjske re-forme, ki je bila na mnogih področjih neuspešna. ŠOS se zavzema za celovit pregled vseh študijskih programov in potrebe po njihovi izvedbi ter predlaga razmislek o smotrnosti vztra-janja na binarnem sistemu na univerzitetni ravni. Poleg tega je treba čim prej začeti izva-jati sprotno analizo zaposlo-vanja in zaposljivosti diploma-ntov po študijskih programih in področjih študija. Kot smo poudarili tudi na posvetu, je treba študijske programe obo-gatiti s praktičnimi elementi, da bodo diplomanti pridobili kompetence, ki jih bodo lahko uporabili v delovnem okolju in bodo služile kot odskočna deska za prehod na trg dela.

Od nas jeodvisna rešitevIzzivov v visokem šolstvu je precej, ti pa so v časih gospodarsko, ekonomsko in družbeno zaostrenih razmer še toliko bolj vidni. Od nas samih je odvisno, kako bomo te izzive reševali in ali jih bomo sposobni rešiti. Zavedanje, da vsaka ma-jhna sprememba danes vpliva na celotne generacije naših za-namcev je ključno za oblikovanje konsenza in sprememb, ki bodo omogočale dostopno, stabilno in kakovostno izobraževanje na podlagi načela enakopravnosti in enakih izhodišč za vse. Pri-hodnost leži v mladih, skupaj pa moramo poskrbeti, da bo taprihodnost svetla.

Foto1, 2: arhiv CMEPIUS (foto: Matej Mišič)

10

Internacionalizacija v visokem šolstvu je postala realnost

Timotej Vitez

»Mednarodno mobilni študentje ne bi smeli biti obravnavani kot sredstvo zaslužka, temveč kot del družbe in bi morali imeti dostop do potrebnih podpornih mehanizmov za uspešno opravljanje študijskih obveznosti v tujini.« To so sklenili predstavniki študentskih organizacij, ki so se udeležili 26. Evropske študentske konvencije v litvijskem Kaunasu, ki je potekalo pod okriljem Evropske študentske zveze ESU.

Več kot sto študentskih predstavnikov je tri dni razpravljalo o prihodnosti in razvoju mednarodne mobilnosti, financiranju mednarodnih progra-mov izobraževanja, podpornih mehanizmih, ena-kopravnosti študentov na podlagi družbenih, ekonomskih, etničnih in drugih okoliščin, sodelo-vanju med državami in visokošolskimi institucijami ter kakovosti izvajanja programov mobilnosti. Kot zaključek tridnevne konvencije je nastala dekla-racija ESU o internacionalizaciji visokega šolstva, ki jo bodo organizacije članice po dopolnitvah sprejele na prihajajoči skupščini v Zagrebu konec novembra.

Razlog za konvencijo je bil nedavno izdan strateški dokument Evropske komisije o internacionalizaciji visokega šolstva. Ta med drugim vsebuje preno-vljen program mednarodne mobilnosti Erasmus +, ki predvideva povečevanje sredstev name-njenih za mobilnost študentov, večje povezovanje med državami članicami EU, tesnejše prepletanje izobraževanja in gospodarstva ter mobilnostakademskega osebja.

26. Evropska študentska konvencija

11

Je prihodnost v odprtih spletnih pro-gramih izobraževanja? Udeleženci konve-ncije so precej časa namenili delu dokumenta, ki pre-dvideva vlaganje v razvoj masovnih odprtih spletnih programov izobraževanja (MOOC’s). Ta je sprožil največ polemike, predvsem z vidika kakovosti izvedbe tovrstnih spletnih študijskih programov, zastopanja študentov, stika med pedagoškim kadrom in študenti ter izničenja so-cializacijskega učinka univerz kot stičišč družbene interakcije. Kot smo lahko priča tudi v Sloveniji, je čas gospodarskih izzivov povzročil vsesplošno krčenje sredstev za javno terciarno izobraževanje tudi drugod po Evropi. Nekatere države so se soočale zgolj s proračunskimi rezi, druge pa tudi z uvedbo ali dvigom šolnin. Vsem pa je gotovo skupno prelaganje bremen, tako finančnih kot širše

družbenih, na študente. Evropska komisija zato išče alternativne rešitve, da bi sledili zastavljenim ciljem vključenosti študentov v izobraževanje, tako na nacionalni kot mednarodni ravni, zato so se odločili za spodbujanje učenja preko spleta.

