1

Mentorstvo kot metoda poklicnega usposabljanja

za organizacije tretjega sektorja

Informativni tečaj in usposabljanje za mentorstvo

Navodila za usposabljanje

Projekt je bil financiran s podporo Evropske komisije v okviru programa Vseživljenjsko učenje. Publikacija odraža le mnenje avtorja in Komisija ne prevzema odgovornosti za uporabo informacij, ki jih vsebuje dokument.

2

INFORMATIVNI TEČAJ IN USPOSABLJANJE ZA MENTORSTVO

Navodila za usposabljanje

Dokument vsebuje gradiva za izvedbo informativnega tečaja in usposabljanja za mentorstvo. Dokument je rezultat dveletnega skupnega dela partnerjev na projektu MIND.TS. V dokumentu je zbrano vse gradivo za usposabljanje, vključno z metodologijo, za učitelja, ki bo izvedel tečaj. Struktura navodil za usposabljanje:

1. Načrti za usposabljanje 2. Opis vaj za vsak modul – vsebuje priporočila za metodologijo, vaje in / ali

fotografije 3. Priloge: Različna orodja za izvedbo mentorskega programa

Priloga 1 – Orodje za možgansko viharjenje (brainstorming) Priloga 2 – Načrt za učenje in mentorstvo Priloga 3 – Vzorec sporazuma o mentorstvu Priloga 4 – Dnevnik mentorskega programa

4. Dodatno gradivo: Zbirka dobrih praks v mentorstvu 5. Dodatno gradivo: Študije primerov 6. Evalvacijski vprašalnik

O PROJEKTU MIND.TS MENTORSTVO KOT METODA POKLICNEGA USPOSABLJANJA ZA ORGANIZACIJE TRETJEGA SEKTORJA se dotika zelo pomembnega vprašanja za organizacije neprofitnega sektorja: razvoja poklicnih spretnosti vodij in delavcev neprofitnega sektorja z uporabo inovativnih metod usposabljanja in učenja. Mentorstvo je močan instrument, celo še bolj pomemben in signifikanten, če je razvit kot alternativna pot usposabljanja, ki omogoča kombiniranje učnih metod, da bi se izkoristilo tako formalne kot tudi neformalne ter priložnostne izobraževalne procese, z namenom ustvarjanja učečih se delovnih okolij. Glavni cilj projekta je, da organizacije, ki delujejo na področju poklicnega izobraževanja za neprofitni sektor, kot tudi podjetja, razvijejo skupni informativni tečaj usposabljanja za mentorstvo in ga promovirajo med drugimi organizacijami. Učno partnerstvo, sestavljeno iz organizacij, ki delujejo na področju poklicnega usposabljanja, in neprofitnih organizacij iz Poljske, Francije, Italije, Slovenije, Litve, Malte in Španije, bo vključevalo učitelje, tutorje, vodje v organizacijah, raziskovalce in prostovoljce, ki jih zanima uporaba inovativnih metod za poklicni razvoj. PARTNERJI V PROJEKTU

3

NAČRT ZA USPOSABLJANJE

MODUL 1 – Uvod v mentorstvo

VAJE CILJI METODE POTREBEN

ČAS GRADIVA POTREBEN

ANGAŽMA REZULTATI

1. SAMOPREDSTAVITEV

Predstavitev učitelja in udeležencev na nov, izviren način, z namenom, da se razkrijejo pred skupino in prikažejo bogastvo skupine, ki jo sestavljajo različne osebe z različnim kulturnim/socialnim ozadjem.

- izdelava ročno izdelanega izdelka - kolaž, risba,ročno delo, ... - uporaba besede »MENTOR«.

Največ 30 min. za celotno vajo.

Material za ročno delo/ ustvarjanje (papir, barve, glina itd.) ALI uporaba bele table / table s papirjem

2 Integracija skupine - oblikovanje skupine (team building); boljše poznavanje drug drugega, prebijanje ledu; učiti se biti samozavesten.

2. PRIČAKOVANJA Uskladiti pričakovanja udeležencev in vsebino tečaja. Razumeti, zakaj so se udeležili tečaja.

Metoda z balonom. Približno 20 min za celotno vajo.

Tabla s papirjem, samolepilni listki dveh barv, flomastri.

2 Poznavanje pričakovanj udeležencev tečaja, poznavanje upov in strahov v zvezi s tečajem.

3. IZKUŠNJE Z MENTORSTVOM

Opis izkušenj udeležencev s področja mentorstva.

