majhne« · moj prvi projekt v mgl so mi ponudili v zadnjem letniku akademije, kjer me je režiser...

»VLOG NE DELIM NAVELIKE IN MAJHNE«Piše: Ingrid Mager

Dramska in filmska igralka Iva Krajnc Bagola je del ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega zepetnajst let in v tem času je zgradila zavidljivo kariero, ki so jo okronale tudi številne nagrade. vpolnem zamahu je pripravljena na novo premiero v mgl, bella figura sodobne avtorice yasmine reza.

Ansambel MGL ima prvo premiero

NA VELIKEM ODRU ZA SABO, NASLED-

NJA PREMIERA BO V OKTOBRU, TAKRATTUDI Z VAMI, KO NASTOPITE V PRED-STAVI BELLA FIGURA. KAJ BOMO GLE-DALI?Tekst Yasmine Reza je svež, na prvi po-gled lahkoten. Govori o sodobni druž-bi, kjer je pet protagonistov vpletenihv dogodek, ki jim zaznamuje večer.Zgodba ima komične elemente, vendarje prežeta s sodobno praznino in gren-ko, surovo realnostjo. »Bella figura« jeizraz, prenesen iz italijanskega jezikain označuje obnašanje in značaj ljudi

določenega sloja. Navzven je videti vselepo, enkratno. A to je le zaigrana po-vršina. Predstavo je režirala mlada re-žiserka Mateja Kokol, v igralski ekipiso še Jette Ostan Vejrup, Ajda Smrekar,Lotus Vincenc Šparovec in Robi Koro-šec.MGL JE GLEDALIŠČE, KI ZELO SPODBUJAMLADE IGRALCE. TUDI VI STE V ČASUŠTUDIJA ŽE IGRALI V NJEM.Moj prvi projekt v MGL so mi ponudiliv zadnjem letniku akademije, kjer meje režiser Samo Strelec povabil k sode-lovanju predstave Ognjeni obraz, kar jebil zame precejšen zalogaj. Predstava

je bila uspešna, dobila sem nagrado zamladega igralca na reškem gledališkemfestivalu. Potem mi je takratni umet-niški vodja Boris Kobal ponudil redniangažma v MGL, ki sem ga z veseljemsprejela. Še danes mi ni žal. Hvaležnasem mu za priložnost, v MGL se še ve-dno zelo dobro počutim.ZDI SE, DA STE IGRALKA TAKSNEGA KO-VA, DA NIMATE VELIKO TEŽAV, KAKŠNEVLOGE IGRATE.

Ne vem, nikoli nisem delila vlog na ve-like in majhne, na pomembne in nepo-membne. Opažam pa, da me z leti po-leg vlog, ki mi morajo biti izziv, vedno

-^^^^^^^^bTiBBBBBBBBBBb•'

'

-* "jjSCSBB^B^B^B^B^B^B

m m̂ m̂ m̂^L^Lm___Wl^_W_W_f m̂9^'^ m filmska '^liBBBBBBBBlBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB^B^BBBB^BBBBB^BBBHBBBB^BBBaT * '-aTâBBBBBBBBBBBBBBB

bb^bb^bb^bbbbIbbbBbBHb^^^V _~<de$BjiBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBlBiMfFm^hrSff ** ,-w «w.-3Mbj. B^B^BHBBBBBB^BB^B^Bl

BBBBBBBBbbbb^^'^''''' \\ ;flaHflBBalbb^bbb^HbbbsM&:'--:, - • *. \ JHHbbB■.:_. f. BBbBBBBBBBBBBBbbbbbCl^ 1^''''^- .maaaaaa^Mammt-''i ''', «*•*. mš iBHBBBaBBBBaf '-''' v '~'~ "*• "■'■- mkk_^mfp -:Bbbbbbbb^bb1;.; '£■ *.!-■,;,-• ŠMgraBIBnBB^B^Bl

