7. maj 2009 | OKo | 1

7. maj 2009 LETNIK 1 ŠTEVILKA 7 cena 1 eur

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

Zlata poroka zakoncev Koprivc Postavl jeni števi lni mlaj i Wellness Orhidel ia odprl svoja vrata

2 | OKo | 7. maj 2009

KAKO SI UREDIMO KOTIČEK ZA RECIKLIRANJE DOMA?

Potreba po ločevanju odpadkov zahteva tudi primerno urejen kotiček za recikliranje doma. Odpadke je potreb-no na mestu nastanka ločiti, zato je potrebno poskrbeti za prostor rumene vreče, bioloških odpadkov in preostanka mešanih odpadkov. Potrebujemo tudi prostor, kjer bomo shranjevali steklo, papir in karton. Takšen ekološki kotiček je zelo praktičen in poučen za otroke, pa tudi za naše goste. Bodimo praktični in izvirni, naj ureditev takšnega kotička ne prinaša dodatnega stroška. Katere odpadke bomo dnevno ločevali? Embalažo, bi-ološke odpadke, papir in steklo. Vsakodnevni odpadki, ki jih ne moremo razvrstiti v nobeno od teh štirih kategorij (kot so npr: papirnate brisače, papirnati robčki, razbita steklovina, pometki, sanitetni material, higienski vložki, gobice in krpe za pomivanje posode in čiščenje in po-dobno) sodijo med mešane odpadke. Odpadno embalažo zbiramo v rumeno vrečo. Praktično je, če imamo rumeno vrečo spravljeno v kleti, garaži, na balkonu, v kuhinji ali njeni bližini pa imamo manjši koš ali kar manjšo vrečko v katero sproti zbiramo embalažo in jo po potrebi spraznimo v rumeno vrečo. Za zbiranje odpadnega papirja bo prav prišla plastična gajbica od sadja ali zelenjave, kartonska škatla ali koša-ra primerne velikosti in oblike. Za odpadno steklo (predvsem steklenice in kozarci za vlaganje brez pokrovčkov) lahko uporabljamo kovinsko košaro odsluženega zamrzovalnika, vedro, plastični za-boj ali kaj podobnega. Biološke odpadke (ostanki hrane, pokvarjena živila, čaj-ne vrečke, kavna gošča, olupki od sadja in zelenjave...) zbiramo v vedru ali skledi s pokrovom, ki jo po potre-bi odnesemo na kompostni kup, če imamo to možnost. Lahko pa jih zbiramo v namenski papirnati ali škrobni vre-či, pod pogojem, da odpadki niso preveč mokri in jih ka-sneje skupaj z vrečo odnesemo na kompostni kup. V kolikor bomo pridno ločevali omenjene skupine od-padkov, nam bo za mešane odpadke zadostoval zelo majhen košek, saj vanj praktično ne bomo imeli česa dati.Na primernem mestu je koristno urediti še zbiralnik za ne-varne odpadke, ki naj bo na varnem mestu, predvsem nedosegljiv otrokom. Tam zbiramo stara zdravila, odslu-žene baterije, kartuše in tonerje, ostanke lakov za nohte, barv, razredčil, embalažo strupov in podobnega. Te od-padke oddamo v akciji zbiranja nevarnih odpadkov ali jih ob priliki oddamo v zbirnem centru za odpadke. O režimu ločevanja odpadkov seznanimo vse družinske člane. Otroci lahko aktivno sodelujejo pri ureditvi kotič-ka za recikliranje. Napišejo lahko za katere odpadke je namenjen določen koš, zaboj oz. košara, lahko pa jih opremijo tudi s slikami odpadkov, ki v posamezen zbiral-nik sodijo. Priporočamo vam, da v družini določite nad-zornika, ki bo nadziral pravilno ravnanje z odpadki in se o odpadkih tudi pogovarjajte. Zagotavljamo vam, da v vaši družini odpadki ne bodo več problem.

ZBIRAMO LOČUJEMONARAVO VARUJEMO

OKP ROGAŠKA SLATINA D.O.O.

www.rajmax.si

oknaECOPASIV

oknaECOPASIV

NOVOST

7. maj 2009 | OKo | 3

Moja šola praznujeZelo dobro se spominjam dne, ko sem prvič prestopila prag šole, v kateri sem preživela osem čudovitih let. Pravzaprav jih je bilo devet, saj sem tudi malo šolo obiskovala v prostorih velike šole. Zelo dobro se spominjam tudi moje prve tovari-šice Anice, ki je tistega dne nosila rdečo bluzo in belo krilo. Skupaj s sošolci sem odkrivala nova znanja in poleg tega zelo rada nastopala. V resnici še danes na pamet poznam

številne pesmice, ki sem jih deklamirala in celo odlomke dramskih uprizoritev. Bilo je tako nepozabno, tako enkratno. V zavetju šole sem se počutila varno, bila sem srečna. Rada sem imela svoje sošolce in sošolke, rada sem imela svoje tovarišice in tovariše in prav vse, ki so delali na šoli. Seveda sem se rada družila tudi z učenci iz drugih razredov in na šoli vedno odkrila kaj novega in zanimivega. Ponavadi so bile to proslave, te sem imela najraje. Velikokrat me je doletela čast, da sem proslave lah-ko vodila, kar je posledično pomenilo tudi to, da je moja mama vedno poskrbela, da sem bila takrat »malo lepše« oblečena. Proslave so pomenile tudi to, da sem kdaj pa kdaj lahko izostala od pouka, kar mi ni preveč koristilo, bilo pa je zabavno. Čeprav sem vseh osem let v šoli neizmerno uživala, se tega takrat sploh nisem prav zavedala. Več let kot je minilo od mojega zadnjega šolskega dne, bolj se zavedam, kaj vse mi je moja šola podarila. Danes ji želim, da bi še naprej skrbela za to, da bi se vsi, ki v njej nabirajo znanje, poču-tili srečne in osvojili čim več znanja. Vsem učencem, ki jo obiskujejo, pa želim, da bi

imeli najboljše učitelje, takšne kot sem jih imela jaz. Draga šola, še enkrat iskrena hvala za vse, kar si mi poda-rila!

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

4 FOLKLORNA PRIREDITEV V KOZJEM 8 RAZSTAVA O GUZEJU 9 V BISTRICI OB SOTLI ŽEGNALI KONJE 17 PRVOMAJSKA BUDNICA 23 PRAZNOVANJE DNEVA ZEMLJE 26 PRVI JOŽEFOV POHOD

Na naslovnici je: LAURA LUGARIČFotografija: BARBARA JAVORNIK

4 | OKo | 7. maj 2009

AKTUALNO OKO

Utrinek z lanskega festivala

Kolesarimo po Obso-telju in KozjanskemRa Sotla skupaj s partnerji, Turizmom Pod-četrtek in Zavodom za kulturo, turizem in ra-zvoj Rogatec, izvaja projekt »Kolesarimo po Obsotelju in Kozjanskem«, ki je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za ra-zvoj podeželja – pobuda LEADER.

V okviru projekta bodo izvedli motivacijske delavnice za nastanitvene kapacitete, gostinske objekte, turistične kme-tije in TIC-e. V času izvedbe projekta naj bi se na tem obmo-čju pregledale in evidentirale kolesarske poti, ki bi jih zbrali v bazo kolesarskih poti Obsotelja in Kozjanskega. Projekt vključuje tudi izdelavo kolesarske karte in oblikovanje ko-lesarskih izletov ter promocijo projekta oziroma doseženih rezultatov.V tem okviru se je izvedla prva delavnica z naslovom »Ko-lesarjenje kot tržna priložnost v turizmu«. Sergej Kaučevič iz Murske Sobote, lastnik Bike centra in soavtor Kolesarskega vodnika po Pomurju, nam je predstavil, kdo so kolesarski turisti, zakaj kolesarijo, kaj potrebujejo in kaj jim lahko nu-dimo. Prijavitelji projekta smo mnenja, da imamo za razvoj kolesar-skega turizma, ki se tako pri nas kot v svetu kaže kot dobra in dokaj nova tržna niša, idealne možnosti, le izkoristiti jih še ne znamo. Želeli bi, da bi s projektom uredili kolesarske poti, ki bi bile primerne za različne segmente kolesarjev oziroma bomo, če se bo to med projektom izkazalo za dobro mo-žnost, poti prilagodili izbranemu segmentu (npr. seniorjem, družinam in podobno). Posebej radi bi v projekt vključili tudi posamezne ponudni-ke in jim tako predstavili možnost za dodaten zaslužek in promocijo tudi na nacionalni ravni (s prejemom oznake Kolesarjem prijazno namreč sodelujejo tudi v promocijskem materialu STO).Direktorica Turizma Podčetrtek Fanika Šket je prepričana, da Obsotelje in Kozjansko ponuja možnosti za spodbujanje kolesarstva in temu je vsekakor tako; zanimiva in razgibana krajina, bogata naravna in kulturna dediščina, veliko število gozdnih cest in poljskih poti, primerne vremenske razmere in še bi lahko naštevali, kar kličejo po zamahu pedal. Želi si, da bodo to priložnost prepoznali tudi ponudniki na območju občine Podčetrtek.

Folkloristi bodo preplavili KozjeV Kozjem se danes s prihodom folklornih sku-pin iz tujine pričenja tretji mednarodni fol-klorni festival, na katerem bo plesalo več kot 200 folkloristov.

Ideja o folklornem festivalu se je rodila pred štirimi leti, ko so folkloristi folklorne skupine Kozje sodelovali na tovrstnem festivalu v italijanskem mestu Aosta. Pogoj za sodelovanje je bila organizacija podobnega festivala, zato so naslednje leto kozjanski folkloristi organizirali prvi festival, ki pa danes že postaja tradicionalen. Soorganizatorja letošnjega, tretjega festivala sta OI JSKD Šmarje pri Jelšah in folklorna skupina iz Mestinja. Danes v Kozje prihajata dve skupini iz Srbije in ena iz Češke. Po popoldanskem sprejemu v Kozjem bodo zve-čer nastopili v kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah. V petek se bodo potepali in plesali v občini Podčetrtek, v soboto pa bo festival z osrednjo prireditvijo v Kozjem dosegel višek. Poleg gostujočih skupin iz Srbije in Češke ter skupine gostite-ljice bodo nastopili še: folklorna skupina Mestinje ter otroške skupine OŠ Kozje, OŠ Lesično in vrtca Kozje. (Z. I.)

Aprilska točaZadnji dan v aprilu je krajane Podčetrtka in okolice nekaj minut pred peto popoldne presenetila toča. Seveda je bila toča za mesec april nekaj povsem nenavadnega. Na sre-čo ni napravila omembe vredne škode, je pa med ljudmi povzročila kar nekaj slabe volje. (OKo)

Na srečo občutne škode na pridelkih ni povzročila.

7. maj 2009 | OKo | 5

AKTUALNO LOKALNO

Karel Erjavec na obisku v občini PodčetrtekObčino Podčetrtek bo danes obiskal mini-ster za okolje in prostor Karel Erjavec, ki bo med drugim odprl tudi nov wellness center Orhidelia v Termah Olimia.

Minister za okolje in prostor se bo v občini Podčetrtek naj-prej sestal z domačim županom Petrom Misjo, županom občine Kozje Dušanom Andrejem Kocmanom in županom občine Bistrica ob Sotli Jožefom Pregradom. Vsebina nji-hovega pogovora bo zelo široka. Spregovorili bodo o po-vračilu škode po neurjih, ki so to območje prizadela v letih 2005 in 2008, o plazovih, urejanju vodotokov, dimnikarstvu, Vonarskem jezeru in Kozjanskem parku. Poleg ministra se bodo srečanja udeležili še predstavniki strokovnih službe Mi-nistrstva za okolje in prostor, ki pokrivajo področja, o katerih bodo razpravljali ter seveda skušali poiskati ustrezne rešitve. Pred zgoraj omenjenim srečanjem pa bo minister za okolje in prostor prisostvoval podpisu pogodbe z izvajalcem del za izgradnjo večnamenske športne dvorane ter zvečer odprl še nov wellness center Orhidelia. (Z. I.)

Cesta Imeno–Polje ob Sotli bo varnejša V občini Podčetrtek se trenutno izvajajo dela na regionalni cesti Imeno–Polje ob Sotli. Investitor del je Direkcija za ceste Republike Slovenije.

Za sanacijo regionalne ceste R-219 so bila v lanskem letu v državnem proračunu zagotovljena sredstva za nadaljevanje popravila in preplastitve ceste od Ime-nega do Polja ob Sotli. Tako se bo letos preplastilo cestišče od gasilskega doma v Imenem do konca Imenega v smeri Golobinjek, trenutno pa se izvajajo dela na odseku ceste v Prelaskem, ki je bil tudi naj-bolj poškodovan. Investitor del je Direkcija za ceste RS, izvajalci del pa so različni. Dela bodo zaključena do konca meseca maja. Do takrat pa bo na tem predelu ceste za voznike potrebno nekaj strpnosti. (Z. I.)