Uporaba vprašalnika Leeja Iaccocce ALI preprostega vprašalnika o izkušnjah (alternativni vprašalnik).

20 min. Natisnjeni vprašalniki.

4 Samorefleksija, kakšne vrste mentoriranec, mentor sem, analiziranje različnih življenjskih situacij.

4. GRADNJA DEFINICIJE MENTOSTVA

Gradnja skupnega razumevanja mentorstva.

3 vprašanja in odgovori. 45 min. Tabla s papirjem ali bela tabla, veliki listi papirja, flomastri.

5 Primerjava definicij, razjasnitev definicije mentorstva.

4

MODUL 2 – Učenje o mentorstvu VAJE CILJI METODE POTREBEN

ČAS GRADIVA POTREBEN

ANGAŽMA REZULTATI

1. PRAKTIČNA STRAN MENTORSTVA

Zbiranje informacij o praktični strani mentorstva. Kako lahko uporabimo mentorstvo? V kakšnih situacijah je mentorstvo uporabno?

Predstavitev primerov, študije primerov; spodbujanje razprave.

30 min. Zbirka praktičnih primerov mentorstva.

3 Prepoznanje pomena dobrih praks v mentorstvu.

2. INFORMACIJE O MOŽNIH DEFINICIJAH MENTORSTVA; RAZUMEVANJE DEFINICIJ, MENTORSKI PROGRAMI IN ODNOSI

Zbiranje informacij o definicijah in metodologiji.

Predstavitev. Vprašanja in odgovori.

15 min. PowerPoint predstavitev mentorstva.

1 Organiziran prenos znanja o mentorstvu.

3. GRADNJA PROFILA MENTORJA IN/ALI MENTORIRANCA

Gradnja profila mentorja in mentoriranca.

Možgansko viharjenje ključnih besed.

30 min. Tabla s papirjem. 5 Prepoznanje različnih profilov mentorjev in mentorirancev.

4. DOLOČANJE MENTORSKEGA PROGRAMA

Pomoč pri določitvi mentorskega programa, ki je primeren za organizacije udeležencev.

Intervju v parih. Vprašanja in odgovori.

45 min. Seznam vprašanj. 3 Boljše znanje/ razumevanje, kaj sestavlja mentorski program.

Te vaje lahko izvajamo tudi v drugačnem vrstnem redu. DEMOS – partnerska organizacija iz Litve pravi, da lahko vrstni red vaj spremenimo takole: 3. GRADNJA PROFILA MENTORJA IN/ALI MENTORIRANCA, 2. INFORMACIJE O MOŽNIH DEFINICIJAH MENTORSTVA; RAZUMEVANJE DEFINICIJ, MENTORSKI PROGRAMI IN ODNOSI 1. PRAKTIČNA STRAN MENTORSTVA. Tak vrstni red je možen zaradi uporabljene metodologije, ki temelji na modelu izkustvenega učenja Davida Kolba. Po D. Kolbu ima vsak učni ciklus štiri glavne stopnje. Začnemo lahko na kateri koli stopnji ciklusa, vendar je pomembno, da nato upoštevamo nadaljnji vrstni red stopenj ciklusa. Glede na to, da se Modul 1 konča z razpravo o definicijah mentorstva, je litvanski partner predlagal, da tej vaji sledi vaja refleksije z uporabo možganskega viharjenja, da bi postavili druge možne definicije (mentoriranca in mentorja). Nato se pristopi h konceptualizaciji mentorstva, ob pomoči PowerPoint predstavitve.

5

Sledi adaptacija in pogovor o primerih uporabe mentorskega programa, modul 2 pa končamo z izkušnjo – s poskusom določitve mentorskih programov za organizacije udeležencev.

MODUL 3 – Prenos znanja v prakso

Ta modul vključuje poldnevno (okoli 3 – 4 ure) interaktivno delavnico, ki jo predstavi strokovnjak na področju mentorstva (lahko je zunanji strokovnjak ali pa ne). To je napredna stopnja delavnice in je primerna za tiste, ki jih močno zanima razvoj mentorstva. Ni nujno, da ta delavnica poteka istega dne kot Modula 1 in 2. Udeležencem, ki so sledili Moduloma 1 in 2 se ni potrebno udeležiti te delavnice, seveda pa so vabljeni, da se pridružijo.

