PROSTOVOLJCISTARi NOVI

TIPA EM CE

Mc CAjTnG

Čav!

Kako kaj življenje v monsunsko - tropskem podnebju??? Ravno prav: pred vami se nahaja nova številka MC cajtnga in sedaj boste imeli priložnost, da vsakih 5 min. za 5 min., ko pada dež, prebirate vaš izvod najnovejšega poročanja MC-jevskega dogajanja :) V kakšnem mesecu boste po etapah zagotovo prišli skozi!To seveda ne pomeni, da časopisa na smete prijeti v roke ob kakšnih vremensko bolj ugodnih terminih, sej je splošno znano, da se tovrstno čtivo zelo dobro ujame z na primer kakšno klopjo v zelenem parku, lahko se znajde v vaših rokah na raznih terasah, ob kavi, ob (brezalkoholnem) pivu, v čakalnici zdravniške ambulante, v družbi ali na samem… Možnosti so tako rekoč neskončne!!! Pred nami so poletne šolske počitnice in MC je znova pripravil počitniški program (www.mc-litija.si), katerega pestrost je, verjeli ali ne, celo večja od vseh možnih podnebnih variacij, ki nas trenutno opominjajo, da smo ljudje konec koncev še vedno del Zemljinega stvarstva…

Lepe dneve še naprej, vedno Vaš, samo za Vas,

iz našega srca v Vaša srca,

ajd pol,

se vidimo,

MC Litija.

ŠPoRt x MLaDi = ZDRaVJe2MC Litija izdal novo brošuro o športnih društvihv litijski občini

ŠPoRt x MLaDi = ZDRaVJe2 je naslov brošure, ki jo je MC Litija izdal konec avgusta. V njej smo zbrali podatke lokalnih športnih društev in društev, ki v svoje delovanje vključujejo aktivnosti, ki mladim omogočajo vključevanje v športne dejavnosti. Pri tem so nam pomagale prostovoljke, študentke višje strokovne šole Izobraževalni center GEOSS d.o.o., iz smeri organizator socialne mreže. Brošuro smo izdali z na-menom, da mladi izveste za možnosti, ki se vam ponujajo v domačem okolju in jih izkoristite.

Brošura je dostopna na naši spletni strani: http://www.mc-litija.si/sport.html, v tiskani obliki pa jo dobiš v prostorih MC Litija.

Urednica brošure,Nataša Mrzel

GOZDNA UČNA POT SVIBNO, PIKNIK IN BOTANIKA

V soboto, 14. maja smo se odločili za izvedbo bolj sproščenega dneva. Ob 15.00 smo se odpravi-li na - z moje strani - voden ogled gozdne učne poti Svibno. V MC-ju smo se zbrali (na žalost maloštevilni) interesenti. Na začetku poti se nam je pridružil še (vsaj meni do tistih dob) neznan gospod. Krenili smo in sproti povedali tudi marsikakšno poučno o vsemogočnosti gozdov, seveda pa je v kontekstu tematike beseda nanesla tudi na določene vsebine iz rastlinskega kraljestva… Kaj kmalu se je izkazalo, da je gospod, ki se nam je pridružil in sem mu mimogrede »razkril« tudi kakšno pikantno podrobnost iz skrivnostnega življenja rastlin – profesor botanike na biološki fakulteti dr. Nejc Jogan! Vsekakor zanimiva in težko ponovljiva izkušnja!?! Profesor je nato z nami delil svoje bogato znanje in nam razložil kar nekaj zanimivosti, ki smo jih opazili ob poti in pohod je dobil popolnoma nove razsežnosti. Po gozdni učni poti smo pred MC-jem organizirali piknik za prostovoljce in udeležence po-hoda. Veliko smo se igrali, ožili smo kroge in trikotnike (če vas zanima, kaj to pomeni se nam pridružite prihodnjič), uživali smo ob jedeh iz žara, veselo kramljali in se družili, nekateri tudi pozno v noč.

Bomo ponovili;).

David

OKROGLA MIZAO PROSTOVOLJSTVU

Letošnje leto je Evropska skupnost razglasila za mednarodno leto prosto-voljstva. Zato lahko že vse lato spremljate več dogajanj, pisanja,… s tega področja. Tudi v MC-ju smo dodali svoj kamenček, pristavili piskerček,… saj MC-ja brez prostovoljcev ne bi bilo. Tako smo na svoj peti rojstni dan, na 25. Maja letos pripravili tudi okroglo mizo o prostovoljstvu mladih.Povabili smo zanimive uvodničarje. Gabrijelo Hauptman, Jaka Kovača s Slovenske filantropije, združenja za promocijo prostovoljstva Slovenije, Uroša Skrinarja z Mladinske mreže MaMa, Marjeto Agrež Mlakar, članico društva Sožitje in Primoža Kokovico, prostovoljnega gasilca iz Litije. Gabrijelo zato, ker je o pomenu prostovoljstva v lokalni skupnosti letos objavila učbenik, Jaka je povedal nekaj o novem zakonu o prostovoljstvu, Uroš več o prostovoljstvu v mladinskih centrih in sicer po Evropi, Marjeta in Primož pa sta povedala več o delu prostovoljcev v svojih društvih.Z obiskom na okrogli mizi sta nas razveselila tudi župan in podžupanja občine Litija, Franci Rokavec in Lijana Lovše. Oba sta bila od nekdaj in sta še vedno prostovoljca! Župan je povedal, da se dobro zaveda tudi pasti prostovoljstva – te pa vidi zlasti v odgovornosti prostovoljcev za dobro počutje, zdravje in včasih tudi življenje drugih (pomislite na kopalne izlete MC-ja ali pa delo gasilcev!).