Tema današnjega sestanka z ministrom Karlom Erjavcem je bil tudi plaz Sedlarjevo.

Pogodba z izvajalcem podpisanaNa razpis občine Podčetrtek za izgradnjo večnamenske športne dvorane je prispelo 18 ponudb, med katerimi so za izvajalca del izbrali podjetje Stavbar Gradnje d.o.o. iz Ma-ribora.

Večnamensko športno dvorano v občini Podčetrtek bo gradilo podjetje Stavbar Gradnje d.o.o. iz Mari-bora, ki je bilo med vsemi ponudniki najugodnejše. Vrednost del bo znašala 3.540.000 evrov. Takoj po današnjem podpisu pogodbe bo izvajalec pričel z deli, ki morajo biti končana do konca meseca no-vembra letos. Župan občine Podčetrtek je povedal, da je tudi zelo zadovoljen z delom gradbenega od-bora, ki so ga imenovali, v katerem so poleg nje-ga še Zdravko Počivalšek, Gojko Lončarič in Darko Šelekar. Dosegli so, da so izbrali najbolj optimalne rešitve, ki so vplivale na nižjo ceno. Zaradi tega in recesije so uspeli vrednost projekta znižati skoraj za polovico. Zelo pomembno pa je tudi dejstvo, da so v tem času za projekt izgradnje večnamenske športne dvorane v Podčetrtku pridobili dva milijona evrov sredstev iz Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega progra-ma krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Povezova-nja naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Športno-rekreacijska infrastruktura. Če temu dodajo še delež Term Olimia, bo prispevek občine Podčetrtek za izgradnjo dvorane manjši od predvidenega. (Z. I.)

Cesta v Prelaskem je bila že zelo poškodovana.

6 | OKo | 7. maj 2009

AKTUALNO LOKALNO

RAZPIS O PODELITVI PRIZNANJ OBČINE BISTRICA OB SOTLI ZA LETO 2009

I.Občina Bistrica ob Sotli v letu 2009 razpisuje naslednja prizna-nja občine:

1 PLAKETO OBČINE2 PRIZNANJA OBČINE1 DENARNO NAGRADO

II.Plaketa in priznanja občine se lahko podelijo posamezniku, skupini, organizaciji, podjetju, društvu, zavodu ali drugim prav-nim osebam.Denarne nagrade se podeljujejo društvom ali skupinam.

III. Plakete, priznanja in nagrade občine se podelijo za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodar-skem, kulturnem in športnem področju ter drugih področjih.

IV.Vrednost denarne nagrade znaša 500,00 EUR.

V. Predlog za podelitev priznanj občine lahko podajo fizične ali pravne osebe.

VI.Predlog za podelitev priznanj mora biti podan pisno, vsebovati pa mora natančne podatke o kandidatu za podelitev prizna-nja, vrsto predlaganega priznanja in podrobno utemeljitev.

VII.Razpis se objavi na krajevno običajen način.

Rok za oddajo predlogov za podelitev priznanj je 25.05.2009.

Predloge pošljite na naslov: Občina Bistrica ob SotliKomisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanjaBistrica ob Sotli 173256 Bistrica ob Sotli PREDSEDNICA KOMISIJE: Alenka Jazbec l.r.

OBVESTILOSpoštovani občani, obveščamo vas, da smo se odločili za ureditev občinskega zbirnega centra za zbiranja komunal-nih odpadkov. Kontejnerji bodo postavljeni pri lesenih ba-rakah ob regionalni cesti v smeri Zagaj. Z zbiranjem bomo pričeli v soboto, 16. maja 2009 od 9. do 12. ure. Odlaganje bo od tega datuma dalje možno vsako sredo od 12. do 16. ure in vsako soboto od 9. do 12. ure.

V zbirni center lahko pripeljete vse ločeno zbrane nenevar-ne komunalne odpadke, in sicer::

EE OPREMA - RAČUNALNIKI , MALI GOSPODINJISKI APARATIEE OPREMA - EKRANISTEKLO PAPIR KARTON MEŠANA EMBELAŽAKOVINE PLASTIKATEKSTIL V manjših količinah Izjemoma MEŠAN KOMUNALNI ODPADAKUMULATORNJI IN BATERIJEODPADNA MOTORNA OLJAJEDILNA OLJAFARMACEVSTKI IZDELKI IN ZDRAVILANAVADNE ŽARNICENEVARNE KEMIKALIJEPRAZNA EMBELAŽA NEVARNIH KEMIKALIJFLURESCENTNE ŽARNICEKOSOVNI ODPAD, ki mora biti ločeno oddan (soltiran )

Mešane komunalne odpadke in rumeno vrečo po urniku odlagate na ustaljena odvzemna mesta. Zbirni center bo deloval pod strokovnim nazdorom OKP Ro-gaška Slatina. Župan: Jožef Pregrad

Nova asfaltna prevleka na igriščuAsfaltna površina na šolskem igrišču v Bistrici ob Sotli je že povsem uničene, zato jo bodo z novo zamenjali še ta mesec.

Šolsko igrišče v Bistrici ob Sotli in njegova okolica sta lepo urejena, piko na i tej urejenosti pa bo do konca tega me-seca dodala še nova asfaltna prevleka na šolskem igrišču. Za zamenjavo le-te so se na občini Bistrica ob Sotli odloči-li, ker je stara že popolnoma dotrajana in prav kazi videz drugače zelo urejenega šolskega igrišča. To ni namenjeno le osnovnošolcem, ampak je tudi prostor, kjer se odvijajo razna tekmovanja in športno-zabavne prireditve. Na novi asfaltni površini se bodo v juniju pomerili tudi udeleženci srečanja Šempetrov in udeleženci tradicionalnega malo-nogometnega turnirja za prehodni pokal Marije Broz. Nova asfaltna površina na igrišču bo občino Bistrica ob Sotli stala približno 8.000 evrov. (Z .I.)

7. maj 2009 | OKo | 7

AKTUALNO LOKALNO

Zmanjšan delež občine pri izgradnji krožiščaŽupanu občine Kozje je uspelo delež obči-ne za izgradnjo krožišča v Kozjem znižati na 500.000 evrov, glede na trenutno gospodar-sko situacijo pa se lahko ta znesek še doda-tno zmanjša.

Predračunska vrednost za izgradnjo krožišča v Koz-jem znaša milijon evrov in pol. Župan Dušan Andrej Kocman je mnenja, da je ta vrednost previsoka, žal pa si gradbeni lobiji lahko postavijo svojo ceno. Trenutna gospodarska situacija pa je vplivala tudi na znižanje cen v gradbeništvu, kar je posledično vplivalo tudi na to, da so vrednosti investicij obču-tno padle. Za primerjavo je župan Kocman pove-dal, da je bila predračunska vrednost rekonstruk-cije plazov na cesti v Dobležičah ovrednotena na dva milijona evrov, ponudbeni izvajalec pa bo dela opravil za 1.300.000 evrov. Sedaj na občini Kozje upajo, da se bo ista zgodba ponovila tudi pri izgradnji krožišča. Županu Kocmanu je pred dnevi sicer že uspelo znižati delež občine Kozje, ki naj bi po prvem izračunu direkcije za ceste znašala več

Varneje v šolo in domovMnogi osnovnošolci na avtobus vstopajo in izstopajo na neprimerno označenih mestih. To težavo bodo sedaj v občini Kozje uredili z ureditvijo postajališč s porisavo na cestišču.

Čeprav se le malo občanov poslužuje javnega avto-busnega prevoza, se v šolo z avtobusom še vedno vo-zijo osnovnošolci, ki na avtobus vstopajo in izstopajo na zelo neprimerno označenih mestih. Občina Kozje se že mnogo let trudi pridobiti avtobusna postajališča

kot sedemsto tisoč evrov, po pogajanjih pa je žu-panu uspelo ta znesek znižati na 500.000 evrov, kar je tudi znesek, ki je bil potrjen s strani svetnikov ob-čine Kozje. Glede na že omenjeno recesijo pa se obeta, da bo prispevek občine Kozje še manjši.Še enkrat je potrebno poudariti, da je krožišče v Kozjem zaradi svoje lege nekaj posebnega in je zelo neugodno. Pripravljenih je bilo kar pet idejnih zasnov, izbrana pa je najugodnejša. Le-ta predvi-deva tudi nov most v smeri osnovne šole, športne-ga parka in novega naselja KS 4 ter razširitev ob-stoječega mostu, kar seveda investicijo bistveno podraži. V občini Kozje pa se v kratkem obeta izgradnja še dveh krožišč, v Lesičnem in v Kozjem pri predvideni novi poslovno obrtni coni. Občina Kozje je že pri-stopila k izbiri izdelovalca dokumentacije – idejnih projektov, katero mora v skladu z novo strategijo Ministrstva za promet izdelati pobudnik projekta, šele potem jih Direkcija za ceste RS pregleda in uvr-sti v državni proračun. V občini Kozje bodo v prihodnjih dneh pričeli s pri-pravo projekta za izgradnjo pločnika ob regionalni cesti R2-423, odsek Pilštanj–Podsreda, in sicer v naj-bolj nevarnem in prometnem delu od km 0,00 do km 1,050. Želja je povezati naselje Lesično s trgom Pilštanj, kjer stoji avtobus in kjer je tudi zelo priljublje-na peš pot, ki se je mnogi radi poslužujejo, vendar je zaradi kritičnosti odseka zelo nevarna. (Z. I.)

ob državnih cestah, kjer sedaj šolski avtobusi stojijo kar na cestišču in kar predstavlja veliko nevarnost. Otroci, ki čakajo na prevoz, tudi nimajo nobenega zavetja pred snegom in dežjem, temveč stojijo na prostem. S strani DRSC je velikokrat prišel negativen odgovor, da se postajališč ob teh cestah ne potrebuje, saj je povprečni letni dnevni promet minimalen in ne pred-stavlja večje nevarnosti.Po večkratnem ponovnem pozivanju so z DRSC le do-segli dogovor in tako bo občina v letošnjem letu izve-dla kar 10 avtobusnih postajališč na petih lokacijah, in sicer: Gorjane, Buče, Gruska jama, Zeče in Polana. V izdelavi je že projektna dokumentacija, katero še mora potrditi DRSC, nato pa se bo pristopilo k dejan-ski realizaciji projekta. Na ta način bodo otrokom za-gotovili varnejšo pot v šolo in iz nje. (Z. I.)

8 | OKo | 7. maj 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Razstava o razbojniku GuzejuO razbojniku Guzeju je bilo že marsikaj pove-danega in zapisanega. Zanimiva, privlačna in razburljiva zgodba je pritegnila tudi pesni-ka in novinarja Milenka Straška, ki je kozjan-skemu Robinu Hoodu v čast pripravil razsta-vo.

Avtor Milenko Strašek je obiskovalcem spregovoril o razstavi.

Čeprav so o Guzeju že veliko slišali, je bila razstava o njem ponovno nekaj posebnega.

Primernejši prostor za razstavo o Guzeju, kot je Kroflov mlin v Koz-jem, bi pravzaprav težko našli, saj so Guzejeve dogodivščine v tem idiličnem prostoru postale še bližje vsem obiskovalcem otvo-ritve razstave. Prva beseda ob otvoritvi je pripadla predsedniku Muzejskega društva Kozje Ediju Kroflu, ki je skupaj s svojimi člani avtorja razstave pravzaprav pripeljal v Kroflov mlin. Veselja ob od-prtju razstave ni skrival niti domači župan Dušan Andrej Kocman, saj je prepričan, da je razstava o Guzeju še dodaten kamenček v mozaiku turistične ponudbe občine Kozje. O pripravah na raz-stavo in o sami razstavi je spregovoril še sam avtor Milenko Stra-šek. Ne le kozjanskega temveč tudi slovenskega Robina Hooda – Guzeja, ki je bogatim jemal in revnim dajal – so opisovali mnogi. Razburljiva in privlačna zgodba je v dobrem stoletju postala del ljudskega izročila. Vse njegove lastnosti, prigode in zgodbe pa si po besedah avtorja razstave zaslužijo posebno predstavitev in prav vse to je prikazano na razstavi Razbojnik Guzej med krivico, maščevanjem in legendo.Odprtje razstave je s petjem popestrila etno skupina Nojek, ki jo vodi Franci Černelč. Tudi njega se je Guzej dotaknil na svoj način, saj mu je napisal pesem, ki jo je zbranim prebrala njegova žena Lenka. Razstavo so z obiskom počastili tudi člani Slovenskega etnološkega društva, ki so se vsem zaslužnim za razstavo še po-sebej zahvalili. Med vsem povedanim pa je bilo v množici obisko-valcev slišati tudi stavek, da bi imel Guzej tudi v današnjem času dovolj dela. (Z. I.)

Avtorju se je s šopkom nageljnov zahvalila Urška Faler, domačinka, ki je tudi članica Slovenskega etnološkega društva.