VAJE CILJI METODE GRADIVA POTREBEN ČAS

POTREBEN ANGAŽMA

REZULTATI

1. IDENTIFIKACIJA PROBLEMOV, KI JIH LAHKO REŠIMO S POMOČJO MENTORSTVA

Identifikacija problemov, ki jih lahko rešimo s pomočjo mentorstva. Programi mentorstva niso imuni na probleme in pri tem ni nobenih izjem. Sestaviti je potrebno seznam možnih načinov reševanja problemov, da bi zagotovili integriteto programa.

Branje in razlaganje študij primerov v majhnih skupinah (dva/trije udeleženci). Potrebno je zagotoviti možnost uporabe resničnih študij primerov, katerih avtorji so udeleženci sami.

Študije primerov, ki vključujejo določeno število možnih vprašanj s preprostimi odgovori.

60 min. 3 Razumevanje besedila.

2. PISANJE PREPROSTEGA MENTORSKEGA NAČRTA

Udeležencem pustimo, da na osnovi pridobljenega znanja napišejo preprost mentorski načrt.

Metodologija korak po koraku: Skupinsko delo in diskusija. Vprašanja napišemo na tablo s papirjem. Udeležence prosimo, da odgovorijo na vprašanja in razpravljajo o njih v parih/majhnih skupinah. 1. ZAKAJ? Identificirajte namen mentorstva – opišite zakaj je to pomembno. 2. Kaj želite doseči? Kakšni naj bi bili rezultati? 3. Kakšne izzive boste morali premagati na poti do svojega cilja? 4 Časovni načrt – navedite mejnike, kazalce napredka, aktivnosti po korakih in predvidene datume dokončanja.

Študije primerov, priloge 1,2,3 – orodja za mentorstvo.

60 min. 5 Učenje pisanja preprostega mentorskega načrta v skladu z identificiranim problemom.

6

3. SKUPNA RAZPRAVA Z ZUNANJIM GOSTOM

Dajati in dobiti povratne informacije.

Predstavitev, simulacija in pogovor z osebo, ki ima izkušnje v mentorstvu.

Viri niso izčrpni, učitelji in učenci bodo imeli veliko več idej in lahko izkoristijo/uporabijo tudi druge vire, vključno z avdiovizualnimi, vendar ne omejeno samo nanje.

60 min. 4 Priprava na izzive v priložnostih mentorstva.

4. EVALVACIJA Povzeti rezultate usposabljanja, podati povratne informacije.

Vprašalnik in razprava. Natisnjen vprašalnik.

10 min. 3

Povratna informacija s strani učitelja in udeležencev.

7

GRADIVO IN VAJE ZA USPOSABLJANJE

MODUL 1 - Uvod v mentorstvo

VAJA 1 – SAMOPREDSTAVITEV

CILJ VAJE

Predstavitev učitelja in posameznih udeležencev (ne organizacij) na izviren / ustvarjalen način, z namenom, da se razkrijejo pred skupino in prikažejo bogastvo skupine, ki je sestavljena iz različnih ljudi z različnim socialno-kulturnim ozadjem. METODE Predlagamo dva možna načina samopredstavitve udeležencev: Možnost A: Udeležence prosimo, naj se predstavijo s pomočjo risbe ali kolaža ali katerega koli drugega ustvarjalnega orodja. V tem primeru, jih moramo pred tečajem prositi, da svoje predstavitve predhodno pripravijo doma. Možnost B: Kot alternativo lahko uporabimo besedo »MENTOR« – v tej vaji lahko vsako črko besede »MENTOR« uporabimo kot prvo ali eno izmed ostalih črtk opisa samih sebe. Možnost C: tretja možnost je uporaba obeh prejšnjih, možnosti A in možnosti B: udeležence lahko prosimo, da predstavitev predhodno pripravijo doma (možnost A) – v primeru, da kdo ne pripravi predstavitve, pa ga učitelj prosi, naj se predstavi na način B. MOŽNOST A – Primeri ustvarjalnih samopredstavitev

8

MOŽNOST B – Primeri samopredstavitev z uporabo besede »MENTOR«

ČASOVNA RAZPOREDITEV Trajanje te prve vaje se bo spreminjalo glede na število udeležencev tečaja. Celotna vaja naj bi trajala največ 30 minut. Primer časovne razporeditve: Učitelj predstavi vajo in razloži cilj te vaje – 5 minut Samopredstavitev učitelja – individualno delo – za možnosti B in C: 5 minut Samopredstavitev udeležencev – možnost A: 2 minuti za vsakega posameznika (ta vaja lahko traja tudi dlje, odvisno od števila udeležencev).

