Maja Farol

Odprte arhitekture

Skupino Maja Farol sestavljajo strokovnjaki različnih profi lov, ki že

deset let sooblikujejo arhitekturno in urbanistično teorijo in prakso

pri nas. Delovanje skupine zaznamuje družbena angažiranost,

iskanje ustreznih prostorskih odgovorov na realne družbene izzive in

razvoj novih modelov delovanja.

Sodelovanje temelji na prepričanju, da arhitekturna vprašanja

bistveno presegajo polje vizualnega, ki zadnja desetletja skoraj

povsem določa arhitekturni diskurz. V okviru skupine se je

oblikovalo stališče, da so vsa prostorska in arhitekturna vprašanja

predvsem družbena vprašanja, torej politična, sociološka,

ekonomska ali okoljska in da jih je potrebno kot taka obravnavati.

Skupina Maja Farol zavrača prevladujoče apolitično stališče

arhitektov, ki se ne sprašujejo o širših družbenih posledicah

produkcije prostora ter pogosto niso pripravljeni razumeti in nositi

odgovornosti za rezultate svojega delovanja. Ne verjame namreč,

da so za arhitekte družbene okoliščine le vnaprejšnja danost, v

okviru katere naj bi poiskali čim boljšo likovno in organizacijsko

rešitev zastavljenega problema. Arhitektura ni neodvisno področje,

temveč je del družbenih procesov produkcije prostora, zato je

sodelovanje pri opredelitvi problema ena njenih temeljnih nalog.

Prostorske rešitve niso rezultat avtorskega pristopa posameznikov,

pač pa je ustvarjalnost rezultat sodelovanja interdisciplinarne

skupine strokovnjakov s širokim vpogledom v družbene procese.

Skupina Maja Farol zato razvija nov mrežni model delovanja, ki

predstavlja možnost, da se vprašanja pravilno zastavijo ter poiščejo

sveži pogledi in rešitve zanje.

Cilj pričujoče razstave je promocija družbeno odgovornega

razmisleka o pomembnih prostorskih vprašanjih ter sinteza

dosedanjega delovanja skupine Maja Farol.

Tadej Glažar

Marko Peterlin

Jernej Prijon

Arne Vehovar

Mima Suhadolc

Miran Mohar

Katja Šoltes

Darko Pokorn

Leonard Kumprej

Marko Vidmar

Vid Razinger

Jana Kocbek

Mojca Kocbek Vimos

Anja Planišček

Ivan Avguštin

Jana Kotar Ilijaš

Jozo Udovičič

Vlatka Ljubanović

Ljupčo Todorovski

Jure GroharAndraž Intihar

Kaja Lipnik VehovarPeter Grmek

Anja Vidic Peter Skuber

Jure Kozin

Blaž Vegelj

Špela KokaljAidan Cerar

Tadej Žaucer

Meta Petrič

Mojca GrudenBlaž Križnik

Jaka Razinger

Aleš Prijon

Borut Vogelnik

Andrej Škufca

Maja Simoneti

Andrej Stanič

Urška Kranjc

Ajda Primožič

Nena Gabrovec

Lovrenc Košenina

Jan Opeka

Primož Stražar

Kronologija:

2001 - začetek projekta Hiše Maja Farol

2003 - razširitev projekta Hiše Maja Farol, izdaja kataloga

2006 - projekt Odprta arhitektura

2007 - natečaj Nova sodna stavba v Ljubljani

2008 - natečaj Partnerstvo Šmartinska

2008 - natečaj Naselje Boršt

2009 – začetek projekta Ustvarjalne zadruge

2010 – natečaj EPK Drava 2012 (sklopi obrežja, galerija, brv)

2010 – delavnice in okrogla miza projekta Ustvarjalne zadruge, izdaja publikacije

2010 – natečaj Eles Beričevo

Hiše Maja Farol

Prilagodljive tipske rešitve sodobnih družinskih hiš.

Projekt Hiše Maja Farol temelji na pomenu družinskih hiš za

kakovost prostora in kulturo bivanja. V Sloveniji se vsako leto

zgradi okoli 4000 novih družinskih hiš, ki jih praviloma ne zanima,

kaj prispevajo k prostoru, v katerega se umeščajo. Hiše Maja Farol

se povezujejo s kraji, kjer stojijo. Povezujejo se zunanji in notranji

bivalni prostori hiš. Povezujejo pa se tudi snovalci in bodoči

stanovalci hiš, ker zagovarjamo proces preobrazbe iz zasnove

v hišo, v katerem enakovredno sodelujeta naročnik in arhitekt.