BB^BBBBBBflBBBa^F^-^.^lV'' 'î£%^ k \ - fJL. ~»*.~ . A^MMaaMMMMMBBBBBBBBBBBBjj»i£%«ta •»■ } Jhp' • '£»ir?j*5-* ■ r -.km-sBk ■■^ m_^___tj_m_WF^BB^BB^BBBaBBJJiiK^^^^^S^^'".-'.' 'O^^BBd JBbBBBBBB^BHBBBBBBBBflBaBBaaftiS^^'^?^^ 7 }«^ f^^BBtk. J JaBB^BBBBBBa!MMMMMMMMMMMrMSS^sMiM^<smi^,iti iJitTMMMMmm^Sk **■> zoBBBBBBBBBBBBlr Pl IMi IliK I rJ*. i 7 *TOaBBBBBBBBBBBBBBTa**i£BBW SlHMMBP^ iiaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBalMMMMMMMMMMaaaMBMMaa^âaaâ^^¥^MMMMYtkWâ^ :MM^m^m^m^m^m^m^m^m\B^B^B^B^B^B^B^BBbIbBhBBbIbBBBV*^^ aaaaB^B^B^BE Ha ' >ji^BbB^B^B^B^B^B^B^B^B^Bb!bB^B^B^B^B^B^B^^BB^BBBBBÊBJrTi* JRflBBBBB - ,'BBBJBBBBBBBBBBBbb^bb^bb^bb^H^bbbHBSS?- ~p^- '^^bb^bb^bb^bb^bb^bb^bb^bb^BBB^BB^BB^BB^BB^BBBwFiiiF aW<«lB——B£ -P;rv-v '.'VŠBVBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaalM^M^M^M^M^M^M^M^M^M^M^M^M^M^M^Maaaaaa^Bmaaar—^Jt aBKIMh aB^BB^BB^BB^BB^BB^BBH* •BBBBBBBBBBBBBBBBRâU*BT .j_K^_^_^_^_^_^_W .-- "M'^"^B^BB^BB^BBBBaBBlflliii^

'îffi^ TlB™jBa*BaaaBB^BB^BB^BB^BB^BB^B

BB^BB^BB^BflBBflHBBB^BB^BB^BB^BB^BB@#^^^BBBBBBBBBBBBBBBBBBflBB^BB^BB^BB^BB^BB^BB^BBBB9BBBBBjulBBBBBBBlBB^BB^BB^BB^BB^BB^BB^BB^BB^BB^BB«ii^frvBB^BB^BB^B^flBflHBHBBBBBBBBBBBBBM^v/^fl^^^â^BBBBBBBBBBflBBBBBiBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBH&il K r HSlMBBBBBBBBBBBBBBBllifl

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Dnevnik - Nika 21.09.2016

SredaDržava: Slovenija

Doseg: 50.000

Stran: 4

Površina: 1.083 cm2 1 / 3

bolj zanimajo projekti v celoti. Zani-majo me tekst, kontekst, režiserjevaideja, vizija, koncept in seveda sodelo-vanje s kolegi, s katerimi delimo študij.Zanima me raziskovanje ideje, njenoudejanjanje, širši kontekst moje vloge,njena vpetost v »danes«. Nikoli nisemčutila posebne želje igrati vlog klasičnesvetovne dramatike - Julije, Nore, Ofe-lije, čeprav sem jih igrala. Da ne bo po-mote: rada imam klasiko, a obožujemtudi dobre sodobne tekste.KAJ VAM PO LETIH IGRANJA DAJE VEČJENOTRANJE ZADOVOLJSTVO: GLEDALIŠKIODER ALI FILM?Mogoče zato, ker je pri nas film boljredkost kot pravilo, se ga vedno znovazelo razveselim. Pri filmu mi je šar-mantno, da se lahko igram z izjemnominimalističnimi sredstvi. V gledališču,predvsem na velikem odru, kjer je gle-dalec oddaljen 20 metrov, je minimali-zem lahko skoraj neviden, zato jemanjše prizorišče Mala scena včasihdober in veliko bolj intimen igralski»laboratorij«. Toda naj gre za film ali

teater, je zame igra ena sama, le izraz-na sredstva so nekoliko drugačna. Mis-lim tudi, da brez enega ni drugega -gledališče potrebuje film in obratno.Gledališče je, vsaj pri nas, ko se ne sne-ma veliko filmov, igralski raziskovalniprostor. Skozi gledališče se razvijam iniščem, raziskujem, skrbim za svojoigralsko kondicijo.Boste v kratkem spet sodelovalipri snemanju kakšnega filma?Začenjam s snemanjem novega celove-černega filma Stekle lisice na nacional-ni televiziji, ki ga režira Boris Jurjaše-vič. V njem nastopajo še Jure Ivanušič,Vlado Novak, Jernej Šugman, VladimirVlaškalič in drugi. V zgodbi o pohlepu

in moči igram novinarko, ki raziskujeprimer korupcije in poneverjanja.Igralcem jezikovne ovire pogostoonemogočajo kariero v tujini. vitekoče govorite angleško, nem-ško, srbsko, tudi slovensko srbšči-NO v filmu Besa v režiji Srdana Ka-RANOVIČA, KJER IGRATE LEO, ZA KATE-RO STE POBRALI KAR NEKAJ NAGRAD.