9

VAJA 2 – PRIČAKOVANJA CILJI VAJE Spoznati pričakovanja udeležencev. Razumeti razloge, zakaj so se udeležili tečaja. Poznati in razumeti upanja in strahove udeležencev. METODA Orodje, ki ga bomo uporabili, je metoda balona. Ta vaja je popolnoma anonimna. KORAK 1 – TABLA S PAPIRJEM Učitelj vnaprej pripravi prostoročno narisano risbo balona s košaro (kot je ponazorjeno na sliki spodaj).

KORAK 2 Učitelj razloži pomen risbe – balon se zapolni z samolepilnimi listki dveh barv (na primer oranžne in rumene). Na oranžni listek bodo udeleženci napisali svoja pričakovanja v zvezi z usposabljanjem, na rumenega pa svoje strahove. Učitelj naj poda primer – na primer »naučiti se novih metod« ali »da bo preveč teoretično«. Nato naj učitelj razloži, kam se prilepi listke: pričakovanja - na balon; strahove - na košaro. Učitelj naj razloži, da bo ta vaja služila za merjenje splošnega razpoloženja skupine; če bo vrhnji del prekrit z večino listkov, to pomeni, da ima skupina veliko pričakovanj in je zelo pozitivno naravnana; če pa je večina listkov v košari, to pomeni, da je skupina zelo negotova glede rezultatov tečaja.

10

KORAK 3 Učitelj prosi udeležence, da na listke različnih barv v nekaj besedah napišejo svoje strahove in pričakovanja v zvezi s tečajem. Število oranžnih ali rumenih listkov ni določeno (to pomeni: posameznik lahko napiše več listkov). Vsi udeleženci nato prilepijo svoje listke na papirnato tablo.

kORAK 4 Ko so prilepljeni vsi listki, naj učitelj razvrsti v skupine podobne odgovore, jih prebere in vsakega komentira. Učitelj naj upošteva vse listke s strahovi in naj zelo jasno razloži, kaj se lahko reši v okviru tečaja in kaj ne ter zakaj. Bolje je, da se začne s strahovi in pusti pričakovanja za konec. Učitelj naj komentira vsa pričakovanja in skupini vlije pozitivno energijo. V tem primeru je pomembno tudi, da pove, kaj bo možno uresničiti in kaj ne. Učitelj bo uporabil pričakovanja, ki jih je možno uresničiti, za dogovor z udeleženci: to pripomore k ustvarjanju medsebojnega razumevanja in zavezanosti ter zaupanja (običajno gre za zapise glede držanja časovne razporeditve in agende). Na koncu te vaje je pomembno podati pozitivne

komentarje.

11

Spodaj sledijo primeri zapisani na samolepilnih lističih. ČASOVNA RAZPOREDITEV Predstavitev vaje in ciljev: 5 minut Zapisovanje pričakovanj in strahov (individualno delo): 2 minuti Razprava o rezultatih (učitelj): 10-15 minut VAJA 3 – Izkušnje v mentorstvu CILJI VAJE Pri tej vaji prosimo udeležence, da razmislijo o svojih izkušnjah, ki jih imajo z mentorstvom, in jih izrazijo. METODE Za to vajo mora vsak izmed udeležencev sam zase razmisliti o svoji lastni izkušnji. Predlagamo dva različna tipa podpornih vprašalnikov, ki jih lahko uporabi učitelj, glede na stopnjo predznanja, ki ga imajo udeleženci o mentorstvu. Da bi razumeli, kateri vprašalnik uporabiti, naj učitelj začne s preprostim vprašanjem: »Ali imate izkušnje z mentorstvom?«. Glede na odgovor učitelj izbere: - vprašalnik Leeja Iacocce, če imajo udeleženci izkušnje z mentorstvom - alternativni vprašalnik, če imajo udeleženci malo ali nič izkušenj z mentorstvom.

Mentorstvo me res zanima. Upam, da se bom naučil/a največ kar je mogoče in

vključil/a usposabljanje v svoje poklicno in osebno

življenje.

Naučiti se metod poučevanja.

Vpeljati znanstvene študije o altruizmu

Prepričati se, da je mentorska metoda uporabna za mojo

organizacijo.

Rad bi izvedel/a, kakšne so možne oblike

mentorstva.