Lenka Černelč je prebrala pesem, ki jo je o Guzeju napisal njen mož Franci.

Kolesarili po občini PodčetrtekUdeleženci tradicionalnega kolesarskega izleta, ki ga organizira turistično društvo Pri-stava pri Mestinju, so se s kolesi odpravili po občini Podčetrtek.

Kolesarjenja se je udeležilo skoraj 50 kolesarjev. Med udele-ženci je bilo največ domačinov iz Pristave. S kolesi so se iz Pristave pri Mestinju odpravili do Term Olimia, kjer so se jim pridružili kolesarji iz okoliških krajev, domačini iz Podčetrtka in celo tamkajšnji gostje. Naslednji postanek je bil pri občin-

Po okusnem golažu so se kolesarji odpravili novim podvigom naproti.

7. maj 2009 | OKo | 9

KRAJEVNI MOZAIK

ski stavbi v Podčetrtku, kjer jih je župan Peter Misja pogostil z županovim vinom in sokovi. Na občini Podčetrtek pa so poskrbeli tudi za to, da so bili kolesarji enotno opremljeni z majicami in kapami. Od tam jih je pot vodila do Olimja, kjer so imeli postanek pri gostišču Amon ter se nato povzpeli do domačije Martina Amona. In ker so se jim počasi že pričeli oglašati želodčki, so se ustavili v Leskovškovi gorci, kjer so jim prijazno odstopili prostor za oddih. Poleg golaža, ki ga je skuhala Dragica Gobec, so gostitelji poskrbeli tudi za to, da kolesarji niso bili žejni. Iz Virštanja jih je pot preko Buč vodila do Polja ob Sotli, kjer so se ustavili na domačiji Gradišek.

Od tam so se odpravili proti Imenemu, imeli postanek na domačiji Ulčnik v Golobinjeku, po nekaj sto metrih pa so se ustavili še na domu župana, ki jim je celo zaigral na har-moniko. Zadnji postanek pred ciljem je bil pri Cverlinovih, zaključek zanimivega kolesarskega izleta pa pred gasilskim domom v Pristavi pri Mestinju.Ob koncu izleta je predsednik TD Pristava pri Mestinju Sreč-ko Gobec povedal, da je kolesarski izlet ponovno zelo lepo uspel in da so hvaležni vsem, ki so ob poti poskrbeli, da ko-lesarji niso bili žejni. (Z. I.)

Žegnanje konjVse več članov konjenice Virštanj - Obsote-lje prihaja iz občine Bistrica ob Sotli, kjer so zadnjo nedeljo v aprilu že tretje leto tradicio-nalno žegnali konje.

Konjeniki so se v Bistrici ob Sotli zbrali pred tamkajšnjo cer-kvijo in po končani maši od tam skozi center Bistrice ob Sotli odjezdili proti občinski hiši. Vse do tja so jih spremljali številni domačini, ki so si prišli ogledat konje. Zbranim je dobrodošli-co izrekel župan Jožef Pregrad, ki je dejal, da je vesel, ker je vse več ljubiteljev konj tudi v njihovi občini. Za prijeten spre-jem in dobro sodelovanje skozi vse leto se mu je zahvalil predsednik konjenice Virštanj - Obsotelje Matija Lapornik, ki je predstavil delo konjenice ter vse prisotne povabil, da se jim po končanem žegnanju pridružijo na skupni pogostitvi. Župnik Damjan Kejžar je nato žegnal konje, ki so jim potem simbolično podelili še koščke kruha. Številni domačini so si v prisotnosti konjenikov ogledovali konje in marsikdo je že pri-čel razmišljati o tem, da bi to čudovito žival imel tudi doma. Ker pa imajo člani konjenice tudi kočije, ki so spremljale žegnanje, so na svoj račun prišli vsi otroci, ki so se lahko po-peljali s kočijo. Iz Bistrice ob Sotli so se konjeniki odpravili do vikenda, ki ga ima v lasti njihov član Žani Avgustinčič, kjer so skupaj preživeli prijetno popoldne, na poti proti domu pa so se ustavili še na jurjevanju pri lovski koči. (Z. I.)

Konji so simbolično prejeli koščke kruha.

Jezdenje konjenikov od cerkve proti občinski hiši.

Župan Jožef Pregrad je vesel, da je tudi v njihovi oblčni vedno več lastni-kov konj.

10 | OKo | 7. maj 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Veselo in zabavno na jurjevanju v ImenemNa jurjevanju v Imenem se je tudi letos speklo in pojedlo več kot 200 jajc. V popoldnevu, ki je minil v znamenju prijetnega druženja in tradicionalnega pohoda z družabnimi igra-mi, pa ni manjkalo obilo dobre volje udele-žencev vseh generacij.

Jurjevanje v Imenem že nekaj let poteka pod taktirko dru-štva Lepe strune, glavno besedo pri letošnji organizaciji pa je ponovno imel Boštjan Šelekar. In ker je dogajanje na jurjevanju vedno pestro in zanimivo, je številna udeležba pravzaprav že stalnica. Nič drugače ni bilo zadnjo aprilsko soboto, ko so kmalu po eni uri popoldne pričeli prihajati prvi obiskovalci, organizatorji pa so že pridno stepali in cvrli jaj-ca, ki so hitro pošla. Siti udeleženci jurjevanja so se v skupi-nah odpravili na pohod z družabnimi igrami. Iz Imenega je proti Imenski Gorci krenilo kar 12 skupin, ki so se vsaka po svojih močeh trudile opraviti naloge, ki so jih čakale na štirih postojankah: Anderličevem ribniku, gorci Franca Šelekar-ja, pri Petru in Mariji Misja ter pri Šeligatovih. Udeleženci so se prijetno zabavali, nekateri so se na postojankah ustavili malce dlje, nekateri so našli še kakšno svojo postojanko, so se pa vsi skupaj na koncu vrnili nazaj v Športni park Imeno, kjer se je druženje nadaljevalo. Otroci so se pomerili v krosu, igral se je nogomet, najmlajši so uživali na igralih, vsi skupaj pa niso bili ne žejni ne lačni, saj so organizatorji poskrbeli za obilo okusne hrane pa tudi za žejna grla. Vmes so podelili še priložnostne nagrade najboljšim v družabnih igrah, vztrajni pa so jurjevali kar do jutranjih ur naslednjega dne. (Z. I.)

Speklo in pojedlo se je več kot 100 jajc.

Družabne igre so bile zares izvirne.

»Mi bo uspelo zapiskati?«

Benjamin je takole zmagovalno pritekel na cilj.

Tudi najmlajša udeleženka krosa je bila nagrajena.

7. maj 2009 | OKo | 11

KRAJEVNI MOZAIK

V kleteh so ponovno odlična vinaLetošnjo razglasitev rezultatov ocenjevanja vin so vinogradniki društva Virštanj - Kozjan-sko združili z občnim zborom. Neumorni vino-gradniki pa so kljub lanskemu neurju pridelali dobro letino.

Leto 2008 je bilo za vinogradnike društva Virštanj - Kozjan-sko leto, ki si ga bodo najbolj zapomnili po avgustovskem neurju, ki je neusmiljeno divjalo po njihovih vinogradih. Kljub težkim pogojem pa so lahko s tistim, kar so uspeli pridelati, zadovoljni. Zadovoljni pa so člani društva, ki mu predseduje Vincenc Martinčič, tudi z opravljenim delom, saj so ga v ce-loti realizirali. Med drugim so izbrali županovo vino, ta laska-vi naslov je lani prejelo vino bela zvrst Janeza Ileka. Vseskozi so skrbeli za izobraževanje članov, se odpravili na strokovno ekskurzijo in v začetku avgusta uspešno izvedli Klopotčevo nedeljo. Potem pa je prišlo neurje, katerega posledice so vidne še danes. Kljub temu jim je v jeseni uspelo izvesti trga-tev stare vinske trte na Virštanju in tudi prvo stekleničenje. Ko se je bližal čas, ko se mošt spremeni v vino, so bili malce

Drugačen Zeleni JurijTudi v Termah Olimia so na tradiciona-len način pregnali zimo z Zelenim Juri-jem, ki je bil malce drugačen, kot so ga bili vajeni v preteklih letih, saj je prišel iz daljnega Indijskega ocena, natanč-neje z otoka Mauritius. Na trgu vasi Lipa ga je pozdravilo okrog 100 ljudi. Za veselo razpoloženje in dobro voljo obiskovalcev sta poleg Zelenega Juri-ja skrbeli harmonikarka Anita Labohar in voditeljica Ninna Kozorog. Ob petju in tradicionalnih igrah je čas hitro minil, obiskovalci pa so se potegovali tudi za glavno nagrado jurjevanja – dan za razvajanje v Termah Olimia. Iger so se udeležili tudi člani Društva invalidov Slovenije, ki so s svojim optimizmom dali igram poseben čar. (OKo)

v dilemi, če sploh organizirati Martinov pohod. Odločili so se, da tradicionalne prireditve ni smiselno opustiti in tako so si na Martinovo soboto kljub malce muhastemu vremenu sprehod skozi vinograde privoščili številni pohodniki. Zago-tovili so, da je letina kljub vsem tegobam dobra. Da je temu tako, so pokazale tudi letošnje ocene vin. Tako je zatrdila strokovna komisija, ki je vina ocenjevala. Priznanja ocenjenim vinom so po končanem občnem zbo-ru, ki je bil zadnji petek v aprilu, podelili na domačiji Štra-us na Virštanju. Poleg bronastih, srebrnih in zlatih odličij so razglasili tudi prvake sort. Kar sedemnajst sort je bilo letos v oceni. Najvišjo oceno 19,04 pa je za vino traminec - izbor prejela družina Pečnik iz Sedlarjevega. Tudi vse ostale oce-ne vin so bile po besedah članice komisije Darje Bovha zelo visoke, saj je zlato odličje prejela skoraj polovica ocenjenih vin. Vsem zbranim vinogradnikom je na prireditvi čestital tudi župan Peter Misja, ki jih je povabil, da tudi letos z vinom bela zvrst sodelujejo na izboru županovega vina. Poudaril je pomen tovrstne promocije, saj so županovo vino preje-li mnogi pomembni državniki iz Sloveniji in tudi izven meja domovine. Dobro sodelovanje z društvom vinogradnikov Virštanj - Kozjansko so pohvalili tudi predstavniki društev, s katerimi sodelujejo, za ves njihov trud in promocijo krajev pa se jim je zahvalil tudi podžupan in predsednik KS Virštanj mag. Marko Jurak. (Z.I.)

Prejemniki nazivov prvak sorte z županom, predsednikom društva ter članicama ocenjevalne komisije

Vinku Martinčiču se je za dobro sodelovanje zahvalila tudi predsednica društva kmetic Ajda Francka Javeršek.

Obiskovalci so bili navdušeni nad Zelenim Jurijem.

Harmonikarka Anita je skrbela za dobro razpoloženje.

12 | OKo | 7. maj 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Za jurjevanje so poskrbeli lovciLovci lovske družine Bistrica ob Sotli so po ne-kaj letih ponovno pripravili jurjevanje. Na novi lokaciji pri novem lovskem domu v Hrastju so se skozi ves dan zvrstili številni obiskovalci.

V Bistrici ob Sotli, natančneje v Hrastju, so tamkajšnji občani ponovno jurjevali. Pred lovskim domom so se kmalu po eni uri popoldne pričeli zbirati prvi obiskovalci, ki so jih gostitelji, lovci LD Bistrica ob Sotli, že prijazno pozdravili in jim zaželeli dobrodošlico. Klopi, ki so jih postavili pred lovski dom, so se hitro pričele polniti in že je zadišalo po ocvrtih jajcih. Teh so se lahko prav vsi obiskovalci do sitega najedli. Poskrbljeno je bilo tudi za dobrote z žara in za žejna grla. Nekateri so do lovskega doma prišli peš, nekateri s kolesi, kar nekaj pa jih je izkoristilo priložnost in se popeljalo tudi s kočijo Žanija Avgu-stinčiča. Jurjevanja se je udeležil tudi župan Jožef Pregrad, ki je tudi starešina lovske družine Bistrica ob Sotli. Zadovoljen je opazoval dogajanje in bil še posebej vesel, ker se je zbra-lo zares lepo število občanov vseh starosti, od najmlajših do tistih malo manj mladih. (Z. I.)

Mlaj postavljali v dežju in soncuZa postavitev mlaja v Bistrici ob Sotli so bili letos zadolženi domači gasilci in članice društva kmetic Ajda. Gasilci so poskrbeli za smreko, jo v gozdu posekali, pripeljali v Bistrico ob Sotli, obelili in pripravili za postavitev. Članice društva kmetic Ajda so smreko okrasile ter poskrbele za jedačo in pijačo. Smreka je bila dolga 32 metrov, zato sta gasilcem pri postavitvi s strojem pomagala Jože Ulčnik in Franc Kunst. Postavljanje mlaja sta spremljala dež in sonce, kar pa ni zmotilo vseh dobrovoljnežev, ki so se zbrali. Kako so smreko postavili, pa si je prišel ogledat tudi župan Jožef Pregrad. (Z. I.)