Spomnim se, da sem morala nenehnopaziti na svojo slovenščino, saj sem karnekaj časa preživela v Srbiji in sem za-to vedno bolj govorila srbsko. Srdanme je kdaj opozoril, da sem preveč»srbska«. Sem še otrok nekdanje Jugo-slavije in srbščina oziroma srbohrvaš-čina nam je bila drugi jezik. Pa tudištajerski naglas k temu nekoliko pripo-more, (smeh) V bistvu lahko rečem, dase z igranjem v tujem jeziku precej os-vobodiš jezikovnega pritiska. Govorimpredvsem o vlogah, ki zahtevajo naglastujca in ne domačina. Takrat je zgodbanekoliko drugačna. V Besi je Miki Ma-nojlovič igral Albanca in prav spom-nim se, kako sta z učiteljem vadila iz-

Ne vem, zakaj bi stvari, ki jihgledališčniki počnemo na odru,zadrževali zase. kar pa se tičezasebnega življenja, sem bolj

rezervirana.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira



Doseg: 50.000

Stran: 4


govarjavo. Sicer pa slovenski igralci vtujih filmih nimamo pravih možnostiigrati izvirnih govorcev, nam so na-menjene vloge gastarbajterjev, ruskihpriseljencev in podobno.

Kako zdaj, z distanco, gledate nanagrado shooting starš, ki ste joleta 2006 prejeli na filmskem fes-tivalu berlinale?Nagrada je velika spodbuda, mlad igra-lec se lahko potrdi v filmskem svetu.Vendar je to le začetek. Filmska indus-trija ni zaman industrija, v produkcijoje vpetih veliko ljudi, interesov. Pravza-prav ni pravil. Je pa veliko odvisno odtvojega agenta in avdicij, ki jih priskr-bi. V Berlinu sem imela svojega agenta,bila v ožjih izborih na avdicijah tudi zavelike projekte, denimo za Sorrentina,serijo Peaky Blinders in nadaljevankoYoung Pope z Judom Lawom v glavnivlogi, in dobro sem jih opravila. Ven-dar so potem nekatere projekte odpo-vedali, nekako nisem imela prave sre-če. Nemalokrat sem bila zato tudi ra-zočarana, a to je del poklica. »There isno business like shovvbusiness,« kot re-če tudi Joe Gideon v filmu Ali that Jazz.In to še kako drži ... (smeh)

V ODNOSU DO MEDIJEV SE NE ZDITEZADRŽANI, POJAVITE SE TUDI V BOLJSPROŠČENIH RUBRIKAH.

Slovenski prostor je majhen in gledali-šče, film, kultura bi morali hoditi z ro-ko v roki. Čeprav delamo v javnemsektorju, smo v gledališču tudi sa-moodvisni in to je dejansko naša pred-nost. Na nas je, da čim več ljudi ve zanaše predstave, tu nastopite v svojivlogi tudi mediji. Ne vem, zakaj bistvari, ki jih gledališčniki počnemo naodru, zadrževali zase. Kar pa se tiče za-sebnega življenja, sem bolj rezervirana.Nimam pa strahu pred mediji, (smeh)Slovenija ni Amerika in nisem še vide-la, da bi kdo koga lovil po ulici. Komu-nikacijo z mediji bolj jemljem kot izrazneke naklonjenosti, kjer so te mojeepizode majhni koraki za promocijo

gledališča in spodbujanje mladih kigralskemu poklicu, kije še vedno lep.Tudi naporen, a hkrati čaroben.Kako vpliva umetniški vodja nekegledališke hiše na razvoj posamez-nega igralca?