Ugotoviti ali sem lahko dober mentor

Držati se urnika in ne izgubljati časa za

nepomembne stvari.

Naučiti se novih metod.

Izmenjava idej.

Usposabljanje bo uporabno in

informativno.

Ne bomo imeli dovolj časa.

Preveč splošno

Ne bom slišal nič novega, vse sem že slisal in

prebral. Zaradi malo časa in tako velike skupine ne bomo

uspeli izpeljati programa. Da bo preveč teoretično.

Da bom razumel le malo (zaradi angleščine).

Nisem strokovnjak v mentorstvu. Nisem prepričan, da lahko odnesem največ od

srečanja in da lahko veliko prispevam.

Ne bo dovolj časa, da bi se naučil, kako biti mentor.

Imam pomisleke glede vloge mentorja.

12

Učitelj bo predstavil vprašalnik udeležencem. Razložil jim bo, kaj morajo narediti. Če je potrebno, naj učitelj razloži vprašanja ali pomaga udeležencem, da razmislijo o svojih lastnih izkušnjah. 1. VPRAŠALNIK LEEJA IACOCCE Spodnje besedilo je potrebno razdeliti med udeležence: morajo ga prebrati in potem odgovoriti na niz vprašanj. Lee Iacocca Lido Anthony “Lee” Iacocca (rojen 15. oktobra, 1924) je ameriški industrialec, najbolj poznan po obuditvi Chryslerjeve znamke v osemdestih letih, ko je bil njegov glavni izvršni direktor. Med najbolj cenjenimi poslovneži na svetu, je bil v osemdesetih letih zelo zavzet zagovornik ameriškega poslovnega izvoza. Je avtor in soavtor številnih knjig, vključno z Iacocca: Avtobiografija (z Williamom Novakom), in Kam so šli vsi vodje? (Vir: Wikipedia). »Nihče ni rojen vodja. Nekdo vam mora povedati kako delati, govoriti in kako na splošno delovati. Potrebujete mentorja.« »Rad bi postavil izziv pred vsakogar - ne glede na to ali ste starš, učitelj, menedžer, stric ali teta – odkrijte, da vas je ta lekcija naučila trajnih vrednot in prenesite jo naslednjim generacijam.« »In če ste mladi in ste začeli šele danes, je prva stvar, ki jo morate narediti, preden najdete svojo mizo v novem podjetju, da najdete osebo, ki bo vaš učitelj in zagovornik.« LEEJEVA VPRAŠANJA: 1. Kdo je bil vaš mentor in kaj ste se od njega naučili? 2. Od koga in kaj bi se še lahko učili? 3. Katere so vaše vrednote, ki bi jih radi delili z ostalimi? 4. Koga bi radi podprli? 5. Kaj bi lahko naučili tiste, ki so manj izkušeni? 2. ALTERNATIVNI VPRAŠALNIK Spodnje besedilo je potrebno razdeliti med udeležence: morajo ga prebrati in potem odgovoriti na niz vprašanj. ALI SEM IZKUSIL MENTORSTVO? Prosim, razmislite o kaki pomembni osebi v vašem življenju, o osebi, ki vas je vodila ali vam pomagala, da ste v določeni situaciji sprejeli pravilno odločitev, ali ki vam je svetovala pri reševanju pomembnih problemov v vašem življenju, ali ki vas je podpirala pri vašem osebnem razvoju; o osebi, ki jo imate za modro in izkušeno, ki je vplivala na vaše osebne ali poklicne odločitve; na primer družinski član, učitelj, sodelavec, vaš prvi ali trenutni delodajalec itn. Prosimo, preberite in odgovorite na naslednji vprašalnik:

13

Opišite, kdo je ta oseba

Kako vas je podpiral/la?

Kako je to potekalo (neposredni odnos, srečanja)?

Kakšni so bili rezultati te podpore (na primer pravilna odločitev, rešen problem itd.)

