malcinski prava

MA

CE

DO

NIA

OBRAZOVANIETO NA MALCINSTVATA I NIVNOTO

U~ESTVOTO VO LOKALNATA SAMOUPRAVA VO

OP{TINA ÂIR

@idas Daskalovski

1. Uslovite na malcinstvata vo Makedonija

1.1. Makedonskata Tranzicija

Pome|u zemjite od Isto~na Evropa, Makedonija ima{e posebna, no uspe{natranzicija od avtoritarizmot do demokratijata. Za razlika od pove}eto biv{ikomunisti~ki dràvi, Makedonija pomina reformatorski pat kondemokratskoto vlaedeewe.1 Mirnata i blaga transformacija na makedonskotoop{testvo be{e, me|utoa, prosledena so teòk period na demokratskakonsolidacija. Kombinacijata na gr~kiot diplomatski pritisok iekonomskoto embargo vovedeno sprema Makedonija, vo godinite 1992-1995, ipote{kotiite {to proizlegoa zaradi makedonskoto po~ituvawe na sankciitena Obedinetite Nacii prema Jugoslavija, zna~itelno gi onevozmoì obiditena Makedonija za demokratsko stabilizirawe. Za vreme na demokratizacijata,me|uetni~kite odnosi i pra{aweto za malcinskite prava bea postaveni naklu~no mesto vo politi~kite diskusii na doma{nata scena. Vladinitepostapki usmereni kon uspe{no re{avawe na problemite od malcinskatasfera ja pomognaa Makedonskata demokratizacija i pozitivno vlijaea nastabilnosta na zemjata. Rabotata na organite na lokalnata samouprava eposebno va`na za relaksacija na me|uetni~kite odnosi vo multikulturnizemji, vklu~uvaj}i ja i Makedonija.2 Niz komunikacija so centralnite vlasti,lokalnata vlada sluì kako medium za manifestacija i promocija naetni~kite identiteti. Ponatamu, ovoj priod kon ne{tata ja relaksiracentralnata vlast od potrebata za nejzino postojano prisustvo vo site poliwa

137

1 Za ovoj termin op{to i za razbirawmeto na poimot reformatorski pat kondemokratskoto vladeewe vidi Janos Kis “Between Reform and Revolution” p.323, EastEuropean Politics and Societies, N1, 1998. Za demokratskata tranzicija vo Makedonija iSlovenija vidi, Daskalovski ×idas: “Elite Transformation and Democratic Transition inMacedonia and Slovenia”, CEU final paper for the course Political and Cultural Elites, instructedby Prof. Andras Bozoki, Budapest, fall 1998.

2 Mirjana Najcevska “Democratic Local Government and Appropriate Territorial Division CanPrevent Ethnic Conflict” vo Godi{nik na Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravniistraùvawa N.1, 1995, Skopje p.25.

na ~ovekovata aktivnost i na toj na~in ovozmoùva re{avaweto na postojniteproblemi i zadovoluvaweto na interesite i potrebite na gra|anite da se vr{ina strukturno ponisko nivo, konkretno, vo mestoto kade{to tie ìveat irabotat.3 Zna~i, op{tinata e osnovnata edinka odgovorna za uspe{endemokratski razvitok vo dadena multietni~ka dràva. Analizata vo ovaastudija e koncentrirana na lokalnata samouprava, konkretno taa vo op{tinataâir. Sledstveno, ova istraùvawe }e go pokaè uspehot na Makedonija vospravuvaweto so me|uetni~kite odnosi na lokalno nivo. Po kratka diskusijaza posebnostite na etni~kiot sostav na Makedonija i pravnata ramka zaza{tita na malcinskite prava, analizata na ovoj esej }e se koncentrira name|uetni~kite odnosi vo op{tinata âir, vo Skopje. Vo analizata posebno,}e se zanimava so dobro re{enite me|unacionalni odnosi vo oblasta naobrazovanieto na nacionalnostite i nivnata zastapenost vo lokalnite soveti.

1.2. Makedonskiot etni~ki profil

Spored rezultatite od popisot sproveden vo 1994 godina, inaku organizirani posmatran so pomo{ na eksperti od Sovetot na Evropa, Makedonija ima1,945,932 ìteli, od koi 67% etni~ki Makedonci, 23% Albanci, 4% Turci,i po 2% Romi, Srbi, i drugi.4 Najgolemiot del od Makedoncite, Vlasite iSrbite, se pravoslavni i zboruvaat jazik od grupata na Slovenski jazici. Oddruga strana, pove}eto etni~ki Albanci, Romi, i Turci se muslimani poveroispovest. Dodeka Makedoncite ìveat nasekade niz zemjata, etni~kiteAlbanci se voglavno skoncentrirani vo severozapadniot del dol` granicataso Albanija. Makedonskite Albanci isto taka ìveat i vo gradot Skopje, ivo grat~iwata vo severniot del na zemjata dol` granicata so Kosovo. PokrajSkopje, makedonskite Srbi ìveat vo regionot okolu gradot Kumanovo.Drugite etni~ki grupi se rasprsnati {irum Makedonija.

1.3. Pravna ramka za za{tita na pravata na malcinstvata voMakedonija

Otkako proglasi nezavisnost na 8mi septemvri, Makedonija be{e edinstvenatabiv{a Jugoslovenska republika {to se razdruì od Jugoslavija po miren pat,i se smeta za edna od svetlite to~ki na mapata na biv{a Jugoslavija.5

138 ORGANIZIRAWE NA MULTI-ETNI^KITE LOKALNI ZAEDNICI

3 Ibid, p.26.4 Facts about National Minorities in the Republic of Macedonia, Ministry of Foreign Affairs: Skopje,

1997.5 Robert W. Mickey and Adam Smith Albion “Success in the Balkans? A Case Study of Ethnic

Relations in the Republic of Macedonia”, vo Iam M. Cuthbertson and Jane Leibowitz (eds.)Minorities: The New Europe’s Old Issue New York: Institute for East West Studies, 1993, p.58.