Mlaj z dvema vrhomaMlaj so že drugič postavili krajani vasi Polje pri Bistri-ci. Najprej so v bližnjem gozdu posekali smreko ter potrebovali kar nekaj časa, da so jo pripeljali v vas. Istega dne so va-ščanke že pletle venec in pripravljale vse za okrasi-tev. Skoraj tridesetmetr-sko smreko so postavili naslednji dan. Dva dni kasneje, na predvečer prvega maja, so ob mlaju zakurili še kres, pri pripravi katerega so sodelovali krajani, ki so s skupnimi močmi poskrbeli za po-gostitev. Posebnost mlaja v Polju pri Bistrici sta dva vrhova, na katerih visita dve zastavi, slovenska in občinska. (Z. I.)

Mlaj v DekmanciMlaj stoji tudi v vasi Dekmanca, kjer ga tamkajšnji vaščani že nekaj let postavljajo pred prvim ma-jem. Letos so ga postavili že zadnjo soboto v aprilu in po končanem delu poskrbeli tudi za dobro voljo in prijetno druženje. (Z. I.)

Lovci so poskrbeli, da so se vsi do sitega najedli jajc, pa tudi ostalih dobrot.

Številni obiskovalci so se z veseljem odzvali povabilu lovcev in prišli na jurjevanje.

Prijazen kočijaž Žani pa je predvsem najmlajše popeljal na vožnjo s kočijo.

7. maj 2009 | OKo | 13

KRAJEVNI MOZAIK

Vaški praznikPostavljanje mlaja v Sedlarjevem je pravi vaški praznik. Za-dnjo nedeljo v aprilu so se v zgodnjih urah najbolj pridni zbrali na dvorišču pri Valenčakovih in pričeli s krašenjem smreke. Počasi je bila tam zbrana že skoraj vsa vas, mlaj pa tudi že nared, da ga postavijo. Ker je bil zelo visok, jim je pri postavitvi pomagal Ivan Kolar z dvigalom. Druženje so vaščani Sedlarjevega tradicionalno nadaljevali pri Franciju Kličeku. Za hrano sta poskrbeli predsednica KS Polje ob Sotli Nada Vindar in svetnica v KS Mateja Valenčak, vaščani pa so s sabo prinesli pijačo in pecivo ter se prijetno družili vse do večera. (Z. I. )

Postavili mlaj in pekli jajcaTudi v Lastniču ni šlo brez postavitve mlaja, ki so ga združi-li kar z jurjevanjem. Vaščani so najprej pripravili smreko, jo okrasili in postavili. Ker jih je delo izmučijo so se potem prile-gli okusni cvrki in pečena jajca s šparglji. (Z. I.)

Kljub dežju so prižgali kresLetošnje kresovanje v Lastniču, kjer so se zberali krajani KS Polje ob Sotli, je potekalo na nekoliko drugi lokaciji kot po-navadi. Muhasto vreme zadnjega aprilskega dne namreč ni dopuščalo, da bi kresovanje potekalo na prostem, zato so vse potrebno za prijetno skupno druženje krajanov pri-pravili kar pri družini Turk v Lastniču. Krajevna skupnost je po-skrbela, da niso bili lačni, za žejo pa so krajani poskrbeli kar sami in pijačo prinesli s seboj. Sedeva pa dež ni preprečil, da bi skupaj zakurili kres, ki so ga pripravili. (Z. I.)

Mlaj postavili z združenimi močmiNa Virštanju so za okrasitev mlaja poskrbeli člani tamkaj-šnjega turistično kulturnega društva. Smreko so krasili pred domom krajanov, okrašeno pa so potem člani konjenice Virštanj s pomočjo voza, ki so ga vlekli konji, odpeljali na Banovino, kjer jim je pri postavitvi pomagal tudi stroj. Soča-sno so člani športnega društva poskrbeli še za nogometno dogajanje, krajevna skupnost pa za golaž, ki so ga postre-gli prisotnim. Zabava ob mlaju je trajala pozno v noč, kljub dežju pa jim je uspelo zakuriti celo manjši kres. (Z. I.)

14 | OKo | 7. maj 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Postavitev mlaja v PristaviZa postavitev mlaja v Pristavi pri Mestinju so poskrbeli do-mači gasilci v sodelovanju s KS Pristava pri Mestinju. Mlaj so postavljali na roke, glavno besedo pri postavitvi pa je imel poveljnik Sandi Gobec. Smreko za letošnji mlaj jim je podaril eden izmed njihovih članov, dolga pa je bila kar 28 metrov. Samo postavljanje je trajalo dobre pol ure, pred tem pa so smreko skupaj okrasili člani in članice gasilskega društva. Slednje so potem, ko so moški postavljali mlaj, poskrbele za prigrizek, ki ga je prispevala KS, z odojkom pa jih je počastil Jure Škorjanec. (Z. I.)

Mlaj, kres in pohod Kljub slabemu vremenu so na dan pred prvim majem mlaj postavili tudi v Golobinjeku. 27 metrov dolg mlaj jim je z dvi-galom pomagal postaviti domačin Ivan Kolar. Slabo vreme ni pregnalo dobre volje vaščanov Golobinjeka, ki so se po postavitvi mlaja prijetno zabavali in zakurili celo kres. Na-slednjo jutro jih je prebudila budnica, nato pa so peš odšli v Imeno in od tam še na potep po bližnji okolici. Uživali so v čudoviti naravi, se z veseljem odzvali povabilu v kakšno klet ob poti in pohod zaključili s piknikom. (OKo)

Imenski mlajVelik mlaj stoji tudi v Imenem. Na predvečer prvega maja so za postavitev poskrbeli tamkajšnji gasilci. Mlaj so najprej okrasili, potem pa jim je na pomoč prihitel Ivan Kolar z dvi-galom. Ko je bil mlaj postavljen, so skupaj nazdravili in se ob mlaju še nekaj časa zadržali. Tako kot za večino smrek, ki stojijo v občini Podčetrtek, je tudi za imensko skupaj z zavo-dom za gozdove poskrbela občina Podčetrtek. (OKo)

Mlaj v SelahGasilci so ob pomoči krajanov tudi v Selah postavili mlaj. Ženske so poskrbele za okrasitev, moški pa za postavitev. Postavljen mlaj v višino meri skoraj 28 metrov. Vsi, ki so ga postavljali, so se potem še nekoliko zadržali, malce pokle-petali in se ob dobri hrani in pijači zabavali vse do večera. (OKo)

Prijetno druženje ob mlajuV Sodni vasi so letos že drugič postavljali mlaj in to "na roke". Tamkajšnji vaščani in okoličani so se tega dogodka ude-ležili v zelo velikem številu. Delo so si porazdelili in se, ko je bil mlaj postavljen, še prijetno zabavali. Ker je tovrstno dru-ženje prijetno in zabavno, so krajani sklenili, da bo postalo tradicionalno. (OKo)

7. maj 2009 | OKo | 15

KRAJEVNI MOZAIK

Mlaj postavljalo 15 gasilcevPodčetrtški gasilci so se izkazali pri postavljanju letošnjega mlaja in več kot dvajset metrov dolgo smreko tudi letos po-stavili "na roke", kar je v naših krajih kar redkost. Pri postavi-tvi je sodelovalo 15 gasilcev, ki sta jim poveljevala občinski poveljnik Jože Verbošek in poveljnik društva Mirko Školnik. Postavitev so si ogledali številni domačni, ki so se potem skupaj z gasilci še prijetno družili. Predsednik PGD Podčetr-tek Vladimir Grobelnik je vesel, ker se vedno več krajanov udeležuje te prireditve, ki povezuje prebivalce Podčetrtka. (Z. I.)

Mlaj in kres v Termah OlimiaOb glasbi ansambla Ga še ni blu, ocvirkjači ter domači ka-pljici Slavka Topliška so v Termah Olimia uživali ob tradici-onalni postavitvi 15-metrske lepotice, ki so jo podčetrteški gasilci postavljali "na roke" in s kavlji. Čar sta mlaju dodali otroški animatorki Vesna Kramarič in Ninna Kozorog, ki sta ga skupaj s 30 otroki okrasili s pisanimi trakovi, ki so jih gostje pridno pletli ves predhodni teden na delavnicah. Kljub sko-rajšnjemu padcu mlaja tik pred koncem je 100 gledalcev navdušeno zaploskalo požrtvovalnim gasilcem. Dogajanje v Termah Olimia se je zvečer nadaljevalo ob kresu, slastnih pleskavicah, dobri glasbi in zabavnem programu, na ka-terem se je zbralo okrog 400 ljudi. Zabavali so se ob glasbi dua Shake, otroci so v otroškem kotičku ustvarjali na maxi rjuhi ter z voditeljico Ninno Kozorog zaplesali v mini discu in poskušali pregnati dež vsaj do pol desetih, ko je župan občine Podčetrtek Peter Misja prižgal razmočen kres. Le-ta je ob glasnih spodbudah gledalcev vendarle zagorel. Pre-mražene gledalce sta z bruhanjem ognja dodatno ogrela Boštjan Misja in Blaž Šelekar. Večer so popestrili še s kresno olimpijado, prijetno druženje pa je prekinila nevihta, ki je pregnala tudi najbolj vztrajne. (OKo)

Postavitev mlaja v PodsrediPGD Podsreda je tudi letos organiziralo postavitev mlaja v Podsredi pri gasilskem domu. Letos je mlaj pri gozdnem go-spodarstvu kupil gasilec Janez Bračun. Po mlaj se je skupina gasilcev odpravila pod Veternik.Ker je že dobro znano, da društva v kraju rada sodelujejo, je letos pri okraševanju mlaja pomagalo TD Podsreda. Po po-stavitvi mlaja, ki je v višino meril kar 32 metrov, je sodelovalo veliko krajanov. Po končani postavitvi so vsi zbrani ostali in se okrepčali na pikniku, ki so ga pripravili domači gasilci. (Jernej Šulc in Robert Osojnik)

Kresovanje in postavitev mlaja na vasi ŽeleznoNa vasi Železno nad Podsredo je tudi letos potekalo tradi-cionalno kresovanje in postavitev mlaja. Vsako leto je za ta opravila ob prvem maju zadolžen drug vaščan in letos je organizacijo prevzel Janko Kramer. Mlaj so z dovoljenjem gozdnega gospodarstva posekali v bližnjem gozdu in šest vaščanov se je odpravilo ponj. Pri odstranjevanju lubja in okraševanju so pomagali vsi vaščani in gospodinje so po končanem delu poskrbele za pogostitev udeležencev. Mlaj, ki je v dolžino in kasneje v višino meril krepkih 24 me-trov, je s pomočjo dvigala pomagal postaviti Anton Ivačič iz Lastniča.Kres, ki so ga prižgali, ko se je nad Železno že spustila tema, so celo leto pripravljali vaščani, ki so na določeno mesto vozili dračje. Organizator je poskrbel tudi za pogostitev prisotnih, ki so rajali v družbi župana občine Kozje Dušana Andreja Kocmana in njegove žene še dolgo v noč. Med množico zbranih pa je bila tudi vaščanka, ki je praznovala 50 let in vsi zbrani so ji zapeli za njen rojstni dan. (Jernej Šulc in Robert Osojnik)

16 | OKo | 7. maj 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Mlaj v Lesičnem in v ZagorjuMlaj so v Lesičnem postavljali v soboto, 25. maja, organiza-torji pa so bili člani PGD Lesično - Pilštanj - Zagorje. Najprej so v bližnjem gozdu posekali smreko, jo s traktorjem pripe-ljali v Lesično ter obelili. Potem so gasilke pripravile venec in nekaj okrasnih trakov in smreka je bila nared za posta-vitev. Postavljajo jo je 20 gasilcev, dolga pa je bila 24 me-trov. Smreko so kar pol ure postavljali na roke, župan Dušan Andrej Kocman pa je skrbel za "horuk komando". Po posta-vitvi je sledilo prijetno druženje, za katerega so gasilci v šali dejali, da so morali mlaj malce zaliti, da bo vsaj nekaj časa zelen. Dan kasneje so zadevo ponovili še v Zagorju, kjer je organizacijo prevzelo domače kulturno društvo. (Z. I.)