Na konkretne rešitve bo potrebno počakati, vseeno pa se moramo zavedati, da spletno po-dajanje informacij ne more v celoti nadomestiti klasičnega akademskega izobraževanja v pre-davalnicah. ŠOS se zaveda, da je razvoj in vnos določenih elementov informacijsko komunikaci-jske tehnologije v izobraževanje na dolgi rok neizogiben, vseeno pa ne moremo mimo pomislekov o padcu kakovosti terciarnega izobraževanja in razvrednotenja akademskega poučevanja. Zato se pridružujemo pomislekom, ki so bili izpostavljeni na konvenciji v Kaunasu.

Ta med drugim vsebuje preno-vljen program mednarodne mo-bilnosti Erasmus +, ki predvideva povečevanje sredstev name-njenih za mobilnost študentov, večje povezovanje med državami članicami EU, tesnejše preple-tanje izobraževanja in gospodarstva ter mobilnost akademskega osebja.

“

Rok Primožič, predsednik ESUFoto 1, 2: Jonas Klemenas, KTU 2013

12

Slovenija potrebuje strategijointernacionalizacije V Nacionalnem pro-gramu v visokem šolstvu je zapisano, da bo Slovenija povečala delež mednarodno mo-bilnih študentov na 20 odstotkov. Trenutni delež študentov, ki se odločijo za kakšno izmed oblik mobilnosti je zgolj dva odstotka. Prav tako smo pod povprečjem, ko govorimo o deležu tujih študentov, ki se odloči za študij pri nas. Zaradi sla-bih kazalnikov je bila Slovenija izpostavljena tudi na konvenciji. O težavah povezanih z zakonsko omejenim izvajanjem študijskih programov v tu-jih jezikih in drugih težavah je spregovorila Manja Klemenčič, sedaj raziskovalka naharvardski univerzi. Trenutna pozicija sloven-skega visokošolskega prostora v mednarodnem okolju nas sili k dognanju, da je treba storiti korak naprej k razvoju. ŠOS si zato prizadeva, da bi tudi slove-nska politika po zgledu evropske in medn-arodne prepoznala, da je treba za doseganje zastavljenih ciljev imeti dobro zastavljeno strate-gijo interna-cionalizacije, seveda ob upoštevanju nacio-nalnih specifik posameznih držav. Slovenija kot članica EU in Evropskega visokošolskega pro-stora potrebuje strategijo razvoja internacionali-zacije. Le povečevanje deleža mednarodno mo-bilnih študentov ne bo dovolj. V strategijo sodijo tudi ukrepi za povečevanje tujega akademskega kadra, bilateralne pogodbe o izobraževanju med

državami (mobility treaty), podporni mehanizmi za študente, poučevanja v tujem jeziku, mednarodni projekti in raziskave, povečevanje stika med izobraževalnimi institucijami posameznih držav ter stika z gospodarstvom. Potrebujemo torej dobro zastavljene cilje in uspešno implementacijo ukre-pov, predvsem pa vizijo, kam in kako gremo kot država, ki je politično, ekonomsko in družbeno vpletena v mednarodno dogajanje. Internaciona-lizacija visokega šolstva je realnost pred vrati, naša naloga pa je, da ta vrata tudi odpremo.

13

Kako zagotoviti čim boljšoštudijsko prakso

Tina Dolenc

Študentska organizacija Slovenije tudi letos organizira nacionalni posvet s področja visokega šolstva in tudi tokrat so se trudili biti čim bolj aktualni. Osrednja tema posveta, ki bo potekal v sredo, 6. novembra 2013, je tako študijska praksa: pot do večjega ujemanja med visokošolskim znanjem in potrebami trga dela.