Tudi debata je bila med približno 20 udeleženci okrogle mize živahna. Lahko bi jo strnili v naslednje: dobro je, da se ljudje že zelo mladi spoznamo s prostovoljstvom. Z njim si pridobivamo dragocene izkušnje in znanja. Ta lahko uporabimo v številnih situacijah v življenju. Za mlade je zlasti pomembno, da jih lahko uporabijo pri zaposlovanju. Če pa se pridruži prostovoljskim izkušnjam še primerna izobrazba, pa lahko to postane tudi samostojna storitvena dejavnost.Okrogle mize so lahko slabo obiskane, dolgočasne,… Ta je bila vse kaj drugega. Če vam napišem, da mi je po njej nekaj ljudi reklo, da naj organ-iziramo še kako, potem si lahko mislite, da je bila res dobra. In bila je. Bila je tudi dober uvod v podelitev priznanj najboljšim prostovoljcem naše občine!Alenka

25. maja letos smo v Litiji prvič podelili laskavi naslov

NAJ MLADIPROSTOVOLJEC / PROSTOVOLJKA OBČINE LITIJA 2010. Krvavo si ga je prislužila NINA KOTAR, super prostovoljka iz Dol pri Litiji. Da bi izvedeli malce več o njej so ekskluzivno zanjo vprašanja prispevali naključni mimoidoči, naši prostovoljci, ljudje, ka-terimi smo se pogovarjali po telefonu, …

Ali je pušpan mafija zate samo vrtičkanje, ali način življenja?Pušpan mafija je gojenje dobre volje, idej, optimizma, navdihov, izumov, … (v lončku) – torej, eko način življenja.

Trenutno si top šit pušpan mafije. Kako se počutiš, ker si premagala celo alfa alpako?Počutim se top šit pušpanjček.P.S.: Če me alfa alpaka ne bo poplju-vala, se lahko zmeniva, da sva še naprej obe super P.M.

Se že veseliš letošnjega izleta pušpan mafije?Upam, da v neznano… Jeeeeeeeeeeee!

Kolk krompirja poješ na teden?Dve ta velike žlice.

V koliko prostovoljskih organizacijah si aktivna?Velikih.

Se ti je po laskavem naslovu prva naj mlada prostovoljka občine Litija 2010 spremenilo življenje?Z »naj« naslovom ali brez, je življenje polno!

Kdaj si bila nazadnje na Kamniškem sedlu?Boljše vprašanje bi bilo, kdaj bom prvič? (Hja, namig za premik).

Ti je majca z logotom super prosto-voljec prou?Če bi bila bolj ženski model, bi lahko z njo tekmovala na izboru za Miss (pušpan mafije).

Ti je všeč darilo, ki si ga dobila na iz-boru?1. začudenje… 2. jeza… 3. zadovoljstvo+veselje…4. uživanje! = odličnen izbor!

Za naj mladega prostovoljca so se potegovali tudi: Mojca Mikac, Tjaša Brinovec, Manja Logar, Nejc Venta, Alan Hajrić, Alen Ičanović, Sara Jakopič, Adela Delič.

JAN MERČONIME: Jan (če bi bil baba, bi bil Janka).PRIIMEK: Merčon.STAROST (EMŠO): Kmalu bom 21.STANUJEM: V prelepem mega mestu litus, oz. Litija po domače.ZAPOSLEN: Mislim da še nisem. IZOBRAZBA: Turistični tehnik, zdaj po novem pa še OSM (Organizator Socialne Mreže). FETIŠ: Str Sir. Muahahaha. HOBIJI: Preveč, da jih lohk tukaj napišem.STAN: Samo to rečem: narod (khm khm, punce) navali!!! PRIJATELJI: Kar tre se jih.FB: Probi poiskat, poišči, ko poiščeš, si me poiskal.MAIL: Kje bi pa bli, če ne bi imel maila. HahaIQ: Večinoma je oblačno, kadar je pa sonce, ga pa vsi najeb***.PREPOZNAVNOST: Če me dobro pogledaš, me ne moreš zgrešiti.

KAKO SI LOHK NARDIŠ DOBRE POČITNICE Komi sm se prfurala tle do Mananga na sred Jave, Indonezija. Končno sm se ustalila pa par dni preživela tuki tko da ti mam zdej kej napisat. V glavnem, zdej se mam fino, vsak dan mi je bolj všeč tuki. Živim pr fajn družini, muslimani, mam svojo sobo, majo celo služkinjo, do faksa (kjer delamo) (prostovoljno študentsko delo v okviru Aisec – opomba MCcajtnga) mam sam 10 s kolesom, kar zelo bliz! Ljudje so ful prijetni, čeprou med starejšo generacijo angleščina ni glih pogosta. So pa tud precej leni (nikamor ne grejo peš, če je le mogoče), čist zmer zamujajo, kar še mene živcira (se prav da je res hudo hehehehe), teli študentje k z nami delajo so čist neak-tivni pa neuporabni, sam na to se je pač treba navadt:) Zdej delamo na nekem videu k smo ga čist sami posnel o HIVu/AIDSu, naaslednji teden gremo pa po srednjih šolah kjer nej bi bl praktično sodeloval z dijaki. Aja pa še z enim projektom se ukvarjamo k je čist izven naše skupine pa smo ga vsen sprejel (no sej drugač smo same punce). Ta projekt je pa BajulMati Project, pomagale pa nej bi neki drugi nevladni organizaciji k se že ukvarja z razvojem in civilizacijo neke odročne vasi k ma sam 12 družin. Jst tam še nism bla, ker sm glih 3 dni prepozn prispela, ampak gremo spet čez 2 tedna. Eni menmo, da če res hočmo kej nardit bi mogl jt bol pogost (gre se peš čez neko džunglo, al gosto hosto sej ne vem točn, pa za 2 dni), ker dela je res velik če smo prpravljeni pomagat. Načrt je da se tam uredi

smeti, kot povsod v Indoneziji), pa da se domačine nauči par stvari k bi jih lahko prikazoval turistom (ribarjenje, pridelovanje riža). Zaenkrat turistov sploh ni, je sam velik ljudi k se hod tja kopat, pa še to so bl k ne ljudje iz okoliških mest. Sej vsega ti vam ne morm napisat, se mi je pa zdel da bi vas znal zanimat. Mogoče se vam zdi cel načrt mal utopičen, men se je kr zdel, sploh pa k niti tam še nism bla, sam par slik sem vidla. Ampak potrudmo se pa lohk, sej zato smo kle.Drugač pa vsak dan pojem kako kilo riža (ker je v vseh dnevnih obro-kih hehehe), sam me ne mot k ga mam rada. Zdej enkrat nej bi šla na animal market, baje da tam vidš vse sorte živali. Naslednji teden gremo pa najbrž na Mount Bromo, je sam kake 2 ure vožnje stran. Kokr sm gledala slike je neverjetno in komi čakam da grem. Povabla me je ta moja družina tko da gremo skupi. Štarta se pa sred noči ker je najlepš vidt sončni vzhod. Je pa aktiven vulkan, baje vsak dan kej pepela pa dima al pa celo kamenja sprosti. Bomo vidl.... :)Mislm da zaenkrat mate dost dela s tem branjem hehehe