Projekt deluje na odprtem trgu arhitekturnih idej.

Odprta arhitektura

Javna izmenjava arhitekturnih rešitev.

V okviru Odprte arhitekture so rešitve hiš Maja Farol na voljo

vsakomur, ki soglaša z namenom projekta in je pripravljen

svoje znanje in izkušnje širiti naprej. Načrte Odprte arhitekture

je dovoljeno kopirati, razširjati in svobodno prirejati ter hkrati

spoštovati pravice njenih avtorjev. Intenziviranje izmenjave

kakovostnih idej in rešitev prispeva k dvigu splošne prostorske

kulture, ki je najboljše jamstvo za kakovostnejše grajeno okolje v

prihodnosti.

Izhodišče: Odziv na nekakovostno tipsko gradnjo

Sodelujoči: Ivan Avguštin, Tadej Glažar, Jana Kocbek, Mojca Kocbek, Jana Kotar Ilijaš,

Leonard Kumprej, Vlatka Ljubanović, Miran Mohar , Marko Peterlin, Anja Planišček, Darko

Pokorn, Jernej Prijon, Vid Razinger, Mima Suhadolc, Katja Šoltes, Ljupčo Todorovski, Jozo

Udovičič, Arne Vehovar, Marko Vidmar

Čas: April 2001 – (Hiše Maja Farol); Maj 2006 – (Odprta arhitektura)

Rezultati: 25 izdelanih projektov hiš, 17 izvedenih hiš, tiskani katalog, 6 razstav, 13 objav, 3

sejemske predstavitve, 4 okrogle mize, spletna stran www.majafarol.si

Naselje v kamnolomu Podutik v Ljubljani

Visoka kakovost bivanja za vse. Omogočanje razvoja skupnosti.

Projekt zagovarja enakovredne kakovostne bivalne pogoje,

tako pri zasnovi stanovanjskih enot kot pri obravnavi zunanjega

prostora. Vsa stanovanja imajo poleg lastne odprte terase še

polzaseben predprostor bloka in odprt pogled. Zunanji prostor

s premišljenimi členitvami, bogato vsebino in vegetacijo ter z

logično medsebojno povezanostjo različnih območij in programov

zagotavlja enakovredne pogoje uporabe za vse, skupaj s

premišljeno strukturo stanovanj pa omogoča tudi razvoj stabilne

a odprte skupnosti. Lega in zasnova skupnega javnega odprtega

prostora in družbenega središča ob novi Podutiški cesti naselje

vpne v širši prostor.

Izhodišče: Javni, anonimni, enostopenjski, urbanistični natečaj za izbiro strokovno

najprimernejše rešitve za kamnolom v Podutiku v Ljubljani

Sodelujoči: Aidan Cerar, Tadej Glažar, Urška Kranjc, Miran Mohar, Marko Peterlin. Jernej

Prijon, Ajda Primožič, Vid Razinger, Maja Simoneti, Andrej Stanič, Arne Vehovar, Anja Vidic

Čas: Junij 2009 – September 2009

Rezultati: 3. nagrada

Partnerstvo Šmartinska

Preskok v kulturi mobilnosti. Javni prostor je nosilec identitete. Urejanje območja je odprt proces.

Rešitev izkorišča središčno lego območja in daje prednost

ukrepom, ki omogočajo pogoje za potovanja po dnevnih opravkih

s kolesom ali peš, v tesni povezavi z razvojem privlačnega in

povezanega javnega prostora in korenito preobrazbo javnega

potniškega prometa v mestu in regiji. Novo identiteto območja

najbolj določa velik osrednji park z metuljasto tlorisno zasnovo.

Urejanje območja je utemeljeno kot odprt proces, ki ga

opredeljujejo samo ključni urbanistični parametri in stalna aktivna

koordinacija med vsemi akterji, ki sodelujejo pri urbani prenovi.