Nacionalni posvet

Študijske prakse dobivajo v procesu študija vedno večji pomen, saj se tako študenti ozi-roma diplomanti, kot tudi akademiki in deloda-jalci vedno bolj zavedajo pomena praktičnih in predmetnospecifičnih kompetenc. Na trgu na-jdemo tako dobre kot slabe prakse, ki se razli-kujejo glede na študijski program in izvedbo ter obseg. Na letošnjem posvetu pa želi ŠOS sku-paj s strokovnjaki identificirati težave, ki se po-javljajo pri organizaciji ter izvedbi praktičnega usposabljanja, in predvsem predstaviti primere dobre prakse, izboljšati obstoječe ter študentom omogočiti čim boljšo študijsko izkušnjo.

Na posvetu bodo govorniki predstavili pre-dnosti in izzive uvajanja praktičnega usposa-bljanja v študijski proces, na delavnicah pa bodo po-drobneje obravnavali primere dobrih praks za posamezna področja. Izpostavili bodo izkušnje z opravljanjem prakse v tujini, financiranje in na-grajevanje praktičnega usposabljanja ter organi-zacijo in izvajanje praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških oziromadružboslovno-humanističnih smereh.

Letošnji posvet je sofinanciran iz sredstev Nacio-nalne skupine bolonjskih ekspertov, projekta, ki ga sofinancira Evropska komisija.

Hitro poklikaj program in izpolniprijavnico za brezplačno udeležbo, saj je število mest omejeno!

14

SRCe – Hiša rešitev za mlade

Marko Orel, koordinator projekta SRCe

Na Študentsko svetovalnico se lahko obrnejo vsi s kakršnimi koli vprašanji o študiju in vsem, kar se s njim povezuje. Naša naloga je študente informirati o njihovih pravicah in možnostih, jim svetovati, ko se znajdejo v težavah, in jih usme-rjati na prave naslove. Želimo si, da bi prav vsak, ki se na nas obrne z vprašanjem, pri nas dobil tudi pravi odgovor.

Pomoč v stiski

Zavod Študentska svetovalnica ponuja informacije na področju študijske problematike, torej vse kar se dotika vpisov, prepisov, prehodov med programi, po-navljanj, pavziranj, vzporednega študija, in absolventskega staža. Naši svetovalci lahko pomaga-jo tudi pri reševanju bivanjske problematike, torej teme, ki se dotika študentskih domov, zasebnikov s subvencijo, nudijo pomoč pri sklepanju najemnega razmerja in pravnega varstva najemnikov. Prav tako nudimo pravno svetovanje ter svetujemo na področju študija in dela v tuji-ni. Posebno pozornost namenja-mo tudi svetovanju študentskim družinam (celostno svetovanje bodočih in sedanjih staršev študentov) in psihološkemu svetovanju (nudimo podporo, nasvete in informacije o različnih oblikah psihološke pomoči).

SRCe za vse, ne zgolj za študente Pred dvema letoma in pol smo razširili dejavnost in tako je svoja vrata odprla prva varna hiša za študente na svetu, imenovana Študentska hiša ali krajše SRCe. SRCe je mladinski center oziroma študentska hiša, ki pod eno streho združuje svetovalne in informativne podporne dejavnosti za-voda ter možnost brezplačnega začasnega bivanja za študente v stiski. Letošnje poletje smo našo organizacijsko strukturo prevetrili, prenovili tudi koncept delovanja in SRCe preimenovali v Hišo rešitev za mlade. S tem smo želeli pokazati, da smo za pomoč odprti vsem mladim in ne zgolj študentom.

Delavnice, predavanja, psihoterapevtska pomoč Poleg svetovanja na SRCu izvajamo tudi delavnice – letos smo jih izvedli že pet: Z zavedanjem proti stresu, Sprostimo se!, Kako študirati?, Čutim čustva in Upravljanje s časom. Poleg tega smoizvedli tudi potopisna predavanja, podjetniške delavnice ter orga-nizirali še številne druge aktivnosti. Ustanovili smo tudi podporno skupino za osebe z motnjo hranjenja. Na SRCu nudimo pa tudi psihoterapevtsko pomoč, ki jo za študente izvaja specializantka psihoterapije. V letošnjem letu se nam je ves trud še posebej obrestoval, saj je projekt zmagal na Žuru z razlogom, ki ga vsako leto prireja Simobil.