LpDopisnica iz Indonezije

NAŠA EVS PROSTOVOLJKA MARTINA IZ ČEŠKE SE PONOVNO OGLAŠA …So everything starts on Arrival training in Goriška Brda where I met a lots of other volunteers (2.) since that time I really start to taste Slovenia (3.). I’m spending most of the time by walking in nature (11.) which is here in Slovenia really beautiful. From time to time I will go to visit my friends in other cities and I will drink a bit with them (1.). Also my friends from CZ are coming. Almost every month there was someone ... they are usually surprised by beautiful things in Slovenia (7.). Be-cause I like to go at concert I’m trying to go as much as posible (4.). As I said before I love walking in nature (6.) and so sometimes can happen that I will just kick anoth-er beautiful thing somewhere in forest (10.). And from time to time I also have to work :) so than I’m making posters at computer or I’m just helping at workshops (9.).

Torej vse se je začel z Arrival trainingom (prevod: uspos-abljanje ob prihodu) v Goriških Brdih, kjer sm spoznala veliko ostalih prostovoljcev (2.). Od takrt naprej sm za-res začela »okušat« Slovenijo (3.). Večino cajta prežvim ob sprehajanju v naravi (11.), k je tuki u Sloveniji zares čudovita. Vsake tolik časa obiščem svoje prjatele v drugih mestih in z njimi tud mal popijem (1.). Tud moji prjatli iz Češke pridejo na obisk. Skor vsak mesec me je obiskal nekdo … po navad so presenečeni nad lepotami Slovenije (7.). Ker zelo rada hodm po koncertih jih skušam obiskovat kukr je le možn (4.). Kukr sm omenila že prej, zlo rada hodm u naravo (6.) in učas se lahko zgudi d bom naletela na kšno fajn zadevo u gozdu (10.). In učas morm tut mau delat in pol delam plakate na računalniki al pa sm pomagam pr delavncah (9.).(opomba uredništva: tekst je preveden v šmarščino (tujtu)

GIMNAZIJA LITIJA NA OBISKU21. 6. in 22. 6. (od 8.00 do 13.00) smo v MC-ju gostili 1. In 2. letnike gimnazije Litija. Predstavili smo jim delovanje MC-ja in jim pripravili delavnice, predavanj in še marsikaj. Dijaki so krožili med tremi lokaci-jami in se udeležili vseh pripravljenih aktivnosti: tolkalske delavnica in tiska na majice v MC-ju, delavnice o medkulturnem dialogu, prosto-voljstvu in likovna - ustvarjalna delavnica v dvorani Kulturnega centra na Stavbah in preventivna predavanja društva UP s predstavitvijo domoznanske zbirke (21.6.) in safe.si (22.6.) v knjižnici Litija.

Poleg naštetega smo pripravili tudi novinarsko delavnico, kjer so inter-esenti krožili med prizorišči in beležili vzdušje z intervjuji udeležencev, komentarji ipd…V nadaljevanju preberite ugotovitve (povzetke intervjujev) in prispevke mladih novinarjev, ki so jih dognali z domiselnimi vprašanji!!!

NECENZURIRANO!!!Vol. 1: Kljub sproščenemu in zabavnemu vzdušju, ki je prevladovalo med sodelujočimi, smo novinarji naleteli na »odpor« do našega vest-nega dela. Dijaki gimlit so se na delavnicah odlično zabavali in so se gotovo naučili veliko novega. Kljub nezainteresiranosti nekaterih dija-kov so se člani MC Litija in Safe.si izredno potrudili in dijakom pripravili pester program dopoldanskih delavnic.

Vol 2: V sredo 22. Junija smo se zbrale najbolj iskane v mestu in se odpravile na obhod Odločile smo se, da bomo raziskovale svoje sošolce in sošolke na delavnicah v organizaciji MC Litija. Povprašale smo jih o njihovem počutju. V svojem delu smo zelo uživale!