MA

CE

DO

NIA

Makedonskiot ustav, ratifikuvan na 17ti noemvri, gi po~ituva ~ovekovitei malcinskite prava na makedonskite etni~ki grupi. Vsu{nost, Ustavot nesamo {to obezbeduva mnogu pove}e seopfatni prava na obrazovanie zaetni~kite malcinstva i prava na politi~ko asocirawe od tie pretpostavenivo albanskiot, bugarskiot, ili romanskiot Ustav,6 tuku e i visoko ocenet odme|unarodni pravni eksperti kako akt podgotven vo sklad so osnovnitedemokratski i liberalni principi i najnovite ustavni standardi.7 IakoMakedonskiot ustav e gra|anski, toj ja priznava ulogata na nacionalnitemalcinstva vo zemjata. Taka, iako ne e pravno obvrzuva~ka, preambulata konnajbitniot praven makedonski dokument ima vaèn simboli~en elementbidej}i ja opi{uva Makedonija kako dràva na makedonskiot narod vo kojaso polna ednakvost kako gra|ani i vo permanentna koegzistencija somakedonskiot narod ìveat Albancite, Turcite, Romite, Vlasite i drugitenacionalnosti vo Republika Makedonija.8 Taka, za razlika od drugite zemjivo Isto~na Evropa koi vo svoite ustavi eksplicitno izrazija deka zemjitepripa|aat na mnozinskata nacija (da re~eme Hrvatite ili Romancite) idrugite malcinski grupi, Makedonija pooddelno gi spomenuva malcinstvatavo svojot Ustav. Iako ovoj podatok moèbi i ne izgleda najbiten, vsu{noste mnogu vaèn za me|uetni~kite odnosi vo zemjata. Ako nacionalnitemalcinstva se eksplicitno spomnati vo preambulata na Ustavot toga{ tieimaat pomalku griì vo vrska so nivnata blagosostojba vo zemjata. Soodvetno,nacionalnite malcinstva imaat pomalku pri~ini za protesti i konfliktso dràvnite organi, i za poremetuvawe na me|uetni~kite odnosi.

Malcinskite prava se garantirani vo Ustavot vo ~lenovite 7 (stav 2 i 4)8 (pod-stavovi 2 i 11), i 48.9 ^lenot 7 ja regulira upotrebata na malcinskitejazici vo op{tinite kade ìveat zna~itelen broj na pripadnici nanacionalnite malcinstva. ^lenot 8 od Makedonskiot ustav se odnesuva nakonceptot na malcinskite prava vo sklad so generalno prifateniteme|unarodni normi. Ovoj ~len e od posebna va`nost zaradi faktot dekazemjata do 1998 gi ima potpi{ano site va`ni me|unarodni dokumenti zaza{tita na malcinskite prava.10 Duri i pove}e, (za razlika od pove}etoIsto~noevropski zemji), Makedonskiot ustav garantira cela niza namalcinski prava svrzani so obrazovanieto. ^lenovite 44 i 48 posebno gogarantiraat pravoto na izrazuvawe i odrùvawe na kulturata i identitetotna malcinstvata, vklu~uvaj}i go i pravoto na obrazovanie. Pokraj ustavniteodredbi, Makedonskiot parlament ima doneseno duzina zakoni {to seodnesuvaat na oblasta na malcinskite prava.11 Od ovie najva`ni se: Zakonot

OBRAZOVANIETO NA MALCINSTVATA I NIVNOTO 139

6 Ibid, p.61.7 Ljubomir Frckovski Model of the Multiethnic Relations in Macedonia Skopje: Krug, 1998,

pp.88–89.8 Mickey and Albion, p.79.9 Frckovski, p.90

10 Ibid.11 Ibid, p.92.

za osnovno obrazovanie, Zakonot za sredno obrazovanie (1995), Zakonot zali~ni karti i Zakonot za li~nata dokumentacija (1996), Zakonot za ombudsman(1997), i Zakonot za verski zaednici i grupi (1997).

1.4. Zakonot za lokalna samouprava

Zakonot za lokalna samouprava be{e donesen od Sobranieto na 15ti noemvri1995. Me|utoa, kako {to ~lenot 97 obvrzuva, zakonot stapuva vo sila po novitelokalni izbori vo 1996. Spored zakonot, edinicite na lokalna samoupravase op{tinite i gradot Skopje, kako specijalna edinka na lokalnatasamouprava kade gra|anite od podra~jeto na grad Skopje gi ostvaruvaatzaedni~kite potrebi {to proizleguvaat od karakterot na gradot Skopje kakoglaven grad na Republika Makedonija i kako edinstvena prostorna, urbana,ekonomska, politi~ka i ekolo{ka celina.12 Gra|anite go ostvaruvaat svoetopravo na lokalna samouprava direktno i preku nivnite delegati (pratenici)vo organite na lokalnata samouprava. (~len 3) Edinicite na lokalnatasamouprava se avtonomni, (~len 4), finansirani od sopstveni izvori (~len9) i moàt da sorabotuvaat so lokalni edinici od drugi zemji (~len 10).