Foto: arhiv SRCe

15

m2 – brezplačna posredovalnica sob Da ne pozabimo – če boste iskali sobo ali stanovanje, nas le pokličite ali odklikajte na našo spletno stran. Pod našo streho namreč deluje m2 – brezplačna posredovalnica sob, ravnokar prenovljeni brezplačen iskalnik oglasov najemniških stanovanj ter sob za študente. Vodimo tudi posebno evidenco za tuje študente, svetujemo pa tudi pri sklepanju naje-mnih pogodb oz. študentom posredu-jemo vzorec najemne pogodbe. Vse na enem mestu in še več.

“Naj bo zgolj preprosto vprašanje ali morda večja težava, tukaj smo zato, da pomagamo.

SRCe – Hiša rešitev za mladeŽidovska steza 6T: 080 98 67@: info@svetovalnica.comW: www.studentska-hisa.si

Delovni čas:pon, tor, sre, čet: 9–18,pet: 9–15

Foto: arhiv SRCe

16

Več nas bo, več krvi bo

Tina Dolenc

Oktobra, ko se študenti ponovno vrnejo v univerzitetna središča, že tradicionalno poteka tudi študentska krvoda-jalska akcija pod sloganom Častim ½ litra! Letos si na kole-darju označite teden od 7. do 13. oktobra.

Krvodajalska akcija

Po podatkih Zavoda RS za trans-fuzijsko medicino v Sloveniji vsakih pet minut nekdo potre-buje kri, kar pomeni, da dnevno potrebujejo okoli 350 krvodajal-cev. Med največjimi porabniki krvi so bolniki z raznimi hematološkimi in/ali onkološkimi obolenji, velike količine krvi pa potrebujejo tudi bolniki pri operacijah in presa-ditvah ter ponesrečenci s težjimi poškodbami. Da bi zapolnili zaloge krvi po slovenskih bolnišnicah, so k darovanju v čim večjem številu va-bljeni vsi študenti in tudi drugi. Če si že potrjen darovalec, potem tako ali tako veš, kako stvari potekajo, lahko pa za to plemenito dejanje navdušiš še druge. Aprila je v akciji sodelovalo kar 930krvodajalcev. Več nas bo,več krvi bo!

“Vse dodatne informacije o tem, kdo lahko daruje kri in nasveti pred darovanjem, so objavljene na www.castimkri.si

Kri boste lahko darovali v več krajih po Sloveniji:

V Ljubljani boste lahko darovali kri na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, Šlajmerjeva 6: v torek, 8. oktobra, od 7. do 15. ure, v sredo, 9. okto-bra, od 7. do 17. ure.

V Mariboru bo organiziran odvzem krvi potekal: v torek, 8. oktobra, na Ce-ntru za transfuzijsko medicino od 8. do 15. ure, v sredo, 9. oktobra, na Štuku od 9. do 14. ure. Za prevoz izpred fakultet do krvodajalskega mesta boposkrbljeno oba dneva.

V Izoli bo darovanje krvi orga-nizirano v Splošni bolnišnici Izola (na oddelku za transfuzijsko de-javnost): v torek, 8. oktobra, med 7.30 in 12. ure, v sredo, 9. oktobra, ob 9.00 do 12.ure. Študentom krvodajalcem bomo priskrbeli prevoz do transfuzi-jskega oddelka izolske bolnišnice po njihovi predhodni najavi na e-poštni naslov:prostovoljstvo@soup.si ali ob prijavi pri promotorjih.

Študentski klub GROŠ orga-nizira krvodajalsko akcijo: v ponedeljek, 30. septe-mbra, od 7. do 13. ure v Osnovni šoli Louisa Adamiča v Grosupljem, v torek, 1. oktobra, od 7. do 13. ure v Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici, v sredo, 2. oktobra, od 7. do 12. ure v Osnovni šoli Dobre-polje, Videm - Dobrepolje.