DPM LIŠ PONOVNO USPEŠNO NA KMEČKIH IGRAH

V soboto, 11. junija, so na Katariji pri Moravčah potekale regijske kmečke igre, ki jih je organiziralo Društvo podeželske mladine Moravče. Za uvrstitev na državne kmečke igre se je potegovalo 9 ekip različnih društev podeželske mladine iz regije Ljubljana z Zasavjem: DPM LIŠ 1, DPM LIŠ 2, DPM Moravče, DPM Hribci, DPM Sončnica Ljublja-na, DPM Velike Lašče, DPM Kalček, DPM Kamnik in Društvo študentov zootehnike. Ekipe so se pomerile v petih različnih igrah. Že tradicionalno je prva igra košnja, kjer morajo kosci čim hitreje in čim bolj čisto pokositi izžrebano parcelo. Nato pridejo na vrsto grabljice, ki morajo ravno tako čim hitreje in čim bolj čisto pograbiti ter narediti kopico na začetku parcele. V tretji igri so tekmovalci prenašali koruzo s polj preko po-toka. Trije tekmovalci so stali na »klocih« in si z loparji podajali koruzne storže, spredaj jih je eden podajal prvemu tekmovalcu na lopar, zadaj pa drugi lovil in jih luščil. V roku petih minut so tako morali naluščiti čim več koruze. Četrta igra je bila poimenovana transport jabolk. Tekmovalca sta morala v samokolnici preko različnih ovir pripeljati tekmovalko s pladnjem jabolk do cilja. V zadnji igri (igri presenečenja) je moral en tek-movalec iz ekipe s hoduljami čim hitreje prehoditi začrtano pot.Po koncu iger je sledila pogostitev in zabava. Ekipa DPM LIŠ 1 je osvojila 5. mesto, ekipa DPM LIŠ 2 pa odlično 1. mesto. Tako smo se kot vsako leto uvrstili na državne kmečke igre, ki so potekale 2. julija na Slomu pri Ponikvi. Poleg naše ekipe so se na državne igre uvrstile tudi ekipe DPM Hribci, DPM Kalček in DPM Moravče. Ekipo DPM LIŠ so sestavljali Peter Dobravec, Martin Dobravec, Klemen Knez, Saša Biaggio in Petra Firm, ekipo DPM LIŠ 2 pa Peter Savšek, Aleš Šinkovec, Borut Slapničar, Joži Tomšič in Janja Končar.2. julija so na Slomu pri Ponikvi potekale že 25. državne in 4. mednarodne kmečke igre, ki jih je gostilo Društvo podeželske mladine Šentjur. Prireditev, ki je za mlade podeželane pravi praznik, se je pričela že v dopoldanskih urah z okroglo mizo na temo »Mladi kmetje po letu 2013«, popoldne pa so bile na vrsti igre. V igrah se je pomerilo 20 ekip iz Slovenije, pridružila pa se nam je še ena iz Madžarske. Igre so bile enake kot na regijskih kmečkih igrah, le igra presenečenja je bila drugačna. Tokrat so tekmovalci hkrati smučali po travi s 4 smučmi, pri čemer so trije (prvi, tretji in peti tekmovalec) zasedli prvo in tretjo smučo, trije (drugi, četrti in šesti) pa drugo in četrto smučo. Najprej so morali narediti korak nazaj, nato pa smučati proti stebričku, kjer so naredili ovinek in se vrnili nazaj na start.Pokončanih igrah je sledila še predstavitev regij, kjer je morala ena ekipa iz vsake regije predstaviti večer na kmetiji. Regijo Ljubljana z Zasavjem je predstavilo naše društvo v sodelovanju z DPM Moravče in osvojilo 6. mesto. Predstavitvi je sledila zabava z ansamblom Naveza in skupino Skater ter podelitev priznanj. Ekipa DPM LIŠ, ki so jo zastopali Peter Savšek, Aleš Šinkovec, Peter Dobravec, Borut Slapničar, Joži Tomšič in Saša Biaggio, je osvojila 10. mesto.

Petra Firm,Tajnica DPM LIŠ

DPM LIŠ NA 33. KMEČKEM PRAZNIKU V MORAVČAHV nedeljo, 31.7.2011, smo se z Društvom podeželske mladine Litija in Šmartno udeležili 33. Kmečkega praznika v Moravčah, v okviru katerega je Društvo podeželske mladine Moravče organiziralo kmečke igre. Na igrah sta naše barve zastopali dve ekipi. Za ekipo DPM LIŠ 1 so tekmovali Aleš Šinkovec, Petra Firm, Toni Tomšič in Miha Biaggio, za našo drugo ekipo DPM LIŠ 2 pa Klemen Knez, Franci Firm, Saša Biaggio in Joži Tomšič. Poleg naših ekip so sodelovale tudi ekipe iz DPM Sončnica Ljubljana, DPM Moravče, DPM Blagovica, PGD Moravče in ekipa Gostišča Peterka. Tekmovalci so se pomerili v šestih igrah. V prvi igri sta morala dva tekmovalca iz vsake ekipe hoditi s hoduljami okoli količkov. Ko je prvi tekmovalec prišel do konca proge, je hodulje predal drugemu, ta pa se je moral po isti poti vrniti na cilj. Druga igra je bila hoja v vrečah, kjer je tekmovala cela ekipa. Vsi štirje člani ekipe so stali z ramo ob rami. Prvi in zadnji tekmovalec sta imela eno nogo v vreči, medtem ko sta imela drugi in tretji obe nogi v vreči. Ekipa je morala mimo količkov priti do konca, se obrniti in po isti poti vrniti nazaj na začetek. V tretji igri sta tekmovala dva fanta in ena punca iz vsake ekipe. Punca je sedela v samokolnici, fanta pa sta jo morala peljati čez poligon tako, da je vsak držal za en ročaj. V četrti igri pa je zopet tekmovala cela ekipa. Trije člani so nosili drva čez brv v samokolnico, pri kateri je čakalo dekle. Ko so prenesli vsa drva, je punca morala odpeljati drva na začetek in s tem je bila igra zaključena. Predzadnja igra je najbolj nasmejala gledalce. Dva člana ekipa sta se morala desetkrat zavrteti okoli količka, potem pa skupaj odnesti balo sena do cilja. Zadnja igra je bila igra presenečenja, v kateri so tekmovali vsi člani ekipe in vse ekipe hkrati. V kup slame so organizatorji skrili koruzne storže, ringloje in jabolka. Vsak tekmovalec je lahko odnesel samo en predmet naenkrat. Na znak sodnika so se vsi tekmovalci zapodili v kup slame in pričeli z iskanjem. V tej igri je zmagala ekipa z največ točkami, saj je bil vsak predmet vreden drugačno število točk. Koruza je bila vredna 3 točke, ringlo 2 točki in jabolko 1 točko. S to igro se je končal tekmovalni del tradicionalnega kmečkega praznika. Po kmečkih igrah je sledila veselica z Ansamblom Saše Avsenika in Moravškim triom ter bogatim srečelovom. Med prvo pavzo je bila razglasitev rezultatov, na katere smo vsi nestrpno čakali. Člani naših ekip so odlično zastopali DPM LIŠ, saj je ekipa DPM LIŠ 1 osvojila 1. mesto, ekipa DPM LIŠ 2 pa odlično 2. mesto. Poleg pokalov in praktičnih nagrad si je prva ekipa prislužila tudi vikend paket uporabe osebnega vozila 207 Sport, kar bomo s pridom izkoristili za kakšen daljši izlet.