Zakonot im dava na edinkite na lokalna samouprava cela niza prava.13

Me|utoa, vo ovoj esej, va`no e da se odbeleàt samo tie odredbi od Zakonotkoi se odnesuvaat na obrazovanieto na gra|anite vo koja bilo op{tina. Voslu~ajov, spored zakonot, edinicite na lokalnata samouprava imaat pravo davospostavat sredni u~ili{ta, da davaat mislewa za osnovaweto na osnovniu~ili{ta, da gi finansiraat objektite na osnovnite u~ili{ta pove}e od onanivo propi{ano i dostaveno od dràvata, da pokrenuvaat inicijativi i dadavaat mislewa i predlozi za razvoj na mreà na institucii vo oblasta nakulturata, socijalnoto osiguruvawe, pret{kolskoto obrazovanie, bazi~notomedicinsko osiguruvawe i taka natamu (~len 17). Ponatamu, istiot ~len odZakonot za lokalna samouprava veli deka organite od lokalnata samoupravamoàt da u~estvuvaat preku nivnite pretstavnici vo rabotata iodlu~uvaweto na upravnite odbori na osnovnite u~ili{ta.


12 ^len 2, Zakon za Lokalna Samouprava, vo Slu`ben Vesnik na RepublikaMakedonija, 52/1995, Skopje.

13 Vidi Slaninka-Dineva Mirjana, Zakonot za lokalnata samouprava- pravna osnovaza organizacijata i funkcioniraweto na sovetite i grado~alnicite na edinicitena okalnata samouprava, vo: Gaber Nata{a i dr. (ur.) Lokalni izbori 96 Skopje:Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istraùvawa, 1998, p.53.

MA

CE

DO

NIA

2.1. Me|uetni~kite odnosi vo op{tinata âir, Skopje

2.1. Etni~ki i kulturni premreìja vo op{tina âir

Op{tina âir e edna od sedumte op{tini vo ramkite na glavniot grad naMakedonija, Skopje.14 âir, kako edna od najstarite naselbi vo Skopje, emnogu raznolika op{tina, vistinski multikulturna, i multikonfesionalna.Spored popisot od 1994 godina, ̂ air ima 85,740 ̀ iteli od koi 41,785 ili 49%Makedonci, 22,977 ili 27% Albanci, 12,470 ili 15% Romi, i 8,508 ili 10 %drugi (voglavno Srbi, Turci, Bosanci, Vlasi).15 Pravoslavieto i Islamotse glavnite religii zastapeni me|u ìtelite na op{tinata. Sledstveno, voâir ìveat 43,465 ili 55% pravoslavni i 39,805 ili 45% muslimani.

Iako âir, etni~ki, e mnogu me{ana op{tina, vo periodot nademokratizacija me|uetni~kite odnosi ostanaa relativno tolerantni.Sprotivno na nastanite vo drugite delovi na biv{a Jugoslavija, i pokrajpoliti~kite tenzii na dràvno nivo, vo âir nema{e pogolemi etni~kikonflikti. Ponatamu, me|uetni~kite odnosi vo ovaa op{tina ostanaastabilni i za vreme na golemata kriza so begalcite za vreme na vojnata voKosovo i napadot na NATO vrz Jugoslavija. Dva va`ni elementi zaza~uvuvaweto na m’|uetni~kata koegzistencija vo âir vo ovoj period bea:golemoto u~estvo na nacionalnite malcinstva vo organite na lokalnatasamouprava i, preku obrazovanieto, ovozmoùvaweto na malcinstvata da gizadràt kulturnite osobenosti i identitetot.

Jasno e deka demokratskoto vladeewe vo multietni~kite op{testva zavisiod pravilnata zastapenost na interesite na razli~nite etni~ki ilingvisti~ki zaednici. Iako demokratijata ne se koncipira okolu principotna ednakva zastapenost vo vlasta na site op{testveni grupi, instituciitetreba da se otvoreni za razli~nite mislewa na malcinstvata. U~estvoto napartiite i asocijaciite na malcinstvata vo procesot na odlu~uvawe nadadena multietni~ka dràva gi osiguruva demokratskite osnovi napoliti~kiot sistem vo taa zemja. Ponatamu, aktivniot politi~ki anga`manna etni~kite, lingvisti~kite i drugite malcinstva, na lokalno nivopozitivno vlijae na {ansite za zadovoluvaweto na me|uetni~kiotekvilibrium koj od niza pri~ini moè da bide nebalansiran na dràvnonivo. Taka, iako na dràvno nivo vo pove}eto slu~ai stavovite nadominantnata nacija }e preovladuvaat, na lokalno nivo, vo tie op{tinikade{to malcinstvata se zastapeni ili ìveat kako mnozinstvo, nivnite


14 Skopje ima 554,228 ìteli, od koi 365,226 ili 67% se Makedonci, 113,328 ili 21%se Albanci, 20691 ili 4% se Romi, 17345 ili 3% Srbi, 11607 ili 2%Turci.

15 Spored zakonot za teritorijalna administracija na Republika Makedonija od 1996godina, golem del od op{tina âir be{e pridodaden na op{tina [uto Orizari.Taka, denes etni~kiot sostav na op{tinata e razli~en od toj spored popisot vo1994 godina. Za pove}e detali vidi ja studijata na Mitko Panov i Mladen LigerovTeritorijalnata podelba na Republika Makedonija Skopje: Sigma Pres, 1997.

interesi se zemaat v predvid. Na toj na~in, gra|anite pripadnici nanacionalnite malcinstva ne se ~uvstvuvaat otu|eni od centralnata vlast ine ja doveduvaat vo pra{awe legitimnosta na dràvata. Demokratskipostavenite institucii na vlasta i demokratskoto odlu~uvawe kako izadovoluvaweto na potrebite na malcinstvata na lokalno nivo, vodat konstabilen politi~ki proces i kon tolerantno op{testvo. Za vreme nakomunizmot makedonskite nacionalni malcinstva nemaa soodvetna uloga voprocesot na odlu~uvawe. Iako komunisti~koto vodstvo regrutira{e ~lenovina malcinstvata vo svoite redovi, taa postapka ne be{e nitu demokrati~nanitu proporcionalno adekvatna. Liberalizacijata na makedonskiot politi~kisistem kon krajot na osumdesetite i voveduvaweto na multipartiski izboriponudi nova mo`nost za afirmirawe na identitetot i statusot na razli~niteetni~ki grupi koi ìveaat vo Makedonija.