Tudi v centru Kozjega stoji mlajV centru Kozjega so za postavitev mlaja poskrbeli člani tu-rističnega društva. Posekano smreko so najprej obelili, jo okrasili in na koncu še postavili. Dobro delo so proslavili s prijetnim druženjem. Postavljen mlaj mimoidoče pozdravlja in hkrati prispeva k bogatejšemu turističnemu utripu kraja samega. (OKo)

Postavili najvišji mlajTradicionalno postavljanje mlaja na Bučah, ki ga organizi-rajo domači gasilci, se je letos zgodilo že 25. aprila. Smreko je zagotovila domača krajevna skupnost, posekali pa so jo na Veterniku. Po lepi stari navadi so v gozd vzeli bogato malico in po končani sečnji na kraju samem pomalica, saj jih je čakala dolga in naporna pot na Buče. Tam so smre-ko najprej obelili in s pomočjo krajanov naredili venec. Le-tošnja smreka je bila dolga kar 36 metrov, zato je mlaj na Bučah najvišji v naši krajih. Že drugo leto zapored jim je pri postavitvi pomagalo podjetje Zorma Trade iz Rogaške Sla-tine. Pri postavitvi mlaja na Bučah so se ponovno združili vsi krajani, ki so se po končanem delu po ustaljeni navadi skupaj zabavali pozno v noč. (Z. I.)

Postavitev mlaja v Lesičnem Tudi v Zagorju so mlaj postavili »na roke«.

Krašenje mlaja

Postavljanje največjega mlaja v naših krajih

7. maj 2009 | OKo | 17

KRAJEVNI MOZAIK

Godbeniki prebujali občane PodčetrtkaČlani godbe na pihala iz Desiniča so občane Podčetrtka za prvi maj, na praznik dela, pre-bujali z budnico. Godbeniki so igrali v vseh petih krajevnih skupnostih, domačini pa so jih povsod lepo sprejeli.

Prvič so člani godbe na pihala budnico odigrali v Polju ob Sotli, že nekaj minut pred sedmo uro. Kljub zgodnji uri jih je prišlo poslušat kar nekaj krajanov, ki so god-benike nagradili z aplavzom in pogostili. Ob pol osmih so godbeniki že igrali na Virštanju, kjer jih je pozdravila predsednica TKD Virštanj Olga Amon, po okrepčilu pa so že hiteli proti Golobinjeku. Tam so pritegnili tudi po-zornost številnih voznikov, ki so se peljali mimo, nekateri pa celo ustavili. Brez kave in peciva tudi v Golobinjeku ni šlo. Po slovesu in obljubi Golobincev, da se vidijo še v Imenem, so se odpravili v Terme Olimia in z budnico pozdravili tamkajšnje goste. Sledila je budnica v Pristavi pri Mestinju, kjer godbenike prav tako niso pričakali pra-znih rok. Iz Pristave pri Mestinju so krenili nazaj proti Ime-

nemu, pripravili kratko parado skozi kraj in se ustavili pri gasilskem domu, kjer so jih pozdravili številni domačini. Po odigranih skladbah so si prav vsi privoščili kislo juho. Domačini so se še nekaj časa zadržali ob prijetnem kle-petu, godbenikom pa se je že mudilo v Olimje. Tudi tam so jih pozdravili domačini in kar nekaj turistov, ki jih je bilo v prazničnih dneh v občini Podčetrtek zares veliko. Sledil je še sprehod godbe skozi Podčetrtek, glasbeno dopol-dne pa so člani godbe na pihala zaključili s koncertom v vasi Lipa. Godbenike je vseskozi spremljal župan Pe-ter Misja, ki se mu je na poti pridružil še podžupan mag. Marko Jurak. (Z. I.)

V Imenem so imeli godbeniki veliko poslušalcev.

Kljub zgodnji uri se je na Banovini zbralo kar nekaj krajanov.

V Termah Olimia pred novim wellness centrom Orhidelia Takole pa so zaigrali in se sprehodili po Podčetrtku.

18 | OKo | 7. maj 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Poklon gasilcev svetemu FlorjanuZavetniku gasilcev, svetemu Florjanu, so se gasilci prostovoljnih gasilskih društev v občini Podčetrtek poklonili s številno udeležbo pri nedeljskih svetih mašah.

Prva maša na Florjanovo nedeljo, ki so se je v svečanih uni-formah udeležili gasilci, je bila v Polju ob Sotli. Gasilci PGD Polje - Sedlarjevo so pred domačo cerkvijo počakali župni-ka Jožefa Rogača, ki jih je povabil v cerkev. Po končani maši so gasilci pripravili pogostitev za vse, ki so jim v leto-šnjem letu pomagali pri prekrivanju strehe na domu gasil-cev in krajanov.Pri cerkvi svete Eme so se zbrali gasilci PGD Pristava pri Me-stinju in prisostvovali maši, ki jo je vodil župnik Franc Strašek. Po končani maši so se odzvali povabilu njihovega člana Bernarda Iviča, ki je praznoval šestdeset let in jih povabil v svojo gorco, kjer so preživeli prijetno popoldne. Seveda gasilci niso prišli praznih rok, Bernardu so čestitali, ga obdarili ter mu zaželeli, da bi še naprej ostal tako dober gasilec.

Florjanova maša je bila tudi v cerkvi svetega Filipa v Se-lah, kjer so se zbrali gasilci PGD Sela - Verače - Virštanj. Po končani maši, ki sta jo vodila pater Ernest in pater Franc, so pripravili tradicionalno pogostitev za vse prisotne.Skupaj so se k maši na hrib k cerkvi Device Marije na Pesku odpravili člani PGD Podčetrtek in PGD Imeno, ki se Florja-nove maše vsako leto udeležujejo skupaj. Letos so za po-gostitev in prijetno druženje po maši poskrbeli gasilci iz Pod-četrtka. (Z.I.)

Pred cerkvijo so gasilci PGD Polje - Sedlarjevo počakali župnika Jožefa Rogača. Gasilci PGD Pristava pri Mestinju pred oltarjem

Gasilci PGD Podčetrtek in Imeno so se k maši odpravili skupaj.

Gasilci PGD Sela - Verače - Virštanj po prihodu iz cerkve

Gasilci PGD Podčetrtek in Imeno so se k maši odpravili skupaj.

7. maj 2009 | OKo | 19

KRAJEVNI MOZAIK

Darinko in Milica Koprivc sta bila sošolca, is-krica prave ljubezni pa je vzplamtela nekaj let po tem, ko sta zapustila šolske klopi in tra-ja še danes.

Darinko in Milica Koprivc se poznata še iz šolskih klopi, saj sta bila sošolca. Milica je bila doma iz Dobležič, Darinko pa iz Drenskega Rebra. Po koncu osnovne šole sta se njuni poti za nekaj let ločili, potem pa ju je poroka njenega očeta, ki je bil vdovec, in njegove tete, prav tako vdove, ponovno povezala. Kaj kmalu sta spoznala, da želita življenje preži-veti skupaj in sta se poročila, še preden sta oba dopolnila dvajset let. To se je zgodila 21. marca leta 1959, ko sta se ci-vilno poročila na Pilštanju. Darinkova priča je bil bratranec Jože, Miličina pa brat Ivan. Cerkvena poroka je bila teden dni kasneje prav tako na Pilštanju, po njej pa so priredili tudi skromno "ohcet", na kateri sta mladoporočenca tudi zaple-sala. Dom sta si ustvarila na Darinkovem domu v Drenskem Rebru. Mlade snahe se je pri hiši zelo razveselila tudi njego-va mama, ki je bila bolna in ji je bila snaha v pomoč. Prvi sin Boris se jima je rodil leto dni po poroki. V času nosečnosti je Milica ostala sama, saj je moral Darinko k vojakom in je svojega sina videl prvič šele takrat, ko je bil star osem me-secev. Drugi sin Miloš pa se je rodil tri leta kasneje. Darinko si je pričel kruh služili kot pomočnik zidarja, kasneje pa je tudi sam opravljal zidarska dela. Po desetih letih je zamenjal službo in se zaposlil v železarni Štore kot talilec, kasneje se je zaposlil v podjetju Kovinoplastika Žagar, upokojitev pa je dočakal v podjetju Alpos. Milica je bila kar nekaj let doma, kjer je skrbela za bolno taščo in oba sinova, ko pa je bila stara 38 let, je odšla ne delo v tovarno Mont Kozje. Sinova sta odraščala, se izšolala in si ustvarila svoji družini. Darinka in Milico sta razveselila s štirimi vnuki.Zlato poroko sta praznovala 25. aprila, ko sta si še enkrat

rekla "da" na gradu Podsreda, kjer ju je poročil župan Dušan Andrej Kocman. Sledila je cerkvena poroka na Pilštanju, ki jo je vodil tamkajšnji župnik Jože Hribernik. Zlatoporočenče-va priča je bil Janko Koprivc, priča zlatoporočenke pa Ja-nez Lupše. Pri prangerju so zlatoporočenca ustavili člani kul-turnega društva Pilštanj, ki so pripravili prikaz srednjeveške poroke iz časov pilštanjske grofovske gospode. Podani so bili tudi zakoni zakonskega stanu v satirični obliki. Na doma-čiji pri Škorcu je v družbi več kot osemdesetih svatov sledila gostija. Zlatoporočenca sta povedala, da jima v življenju ni bilo vedno postlano z rožicami, da pa sta z veliko mero ljubezni in spoštovanja premagala vse ovire in sta še danes zaljubljena. (Zdenka Ivačič)

Po petdesetih letih še vedno zaljubljena

Najljubša družba Milice in Darinka sta njuna sinova, snahi ter njuni štirje vnuki.

Zlatoporočenca sta skupaj s svati praznovala na domačiji pri Škorcu.

Prikaz srednjeveške poroke zlatoporočencema v čast

20 | OKo | 7. maj 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Odprtje Wellness Orhidelie Danes zvečer v Termah Olimia odpirajo well-ness kompleks, ki mu v Sloveniji ni para, uvr-šča se celo med najprestižnejše v tem delu Evrope. Wellness Orhidelia je prav gotov pri-dobitev, na katero so lahko v Termah Olimia upravičeno ponosni.

Za gradnjo novega wellness kompleksa so se v Termah Olimia odločili zaradi delne spre-membe strukture gostov ob odprtju Wellness hotela Sotelia in zaradi vedno večje potrebe po večjih vodnih površinah. Dodatno so zara-di novih kapacitet izgradili tudi garažno hišo. Vrednost skupne investicije Wellness Orhidelie in garažne hiše znaša 14,5 milijona evrov. Na podlagi Javnega razpisa za pridobitev sred-stev Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki ga je objavilo Ministrstvo za gospodarstvo, so za realizacijo tega projekta pridobili finančna sredstva v višini okoli 1,7 milijona evrov.Danes z otvoritvijo Wellness Orhidelie preda-jajo v uporabo enega najprestižnejših termal-nih kompleksov v tem delu Evrope in s tem doprinašajo h kvalitetnejši in bogatejši tovrstni ponudbi. Wellness Orhidelia je povsem nov in drugačen svet termalnih užitkov, kjer bodo v gostih prebudili čutnost misli, lepoto telesa in doživetje popolnosti.V Wellness Orhidelia se nahajajo: BAZENI • 1000 m² zunanjih in notranjih vodnih površin• masažni ležalniki, gejzirji, whirlpooli, počasna reka, svetlobna jama, glasbeni bazen ...• počivališča, oblikovana kot debla v gozdu • zunanja terasa s počivalniki• vodni bar in restavracija SAVNE• na 1700 m² površinah• Savna center je razdeljen na:• del s finskimi savnami, ki je oblikovan iz lesa in ostalih naravnih materialov. Ob prostornih finskih in infrardečih savnah je možno počivati v »leseni jami«, se hladiti v hladnem bazenu in uporabljati »masažno pot« za masažo stopal.• del s parnimi kopelmi, kjer so prostori bolj od-prti in namenjeni druženju in kjer so počivališča z ogretimi ležalniki in večji whirlpool.• del s tematskimi počivališči, kot je soba z vo-dnimi posteljami in »zunanje« počivališče.• na terasi savn, do katere je mogoč dostop tako iz finskega kot iz parnega dela, je ume-

ščen bazen z masažnimi ležalniki in talnim gej-zirjem.KLUB ŽAFRANZ organizacijo tematsko obarvanih zabav in partyjev bo klub poživil dogajanje v Termah Olimia, hkrati pa ustvaril dodaten motiv za pri-hod tistih gostov, ki želijo dobro zabavo pove-zati z odlično sprostitvijo.V Termah Olimia so prepričani, da bodo z Well-ness Orhidelio zadovoljili še tako zahtevnega gosta, saj programsko sicer sledijo modernim trendom v bazenski in savna ponudbi, vendar s svojimi rešitvami, izvedbo in ponudbo odsto-pajo in se razlikujejo od ostalih podobnih cen-trov.

Župan občine Podčetrtek Peter Misja je pred današnjim odprtjem Wellness Orhidelie dejal: »Osebno sem obiskal številne wellness centre po Sloveniji in Evropi in z gotovostjo lahko tr-dim, da je nov Wellness center Orhidelia za-gotovo najlepši, verjamem pa, da bo tudi naj-boljši po kvaliteti.« V nadaljevanju je župan še dodal, da je nov wellness center prav gotovo zelo velika in pomembna pridobitev za obči-no Podčetrtek. Predvsem v trenutnih časih, saj zagotavlja kar nekaj novih zaposlitev ljudi iz okolice. Vsekakor pa nova pridobitev pomeni tudi to, da bo Podčetrtek in celotno turistično območje še bolj obiskano.