Članica DPM LIŠ Mija Tomšič

KLUBSKA SCENA - KONCERT NIRVANA TRIBUTENeformalna skupina mladih Jara gospoda vas vabi na Klubsko sceno v petek, 30. 9. 2011, ob 19.00, ki bo v celoti posvečena 20. obletnici izida albuma Nevermind, kultne grunge zasedbe Nirvana. Dogodek bo potekal na dvorišču pred domovanjem MC Litija, na Ponoviški 12. V primeru slabega vremena klubska scena ne bo odpadla, ampak se bo preselila v notranje pros-tore mladinskega centra.Posebej za to priložnost so štirje nadobudni mladci ustvarili skupen projekt Nirvana Tribute band, ki se je debitantsko pred-stavil že na Zarjavelih trobentah in požel velik aplavz množice. Igrali bodo pesmi iz že omenjenega albuma in še 26 drugih iz ostalih albumov. Za poezijo bo poskrbel Žiga Rappl, prebral bo tudi poslovilno pismo Kurta Cobaina, sledila pa bo debata o sumljivih okoliščinah njegove smrti.

Vabljeni vsi mladi in mladi po srcu, ki bi radi še enkrat podoživeli Nirvanin duh!

Nace Simončič - ČLOVEK ZA VSE ČASELitija je mesto mnogih ustvarjalnih ljudi. Bodisi so se tu rodili, ustvarjali, umrli. Tudi Nace Simončič je bil eden izmed njih. Lutkovni umetnik – animator, igralec, pisec besedil in režiser se je rodil 8. junija 1918 v Litiji, v podstrehi Vovkove hiše, nasproti Boriškove hiše. V našem mestu je preživel mladost, tu končal osnovno šolo in se oženil. Od leta 1946-1948 je obiskoval igralsko akademijo v Ljubljani in do leta 1950 ostal v Drami. Predvsem pa je zas-lovel z lutkovnimi junaki, ki so marsikomu polepšali otroštvo. Njegove lutke so imele dušo in so ne glede na starost znale prebuditi otroka v nas. Nace Simončič je umrl 21. januarja 2001 v Ljubljani. Prav on je približal lutke širši množici z igrivimi televizijskimi oddajami. Z lutko je gledališče predstavljeno z vsemi umetniškimi zvrstmi: z besedo, glasbo, prostorsko kompozicijo, likovnostjo. Lutka v človekovih rokah oživi in med njo, animatorjem in gledal-cem se vzpostavi pristen odnos. Tovrstna umetnost privablja tudi vedno več odraslih, a v našem umetniškem prostoru še nima mesta, ki si ga zasluži. V Knjižnici Litija smo zastavili projekt, s katerim smo hoteli obuditi spomin na znanega Litjana. Trdo delo je prineslo zanimivo razstavo, ki je bila sprva predstavljena v avli občine, sedaj pa je na ogled v litijski knjižnici. Razstava je sestavljena iz fotografij in dokumentov, ki nas popeljejo skozi življenje in delo znanega umetnika. Poseben mik dajejo razstavi lutke, ki jim je Nace vdihnil življenje: igrivi in nagajivi fant Kljukec, zvedavi kuža Piko, ter še nekat-ere zanimive marionete, ki imajo v slovenski lutkovni zgodovini posebno mesto. S pomočjo družine Naceta Simončiča smo na ogled postavili tudi nekaj njegovih osebnih predmetov: npr. orglice, ki so razveseljevale občinstva, in legendarni telovnik, v katerem je obiskoval otroke. Kdor želi obuditi spomine na otroštvo, si lahko obsežno razstavo ogleda do 1. julija v Knjižnici Litija, nekaj eksponatov pa bo v Nacetov spomin na ogled še med poletjem.

ZAČETKIPa je pred vami – prvi del poljubnoznanstvenega kotička. Namen te rubrike je z drugega zornega kota pogledati na vsakodnevne pojave in dogodke, za katere rečemo:“Ups, se zgodi,“ in odgovoriti na vprašanja, ki so ponavadi pojasnjena s:“ Tako pač je.“

Za prvo temo sem izbrala vprašanje, kako je nastalo življenje.

Skoraj zagotovo je vsak izmed nas vsaj enkrat v osnovni ali srednji šoli zdolgočaseno poslušal razlage Darwinove teorije evolucije in odšteval minute do konca ure. Te ure so se vedno začele nekako tako:“ Najprej so bili enocelični organizmi, torej življenje znotraj ene celice. Nato so se posamične celice združile v eno, večcelično celoto, začele sodelovati, in po nekaj milijonih, celo milijardah let smo se na kopnem pojavili višji sesalci, katerih predstavniki smo tudi ljudje. Neverjetno, kajne?

Nihče pa ni nikoli omenjal, kako so se pojavili enoceličarji, iz česa so se razvili, od kod so prišli. Zakaj je temu tako? Odgovor je presenetljivo preprost. Niti znanstveniki na tem področju še ne vedo natančno, kako je ta proces potekal. Obstaja pa več smeri, od katerih vsaka na svoj način razlaga začetek življenja na Zemlji. Najlažje je razu-meti vitalistični model nastanka življenja, ki pravi, da je vse ustvarila višja sila. Ta razlaga je zastarela in nepriznana. Drug pogled pravi, da so organizmi nastali po naključju, vendar je to po mnenju strokovnjakov ravno tako ver-jetno, kot to, da ta prispevek piše opica. Tretji pa zagovarjajo prepričanje, da je bil nastanek življenja odvisen od in podrejen nekim osnovnim biološkim in fizikalnim zakonitostim.

Danes podrobno poznamo kemijsko sestavo molekul, ki sestavljajo živa bitja. Nekoliko presenetljivo je, da smo vsi organizmi na tem planetu večinoma sestavljeni iz šestih osnovnih elementov periodnega sistema; ogljika, vodika, kisika, dušika in fosforja. Ostali elementi so večinoma kovine in so prisotni v zelo majhnih količinah. Osnovno vprašanje, na katerega poskušajo odgovoriti, je, kako so iz teh osnovnih elementov nastale biološko aktivne mole-kule, nujno potrebne za naš obstoj. Miller- Ureyev poskus je simuliral pogoje na Zemlji, ki so vladali ob nastanku življenja. Rezultat poskusa je bila t.i. juha aminokislin, ki so ključne molekule za nastanek življenja. S tem je teorija nastanka življenja kot posledica fizikalnih zakonitosti delno dokazana, še vedno pa ni popolnoma jasno, kako naj bi se posamezne organske mole-kule povezale v celoten, pravilno delujoč organizem.S tem vprašanjem se ubadajo številni znanstveniki in očitno bo potrebno še veliko dela in veliko let, da bomo lahko z gotovostjo trdili, da natančno poznamo svoj izvor vse tja do nastanka življenja.