Prosimo, zapišite svoje misli, potem pa jih delite z ostalimi udeleženci. Učitelj bo ta vprašanja uporabil za uvod v naslednjo vajo (vaja 4: Gradnja definicije mentorstva). Udeleženci bodo uporabili svoje odgovore pri nadaljnjem delu, ki ga bodo opravili v skupini z namenom, da delijo svoje misli z drugimi in skupaj postavijo splošno definicijo mentorstva. ČASOVNA RAZPOREDITEV Predstavitev vprašalnika s strani učitelja: 5 minut Izpolnjevanje vprašalnika: 20 minut VAJA 4 – Gradnja definicije mentorstva CILJ VAJE Gradnja skupne definicije in razumevanja mentorstva KORAK 1 Ta vprašanja naj učitelj napiše na tablo ali tablo s papirjem: 1. Kakšna je vaša definicija mentorstva? (Nanaša se na definicijo) 2. Kaj sem se naučil od mentorja/jev? (Nanaša se na kontekst) 3. Kako so to naredili? (Nanaša se na metodo) KORAK 2 Učitelj naj naključno razdeli udeležence v manjše skupine s 3 ali 4 osebami. Vsaka skupina mora imeti ves potreben material, da lahko odgovori na vprašanja (velike liste papirja in pisala). Vsaka skupina naj pripravi odgovore na zgoraj navedena vprašanja in jih napiše na liste papirja. Vsak udeleženec naj uporabi svoje lastno delo, ki ga je opravil pri vaji 3. KORAK 3 Deljenje odgovorov z drugimi; vsaka skupina izbere predstavnika, ki bo razložil odgovore na vprašanja. Učitelj primerja definicije, ki jih je dobil od vsake skupine; ti odgovori bodo potem služili kot osnova za definiranje mentorstva.

14

PRIMERI:

ČASOVNA RAZPOREDITEV Celotna vaja naj traja 45 minut: Delo v skupinah: 25 minut Predstavitev rezultatov vsake delovne skupine: 15 minut Primerjava odgovorov in komentarji (učitelj): 15 minut

15

MODUL 2 – UČENJE O MENTORSTVU VAJA 1 – INFORMIRANJE O PRAKTIČNI PLATI MENTORSTVA Pred to vajo, naj učitelj prebere orodje, ki so ga projektni partnerji izdelali med trajanjem projekta – »Zbirko dobrih praks”«. Zbirka je razdeljena glede na državo: vsaka partnerska država je pripravila dva primera dobrih praks. Učitelj lahko po svoji presoji izbere primerno dobro prakso za to vajo – učitelj lahko izbere dve dobri praksi iz svoje države ali, v primeru, da želi razširiti vajo in ji dodati evropsko dimenzijo, lahko izbere dobre prakse iz različnih držav. Možno je predstaviti različne načine, kako lahko uporabimo mentorstvo. Na primer, glede na namen uporabe mentorstva, se lahko vse predstavljene dobre prakse razdeli v naslednje skupine: Izboljšanje spretnosti in veščin žensk (PL, IT, LT, SP) Izboljšanje spretnosti in veščin mladih (PL, LT, SP) Vključevanje starejših odraslih, izboljšanje spretnosti in veščin delavcev nekaterih sektorjev Glede na potrebe udeležencev, lahko eni ali več skupinam obsežneje razložimo primere. METODE: Zbirka dobrih praks naj bi pomagala učencem, da razmislijo o situaciji v svoji organizaciji, in spodbudila primerjavo napisanih besedil z resničnimi situacijami. Močno je priporočeno, da učitelj primerov ne bere iz gradiva, ampak jih razloži z lastnimi besedami. ČASOVNA RAZPOREDITEV Ta vaja naj bi trajala največ 30 minut: 10 minut za branje primerov dobrih praks; 20 minut za razpravljanje o primerih dobrih praks in za primerjavo z resničnim stanjem v organizacijah udeležencev. VAJA 2 – INFORMACIJE O MENTORSTVU– »URADNA« DEFINICIJA IN NJENO RAZUMEVANJE; PROGRAMI MENTORSTVA IN ODNOSI Ta vaja je sestavljena iz predstavitve »uradne« definicije mentorstva, kompetenc mentorja, mentorskih odnosov in mentorskih programov ter orodij. Glavno gradivo, ki ga uporabimo, je PowerPoint predstavitev z naslovom »Mentorstvo«, skupaj s prilogami, ki so potrebne za Modul 3. METODE Če ima mentor izkušnje v metodologiji mentorstva, lahko predstavitev obogati z lastnimi prosojnicami, ki zadevajo praktične situacije. Obstajata dva načina uporabe PowerPoint predstavitve: 1. Celotno PowerPoint predstavitev predstavimo naenkrat. 2. PowerPoint predstavitev razdelimo na dele, ki zajemajo različne vaje v modulu, na primer – AKTIVNOSTI 4 Modula 2 lahko sledijo prosojnice 2-4, AKTIVNOSTI 4 Modula 2 lahko sledijo prosojnice 8-9 itd.