Zastapuvaweto na malcinstvata vo organite na lokalnata samoupravazna~i, aktivno gi promovira interesite na celata populacija. Edna odnajbitnite griì na nacionalnite malcinstva voop{to, kako i na onie voMakedonija posebno, e griàta za za~uvaweto na nivnata kultura iidentitetot. Ako se zeme v predvid deka efektite na procesot na nation- buildingili naciosozdavawe se porazitelni za malcinstvata, ne e ~udno {to tiestavaat akcent na potrebata za posebna za{tita na nivnata kultura.Naciosozdavaweto tipi~no ne e zainteresirano za potrebite na malcinstvatavo oblasta na obrazovanieto. Me|utoa obrazovanieto na maj~in jazik e ~estoedinstveniot na~in na koj malcinstvata moàt da go za~uvaat i promoviraatsopstveniot jazik i, indirektno, svojata kultura.16 Nedostatokot na soodvetnoobrazovanie na malcinskite jazici obi~no generira konfliktni situacii ija zagrozuva me|uetni~kata tolerancija na lokalno nivo.17 Adekvatnoobrazovanie na malcinski jazik zna~i, promovira multietni~ka stabilnosti e od polza na celoto gra|anstvo. Makedonskata samouprava vo op{tinataâir ima dobro vospostaveni mehanizmi za u~estvo na malcinstvata vo vlasta,kako i mno{tvo mo`nosti za obrazovanie na etnolingvisti~kite malcinstva.

2.2. U~estvo na malcinstvata vo organite na samouprava voop{tinata âir

Vo Makedonija samo dva pati bea odràni lokalni izbori vo postkomunizmot(1990-1999), prvite vo 1990, i vtorite vo 1996 godina. Vredi da se napomene


16 Za opasnosta od asimilacija i gubeweto na kulturniot identitet na nacionalnitemalcinstva vo multietni~ki dràvi kako rezultat na procesot na ’nationalbuilding’ process ili nacioobrazuvawe vidi ja knigata na Will Kymlicka MulticulturalCitizenship: A Liberal Theory of Minority Rights. Oxford: Clarendon Press (1995).

17 Za va`nosta na kulturata vo odnos na razvojot na nacionalizmot bidi kaj Yael Tamir,Liberal Nationalism Princeton: Princeton UP, 1993.

MA

CE

DO

NIA

deka prvite lokalni izbori bea odràni vo 1990, spored starite Zakoni zalokalna samouprava.18 Spored ovoj Zakon, mandatot na odbornicite volokalnite sobranija be{e ~etiri godini, zna~i do 1994-ta. Me|utoa, zaradiodloùvaweto na podgotovkata na novite zakoni za lokalni izbori iadministrativna podelba kako rezultat na partiskata podelenost voMakedonskiot parlament, mandatot na pratenicite vo lokalnite sobranijase prodolì za dve godini. Sledstveno, mandatot na pratenicite vo lokalnitesobranija {to bea izbrani vo 1990-ta godina trae{e {est, ne ~etiri godini.Zna~i, duri po vtorite lokalni izbori vo 1996-ta lokalnite parlamenti gopromenija svojot prvobiten sostav.

Vo esenta 1990-ta, Makedonija gi odrà svoite prvi multipartiski izbori.Tie bea dvojni izbori, i za nacionalniot parlament, Sobranieto, i zalokalnite sobranija. Izborite vo 1990-ta rezultiraa so izbalansiran sostavna partiite vo Sobranieto. Od druga strana, pak, rezultatite na lokalniteizbori vo op{tina âir bea poodredeni. VMRO-DPMNE, Vnatre{namakedonska revolucionerna organizacija ‡ demokratska partija zamakedonsko nacionalno edinstvo, dobi mnozinstvo vo lokalnoto sobranie.Ovaa partija dobi 25 od 40-te odbornici vo lokalniot parlament, SKM-PDP,Sojuz na komunisti na Makedonija ‡ partija za demokratska preobrazba, dobisamo 2. Ponatamu, Socijalisti~kata partija dobi 3, PCER- Partija zacelosna emancipacija na Romite dobi 6, Liberalnata partija 1, dodeka PDP-Partija za demokratski prosperitet 3 odbornici.

Kako {to rezultatite od prvite lokalni izbori vo op{tinata âirpokaùvaat, dvete partii na dvete najbrojni nacionalni malcinstva beazastapeni vo lokalnoto sobranie. Partijata na makedonskite Albanci, PDP,dobi 3 mesta vo sobranieto, dodeka partijata na makedonskite Romi, PCERsi osigura 6 mandati.19 Soodnosot na brojot na mesta {to partiite namalcinstvata gi dobija na lokalnite izbori i vkupniot broj na odbornicine korespondira so odnosot me|u goleminata na nacionalnite malcinstva icelokupnata populacija vo op{tinata. Kako rezultat na izborniot sistem,makedonskite Albanci ne dobija broj na parlamentarci {to e srazmeren sonivniot udel vo op{tinata.20 Dodeka delot na PDP vo lokalniot parlamentbe{e 8% (3 od 40 mesta), delot na makedonskite Albanci vo populacijata naop{tinata be{e 27%. Vakvata disproporcija ne be{e evidentna vo slu~ajotna makedonskite Romi, kade nivnata zastapenost i vo parlamentot i vo samataop{tina be{e 15%. Kone~no, niedno od drugite malcinstva, (Turci, Srbi,


18 Vidi Zakon za izbor i otpovik na pratenici i odbornici na SRM ‡ 1990, Slu`benvesnik na RM, 29/1990.

19 Informacii za rezultatite od lokalnite izbori vo 1990ta godina avtorot dobi odstru~nata slu`ba na op{tina âir.

20 Za specifi~nostite na stariot izboren zakon vidi kaj Aneta Jovevska “ Zakonotza lokalni izbori od 1996 ‡ nov normativen modal na lokalnite izbori voMakedonija, Gaber i drugite.