Namesto zaključka naj navedem latinski rek, ki zelo dobro opisuje bistvo razvoja življenja; Adde parum parvo, modicum superadde pussilo, tempore sic parvo magnus acervus erit. (pa še po slovensko: malemu dodaj malo, umerjeno prispevaj neznatnemu, tako bo čez nekaj časa nastala velika gomila)

Matja Zalar

5. LETO DELOVANJA MC LITIJA S PROSTOVOLJCI - MLADINSKIMI VODITELJI Prostovoljstvo je beseda, ki se pojavlja v vseh aktivnostih, ki jih izvaja MC Litija v lokalnem in širšem prostoru svojega delovanja.Besedo prostovoljstvo v našem lokalnem prostoru še vedno in vse prevečkrat razumemokot »nekaj, kar delamo zastonj - brez plačila« res je denarja tukaj ni.Je pa prostovoljstvo ocean neštetih možnosti v katerih se lahko človek izraža iz polja osebne svobode potreb in želja, ter plemeniti svoje znanje in ga bogati z resničnimi iskušnjami.Izplačilo za delo, ki ga opravljajo prostovoljci se pač ne da opisati na eni strani našega cajtnga.Iz prve roke vam lahko o prostovoljstvu povem le, da je pri mnogih mojih kolegih prostovoljno delo postalo del osebnega poslanstva, ki ga se ga oklepamo kot pijanci plota.In pred petimi leti se je tudi MC Litija rodil na povsem prostovoljni bazi. Bla je pač skupina mladih filozofov, ki so hoteli imeti svoj plac za druženje, žurke, kulturne in glasbene momente, želja+ideja, denarja nič. S kolektivno željo, idealizmom in s prostovoljnim delom se je rodil MC Litija. Rojstna hiša mladinskega prostovoljstva v Litiji.

Ob besedi prostovoljstvo si večina mladih še vedno predstavlja najprej neko humanitarno dejavnost kot je deljenje hrane brezdomcem vendar ni čisto tako. Vsako prostovoljno delo je klasificirano na posamezne dejavnosti v katere se lahko pros-tovoljni delavec na podlagi interesov in znanj tudi vključi.Na področju mladinskega dela se za prostovoljne delavce uporablja različne izraze, ki mu jasno narekujejo v kateri tip prostovoljnega dela se podaja. V različnih državah najdemo nekoliko različne izraze, ki so ekvivalentni izrazu »mladinski delavec«:angleška standardna klasifikacija poklicev: »Social welfare associate professional«,mednarodna standardna klasifikacija poklicev: »Youth worker« kot del »Social work associate professionals«,finska: »Youth worker«,kanadska: »Child and youth worker«, »Youth worker«.Pod oznako prostovoljec lahko razumemo »mladinskega delavca« kot nadpomenko, s katero na splošno opišemo:prostovoljce, ki delujejo znotraj polja mladinskega dela (so »mladinski voditelji«).Sej veste trenutno je prav denar nesrečnega sveta vladar in, ker ga nimamo moramo pač v roke plunt – ta je mal zidarska, PA SAMI NARDIT, če se hočmo met fajn.

Aja pa pozdravljajo vas tudi še prostovoljci veterani z nabreklimi možgani.

Karmen Verdonik

JAZ SEM V REDU – TI SI V REDUV okviru projekta Jaz sem v redu -ti si v redu, ki je potekal v letošnjem šolskem letu na OŠ Gradec Litija, se je 10. junija odvijalo zanimivo predavanje o bolezni, ki se imenuje ALOPECIA AREATA.Predavanje sta pripravili Mateja Osredkar in Neža Verdonik, dekleti, ki sta se s takšnim bolezenskim stanjem srečali že pri svojih dvanajstih letih.Na predavanju smo izvedleli, da je Alopecia areata avtoimunska bolezen pri kateri, gre za alergijo telesa na lastne dlake.Telesu lastne celice napadajo dlako toliko časa dokler je v celoti ne zavržejo. Posledica bolezni je torej plešavost, ki se kaže v različnih tipih, in sicer od izpadanja las, obrvi, trepalnic, v najslabšem primeru pa privede celo do izgube dlak po celem telesu. Med bolezni Alopecie spadajo tudi vse oblike moških plešavosti, le da se pri nežnejšem spolu začne potek bolezni že zelo zgodaj, največkrat pa izbruhne v puberteti. Po statističnih podatkih živi v Sloveniji štirideset tisoč ljudi z Alopecio areato, večina izmed njih pa je skrita pod lasuljami, lasnimi sistemi, rutami in kapami. Vzrokov za nastanek tega medicin-skega stanja še niso v celoti odkrili, največkrat se kot možni vzrok omenja stres ali pa se bolezen pojavi kot reakcijska posledica raznih cepiv.Mateja in Neža sta trenutno samo dve izmed mnogih deklet, ki sta se odločili, da svojega zunanjega videza ne bosta skrivali in si pustili, da bi ju njun videz oviral pri vsakdanjih opravilih. Še več o svoji iskušnji sta se odločili odkrito spregovoriti ter s tem posredovati sporočilo vsem gologlavčkom in gologlavkam, da niso/ NISTE sami.V Nežini in Matejini zgodbi ni prav velike razlike navkljub oviri, ki jima jo je na pot postavila Alopecia, živita čisto običajno življenje.