16

Izbira je odvisna od učiteljevih izkušenj in delovnega sloga. PowerPoint predstavitev lahko uporabimo na različne načine, kot tudi v različnih modulih, skozi celoten proces tečaja usposabljanja. Predstavitev ne sme postati samo predavanje! Najboljši način je, da poskušamo najti definicijo mentorstva ter določiti kompetence mentorja in mentoriranca s postavljanjem vprašanj. Na primer, na tablo/tablo s papirjem lahko napišemo besedo »mentor« in prosimo udeležence, da identificirajo poteze, ki naj bi jih imel mentor. Isto vajo lahko naredimo z besedo »učenec«. Preden se predstavi prosojnico o korakih, potrebnih za program mentorstva, naj učitelj prosi udeležence, da identificirajo dela, ki morajo biti opravljena, da bo program mentorstva uspešen. VAJA 3 – GRADNJA PROFILA MENTORJA IN MENTORIRANCA Aktivnost je sestavljena iz gradnje skupnega profila mentorja in mentoriranca s spodbujanjem idej. Metodologija, ki jo uporabimo, je možgansko viharjenje. Udeležence razdelimo v dve/tri skupine in jih prosimo, da razpravljajo o glavnih ključnih besedah, ki zadevajo profil mentorja in mentoriranca. Ključne besede naj učitelj predhodno napiše na tablo ali tablo s papirjem. Trajanje aktivnosti je približno 30 min. KLJUČNE BESEDE: I. MENTOR - IZKUŠNJE? - VIZIJA, VREDNOTE? - ČAS – MOŽNOSTI? - SOCIALNE, STROKOVNE SPRETNOSTI IN VEŠČINE? - STIKI? - USPEHI? II. MENTORIRANEC - STAROST? - POLOŽAJ V ORGANIZACIJI? - POKLICNI NAČRTI? - NOVI PROJEKTI? - … Na koncu aktivnosti skupine predstavijo rezultate skupnega dela in jih komentirajo skupaj z učiteljem. Udeležence lahko prosimo, da razmislijo o svojih organizacijah in ugotovijo, kdo bi lahko bil mentor ali mentoriranec v njihovi organizaciji. Ta vaja bo spodbudila udeležence, da si zamislijo mentorja v svoji lastni organizaciji in izpostavijo kriterije, ki so potrebni za profil mentorja, ki ustreza njihovim potrebam. VAJA 4 – ALI POTREBUJEMO PROGRAM MENTORSTVA? Cilj te aktivnosti je spodbuditi udeležence, da razmislijo, kako naj bi izgledal program mentorstva, kakšne so koristi od programa mentorstva, kaj se lahko spremeni z izvedbo programa mentorstva, kaj je potrebno za uspešno vzpostavitev programa. Ta vprašanja so priprava za Modul 3. Metodologijo sestavljajo intervjuji v parih in odgovarjanje na niz vprašanj:

17

I. ZAKAJ POTREBUJEMO PROGRAM MENTORSTVA? II. KAKŠNE REZULTATE, SPREMEMBE PRIČAKUJEMO? III. KAKŠNA BI BILA SPECIFIČNA/KONKRETNA MENTORJEVA NALOGA/VLOGA? IV. ALI IMAMO POTREBNE VIRE ZA REALIZACIJO MENTORSTVA? V. KAJ LAHKO PONUDIMO MENTORJU? ČASOVNA RAZPOREDITEV Ta aktivnost naj bi trajala največ 45 minut. Na koncu aktivnosti naj udeleženci predstavijo svoje delo, čemur naj sledi skupna razprava.