Vlasi, i Bosanci) koi ìveat vo op{tinata ne bea zastapeni vo sobranietood nivna partija.

Vo idealna situacija, sostavot na lokalnata vlast treba da ja reflektiraetni~kata slika na celata zaednica. Vo tie uslovi malcinstvata imaat pove}emo`nosti da gi vokaliziraat svoite interesi i potrebi. Ponatamu, vo takovslu~aj, tie isto taka imaat mo`nost da participiraat vo procesite naodlu~uvawe na lokalnata samouprava. Lokalnata samouprava vo âirformirana po izborite vo 1990, ne ja reflektira{e soodvetno etni~katazastapenost vo op{tinata. Sepak, dvete glavni malcinstva vo âir beareprezentirani vo lokalniot parlament preku nivnite partii, PDP iPCER. Soodvetno, vo periodot me|u 1990-ta i 1996-ta, glasot na malcinstvatabe{e slu{an i nivnite potrebi bea razgleduvani vo samoupravata naop{tinata.

Novite lokalni izbori vo esenta 1996-ta godina bea odràni spored nizaod novi zakoni: Zakonot za lokalni izbori, Zakonot za lokalna samouprava,i Zakonot za teritorijalna administracija na Republika Makedonija. Sporedovie zakoni, op{tinata âir be{e namalena po teritorija i ìteli.21

Soodvetno so namaluvaweto na ìtelite vo op{tinita, be{e reduciran ibrojot na pratenici vo lokalnata samouprava: od 40 na 23. Vo 1996, 7 partiiuspeaja da osvojat mandati vo Lokalniot sovet na op{tina âir. VMRO-DPMNE osvoi 7 mesta, reformiranite komunisti so novo ime, Socijaldemokratski sojuz na Makedonija (SDSM), dobija 5, Liberal-Demokratskatapartija (LDP) 4, Socijalisti~kata partija 2, a VMRO-DP, Vnatre{namakedonska revolucionerna organizacija ‡ demokratska partija 1 mesto vosovetot na op{tina âir. Dvete partii {to gi zastapuvaa interesite namakedonskite Albanci, PDP i novofomiranata PDPA, osvoija po 2 mesta.Ako se zeme v predvid deka so zakonot za teritorijalna administracija narepublika Makedonija golem del od op{tinata âir naselen so Romi be{eoddelen od op{tinata i pretvoren vo nova op{tina [uto Orizari,elektoralnata sila na PCER na novite izbori be{e zna~itelno namalena ipartijata ne uspea da osvoi mandati vo lokalnoto sobranie. Isto taka,problem za preostanatite glasa~i Romi vo ̂ air vo 1996 be{e i deka glasovitena Romite bea podeleni ne samo me|u PCER i novoformiranata Demokratskapartija za progres na Romite, tuku i me|u glavnite makedonski partii, kakoSDSM, na primer.

Sostavot na Sovetot na op{tina âir po vtorite lokalni izbori be{epovtorno multietni~ki. Od 23 sovetnici 4 gi branea interesite namakedonskite Albanci. Me|utoa, brojot na sovetnici od PDP i PDPA e 17%od vkupniot broj na sovetnici vo op{tinata. Ako go sporedime ovoj procentso procentot na etni~ki Albanci {to ìveat vo op{tinata âir gledamedeka soodnosot ne realno ja izrazuva zastapenosta na Albancite vo op{tinata


21 Dve novi op{tini bea formirani na del od teritorijata na op{tina âir, [utoOrizari so predominantno Roma naselenie i û~er Sandevo so mnozinstvo naMakedonski Srbi.

MA

CE

DO

NIA

spored popisot od 1994-ta godina. Me|utoa, na nivo na op{tinata edna odpartiite na makedonskite Albanci vo âir, PDPA, se nao|a vo koalicionavlada so VMRO-DPMNE i LDP. Ovoj fakt zboruva deka interesot na ovojsegment na gra|anstvoto e dobro zastapen vo lokalnata samouprava. Isto taka,ne treba da se zaboravi deka rezultatite od popisot od 1994 ne se relevantniza novata teritorijalna podelba na dràvava vo koja op{tinata ̂ air e dostanamalena i po povr{ina i po naselenie. Taka, nesrazmernosta pome|uu~estvoto na makedonskite albanski partii vo Lokalniot sovet i delot naovaa etni~ka grupa vo populacijata na celata op{tina moèbi e pomala.

Vo minatite tri godini vo Lokalniot parlament nema{e sedniciposveteni isklu~ivo na me|unacionalnite odnosi vo op{tinata. Vsu{nost,takva potreba i nema{e bidej}i “me|uetni~kata koalicija na VMRO-DPMNEi PDPA funkcionira dobro na lokalno nivo od 1996, a od 1998 i nanacionalno nivo, so {to se stabilizirani multinacionalnite odnosi voop{tinata”22. Taka, problemite {to gi zasegaat razli~nite etni~ki grupivo ̂ air, se razgleduvaa posebno, onaka kako {to se slu~uvaa. Individualnitesovetnici od op{tinata, pripadnici na malcinskite partii, gi pokrenuvaatemite {to niv gi interesiraat. Tipi~no i vo sklad so prerogativite nalokalnata samouprava spored Zakonot na lokalna samouprava, ovie temiobi~no bea svrzani okolu pra{aweto na infrastrukturata vo specifi~nitelokacii na op{tinata.