7. maj 2009 | OKo | 21

KRAJEVNI MOZAIK

Minilo je 30 letV soboto bodo v Bistrici ob Sotli praznovali 30-letnico šole. Praznovanje bodo proslavili s kulturnim programom in raznimi aktivnostmi. Ob pomembnem jubileju pa objavljamo v ta namen sestavljen zapis ravnatelja OŠ Bistrica ob Sotli Bogomirja Marčinkovića.

»Dočakali smo jo, 30-letnico naše prelepe šole namreč. Še vedno je lepa, kot je bila ob odprtju leta 1979. Veliko učen-cev in učiteljev se je od takrat že izmenjalo, ona pa je še vedno tu: lepa, prostorna, svetla; ta naša učilna zidana.Takšna ne bi bila, če bi jo zanemarili. Skupaj smo skrbeli za-njo po svojih najboljših močeh, tako starši, učitelji in učenci, vsak v svoji vlogi.Letošnje šolsko leto smo, tako kot vsako doslej, pričeli z za-nosom, polnim upanja in načrtov ter s pričakovanjem 30-letnice šole.Vsi natančno vemo, da sami prostori, pa naj bodo še tako vrhunsko urejeni, ne pomenijo veliko. Šolskemu prostoru ozi-roma šoli dajo dušo ter pravo vrednost učenci, njihovi star-ši, zaposleni na šoli, krajani, predstavniki lokalne skupnosti, skratka vsi, ki se redno ali občasno vključujejo v delo šole ali pa so samo njeni naključni obiskovalci. Vsekakor je šola prvotno namenjena učenkam in učen-cem, ki morajo v šolo prihajati z veseljem, se v njej dobro počutiti, pridobiti ustrezna znanja in sposobnosti, ki jim bodo koristila pri nadaljnjem šolanju in v življenju, pridobiti mora-jo ustrezne vzgojne navade ter vrednote, ki so pomemben pogoj za njihovo pozitivno osebnostno rast in nenazadnje tudi za dobro počutje v ožji ter širši družbeni skupnosti. Ne smejo pa pozabiti, da bodo šolo kmalu zapustili, a od nje se nikoli ne bodo popolnoma ločili. Vsa ta leta smo za naš šolski objekt skrbeli in vanj vlagali, za

kar se zahvaljujemo naši lokalni skupnosti, predvsem občin-ski upravi in županu Jožefu Pregradu.V zadnji investiciji na šoli, to je adaptaciji in dozidavi stare šole, ki se je začela leta 2006 in delno zaključila leta 2009, je Občina Bistrica ob Sotli iz občinskega proračuna vložila 854.945 evrov (55 %) in Ministrstvo za šolstvo in šport 685.987 evrov (45 %). Vsa ta skupna prizadevanja so v letošnjem šolskem letu ob-rodila sadove. Naša šola je postala najlepša šola v Sloveniji, zgrajena pred letom 1981, na kar smo vsi zelo ponosni.In kje se vidimo v prihodnje? Sledili bomo naši viziji, ki pravi, da smo šola učenja za življenje in dobrih medsebojnih od-nosov. To pomeni, da bomo še izboljšali kvaliteto pouka, tudi s pomočjo najsodobnejše tehnologije (interaktivnih ta-bel, elektronskih gradiv), in poskrbeli, da bodo naši medse-bojni odnosi še boljši. Še vedno pa bomo vsi skupaj ohranjali našo najlepšo Osnovno šolo Bistrica ob Sotli.«

Titov govor ob odprtju šole pred tridesetimi leti

Šola danes

Utrinek iz šolskega vsakdana

22 | OKo | 7. maj 2009

KOZJANSKI PARK

Kolarjeva domačija - trgovina regionalnih produktov v Kozjanskem parkuKolarjeva domačija na Trebčah pritegne po-gled vsakogar, ki zaide v ta del doline reke Bistrice.

Ana Kolar, rojena Javeršek, je dobila hišo od svojega očeta Martina Javerška, ko ji je po osmih letih zakona umrl mož in je ostala sama s petimi otroki. Šest let po moževi smrti se je poročila s Karlom Kolarjem. Zakonca sta si leta 1927 zgra-dila novo hišo ob strugi potoka Periše. V novi zidani hiši sta preživela ostanek svojega življenja. Po materini in očimovi smrti se je v zidano stavbo preselila Anina hči Ana Kostanj-šek, ki je do tedaj živela v leseni hiši. Kolarjeva domačija na Trebčah je neločljivo povezana z osebnostjo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Tita zaradi njegovega posebnega odnosa do tete Ane. Tito je rad prihajal na Trebče na obisk k sorodnikom in ta odročni kraj hkrati izkoristil tudi za pisanje člankov in referatov. Današnji izgled je kraj dobil v letih 1970–72, ko so urejali ce-sto, ob tem pa premestili tok Bistrice in uredili ribnik. Reka Bistrica je pred tem tekla pod hišico, kjer se danes razpro-stira ribnik. Izgled domačije je zaokrožalo gospodarsko po-slopje, ki je stalo višje, v bližini nove hiše, pozidane v drugi polovici 70. let. Ob tem urejanju so porušili staro leseno hišo in gospodarsko poslopje. Leta 1984 je bila na pobudo Koz-janskega parka v sodelovanju z ZVKD Celje in Restavrator-skim centrom Hrvaške rekonstruirana lesena hiša, ki stoji na temeljih stare hiše.

V stanovanjski hiši iz leta 1927 je leta 1976 Muzej revoluci-je Celje (današnji Muzej novejše zgodovine Celje) pripravil razstavo o Titovem delovanju med slovenskimi komunisti – Muzej maršala Tita. Od leta 2008 pa je v tej hiši na ogled multimedijska predstavitev o življenju in delu Josipa Broza Tita. V lanskem letu smo na Trebčah odprli informacijsko pisar-no in trgovino regionalnih produktov, ki pomeni dodatno možnost za predstavitev območja Kozjanskega parka ter promocijo in trženje produktov iz zavarovanega območja. Informacijsko-prodajna točka je v rekonstruirani leseni hiši, kjer je že bila nekoč prodajalna tobaka, ki je v času med obema vojnama Ani Kolar in njenemu možu Karlu predsta-vljala dodaten vir zaslužka. Ideja o prodajalni regionalnih produktov, ki nastajajo na osnovi tradicionalnih obrti in ekološkega kmetovanja, je v Kozjanskem parku zorela že dlje časa. Z info-prodajno toč-ko želimo prispevati k boljši razpoznavnosti specialnih lokal-nih produktov, povečanju prodaje v regiji in zadostiti željam obiskovalcev. Za nastanek kvalitetnih, inovativnih, trajno-stnih izdelkov je potrebna uskladitev oziroma povezovanje skupnih interesov med lokalnim prebivalstvom, usmeritvami uprave parka in možnostmi na domačih in evropskih trgih. Z ureditvijo informacijsko-prodajnega prostora želimo prebi-valcem parka, predvsem mladim, pokazati, da je bivanje v tem prostoru na nekaterih "novih starih" temeljih (ekološka pridelava, tradicionalne obrti, dediščina, ohranjena nara-va, turizem) lahko zelo kakovostno in lahko zagotavlja tudi finančno stabilnost.V trgovini trenutno ponujamo izdelke enajstih lokalnih po-nudnikov (med, žganje, bučno olje, vino, sok, izdelki iz ste-kla, gline, lesa …).Trgovina je v zimskem času zaprta, od meseca maja do ok-tobra pa je odprta vsako soboto in nedeljo od 11. do 17. ure. Po dogovoru odpremo trgovino tudi med tednom.Informacije: Kozjanski park, Podsreda 45, 3257 Podsreda; Tel.: 03/800-71-04; 031/650-207 (Nataša Ferlinc Krašovic).

Nataša Ferlinc Krašovic

Kolarjeva domačija na Trebčah z ribnikom v ospredju.V trgovinici regionalnih produktov so predstavljeni produkti ekoloških pridelovalcev in tradicionalnih obrtnikov iz Kozjanskega parka.

7. maj 2009 | OKo | 23

KOZJANSKI PARK

Zemlja je naš darZ letošnjim praznovanjem dneva Zemlje so se v Kozjanskem parku vključili v mednarodno leto astronomije. S tem je bila povezana tudi njihova letošnja tema literarnega natečaja.

»Zemljo smo dobili v dar, da jo predamo svojim potomcem,« je v svojih uvodnih besedah ob praznovanju dneva Zemlje v Kozjanskem parku dejal župan občine Kozje Dušan Andrej Kocman. Mojca Kunst, tamkajšnja naravovarstvenica, pa je zbranim povedala, da so se z letošnjim praznovanjem vklju-čili v mednarodno leto astronomije. "Vesolje je nad tabo. Odkrij ga!" je bila tema literarnega natečaja, na katerega se je letos odzvalo 26 učencev parkovnih šol iz Bistrice ob Sotli, Podčetrtka, Kozjega, Lesičnega in Pišec. Njihova dela so zbrana v zborniku, ki je izšel na dan praznovanja. Z leto-šnjo temo so želeli opozoriti na to, da je planet Zemlja del velikega sistema, imenovanega vesolje, in da smo mi ljudje zelo majhen, skoraj zanemarljiv delček tega sistema. Majda Kamenšek Gajšek, profesorica biologije na celjski gimnaziji in članica Astronomskega društva Kosci iz Šentjurja, pa je v svojem predavanju nadzorno predstavila in opozorila na ti-sta dejanja človeka, ki prispevajo k temu, da se življenje na Zemlji spreminja. Zemlja je namreč stara že več kot 4 in pol milijarde let, življenje na njej pa se je začelo pred približno 3 in pol milijardami let. Velika večina rastlinskih in živalskih vrst je v tem času izumrla, zelo malo je danes še takšnih, ki so obstajale že v preteklosti. Velika večina jih je izumrla zaradi sprememb, ki so se dogajale v zgodovini Zemlje: poledeni-tve, spremembe podnebja, tektonsko in vulkansko delova-

Majda Kamenšek Gajšek se je z veseljem odzvala povabilu Mojce Kunst in pripravila zares zanimivo predavanje.

nje, padci meteoritov.Tudi danes vrste izumirajo, vendar veliko hitreje, kot je na-ravno povprečje, zato lahko govorimo o izumiranju, ki ga povzroča človek s svojimi nepremišljenimi posegi v okolje. Zato je zavedanje, da ljudje z naravo živimo in si z njo deli-mo ta edinstveni planet, pomembno prav vsak dan v letu, kajti Zemlja je samo ena in zato jo moramo spoštovati in ji vračati tisto, kar smo ji odvzeli.Po končanem predavanju so si obiskovalci v družbi članov Astronomskega društva Kosci iz Šentjurja ogledovali še zvez-de na našem nebu. Dva dni kasneje pa so vsi učenci, ki so sodelovali v literar-nem natečaju, in sedem učencev iz OŠ Kozje, ki so izdelali plakate o problematiki onesnaženosti planeta Zemlje, odšli na nagradno ekskurzijo. Ogledali so si Astronomsko geofizi-kalni observatorij Golovec in se sprehodili skozi del Ljubljan-skega barja. (Z. I.)

Po končanem predavanju so si obiskovalci ogledovali zvezde na našem nebu.

V observatoriju na Golovcu

Otroci so z zanimanjem opazovali različne vrste ptic, ki živijo v naravnem rezervatu.