MODUL 3 – PRENOS ZNANJA V PRAKSO VAJA 1 – IDENTIFIKACIJA PROBLEMOV, KI BI JIH LAHKO REŠILI S POMOČJO MENTORSTVA – ŠTUDIJE PRIMEROV Ta vaja je sestavljena iz individualnega dela na študijah primerov. Partnerji so v okviru projektnih aktivnosti izdelali 3 študije primerov. Učitelj lahko izbere študijo primera 1, 2 ali 3. Učitelj da učencem na razpolago 10 minut za branje in razmislek. Priporočljivo je, da se, pred predstavitvijo in skupinskim delom, prepriča, da udeleženci razumejo študije primerov in glavni problem, na katerega se nanaša besedilo. V primeru, da je razumevanja pomanjkljivo, naj učitelj učencem pomaga, da dojamejo/razumejo problem, ki je izpostavljen v študiji primera. Učitelj naj bo oseba, ki je zavzeta in veliko ve o zadevi, vendar ni nujno univerzitetno usposobljen učitelj ali celo poklicni učitelj. Učitelj naj zelo dobro preuči te študije primerov, da bo lahko odgovarjal na vprašanja in pomagal skupini. Učitelj naj zavzeto motivira in spodbuja premišljene razprave ter ponudi več možnih odgovorov na zastavljena vprašanja. Učitelj se mora biti sposoben sam spopasti s problemi, le tako bo lahko razložil uporabo mentorstva na teh primerih. Cilj učitelja je, da olajša učenje: študije primerov in vprašanja naj uporabi za diskusijo, pri čemer ni nujno, da poda dokončni odgovor. VAJA 2 – PISANJE PREPROSTEGA NAČRTA MENTORSTVA Vse učence se razdeli v skupine – prosimo jih, da napišejo preprost načrt mentorstva za enega od treh prej omenjenih primerov. Učitelj naj predstavi orodja programa (učenci dobijo kopijo orodij). Zastavljena vprašanja: Kako lahko dosežemo cilje? Katere aktivnosti bi bile potrebne? Kako bi to naredili? Kateri viri bodo potrebni? METODE Ta vaja lahko temelji na študijah primerov, vendar lahko učitelj ponudi učencem tudi možnost, da delajo na resničnem primeru/problemu, ki je bil omenjen v prejšnjem

18

modulu – vaja 4. V tem primeru naj ljudje iz iste organizacije delajo skupaj v okviru iste skupine. Po vaji vsaka skupina predstavi svoje delo. Predstavitev rezultatov ni obvezna, če je skupina delala na resničnem primeru/problemu svoje organizacije – ljudje morda ne želijo deliti svojih problemov z drugimi. Ta aktivnost naj bi skupino spodbudila k razmišljanju, kako lahko program mentorstva spremeni situacijo v njihovi organizaciji in/ali jim pomaga pri njihovem razvoju. Zelo je pomembno, da učitelj daje povratne informacije udeležencem. Učitelj naj bi posvetil del časa vsaki posamezni skupini in naj bi imel priložnost spoznati načrt skupine, z njo razpravljati ter ji dati ustrezno povratno informacijo. Načrt mentorstva je pomemben rezultat delavnice in učitelj se mu mora posvetiti! RAZPOREDITEV ČASA Trajanje aktivnosti – približno 1 uro. VAJA 3 – SKUPNA RAZPRAVA Z ZUNANJIM GOSTOM Ta vaja je sestavljena iz skupne razprave z zunanjim gostom – osebo, ki ima izkušnjo mentorstva v določeni organizaciji, bodisi kot mentor, bodisi kot mentoriranec. Učitelj bo povabil gosta/gostjo, da se predstavi, spregovori o svojem delu in o svoji izkušnji mentorstva. Pomembno je, da to srečanje organiziramo vnaprej, da se izognemo tveganju, da bo razprava splošna in o vsem. Lahko se zgodi, da udeleženci nimajo/ne zastavijo nobenega vprašanja, zato naj ima učitelj pripravljen seznam vprašanj za gosta, da se ne skrajša gostu namenjenega časa. Priporočeno je, da določi niz konkretnih vprašanj, na primer: 1. Ali uporabljate mentorstvo? 2 .Kako ga uporabljate? 3. Kakšni so rezultati in koristi njegove uporabe ? 4 Kako začeti z mentorstvom v organizaciji? Ker je včasih težko dobiti zunanjega gosta, lahko kot alternativo uporabimo avdiovizualno gradivo z intervjuji. VAJA 4 – EVALVACIJA Ta aktivnost je nujna, ker da povratno informacijo s strani udeležencev in učitelja o tem, koliko pričakovanj udeležencev je bilo izpolnjenih. Ali so bili zadovoljni z znanjem in spretnostmi ter veščinami, ki so se jih naučili? Kaj bi jim pomagalo, da bi dobili več informacij, izboljšali svoje spretnosti in veščine, vključili mentorski program v svoje poklicno življenje? Kaj bi bilo potrebno spremeniti v tečaju? Kaj bi se moralo spremeniti v zvezi z učiteljevim delom? Eno od orodij je lahko evalvacijski vprašalnik, drugo pa splošna razprava z učenci o različnih stvareh, kot tudi splošno počutje ob koncu tečaja.