Koga zboruvame za multietni~kite odnosi morame da ukaème deka vominatite godini najgolem problem za re{avawe na organite na lokalnatasamouprava vo âir be{e slu~ajot na ulicata “Diònska”. Na ovaa ulicaìveat prete`no makedonski Albanci a tamu, vo godinite po katastrofalniotSkopski zemjotres od 1963, tie izgradija brojni divogradbi.23 Za vreme nakomunizmot, nacionalnite i gradskite vlasti ne se osvrnuvaa na ovoj problemignoriraj}i go vo celost ‡ nitu divogradbite bea sru{eni, nitu pak tie beauskladeni so arhitetonskite planovi na op{tinata. Soodvetno, “Diònska”vo po~etokot na devedesetite izgleda{e kako geto, lokalitet so mnogu niskiurbani standardi. Zaradi ova, za partiite na makedonskite Albanci voop{tinata âir, problemot so ovaa ulica be{e prioriteten. Vo sorabotkaso lokalniot koalicionen partner VMRO-DPMNE, sovetnicite na PDPApobaraa od lokalniot sovet akcija za reurbanizacija na lokalitetot“Diònska”. Lokalniot parlament ja odobri ovaa inicijativa ireurbanizacijata zapo~na.24 Taka, podobruvaweto na infrastrukturata na“Diònska” (elektri~na energija, kanalizacija, i sli~no) kako realenproblem za makedonskite Albanci vo âir be{e realiziran prekuparticipacijata na nacionalnite malcinstva vo organite na lokalnata


22 Od intervjuto so Vene Tasev, praven sovetnik na gradona~alnikot na op{tina ̂ airi pretsedatel na ekspertskata slu`ba na op{tina âir, 28mi Septemvri.

23 Vidi kaj Ilija Acevski Skopje, vizija, realnost, Skopje: Filozofski fakultet,1996, a posebno, stranite 224-231.

24 Od intervjuto so Vene Tasev, Septemvri, 28mi.

samouprava i pridonesuva za blagosostojbata na etni~kite grupi voop{tinata ̂ air. Ako realnite problemi koi se odnesuvaat na malcinstvatavo dadena op{tina se razgledani toga{ nema potreba od vlo{uvawe name|unacionalnite odnosi, {trajkovi, ili ilegalni aktivnosti. U~estvotona malcinstvata vo lokalnata samouprava e vaèn aspekt za dobrotofunkcionirawe na op{tinata âir.

2.3. Malcinsko obrazovanie vo âir

Za tolerantno multikulturno op{testvo, pokraj u~estvoto na malcinstvatavo organite za lokalna samouprava, bitno e i nivnoto u~estvo vo {kolstvoto.Obrazovanieto na eden od jazicite na malcinstvata vo âir se sproveduvavo 10 osnovni i 2 sredni u~ili{ta.25 Vo osnovnoto u~ili{te “PetarZdravkovski ‡ Penko” na primer, ima 21 paralelka kade nastavata se vr{ina eden od jazicite na nacionalnostite od koi 17 na albanski i 4 na turski.Soodvetno, nastavata ja sledat 560 albanski i 115 turski u~eni~iwa. Voosnovnoto u~ili{te “Vasil Glavinov” ima 4 paralelki so nastava na jazicitena nacionalnostite. Od vkupniot broj na u~enici, 956, 56 u~enici posetuvaatnastava na jazicite na nacionalnostite. Ponatamu, 36 paralelki so nastavana albanski jazik ima vo osnovnoto u~ili{te “26ti Juli”. ̂ asovi so upotrebana romski jazik se odrùvaat fakultativno. Od vkupno 1,614 u~enici, 920posetuvaat nastava na albanski jazik. Sli~na e situacijata vo u~ili{tetoza osnovno obrazovanie “Nikola Vapcarov” kade {to 729 u~enici, od vkupno858, u~at na nivniot maj~in jazik, albanskiot. Ovie u~enici se rasporedenivo 24 paralelki. Ponatamu, vo “@ivko Brajkovski” ima nastava na jazikot nanacionalnostite vo 14, vo “Aleksandar Urdevski” 10, vo “Rajko @inzifov”vo 16, vo “Idnina” vo 4, dodeka vo “Panajot Ginovski”, ima 8 takvi paralelki.(vidi TABELA 1) Vo u~ili{teto za osnovno obrazovanie “Sveti KlimentOhridski” site paralelki se so nastava na makedonski jazik. Potpolnorazli~na e situacijata vo osnovnoto u~ili{te “Ljiman Kaba.” Tamu, site 348u~enika posetuvaat nastava na albanski jazik.

Tabela 1. Jazicite na malcinstvata vo osnovnite u~ili{ta vo âir


Osnovno Petar Vasil 26ti Juli Nikola @ivkou~iliπte Zdravkovski Glavinov Vapcarov Brajkovski

Broj na 21 4 36 24 14paralelki

Broj na 675 56 920 729 324u~enici

25 Site informacii vo vrska so obrazovanieto na malcinstvata vo op{tina ̂ air beadadeni na avtorot od Ministerstvo za obrazovanie, podra~na edinica âir