Umetniški vodja je ključen, saj se preknjegovih odločitev v sodelovanju z re-žiserji, igralcem daje ali pa tudi odvze-ma priložnosti. Vsekakor njegova fun-kcija ni enostavna in verjamem, dajenemogoče zmeraj vsem zadostiti.Igralci smo odvisni od teh odločitev,saj si vlog ne izbiramo sami. Režiserjiprihajajo s svojimi željami o zasedbi, kijih potem z umetniškim vodjo skupajuskladijo glede na celoletni repertoarin zasedenost ansambla. Mislim pa, danekateri režiserji premalo hodijo gle-dat predstave svojih kolegov. S priho-dom naše umetniške vodje v hišo jenedvomno zavel svež veter, z njo je po-stal ansambel razigran, pomlajen in vdobri igralski kondiciji.Sploh ženski del ansambla, tuditisti starejši, se zdi v izjemni kon-DICIJI.Se strinjam, ženske smo v odlični kon-diciji. (smeh) Vemo pa, da je nasplohveč moških kot ženskih vlog. Sodobnadramatika zato tukaj nekoliko presta-vlja meje in prav je tako. Nekdanja tri-deseta so zdajšnja štirideseta. Fokuspripovedovanja zgodb seje spremenil,kar je ženskim likom dalo večji zamah.Verjetno pa tudi ni zanemarljivo dej-stvo, da imamo direktorico, zato tudibolj uravnoteženi teksti sploh najdejopot do uprizoritve.V LANSKI SEZONI STE IGRALI V PRED-STAVI PEER GYNT V REŽIJI EDUARDAMlLLERJA, KJER STE SE LEVILI IZ ENEŽENSKE PODOBE V DRUGO. KAKŠNA IZ-KUŠNJA JE BILA TO?Z Eduardom Millerjem sva že prej so-delovala. Veselila sem se študija, saj mije levitev različnih ženskih vlog pred-stavljala velik izziv, zelo smo se ujelitudi z ekipo, tako idejno kot izvedbeno- od genialnega Mateja Puca kot PeeraGynta do Primoža Pirnata, Domna Va-liča, Nine Rakovec, Vladimirja Jurca inJureta Kopušarja. Bili smo majhna eki-pa za velik tekst. Všeč mi je bila idejazaprtega prostora, kjer je vsaka, še ta-ko minimalistična levitev doživela svoj

namen in cilj. Vse permutacije ženskihpodob, ki sem jih v predstavi imela -

od mame Aase do Solveig, celo do žen-ske v črnem - kljub njihovi navideznidrugačnosti, izhajajo iz iste osnove. Izljubezni do Peera. Vloge so se na kon-cu, pod budnim režiserjevim očesom,kar same sestavile v celoto.Levili ste se tudi glede starosti,to ste morali storiti denimo tudi vpredstavi lolita leta 2008, ki vamje prinesla dnevnikovo nagradoza najboljšo umetniško stvaritevSEZONE.

Študij Lolite me še danes občasnospremlja. Spomnim se, da sem se zeloborila z režiserkino idejo in svojim no-tranjim občutkom. Občutila sem tudistrah in nemoč, saj sem bila takrat sta-ra že 27 let, igrati sem pa morala 15-let-no dekle. Borila sem se z mislijo, alibom sploh lahko dovolj avtentična,pristna. Pozneje sem na to pozabila insem se raje zakopala v intenzivno ra-ziskovanje. Mogoče so mi ravno mojaleta pomagala razumeti in dojeti bistvoLolite. Kar sem najprej mislila, dajezame minus, sem dejansko lahko upo-rabila v svoj prid. Naenkrat se mi jeLolita pred očmi pojavila kot predmetnenehnega opazovanja in temu pri-merno se mi je orisal njen skelet, po-gled in hotenje. Občutki nemoči, žalos-ti in naivne zvedavosti so bili le posle-dica. Sestavila sem nek nov jezik insvojo telesno govorico. To je ena odvlog, ki meje oblikovala kot igralko inme bo za vedno spremljala. Kot igral-ko, seveda, (smeh)V UMETNIŠKIH POKLICIH SE ŽENSKEBOLJ PREUDARNO ODLOČAJO ZA MATE-RINSTVO. Ste pomišljali tudi vi?Nekatere bolj premišljujejo, nekaterimse kar zgodi, sama sem bila nekjevmes. Toda življenje je eno samo, žele-la sem si to izkušnjo in oba z možemAljošo sva se pri tem ujela. In družinaje res čudovita. Hči Sofia je stara tri le-ta in najini skupni popoldnevi so tističarobni trenutki, ki me napolnijo zenergijo, ki jo potrebujem za številnevečere na odru. Ta iskrena, emocional-na izkušnja mi je spremenila pogled naživljenje in tudi na teater. Morda znamsedaj bolje izkoristiti oder, več stvari sidovolim, o določenih stvareh pa nerazmišljam več.

S PRIHODOM NAŠE UMETNIŠKEVODJE V HIŠO JE NEDVOMNO ZAVEL

SVEŽ VETER, Z NJO JE POSTAL

ANSAMBEL RAZIGRAN, POMLAJEN IN

V DOBRI IGRALSKI KONDICIJI.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira



Doseg: 50.000

Stran: 4


majhne« · moj prvi projekt v mgl so mi ponudili v zadnjem letniku akademije, kjer me je režiser...

Documents