MATEJA OSREDKAR o sebi Z Alopecijo sem zbolela že v osnovni šoli, in sicer pri dvanajstih letih. Ni mi bilo lahko. Svoje šolanje sem nadaljevala na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. V tistem obdobju sem spoznala svojega moža, s katerim imava čudovitega sinčka. Imam kar nekaj zaposlitev. Pomagam širiti novico o lasnih sistemih, ki so »it« proizvod za ljudi, ki nimamo las, šivam torbice pod im-enom Art of Ajetam, najbolj aktivna pa sem v Društvu za pomoč pri izgubi las, ki se imenuje Gologlavčki. Pod enakim imenom pa nastajajo tudi punčke, fantki in blazine, ki jih šivam. Vse naštete izdelke bomo v našem društvu pričeli tudi prodajati, izkupiček bo namenjen nakupu lasnih sistemov tistim obolelim, ki si tega ne morejo privoščiti. Delam pa tudi za Slovensko spletno televizijo www.slonet.tv . Vse bolj pa postajam tudi nekakšna ambasadorka, ki širi glas o Alopeciji areati pri nas. To delo opravljam zelo rada. Ko sem sama zbolela za Alopecijo, je bil ta pojav nekakšna tabu tema. Moram priznati, da sem se počutila, kot da sem edina na svetu, ki je izgubila vse lase in dlake, zato sem vesela, če lahko nekomu vsaj malo olajšam to izkušnjo.

NEŽA VERDONIK o sebiSem učenka 8. razreda OŠ Gradec Litija. Z Alopecijo sem se tako kot Mateja srečala pri dvanajstih letih. Na-jprej sem izgudila obrvi in trepalnice, nato so mi začeli izpadati tudi lasje.Pri meni se je ciklus izpadanja ponovil štirikrat. Seveda sem s preostankom las poskušala, kar se je dalo dolgo skrivati prazna mesta po moji glavi. Vztrajala sem čisto do zadnjega šopa las, čeprav je bil tudi ta zaradi obolel-osti lasišča bolj podoben » nudlcu« kot lasem. Preko spletnih povezav mi je nekako uspelo vspostaviti tudi stik z dekleti. Najprej sem se srečala s Špelo Šeme, mojo svetovalko za lasni sistem ter zastopnico lasnih sistemov v Sloveniji. Špela me je seznanila z Matejo in potem se je začelo moje življenje ponovno sestavljati.Sama sem se odločila, da bom na svoji glavi nosila lasni sistem, ki je narejen iz naravnih las.Kot glasbenica imam veliko nastopov in res mi ni všeč, če se ljudje bolj kot z mojim igranjem ukvarjajo z mojim zunanjim videzom. Tudi sama sem se odločila deliti to izkušnjo z drugimi obolelimi z Alopecio, in težko vam opišem, kako vesela sem bila, ko sem spoznala Špelo in Matejo, saj edino z njima lahko odkrito delim vso to zmešnjavo.

FOTO: neža verdonik/3 (under the photo: Neža Verdonik)

Nežino sporočilo vsem, ki jo srečujete

Ostanite močni in pozitivni in ne bojte se drugačnosti.

Aja pa še zahvalila bi se rada vsem čisto vsem s šole Gradec učiteljicam, učiteljem, ravnateljici res vsem. Hvala, ker ste nama z Matejo omogočili predstavitev, pa tudi za podporo mojih dobrih prjateljev, ki delajo v MC-ju Litija pa še Mateji in Špeli za neprecenljivo prijateljstvo.

Več o ALOPECI, Mateji in Neži pa si lahko preberete na http://brezlaspakaj.blogspot.com/2011/05/neza.html)

za MC-cajtng MC-jeva skrita poročevalka

Stephenie Meyer – DUŠAPoletje dviga stopinje, bliža se čas morja in lahkotnejšega branja. Tokratni izbor je knjiga že znane avtorice, ki ima za seboj že zelo poznano in pogriženo sago Somrak. Duša (The host) je njen prvi roman za odrasle.

V načinu znanstvene fantastike je opisana neverjetna zgodba, ki predrami razmišljanje o morali, ljubezni, človeštvu, nezemeljskemu življenju in o dobrih namenih, ki so dobri le za tiste, ki jim ni potrebno nič za to žrtvovati. Preko dogodivščin glavnega lika pokaže neizmerno moč, ki jo vsak posameznik nosi v sebi in kako v resnici nismo tako krhka bitja, če le imamo razlog za borbo. Prikaže tudi nov pogled na bitja, ki niso iz našega planeta in novi zorni kot kakšno je lahko življenje na tujih planetih.

Zadnja platnica knjige:Zemljo napade nevidni sovražnik, ki v človeštvu vidi slabo civilizacijo, zato se jo trudi izbrisati iz vesolja. »Miroljub-ni vsiljivci« si prisvojijo človeška telesa in v njih naselijo svoje »čiste duše«, da bi z Zemlje pregnali bolezni, vojne in druge grozote. Večina ljudi podleže in postanejo gostitelji, le peščici uspe preživeti. Do njih se prebije duša Van-drovka in se ukloni vztrajnemu človeškemu umu; ta jo prisili, da sledi gostiteljičini ljubezni … Nepozabna zgodba o neuničljivi moči ljubezni, ki odpira večna vprašana o bistvu človeškosti.

USA Today so o tem romanu zapisali: »Epska zgodba o ljubezni, družini in zvestobi. Zgodba Stephenie Meyer bo prevzela tako oboževalce znanstvene fantastike kot tiste, ki so jim blizu nežne romance.«

Strani kar letijo ena za drugo in zgodba bralca preprosto prevzame. Zatorej kar spakirati v kovčke in s seboj na morje, za kakšen deževni dan ali pa branje na plaži

Do naslednjič pa en sončkast pozdrav.

Ines – Little wing

Starodavno …Skrivnost iščem,Kot veter rahlo me poboža.Kaj skrivaš kamen hiše stareTisočkrat, kot jaz?Povej mi kamen …Kdo piskal na piščal je ob tebi?Kdo sanjal je?Kdo ljubil ob tebi?

Kamen, ki vladar sveta si,Ni večnosti, le starodavnost bije.Povej zakaj molčiš!On tisočkrat te je vprašal,Otrok po tebi je lomastilNezavedajoč se tvoje modrosti.

Uživaj, molči!Želim si le tišino,Da um me sam popelje v hišo staro,Po njej spomine išče,Začuti duše, ki so tam živele.