MA

CE

DO

NIA

Evidentno e deka obrazovanieto na jazicite na nacionalnostite voop{tinata âir e dobro vospostaveno. Vo 10 od 11 {koli vo op{tinata seposetuva nastava na eden od jazicite na nacionalnostite vo Makedonija.26 Voâir ima 100 paralelki kade nastavata se vr{i na eden od jazicite nanacionalnostite vo osnovnite u~ili{ta. Od vkupniot broj na u~enici vo{kolite za osnovno obrazovanie, {to iznesuva 8.894, 4.042 posetuvaat nastavana eden od jazicite na nacionalnostite. Vo procenti, udelot na ovie u~enicivo obrazovniot sistem na op{tinata e 45%. Ovaa brojka blisku korespondiraso procentot na nacionalnostite vo op{tina âir, koj iznesuva 51%. Akozememe v predvid deka poradi razli~ni pri~ini ne site roditeli odnacionalnostite gi pra}aat svoite deca vo u~ili{ta kade nastavata seizvr{uva na jazicite na nacionalnostite, toga{ ovaa brojka moè da se zemekako osobeno visoka. Moème da zaklu~ime deka edukacijata nanacionalnostite vo op{tinata âir e na edno mnogu zadovolitelno nivo.Vakviot zaklu~ok e potkrepen od faktot koj govori deka obrazovanieto nanacionalnostite na nivo na Republikata ne e tolku razvieno kako {to e voop{tinata âir. Podatocite za u~ebnata godina 1996/7 pokaùvaat deka voMakedonija ima vkupno 1.045 osnovni u~ili{ta od koi 283 so paralelki naalbanski jazik, 55 na turski, i 14 na srpski jazik.27 S# na s#, postojat 352u~ili{ta so nastava na eden od jazicite na nacionalnostite. Taka, 34% odu~ili{tata vo Makedonija imaat ~asovi so nastava na malcinski jazik.Soodvetno, 39% u~enici posetuvaat nastava na eden od jazicite nanacionalnostite, procent sli~en na toj na udelot na malcinstvata voMakedonija ‡ 33%. Ako ja sporedime ovaa brojka so tie vo op{tinata âir,moème da zaklu~ime deka mo`nostite za nastava na malcinski jazik vo ovaaop{tina se zadovolitelni. [to e pova`no, mo`nosta za izu~uvawe nasopstveniot jazik i kultura vo po~etniot stadium na edukativniot proces giublaùva {ansite za pojava na konflikt vo ovaa op{tina.


26 Za ovoj i ponatamo{nite podatoci pogledaj ja tabelata 1.27 Vidi Statisti~ki godi{nik na Republika Makedonija, Skopje: Zavod za statistika,

1998.

Osnovni Aleksandar Rajko Idnina Panajot Kliment Ljiman u~ili{ta Urdevski @inzifov Ginevski Ohridski Kaba

Paralelki na 10 16 4 8 0 12jazik namalcinstva

Broj na 162 529 67 232 0 348u~enici

Tabela 2. Obrazovanie na jazicite na malcinstvata vo âir i vo Makedonija

Pokraj obrazovanieto na maj~in jazik vo osnovnoto obrazovanie, voop{tinata ̂ air eden od jazicite na nacionalnostite se upotrebuva i vo dvetesrednite {koli. Vo srednata ekonomska {kola “Arseni Jovkov” ima 8paralelki so nastava na albanski jazik. Ovie paralelki bea vospostaveni vou~ebnata godina 1994/1995, na barawe na roditelite. Od 1,854 u~enika vo ovau~ili{te, nastava na albanski jazik posetuvaat 249 u~enika. Sli~na esituacijata vo srednoto trgovsko u~ili{te “Cvetan Dimov”, kade brojkatana studenti {to posetuvaat nastava na eden od jazicite na nacionalnostitee 335. Tie se raspredeleni vo 10 paralelki. Brojot na u~enici vo srednite{koli vo op{tina âir koi posetuvaat nastava na eden od jazicite nanacionalnostite e 586 ili 19%, brojka {to e zna~itelno pomala vo sporedbaso procentot na nacionalnostite vo vkupnata populacija vo op{tinata.Me|utoa, mora da se istakne deka dodeka izborot na osnovno u~ili{te ezavisen glavno od mestoto na ìveewe, izborot na srednoto u~ili{te voSkopje ne zavisi od toa. Mnogu u~enici re{avaat da go prodolàt svoetoobrazovanie vo edno od takanare~enite naso~eni u~ili{ta (medicinsko,elektro i sli~no) koi se nao|aat von granicite na op{tina ̂ air. Isto taka,mnogu deca na roditeli od nacionalnostite se odlu~uvaat da ne go prodolàtsvoeto obrazovanie po zakonski zadolìtelnoto osnovno u~ili{te, ili, pak,se odlu~uvaat da ja prodolàt svojata edukacija na oficijalniot jazik vozemjava. Ovoj podatok se validizira ako ja razgledame brojkata na sredniu~ili{ta so nastava na eden od jazicite na malcinstvata na nivo naRepublikata. Vo Makedonija ima 2,619 sredni u~ili{ta od koi nastava namalcinski jazik ima vo 345 paralelki. Vo procenti, udelot na malcinskiteparalalki e 14%. Ako se imaat ovie podatoci v predvid, toga{ brojkata nau~enici od nacionalnostite {to u~at vo sredni {koli vo op{tinata ne moèda se zeme za niska.

Faktot {to edna petina od sredno{kolskite studenti vo op{tinata sepripadnici na nacionalnostite, zboruva dobro za nivnoto u~estvo voedukativniot sistem vo âir. U{te pova`no e deka ovie deca se obu~uvaatna nivniot maj~in jazik, fakt {to dobro vlijae na mo`nosta za realizacija


Broj na osnovni Vkupen broj na U~enici so Vkupen broj na u~ili{ta so u~ili{ta nastava na jazik u~eniciNastava na jazik na nacionalnostna nacionalnost

op{tina 10 11 4,042 8,894âir

procenti 90% 100% 45% 100%

Republika 352 1,045 79,882 258,151Makedonija

procenti 34% 100% 31% 100%

MA

CE

DO

NIA

na nivnite potrebi vo oblasta na kulturata. Kako {to ve}e istaknav,nacionalnite malcinstva, ili nacionalnostite, vo slu~ajot na RepublikaMakedonija, {to se zadovolni so polo`bata na nivnata kultura vo ramkitena edno op{testvo, i {to se uvereni deka postojat dobro potkovani usloviza za~uvuvawe na istite, imaat pomalku pri~ini za protesti protivpoliti~kiot sistem na zemjata i pomalku se skloni kon naru{uvawe name|unacionalnite odnosi vo toa op{testvo. So svojot raznovidenedukativen sistem, op{tina ̂ air e edna od tie op{tini kade malcinstvatase zadovolni.