24 | OKo | 7. maj 2009

KOTICEK

NASVETI

Čas je za paradižnik, papriko in feferoneRubriko pripravlja:

Helena Štravs

Feferoni so zanimivi tako zaradi svojega vi-deza kot zaradi okusa in občasno lahko ostri in sladki prijetno popestrijo naš jedilnik. Če še niste poskušali gojiti feferonov, je mogoče čas, da se lotite tudi tega. Na voljo so različne sorte številnih barv, od zelenih in ru-menih pa do rdečih in vijoličnih. Okusi obsegajo vse od sladkih pa do »ubijalsko« pekočih.Feferone lahko vzgajamo tako na vrtni gredici kot v lončku. S sle-dnjim se lahko izognemo številnim težavam, ki so jih deležne rastli-ne, ki rastejo na prostem, in katerih ne marajo tudi feferoni: prehla-dna in prevlažna tla ter premočna izpostavljenost sončni pripeki.Sicer pa je vzgoja feferonov zelo podobna vzgoji paprik, saj imajo radi veliko svetlobe in toploto. Med rastjo je pomembno, da pri zalivanju ne pretiravamo, pazi-ti pa moramo tudi, da se prst ne izsuši. Predvsem moramo dovolj zalivati v času cvetenja in med začetno tvorbo plodov. Rastline gnojimo na dva tedna z gnojilom za paradižnike, ki je bogato s kalijem. V vročem in sušnem obdobju je zalivanje pomembno zato, ker s tem preprečimo odpadanje nedozorelih plodov. Kot pri vseh vrtninah bo tudi pri feferonih v času poletne pripeke koristno prekri-

vanje, lahko s slamo ali ostanki od košnje. S tem pa moramo pričeti pravočasno, še preden se tla preveč izsušijo. Feferone običajno trgamo konec julija in v začetku avgusta. Zreli feferoni morajo biti gladki in svetleči, za razliko od zgubanih in mo-tnih nedozorelih. Če bomo zrele ostre feferone pustili na rastlini še nekaj časa zatem, ko so že dozoreli, bodo tako postali še bolj pekoči ... Plodove lahko uporabimo sveže ali pa jih posušimo. Komur pekoča hrana ni ravno najljubša, pa lahko s sladkimi feferoni popestri poletno solato ali z vloženimi ozimnico.V zelenjavnem vrtu je zagotovo nepogrešljiv tudi paradižnik. Na toplem ga sejemo marca, sadike pa na prosto presajamo v maju. Paradižniku ugajajo toplota in svetloba ter dobro pognojena ze-mlja. Sadimo ga v maju, takrat ko temperatura ne niha in se para-dižnik lahko požene v rast. Poznamo veliko sort paradižnika. Izbira-mo domače, znane sorte kot tudi dobro preverjene hibride. Dobro je saditi več različnih sort, da nas katera dobro znana v neugodnih razmerah ne razočara in ne ostanemo sredi sezone brez paradižni-ka. Paradižnik je dobro pokriti, mu narediti streho, kajti dež in pole-tne megle mu hitro škodijo. Lahko ga posadimo tudi v lonec in ga damo pod balkon ali nadstrešek. V lonce pogosto sadimo cepljen paradižnik. Kamor koli cepljen paradižnik sadimo, na prosto ali v lo-nec, obvezno mora biti cepljeni del zunaj oz. ga posadimo v enaki višini kot kupimo sadiko. Cepljenemu paradižniku pustimo 2, največ 3 vrhe (iz zalistnikov), vsakemu damo svojo oporo in ga redno pini-ciramo. Tako dobimo obilen, okusen in v jesen podaljšan pridelek. Ko izbiramo paradižnike za svoj vrt, je zanimivo dodati tudi češnjev paradižnik. Ta nas z obilnimi, drobnimi sladkimi plodovi razveselju-je kar mimogrede, ko gremo na vrt. Tem kvalitetnim sortam (hibri-

Mikrobiološka stabilnost vina

Piše: Igor Horvatuniv. dipl. ing. agr.

Vino je mikrobiološko nestabilno, če vsebuje mikroorganiz-me, ki zaradi svojega razmnoževanja in presnove pretvo-rijo določene sestavine vina v povsem druge snovi. S tem zmanjšajo kakovost vina in povzročajo motnost.Glavni predstavniki mikroorganizmov v vinu so: - kvasovke (vrsta Saccharomyces povzroča naknadno vretje, rod Brettanomyces je odgovoren za tvorbo hlapnih fenolov),- oksidativne kvasovke (povzročajo tvorbo kana, berse ali vinskega cveta), - ocetne bakterije (povzročajo ocetni cik), - mlečnokislinske bakterije (v določenih pogojih povzroča-jo mlečni cik, manitni cik, vlečljivost vina, razgradnjo vinske kisline itd.).Žveplov dioksid, najpogosteje uporabljeno protimikrobno sredstvo v kletarstvu, je lahko pokazatelj prisotnosti in aktiv-

nosti mikroorganizmov v vinu. Če vino ne spreminja vseb-nosti prostega žvepla 20–30 dni, lahko govorimo o pogojno mikrobiološko stabilnem vinu. Molekularna oblika žveplove-ga dioksida deluje zaviralno na kvasovke in ocetnokislinske bakterije.Pri pridelavi vina sta dovoljena še dva protimikrobna sred-stva, in sicer lizozim in kalijev sorbat. Lizozim preprečuje rast in razvoj mlečnokislinskih bakterij, kalijev sorbat pa razvoj in razmnoževanje kvasovk, ki povzročajo naknadno vretje v vinih z ostankom nepovretega sladkorja.Prisotnost mikroorganizmov v vinu ne vodi vedno k nega-tivnim spremembam. V določenih pogojih mikrobi nimajo možnosti povzročanja kvarjenja in motnosti.Mikrobiološka aktivnost v vinu bo zmanjšana v naslednjih pogojih: visoka vsebnost alkohola, nizke temperature skla-diščenja vina, višje skupne kisline, nižja pH vrednost, čim manjša koncentracija reducirajočih sladkorjev in zadostna količina proste žveplaste kisline.Končno in popolno mikrobiološko stabilnost vina dosežemo edino z mehansko odstranitvijo mikroorganizmov. To do-sežemo z razklično filtracijo vina preko ploščnih filtrov pred stekleničenjem.Vino, ki je prefiltrirano čez filter porozitete pod 0,45 mikronov (Seitz EK), je sterilno oz. brez mikrobov samo do takrat, ko ponovno pride v stik z mikroorganizmi. Do ponovne okužbe lahko pride na izhodu iz filtra, v polnilcu, na polnilnih ventilih, v nerazkuženih steklenicah in pri nesterilnih zamaških. Teo-retično lahko že ena sama kvasna celica v steklenici vina povzroči naknadno vretje, motnost in kvarjenje vina.Nikakor ne smemo pozabiti na splošno higieno v kleti in re-dno vzdrževanje ter razkuževanje vinarske opreme, sodov, cistern, pretočnih cevi, črpalk, filtrov in polnilnic.

dom) lahko pustimo 2 vrha in vejice rdečega, sladkega drobnega paradižnika bodo zorele dolgo proti jeseni.Ali ste vedeli, da paradižnik botanično sodi med sadje? V tej skupini je gotovo zma-govalec v pridelavi. Letno ga v svetu namreč pridelajo 60 milijonov ton. Na drugem mestu so banane (44 mio ton), sledijo pa jim jabolka (36 mio ton), pomaranče (34 mio ton) in lubenice (22 mio ton).

7. maj 2009 | OKo | 25

DUHOVNO OKO

Mesec maj je po tradiciji s šmarnicami posvečen misli na nebeško mater Marijo.V likovni umetnosti ima Ma-rija po številu in razširjenosti podob prav gotovo prvo mesto. Ni cerkve, ki ne bi imela vsaj ene Marijine po-dobe, če ne kar oltarja. To-liko jih je, a skoraj vsaka ima drugačno vsebino in lastno zgodovino.Marija ni nikoli upodobljena samo kot zgodovinska ose-ba, ampak pomeni njena upodobitev hkrati skrivnost

učlovečenega Božjega Sina in nakazuje začetek od-rešenja. Ta pomen Marije, Božje matere, je 2. vatikan-ski cerkveni zbor poudaril v »Dogmatični konstituciji o Cerkvi«, ko je zapisal, »da je Marija po Adamovem rodu zvezana z vsemi ljudmi, ki naj bodo odrešeni … Zato jo tudi pozdravljamo kot pre-odlični in docela edinstveni ud Cerkve v veri in ljubezni, in katoliška Cerkev jo s ču-stvom otroške vdanosti časti kot najljubeznivejšo mater.«

Piše: Jožef Rogač, župnik

Marija, Majniška kraljica

ŠMARNICE

Spet pognala je spod ruševigred svoj pomladni cvet,

k šmarnicam pa zopet romaverni naš slovenski svet.

Vrh gora krasijo cerkvelepšajo slovenski svet,

k njim hitijo verne množ'ce,ko majnik s cvetjem je odet.

Dan življenja se je nagnilv pozni že večerni mrak,

v šopke še povijam zvokez lepih orgelskih livad.

Da poklonim ga Marijiv znamenje sred slovenskih trat

s prošnjo: dom ohrani nam in vero,saj Tvoj smo zemeljski zaklad!

Vinko Dežman

Prejeli zakrament svete birmeDevetošolci iz župnij Olimje, Sveta Ema in Podčetrtek so 25. aprila v spremstvu svojih botrov, staršev in sorodnikov prejeli zakra-ment svete birme.

Sveta birma je bila letos v cerkvi svetega Lovrenca v Pod-četrtku, darove Svetega Duha pa je birmancem podeli škof dr. Anton Stres. Poleg njega so pri slovesnosti sodelovali še domači župnik Jožef Rogač, pater Ernest iz Olimja, Franc Strašek s Svete Eme in Nikolaj Marovt iz Buč. Ob evangeljski priliki o sejalcu je škof birmance spodbudil k razmišljanju, da bi znali v življenju prisluhniti božjim navdihom in darove Sve-tega Duha koristno uporabiti. (Z. I.) Birmanci so v spremstvu botrov vstopali v cerkev.

26 | OKo | 7. maj 2009

KRAJEVNI MOZAIK

Tradicionalni prvomajski pohod na Malo RudnicoPlaninsko društvo Pristava je za 1. maj priredilo že osmi tra-dicionalni pohod na Malo Rudnico, ki ga prireja vsako leto. Le dvakrat pohoda ni bilo, in sicer leta 1999, ko je bilo dru-štvo ustanovljeno, in enkrat, ko je zelo nagajalo vreme. Le-tos se je zbralo največ pohodnikov do sedaj, okrog 180, na kar so v društvu zelo ponosni in veseli. To potrjuje dejstvo, da delajo dobro in jih hkrati obvezuje, da bodo še naprej delali tako ali pa še boljše. Z veseljem so pohodnike po-gostili z golažem in domačo kapljico. Na vrhu so obdarili

najstarejšo in najmlajšo pohodnico ter najstarejšega in naj-mlajšega pohodnika. Ker pa pri pohodu sodelujejo tudi s TD Pristava pri Mestinju, je čast obdaritve pripadla, tako kot vsako leto do sedaj, predsedniku turističnega društva Srečku Gobcu. Ker pa jih je obiskal ter pozdravil tudi župan občine Podčetrtek Peter Misja, mu je Srečko prepustil čast, da je nagrade podelil prav on. V PD Pristava si želijo, da bi naslednje leto bilo še več pohodnikov na tem pohodu in druženju ob dobri kapljici ter golažu. Za prijazno pomoč pri letošnjem pohodu pa so hvaležni Štusovi, Čakševi, Gobčevi ter Kovačevi družini za velikodušno pogostitev pohodnikov med potjo. Še posebej se je izkazal Cvetko Mlakar - Dani, ki je skuhal odličen golaž, uspešnega pohoda pa seveda ne bi bilo brez članov društva, ki so pomagali pri organizaciji in pripravi prostora na Mali Rudnici. (Stanko Drofenik)

Pogostitev pohodnikov pri družini Gobec

Prvi Jožefov pohodŽupnik Jožef Rogač, ki vodi kar dve župniji, se je odločil svoje župljane popeljati od ene do druge župnije. Pobuda za pohod je pri-šla s strani predsednika planinskega društva Podčetrtek Ivana Šalamona.

Pohod se je prvo majsko soboto pričel pri cerkvi svetega Lovrenca v Podčetrtku, kjer je župnik Jožef Rogač vsem pohodnikom, zbralo se jih je več kot 40, podaril majice. Na njih so bile označene postojanke. Vsaka postojanka je ime-la svojo simboliko, ki je bila povezana bodisi z delovanjem verskega bodisi vsakdanjega družabnega življenja. Iz Pod-četrtka so tako pohodniki krenili proti samostanu Olimje, od tam pa čez virštanjske griče do cerkve svetega Filipa. Do-živeli so prijazen sprejem tamkajšnjih domačinov, ki so jim

pripravili nekaj za pod zob. Pohodniki so iz Sel krenili proti Bučam in se vmes ustavili »pri Škorcu« v Veračah, kjer več-krat gostijo tako duhovnike kot tudi prirejajo razne slove-snosti. Naslednji postanek je bil pri cerkvi na Bučah, kjer jih je sprejel in pozdravil župnik Niko Marovt. Na poti proti cilju, ki je bil v Polju ob Sotli, so »naredili« še kar nekaj postankov. Pohod so zaključili z ogledom cerkve svetega Miklavža ter se okrepčali v domu gasilcev in krajanov v Polju ob Sotli.Poleg župljanov obeh župnij, Polje ob Sotli in Podčetrtek, so se pohoda udeležili še nekateri ljubitelji narave in poho-dništva, saj je bil pohod odprt za vse. Namen pohoda je bil v prvi vrsti predvsem ta, da si je župnik Jožef Rogač vzel čas in obe župniji prehodil, saj v vsakdanjem tempu skozi te idilične vasi le drvi z avtomobilom. Drugi namen poho-da pa je bil, da so se ljudje med župnijama bolje spoznali. Tako župnik Jožef Rogač kot pobudnik Ivan Šalamon pa sta obljubila, da bo postal tradicionalen. (Z. I.)

Najmlajša pohodnika in najstarejša pohodnika v družbi Petra Misje, Srečka Gobca in Stanka Drofenika.