Hvala kamen!

Nasvidenje jutri …

Urška Jeraj

PORTO FOLIOKo na levi bil bi ti... na desni onLeva nosila bi črno vrtnicodišečo po večnih pogledih platonako desna bi umirjala s travniško marjeticoNa levi bil bi ti... na desni on

A na levi je on... na desni si tiLeva nosi nežno zelenoočem večno umirjeno globinoko desna črno-belo površno divjaNa levi je on... a na desni... vedno si ti

Ines Ćosić

HONEY MOON* Po nekaj neprespanih nočeh, utrganih živcih, počenih gumah (na avtu) in strtih srcih sva Vlasta pa Slavc ponovno nazaj. Težko obdobje popravcev, mature in izpitov (vse čestitke Slavcu, ki je odpisala zadnji izpit pred diplomo, to ni kar tako) je za nami in kot se za redne dopustniške odjemalce spodobi sva se tudi midve odpravili novim štorijam naproti. Tokrat v duhu team buildinga (blidinga) s še osmimi člani Pušpan mafije v JV konce naše kokoške, na spust po Kolpi. Naš cilj; Kanu kamp Radenci.V smislu slab začetek dober konec se nam je na poti pokvaril avto, nadaljevali smo brez enega člana Pušpanovcev. Ustavili smo se tudi na »južni« in v večernih urah končno prispeli v kamp. Prvi večer smo zaključili z mojim krstom in novimi bavarskimi poznanstvi . Naslednje jutro se je začela akcija. Čakalo nas je 36 km veslanja in tri dni »robin-zonskega« preživetja v naravi. Odpravili smo se na začetno destinacijo našega spusta, Osilnico. Prvih 400 metrov naj bi bilo malce adrenalinskih ampak mi smo kvečjemu izgubljali živce zaradi nasedanja in obračanja čolnov. Ko so se veslaške dvojice zagrele so se nam »trisikstiji« zdeli že zabavni. Po nekaj kilometrih brzic in predvsem prenizke vode je seveda bil že čas za kosilo. Naš hišni kuhar se je res izkazal s pečeno aviacijo. Dobro podkrepljeni smo nadaljevali proti Fari, kjer smo v zavetju gozda našli prijeten kotiček za spanje. Zakurili smo pravi taborni ogenj, pekli koruzo in krompir v žerjavici ampak peli in igrali na kitaro pa nismo. Naslednje jutro me je kot novinko pri Pušpanovcih čakalo manjše presenečenje, natikači so bili namazani z me-dom.Vratit če se Walter... Samo jaz vam povem; oprijem je bil “ful” boljši! Novim zmagam naproti smo zapluli v drugi dan. Bili smo deležni res lepega pogleda na grad Kostel in prijetnega obiska pri bratih Hrvatih, kjer so nam degustirali “štamperle” domačega žganja in izpovedali nekaj zgodb, ki jih piše življenje. Šnopc pogon je deloval in do večera smo presegli dnevni plan kilometrov. Bil je že pozen večer in čas za postavitev tabora in seveda prvega timskega sestanka. Po obilni krompirjevi večerji smo ob zvokih Don Juanov presedeli še dolgo v noč. Ljudje pros-im ne misliti, da smo ves čas jedli le krompir, v MC-ju je še cela zaloga tako, da... Mladi krompir, mladi krompir,.....Zadnji dan smo bolj zgodaj vstali in nekatere člane odprave je čakal Walter (med in natikači pa to pa tak). Pred nami je bil še zadnji del poti in zadnji dan skupnega druženja. Na vodi smo srečali nekaj fantov podkrepljene volje in celo Angleže. Po nekaj uricah smo, ne boste verjeli, prispeli na cilj!!! Lačni kot vedno smo pojedli še zadnje skupno kosilo, ragu (tista golažu podobna stvar v konzervi) s špageti, neprecenljivo. Del ekipe se je odpravil proti domu, obveznosti so pač obveznosti, drugi del pa je zalegel pod drevesi. Nekateri tudi z odprimi usti. V poznih popoldanskih urah so nas zapustili še nekateri člani. Ostale mladinke (samo se me nadamo) pa smo vztrajale do sobote, ki smo jo zaključile v Novem mestu z obiskom novorojenke naše prostovoljke Tine in festivala jazz glasbe Jazzinty. Bilo je kratko a sladko, prijeten dopust pardon team building in upamo na še več takih.Posebna zahvala gre gospodu Tinetu Lindiču in ekipi Kanu kampa Radenci. Če boste tudi vi kdaj dobili navdih za spust po reki Kolpi si za več informacij poglejte tole stran http://www.kolpa-adventures.com/. Res se splača. Seve-da pa še vsem Pušpan mafijcem, ki so me sprejeli v svoje vrste.

P.S. In ja, jem vegeto vendar ne v borovničkah!!! P.P.S. Slavc JE ženskega spola.

*Medeni mesec

PIŠČANČJI FILE S KOKOSOM SESTAVINE:

15-20dag piščančjega fileja na osebo1,5 dl olivnega olja3-4 glave čebule4-5 strokov česna (ena čajna žlička sušenega česna nadomesti en strok svežega česna)1 čajna žlička rjavega sladkorja (lahko tudi navadnega)1 čajna žlička soli1 čajna žlička curryja1 čajna žlička vegete1dcl belega vina100-150g kokosove moke2dcl mleka2dcl vodesok pol limete (lahko limone)

POSTOPEK:

Mleku in vodi dodaš žličko soli in kokosovo moko ter 15-20 minut kuhaš na srednjem ognju. V ponvi na ½ dl olivnega olja zlatoru-meno popečeš piščanca narezanega na koščke, odstaviš. V loncu na preostalem olju prepražiš čebulo in sesekljan česen, dodaš sladkor, vegeto in limonin sok. Ko se čebula zmehča, dodaš prekuhano koko-sovo maso, žličko curryja, popečenega piščanca in poper po želji. Vse skupaj dušiš 20-30 minut, če se omaka preveč zgosti dodaš belo vino.Kot prilogo priporočam Basmati riž, nesoljen, kuhan.