Tabela 3. Jazicite na malcinstvata vo srednite u~ili{ta vo âir i vo Makedonija

Lokalnata samouprava vo op{tina âir ima pozitivno vlijanie naobrazovanieto na malcinstvata. Kako {to podatocite pokaùvaat, voop{tinata postojat adekvatni mo`nosti za malcinsko obrazovanie. No, akoima barawa od gra|anite na op{tinata za dopolnitelni obrazovni ustanovi,organite na lokalnata samouprava moàt da predloàt otvorawe na noviosnovni ili sredni u~ili{ta. Alternativa e op{tinata da dodelifinansiski sredstva do postojnite u~ili{ta so koi tie bi otvorile noviparalelki. Za sre}a, vo op{tina âir postojat dovolen broj na obrazovniustanovi koi gi opsluùvaat gra|anite na op{tinata, vklu~itelno igra|anite od malcinstvata.

Spored Zakonot za lokalna samouprava, organite na lokalnata samoupravavo âir imaat ograni~eni mo`nosti za direkno vlijanie na obrazovniotsistem vo op{tinata. Vo Makedonija, Ministerstvoto za obrazovanie eodgovorno za podgotvuvaweto na nastavnite programi za osnovnite i sredniteu~ili{ta. Site u~enici, vklu~itelno i tie od malcinstvata, {to posetuvaatnastava, istata ja vospriemaat spored eden nacionalen nastaven plan.Ponatamu, Ministerstvoto e toa {to gi nazna~uva direktorite i glavnite~lenovi na sovetite na u~ili{tata. Organite na lokalnata samoupravamoàt da nazna~at svoi pretstavnici vo upravnite soveti na u~ili{tata ipreku niv da vlijaat na rabotata na u~ili{tata. Op{tinata âir imanaimenuvano takvi pretstavnici, i tie aktivno u~estvuvaat vo upravuvaweto


Broj na sredni Vkupen broj na U~enici so Vkupen broj na u~ili{ta so u~ili{ta nastava na jazik u~ili{tanastava na jazik na nacionalnostna nacionalnost

op{tina 2 2 586 3,110 âir

procenti 100% 100% 100% 100%

Republika 345 2,619 10,556 80,903Makedonija

procenti 14% 100% 14% 100%

na u~ili{tata, posebno vo osnovnite, kade {to postoi najgolemo pobaruvaweza obrazovanie na eden od jazicite na malcinstvata.28

Zaklu~oci

Rabotata na organite na lokalnata samouprava e od osobena va`nost zaza~uvuvaweto na me|unacionalnite odnosi vo multinacionalnite zemji. ZaMakedonija uspehot na lokalnata sampuprava e od posebna va`nost zarelaksiraweto na tenziite {to se pojavija pome|u mnozinstvoto i brojnitemalcinstva vo procesot na demokratizacija. Dva osobeno va`ni aspekta zadobroto funkcionirawe na lokalnata samouprava se u~estvoto namalcinstvata vo organite na lokalnata vlast, i mo`nosta za obrazovanie napripadnicite na malcinstvata. Ovaa studija gi analizira{e ovie aspekti nadobrata praksa vo promoviraweto na miroqubivi re{enija na problemite{to naiduvaat vo me|unacionalna sredina.

Op{tinata ̂ air e mnogunacionalna, i, spored toa, mo`ni se me|unacionalnisudiri i presmetki. Me|utoa, vo demokratizacionite procesi op{tinatauspea da za~uva dobri me|unacionalni odnosi. Prviot faktor koj go podrùvavakviot razvoj na ne{tata e jakata participacija na individuite odnacionalnite malcinstva vo organite na lokalnata samouprava. Vo op{tinaâir, nacionalnite malcinstva u~estvuvaat vo procesot na odlu~uvawe prekunivnite pretstavnici vo lokalniot sovet. Taka problemite na malcinstvatase soslu{ani vo lokalnata vlast i nema potreba za radikalni solucii i von-institucionalni aktivnosti. Demokratskoto u~estvo e, zna~i, klu~enelement za uspe{nata demokratizacija vo âir.

Vtorata dobra praksa za za~uvuvawe na mirot i multikulturnotoop{testvo e mo`nosta za obrazovanie na decata od nacionalnite malcinstva.Bidej}i âir ima golem broj na deca ~ij {to maj~in jazik e razli~en odmakedonskiot, obrazovanieto na jazikot na malcinstvata e vaèn faktor vonivnoto vospituvawe i rastewe. Nedostatokot na institucii koi gipodrùvaat kulturite na malcinstvata vodi kon nezadovolstvo i me|uetni~kikonflikti. Za sre}a, op{tinata âir ima cela edna duzina na ustanovizadolèni za obrazovanie na nacionalnite malcinstva. Mreàta na osnovnii sredni u~ili{ta so nastava na jazicite na nacionalnostite gi namaluvame|uetni~kite tenzii vo op{tinata. Zaklu~no, kako {to primerot naop{tina ̂ air pokaùva, decentralizacijata na vlasta i participacijata nanacionalnite malcinstva vo organite na lokalnata samouprava, kako idobrite mo`nosti za obrazovanie na istite, pozitivno vlijae vrzme|uetni~kite odnosi i izgledite za demokratski razvoj na zemjata.


28 Intervju so Vene Tasev.

malcinski prava

Documents