Društvo novomeških študentov organizira odvzem v pone-deljek, 7. oktobra, od 7. do 10.30 v Splošni bolnišnici Novo mesto na Oddelku zatransfuzijo. V Celju pa bo odvzem v organi-zaciji Kluba študentov Občine Celje potekal v ponedeljek, 7. oktobra, od 7.30 do 10.30 v Transfuzijskem centru Celje.

V Novi Gorici bo Klub goriških študentov organiziral krvodajal-sko akcijo skupaj z Rdečim križem v četrtek, 10. oktobra, od 8.00 do 12.00 na Transfuzijskem oddelku šempetrske bolnišnice.

Klub B - Klub trboveljskih študentov in ŠOHT - Študentska organizacija Hrastnik bosta vTrbovljah krvodajalsko akcijoorganizirala v četrtek, 10. oktobra, ob 8.00 na Trans-fuzijskem oddelku Splošne bolnišnice Trbovlje.

17

Namesto z avtom raje z vlakomali avtobusom

Tina Dolenc

Letošnji akciji ob Mednarodnem tednu mobi-lnosti, ki je potekal od 16. do 22. septembra, se je na svoj način pridružila tudi Študentska organi-zacija Slovenije. S kampanjo Grem z javnim … je osveščala dijake in študente o pomenu varovanja okolja, s tem ko namesto vožnje z avtomobilom za prevoz uporabijo javni potniški promet. Kot partnerja sta pri projektu sodelovala tudi mini-strstvo za infrastrukturo in prostor ter civilnainiciativa Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo.

Grem z javnim ...

Prometni zastoji, kolone vozil na vpadnicah v mesta, polna parkirišča … Vse to so prizori, ki se vsakodnevno pojavljajo predvsem v večjih mestih. Vsi tudi mladi pa lahko s spremembo svojih navad prispevamo k čistejšemu okolju, hitrejšemu poto-vanju, saj bi se s tem zmanjšala predvsem gneča v mestih … Predsednik ŠOS Mitja Urbanc je ob tem povedal: »Evropski teden mobilnosti je pravi čas, da opozorimo na pomen javnega potniškega pro-meta za izboljšanje kakovosti bivanja. Uporaba javnih prevoznih sredstev je ne le hitra, priročna in ugodna za dijaški in študentski žep, ampak tudi prispeva k manjšemu izpustu toplogrednih plinov, zmanjšanju hrupa in hitrejši pretočnosti prometa. Odločitev, da gremo z javnim, je za nas mlade več kot le fraza. Želim si, da bi prav mladi postali prvi nosilci trajnostne mobilnosti in zelenih rešitev.«Kampanja, ki je potekala na Facebook strani ŠOS, je požela med mladimi veliko zanimanja, zato bo ŠOS podobne družbeno odgovorne vsebinepripravil tudi v prihodnje.

“Evropski teden mobilnosti je pravi čas, da opozorimo na pomen javnega potniškega prometa za izboljšanje kakovosti bivanja.”“

18

Novice iz Študentske organizacije Univerze v Ljubljani

Brezplačna mobilna aplikacija ŠOU v LjubljaniV Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani smo za vse študente razvili prav posebno brezplačno mobilno aplikacijo, ki omogoča interaktivno povezavo z našo organizacijo. Aplikacija je že na voljo za vse lastnike pametnih telefonov – tako za pametne telefone z Andoidom kot tudi za iPhone. Z njo boste lahko na vsakem koraku spremljali dogodke, zabave, izobraževanja, projekte, športne prireditve, mednarodno dogajanje, delovanje naših zavodov, aktualne razpise ... Skratka, celotno dogajanje od a do ž. Prav tako pa bo aplikacija omogočala spremljanje programa Radia Študent in navigacijo pozemljividu, na katerem bodo označene vse fakultete, študentski domovi in knjižnice. Kaj še čakaš? Poišči aplikacijo in nas redno spremljaj tudi na svojem mobilniku.