Izhodišče: Mednarodni, javni, odprti, anonimni, enostopenjski, idejni urbanistični natečaj za

Partnerstvo Šmartinska

Sodelujoči: Mojca Gruden, Špela Kokalj, Blaž Križnik, Miran Mohar, Marko Peterlin, Meta

Petrič, Aleš Prijon, Jernej Prijon, Ajda Primožič, Jaka Razinger, Vid Razinger, Tadej Žaucer

Čas: Marec 2008 – April 2008

Rezultati: 2. nagrada, več objav projekta v množičnih medijih, prispevek o projektu na

strokovni konferenci

Ustvarjalne zadruge.

Razvoj ustvarjalnega potenciala skozi razvoj prostorsko povezanih skupnosti.

V ustvarjalnih poklicih je povezava prostora za bivanje in prostora

za delo pogosto zelo pomembna. Kakovost življenja se dodatno

plemeniti tudi s sobivanjem in sodelovanjem v skupnosti –

delitev in povezovanje skupnega prostora, medgeneracijska

komunikacija, povezovanje med različnimi področji ustvarjanja.

Takšne skupnosti premikajo meje znanosti, tehnologije in

umetnosti. V njih vznikajo novi modeli družbene organizacije.

Projekt promovira tovrstne ustvarjalne zadruge in si prizadeva za

njihovo dejansko vzpostavitev.

Izhodišče: Omejen prispevek mladih svobodnih ustvarjalcev k družbenemu razvoju zaradi

njihove nenehne socialne ogroženosti

Sodelujoči: Aidan Cerar, Tadej Glažar, Miran Mohar, Marko Peterlin. Jernej Prijon, Andrej

Škufca, Borut Vogelnik ter študentje Fakultete za arhitekturo pod mentorstvom Tadeja

Glažarja

Čas: Marec 2009 –

Rezultati: 4 srečanja, delavnica, knjiga

ELES – Beričevo.

Objekt kot sodobna kulturna krajina.

Kako lahko veliko državno infrastrukturno podjetje izkaže svojo

okoljsko ozaveščenost in družbeno odgovornost? Primestna

lokacija, povsem brez urbanega konteksta, odpira pomembna

vprašanja odnosa infrastrukturnih objektov do kulturne krajine.

Projekt predlaga ureditev kompleksa pod enotno streho iz

fotonapetostnih panelov, ki se v blagem loku dvigujejo od

regionalne ceste, kot sodobna parafraza pridelovalnih površin.

Tako pridobljena elektrika služi delovanju objekta, polnjenju

mestnih avtobusov in avtomobilov ter napaja naselje Beričevo.

Faza vizualne zasedbe prostora s strani objektov stikališča je tako

sklenjena in odvzeta polja so skupnosti vrnjena v najsodobnejši

obliki.

Izhodišče: Javni, mednarodni arhitekturni natečaj za nov poslovni kompleks ELES,

Beričevo

Sodelujoči: Ivan Avguštin, Nena Gabrovec, Lovrenc Košenina, Kaja Lipnik Vehovar,

Miran Mohar, Jan Opeka, Marko Peterlin, Jernej Prijon, Ajda Primožič, Vid Razinger, Arne

Vehovar, Marko Vidmar, Borut Vogelnik

Čas: september 2010 – oktober 2010

Rezultati: /

Naselje Boršt.

Načrtovanje za skupnost.

Nekatera naselja kvalitativno nikoli ne presežejo vsote svojih

sestavnih delov. Nasproten primer so naselja, v katerih se

med stanovalci vzpostavi skupnost, ter z njo občutek varnosti,

pripadnosti in soodgovornosti, kar pozitivno vpliva na kakovost

življenja. Zasnova naselja poskuša vzpostaviti pogoje za razvoj

skupnosti, zato ob racionalno zasnovanih zasebnih površinah

predlaga velike skupne površine, namenjene druženju in

srečevanju, ter sodelovanje bodočih stanovalcev pri načrtovanju

rabe teh površin.