Dnevi odprtih vratZavoda ŠOU šport Začetek študijskega leta je kot nalašč, da si študentje poiščemo nove hobije in aktivnosti, ki bodo zapolnile naš prosti čas in nam popestrile vsakdanje dogajanje. Dober način preživljanja prostih uric so zagotovo športni tečaji, ki jih pri-reja zavod ŠOU v Ljubljani, ŠOU šport. Od pone-deljka, 7. oktobra, do četrtka, 10. oktobra, se lahko udeležite dnevov odprtih vrat in se tako brezplačno preizkusite v raznovrstnih športnih aktivnostih, ki ji jih ponuja ŠOU šport. Za vas so pripravili pilates, salso, hip hop, capoeiro, jogo, tečaj samoobrambe, zumbo, reggaeton, tajsko masažo, bachato, hooping, swing, flamenko in še in še.

Za več informacij in urnik posameznih tečajev preverite spletno stran www.sousport.si

19

Novice iz Študentske organizacije Univerze v Mariboru

Dobrodelna akcija – Mladi za najmlajše

Verjamemo, da vsak izmed nas poseduje predmete, ki jih več ne potrebuje in jih lahko podari nekomu, ki si nakup le-teh s težavo privošči. Če pa nam finančno stanje to dopušča, lahko kakšen evro tudi po-darimo za nakup nujnih potrebščin za naše najmlajše. Vsaka podarjena malenkost jim bo omogočila lepše »enakovredno« otroštvo. Otroci bodo v teh časih veseli kakršne koli pomoči, ki jo bodo prejeli. Akcija poteka pod okriljem Solidarnostnega sklada ŠOUM, ki pomaga številnim študentom pri prebi-janju skozi študij.

Tukaj lahko pogledate podrobnosti, na kakšen način lahko pomagate ogroženim otrokom.

MLADI

ŠOUM ČčČČčČ ČČčČčČččČČ ččč ččč čččč

ZANAJMLAJŠE

Čč ČČ ČČČ ČČČČČčČč ččČČčč čč ččČčččČč ČČ čČččč ČččČčČČč čČčččČ čččč čČ ČČččČ ČččČČč ČčččččččČČ čČ ČČčč ČČčČčČčččč ččČčČ ČččČčččČČ ČČččČčččč čČČ čč čČččččČčČ ččČčč ččČČččččččČčč ččččččččč ččččččččč

ččččČČčČčč čČ ččČč čč ČČč Čččččččč ČčččČčččččČ čČč ččč Čč Ččččččččč ČČ čČč čČččč ČččČčČ ČčččČčč čČ čČ ČČččČ čččččč č ččžČčč ČčČččččČč

Projekt Študentske organizacije Univerze v Mariboru, s katerim bi radi našim najmlajšim omogočili igrivo in dostojno otroštvo.

20

Katera stanovanja oz. sobe so na voljo si poglejte na www.dostop.si/Kamrica

Novice Študentske organizacije Univerze v Mariboru

Še niste našlištudentske sobe? Kamrica je največja baza brezplačnih oglasov za najem oziroma oddajo sob in stanovanj. Oglasi so osveženi in dodani na vsakodnevni ravni, posre-dovalnica sob pa se nahaja na največjem info-rmacijskem portalu za mlade – DOSTOP.si

Do konca oktobra imate še čas, da sodelujetev nagradni igri »Adijo mama« in se pre-izkusite kot samostojni pralec oblačil oziromaperila. Vsem, ki bo to uspelo, bodo padli v boben za žrebanje bogatih in praktičnih nagrad, ki vam bodo koristile v času študentskega življenja. Vso srečo pri pranju! ;)

Vse informacije o brezplačni posredovalnici sob je mogoče dobiti na: 02 234 21 46 kamrica@dostop.si, osebno v Zavodu PIP ter v vseh enotah Študentskega servisa Maribor.

Nagradna igra“Adijo mama!”