Izhodišče: Vabljeni projektni natečaj za urbanistično – arhitekturno rešitev stanovanjskih

objektov na območju Kromberk »Boršt«

Sodelujoči: Ivan Avguštin, Aidan Cerar, Tadej Glažar, Špela Kokalj, Jure Kozin, Marko

Peterlin, Jernej Prijon, Vid Razinger, Blaž Vegelj, Marko Vidmar

Čas: september 2010 – oktober 2010

Rezultati: deljena 1. nagrada

Nova sodna stavba v Ljubljani

Javni predprostor in simbolni pomen stavbe

Projekt ustvari javni predprostor in prepoznavno simbolno podobo

sodne stavbe. S tem nazorno prikaže nesmiselnost izhodiščnih

pogojev natečaja, ki so se osredotočali na kompozicijo volumnov

in onemogočali ureditev ustreznega javnega predprostora pred

osrednjo sodno stavbo, na kar je avtorska skupina opozarjala

od razpisa natečaja. Po objavi rezultatov se je ob tem vprašanju

razvila intenzivna javna razprava.

»…Celo popolnim laikom je verjetno razumljivo, da je sodna

palača nekaj drugega kot poslovno-trgovski objekt – glede

organizacijske strukture in glede simbolnega pomena v mestnem

urbanizmu….« Andrej Hrausky, predsednik Društva arhitektov

Ljubljana, Delo, 13.2.2008

Izhodišče: Natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za objekt Nove Sodne stavbe

v Ljubljani

Sodelujoči: Tadej Glažar, Peter Grmek, Jure Grohar, Andraž Intihar, Kaja L. Vehovar, Miran

Mohar, Jernej Prijon, Vid Razinger, Peter Skuber, Arne Vehovar, Anja Vidic

Čas: julij 2007 – oktober 2007

Rezultati: posebno priznanje, široka javna razprava – 8 člankov v dnevnem časopisju, 6

člankov na spletnem portalu Trajekt, prispevek na RTV Slovenija in drugo

Nabrežja reke Drave v Mariboru.

Ustvarjalno mesto na vodi.

EPK 2012 je mogoče uporabiti kot orodje za hitrejšo in uspešnejšo

preobrazbo Maribora iz industrijskega v ustvarjalno mesto. Projekt

kot ključen element te strategije predlaga formiranje ustvarjalnih

skupnosti na desnem bregu Drave v obliki bivalnih splavov

mladih ustvarjalcev, ki se navezujejo na program nove galerije in

načrtovani center kreativnih industrij. Plavajoči premični modularni

elementi omogočijo razširjen, raznolik, povezan in programsko

prilagodljiv javni prostor na vodi, ki zaznamuje preobrazbo tega

dela Maribora v sodobno kulturno težišče mesta in širše okolice.

Izhodišče: Mednarodni, javni arhitekturni natečaj Evropska prestolnica kulture - reka Drava

2012, sklop Nabrežja

Sodelujoči: Aidan Cerar, Tadej Glažar, Peter Grmek, Andraž Intihar, Miran Mohar, Marko

Peterlin, Meta Petrič, Jernej Prijon, Vid Razinger, Maja Simoneti, Arne Vehovar, Marko

Vidmar, Borut Vogelnik

Čas: januar 2010 – februar 2010

Rezultat: odkup (honorable mention)

Nova Umetnostna galerija Maribor.

Generatorustvarjalnega mesta.

Načrtovana galerija naj ne bo zgolj prostor elitne kulture, saj je

za tak namen predimenzionirana, njen družbeni učinek pa bi bil

preveč omejen. Ker je zasnovana kot prostor pod nagnjenimi

terasami, preko katerih se javni prostor Lenta nadaljuje in

terasasto dviguje proti severu, se z njeno izgradnjo ustvari

dodatna javna površina, ki je hkrati del galerije in del mesta.

Galerija tako dobi ustrezen predprostor, dolžina javnega prostora

na Lentu pa se podvoji. V naši viziji ustvarjalnega mesta na vodi je

nova galerija generator dogajanja, ustvarjalna skupnost, ki deluje

v njenem okviru, pa ključno sooblikuje dogajanje in identiteto

celotnega območja.

Izhodišče: Mednarodni, javni arhitekturni natečaj Evropska prestolnica kulture - reka Drava

2012, sklop Nova umetnostna galerija Maribor

Sodelujoči: Aidan Cerar, Tadej Glažar, Peter Grmek, Andraž Intihar, Miran Mohar, Jernej

Prijon, Vid Razinger, Primož Stražar, Peter Skuber, Arne Vehovar, Borut Vogelnik

Čas: januar 2010 – februar 2010

Rezultat: odkup (honorable mention)