V nov začetek študijskega leta je Študentska organizacija Univerze v Mariboru študente popeljala zveliko otvoritveno zabavo na Štuku. Publiko so najprej ogreli mladi in perspektivni Can of Bees, za pravo yugo nostalgijo in rock ritme pa so poskrbeli stari mački, Bajaga i Instruktori, ki so s svojimi uspešnicami dodobra razgreli publiko.

21

Novice Študentske organizacije Univerze na Primorskem

Prišla je jesen in z njo Čista desetka

Univerzitetna športna zveza Primorske (UŠZP) in Resor za šport in študentsko rekreacijo Študentske organizacije Univerze na Primorskem (ŠOUP) na Rektorjev dan pripravljata tradicionalno, že 16. Čisto desetko!Postanite del tradicije tudi vi in se nam pridružite v sredo, 16. oktobra 2013, v Areni Bonifika v Kopru. Študentje in študentke Univerze na Primorskem, Univerze v Novi Gorici in Fakultete za pomorstvo in promet (UL) se bodo med seboj pomerili v desetih športno-zabavnih tekmovalnih programih, kot so košarka, futsal, odbojka, namizni tenis, kegljanje ... in seveda ne bo manjkala paradna disciplinapretakanja bevande!

Čeprav so se predavanja že začela in postala del vsakdanjika, so v zraku tudi pozitivne novice. Približuje se jesenska Čista desetka!

Vsi udeleženci prejmejo medalje in praktične nagrade. Zmagovalna fakulteta prejme v enoletno last pre-hodni pokal Čiste desetke, ki gaorganizator podeli na tradicionalnem Brucovanju!

22

Samo enkrat si lahko prvič brucOUP te vabi na noro, nepozabno, megalomastično BRUCOVANJE 2013. Največji študentski žur na Obali se bo zgodil v sredo, 16. oktobra 2013, s pričetkom ob 22. uri v Tivoli Clubu Portorož.Na glavnem odru bodo z vami Secret Disco in Sa-sha Lopez, mali oder pa bo poskakoval v ritmih DJ Hoffmana.Izbor naj brucke in bruca, animacija, študentske cene pijač, nora glasba in še in še ...

Novice Študentske organizacije Univerze na Primorskem

23

Novice iz Zveze študentskih klubov Slovenije

Sejem ponovno pritegnil veliko obiskovalcev Sejem rabljenih učbenikov je tokrat potekal na ve-likem igrišču v Rožni dolini, kjer so dijaki obložili svoje stojnice z rabljenimi učbeniki, da bi jih pro-dali svojim mlajšim kolegom. V popoldanskih urah po zaključku pouka so sejem obiskali tudi tisti, ki so si želeli zagotoviti ugodno rabljeno literaturo.Po komentarjih obiskovalcev je bil sejem tudi letos izjemno uporaben in praktičen za vse tiste, ki ne zmorejo ali se jim ne zdi smiselno kupovati novih učbenikov. V okviru projekta je potekala tudi do-brodelna akcija zbiranja šolskih potrebščin, kjer smo zbrali kar nekaj prispevkov, ki jih bomo pre-dali Rdečemu križu – Območno združenje Ljubljana.S samo izvedbo sejma smo na Zvezi ŠKIS zado-voljni in se že veselimo Sejma rabljenih učbenikov 2014. Zahvaljujemo se vsem, ki so darovali, inkakorkoli drugače pomagali pri izvedbi dogodka.

“V okviru projekta je potekala tudi dobrodelna akcija zbiranja šolskih potrebščin, kjer smo zbrali kar nekaj prispevkov, ki jih bomopredali Rdečemu križu – Območno združenje Ljubljana.

24

V mesečniku 360 stopinj Vas obveščamo:

CELOSTNOODGOVORNOOBJEKTIVNOAKTUALNO

Kje nas najdete?Študentska organizacija Slovenije (ŠOS)

Dunajska 51SI - 1000 Ljubljana

Tel.: +386 1 2806 800

Faks: +386 2806 807

info@studentska-org.si

www.studentska-org.si

Želite vsak mesec prejemati mesečnik 360 stopinj?Sporočite svoj e-poštni naslov na pr@studentska-org.si