Prihod pohodnikov na domačijo »pri Škorcu«.Zaključek pohoda pri cerkvi svetega Miklavža v Polju ob Sotli.

7. maj 2009 | OKo | 27

Srbski študentje v PodčetrtkuV soboto, 25. aprila, so študentje iz Srbije, ki študirajo sloven-ščino na Filološki fakulteti v Beogradu, obiskali Podčetrtek in okolico. Med ekskurzijo, ki je potekala od 24. do 27. aprila, so se potepali po Sloveniji. Poleg Podčetrtka so obiskali še Ljubljano in Bled.V Podčetrtek so prispeli zgodaj zjutraj s kopalnim vlakom in se hitro udomačili v prijetnem hostlu v gostišču Ciril. Na občini jih je sprejel župan Peter Misja. Udeleženci ekskur-zije, med katerimi so bili tudi profesorji s filološke fakultete, so spoznali občino, njeno delovanje in načrte, si privoščili prvo jutranjo kavico, z balkona uživali v čudovitem pogled proti gradu. Najpogumnejši pa so za trenutek postali župan in ta trenutek ovekovečili s fotoaparatom. Presenečeni so bili nad urejenostjo in čistostjo samega kraja Podčetrtek kot tudi nasploh Slovenije. Po obisku občine je udeležence sprejel ravnatelj osnovne šole Darko Pepevnik. Preko zabavnega in energičnega na-čina predstavitve in pripovedovanja so se seznanili s kratko zgodovino in današnjim delovanjem šole. Študentje so bili navdušeni nad opremljenostjo in urejenostjo šole, nad či-stostjo in možnostmi, ki jih šola nudi. Če bi jim le dopuščal čas, bi se zagotovo pomerili v partiji golfa. Tako pa so se le sladkali s potico in kozarčkom rdečega in končno spoznali pehtran, ki ga v Srbiji ne poznajo na tak način. Da bi šola izdajala kakršno koli publikacijo, v Srbiji ni navada, zato jih je toliko bolj pozitivno presenetilo darilo, ki je vsakega izmed njih čakalo.Po ogledu gradu Podsreda, najdbi idealnega kraja za po-roko, in odkritju od kod izvirata imeni Podčetrtek in Pod-sreda in po rahlem razočaranju, da ni še kakšnega kraja, poimenovanega po ostalih dnevih v tednu, so se prepustili užitkom kosila in domačega piva v gostišču Haler v Olimju. Prepričanje nekaterih, da mora biti za dobro pivo velika pi-vovarna, kot je tista v Laškem, se je spremenilo. Končno pa so tudi spoznali pravi slovenski pražen krompir. Zdaj že bolje razumejo, zakaj obstaja v Sloveniji Društvo ljubiteljev praže-nega krompirja. Kosilo je bilo obilno in odlično.Sprehod do samostana Olimje se je več kot prilegel. Ogled samostana, lekarne in obisk čokoladnice je bila le še pika na i prijetnemu dnevu. Kljub temu pa ga je večina študen-tov nadgradila še z obiskom kluba Metulj Mladinskega dru-štva Bistrica ob Sotli. (Zvonka Kajba)Dr. Maja Đukanović, profesorica na Filološki fakulteti v Be-ogradu, ki poučuje slovenski jezik in je spremljala študente, je povedala, da sicer študij slovenščine v Srbiji še ni samo-

stojen študij, je pa vedno več študentov, ki se odločajo za vzporedni študij slovenščine ali se slovenščine učijo kot tu-jega jezika. V Podčetrtek so prišli na pobudo domačinke Zvonke Kajba, ki je na njihovi fakulteti lektorica in s katero so po besedah profesorice Maje vsi zelo zadovoljni. Dodala je še, da študentje razumejo vse povedano v slovenščini, da pa se Slovenci prehitro prilagodijo in govorijo v njihovem jeziku.Srbski študenti so na obisku v Podčetrtku povedali:

KRAJEVNI MOZAIK

Študente je na občini sprejel župan Peter Misja.

Stanislava Toščić: »Slovenijo sem pred tem spoznavala le preko televizijskih za-slonov, v živo pa sem nad deželo še bolj navdušena. Sloven-ščino se učim šele šest mesecev in bom izkoristila vsako prilo-žnost, da se sem še vrnem.«Nemanja Sićević: »V Sloveniji sem že bil, zame je to dežela sanj, saj je resnično zelo lepa, lepo ureje-na, tukaj v Podčetrtku pa so me presenetili resnično zelo prijazni ljudje.«Boris Đenadiđ: »V Podčetrtku so me najbolj očarale Terme Olimia, ki so čudovite. Navdušen sem bil tudi nad prijazno-stjo ljudi, še posebej župana in ravnatelja osnovne šole ter patrov v olimskem samostanu.«Marija Barkovič: »Slovenija me je očarala, jezik že kar dobro razumem. Predvsem sem bila zelo presenečena nad tem, da so nas v Podčetrtku povsod zelo lepo sprejeli.« (Z. I.)

Stanislava, Nemanja, Marija in Boris so nad Slovenijo navdušeni.

Mentorica dr. Maja Đukanović je Zvonko pohvalila, saj ni le odlična lektorica, izkazala se je tudi kot izvrstna organizatorka.

28 | OKo | 7. maj 2009

Kresovanje v LesičnemDruštvo mladih Lesično je tudi letos na zadnji aprilski dan organiziralo kresovanje. Začelo se je ob 20. uri. Pri prižiganju kresa je članom malce ponagajal dež, vendar je zagorel in veter jim je nato pomagal, da je zgorel do temeljev.

In kres je zagorel.

Prvih petdeset lačnih obiskovalcev so aktivni člani društva pogostili z okusnim golažem, ki se je postregel v Mladinski sobi. Vsi zabave željni obiskovalci pa so lahko peli, plesali ali se ob ritmih raznovrstne glasbe kako drugače zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Vsi obiskovalci letošnjega kresova-nja so se lahko tudi včlanili v DML. Ker je bila udeležba pre-cejšnja in ker je bilo mnogim gostom kresovanja delovanje članov DML-ja všeč, lahko v kratkem pričakujete še kakšno prireditev. (Renata Zidar)

Pogostitev z golažem

Trenutki Mateja StraškaV Mladinskem Centru Bistrica ob Sotli je na praznično sobo-to, 2. maja, potekala otvoritev fotografske razstave Mateja Straška z naslovom Trenutki. To je že druga letošnja likovna razstava v okviru programa BoSart, katerega namen je mla-dim, obetavnim likovnim ustvarjalcem ponuditi priložnost za razstavljanje. Prav tak, mlad in obetaven, je bil tudi gostujo-či avtor, ki je sicer doma iz Rogaške Slatine, s fotografijo pa se za zdaj ukvarja ljubiteljsko.Z nekaj zamude se je začela otvoritev, ki jo je sproščeno in neformalno vodil avtor tehle vrstic. Matej je predstavil vsa-ko izmed razstavljenih fotografij in opisal okoliščine njihove-ga nastanka. Vse skupaj je popestrilo še zbrano občinstvo (okoli trideset obiskovalcev) s svojimi zabavnimi komentar-ji in salvami smeha. Skratka, ni bila prav nič po kulturniško zapeta, pač pa sproščena in spontana otvoritev, ki ji je sledil natančen ogled čudovitih fotografij (ki so še vedno na ogled) in prijetno kramljanje. Zbrani člani različnih zbo-

rov so zapeli nekaj pesmi, nekaj malega se je prigriznilo in poplaknilo s kapljico, ki jo je Matej Strašek prinesel s sabo. Posrečen večer bo avtorju fotografij v posebnem spominu zato, ker je prvič prodal eno izmed svojih umetnin. ( Andrej Černelč )

Matej je predstavil vsako izmed razstavljenih fotografij in opisal okolišči-ne njihovega nastanka.

PredstavljaMožne so dopolnitve in spremembe programa.

Več na www.klub-metulj.org Mea Valens: UglašenaV petek 15.05.2009 ob 21:00Mea Valens je po končanem magistrskem študiju (ko je bila še Metka Peserl) pretrgala vezi z znanim in se sama podala

na pot po Latinski Ameriki. Plod popotovanja je njen literarni prvenec, roman Uglašena, ki nam ga bo ob slikah in glasbi s popotovanja predstavila v petek, 15. 5., ob 21. uri.Muškat HamburgV soboto 16.05.2009 ob 21:00Mariborski rok'n'rolerji Muškat Hamburg prihajajo k nam! Isto smo napovedali že dvakrat ali trikrat, pa se je vedno zalo-milo. Tokrat se ne bo. In letni čas - maj - s podivjanimi hor-moni in kričečo naravo bo ravno pravi ... Ola OrheV soboto 23.05.2009 ob 21:30Ola Horhe je duo iz Beograda, ki je nastal leta 2007. Člana sta Andy Pavlov - analogni sintisajzerji in Attack El Robot - bobni. Fanta sta sodelovala že v srednješolskih časih, danes pa suvereno in nadvse originalno izvajata svoje digitalno-instrumentalne stvaritve.

SVET MLADIH

7. maj 2009 | OKo | 29

OTROŠKO OKO, KRAJEVNI MOZAIK

Adrenalinska zabavaAdrenalinski park Betnava je bil glavni cilj nepozabnega izleta, ki so ga za otroke or-ganizirali člani Društva prijateljev mladine iz Bistrice ob Sotli.

V jutranjih urah so se otroci, polni novih pričakovanj, v spremstvu staršev odpravili iz Bistrice ob Sotli proti Maribo-ru. Po dobri uri vožnje so prispeli do pustolovskega parka v Betnavskem gozdu, ki je že na prvi pogled obljubljal veliko

Prav vsi so si morali nadeti čelade in varnostne pasove.

Preden so se prepustili dogodivščinam, so prisluhnili inštruktorjem.

Iva Zorenč ostaja predsednicaČlanice Občinskega odbora SDS Bistrica ob Sotli so na ustanovni konferenci ustanovile ženski odbor in za pred-sednico soglasno potrdile Darjo Lesjak. V Izvršilni odbor ŽO SDS Bistrica ob Sotli pa so izvolile: Marino Kunej, pod-predsednica, Eriko Lipej, Branko Kostanjšek, Alenko Jaz-bec in Ivo Zorenč. Konferenco je vodila Sonja Ramšak, predsednica Ženskega odbora SDS Celjske regije, prija-znemu povabilu članic pa se je odzvala tudi dr. Irena Gorenak, predsednica Ženskega odbora OO SDS Šmarje pri Jelšah. Novo izvoljeni predsednici in članicam izvršil-nega odbora sta gostji zaželeli uspešno delo v prihodnje.

Po končanem delu so se članicam pridružili še člani ob-činskega odbora in nadaljevali delo z volilno konferenco Občinskega odbora SDS Bistrica ob Sotli, na kateri so za predsednico občinskega odbora ponovno izvolili dose-danjo predsednico Ivo Zorenč ter nov izvršilni odbor. Kot gostje so se volilne konference udeležili poslanec v DZ dr. Vinko Gorenak, kandidat za slovenskega poslanca v evropskem parlamentu Mirko Zamernik, predsednik OO SDS Kozje Miloš Čepin ter že prej omenjeni Sonja Ram-šak in Irena Gorenak. Poleg volitev so bila podeljena še priznanja zaslužnim članom, ki so jih prejeli: Darja Lesjak, Marjan Hudina, Miran Vehovar, Marjan Lesjak in Anton Kunej.Zaključku konference je sledilo družabno srečanje v pri-jetnem okolju na domačiji v Žalcah, pri Mileni in Martinu Juričku. (Z. I.)

adrenalinske zabave. Otroci in odrasli so si pred vstopom morali nadeti čelade in pripeti varnostne pasove, potem pa so se v spremstvu dveh inštruktorjev najprej učili, kako varno premagovati ovire. Hitro so se naučili, kako se stvari streže ter kar tri ure in pol uživali v gozdu, polnem adrena-lina. Prijetno utrujeni, a zadovoljni in polni novih doživetij, so se odpravili še v akvarij in terarij v Mariboru. Z velikim zanima-njem so opazovali plazilce, ribe in morske živali. Na poti do-mov so se mnogi že na avtobusu pogreznili v spanec, prav vsi pa so se strinjali, da je bilo noro, zabavno in nepozabno. (Z. I.)

Nagrajenci z Ivo Zorenč in Mirkom Zamernikom Skupna slika članov in gostov

30 | OKo | 7. maj 2009

POLICIJA, OGLASI

RAZLITJE VNETLJIVE TEKOČINE PO VOZIŠČU Dne 30. 4. 2009 so bili policisti PP Šmarje pri Jelšah obveščeni, da je na območju občine Podčetrtek prišlo do razlitja vne-tljive tekočine po vozišču. Z ogledom je bilo ugotovljeno, da je bilo vozišče na relaciji med Bučami in Podčetrtkom onesnaženo z naftnim madežem. Zaradi omenjenega do-godka smo na omenjeni relaciji obravnavali dve prometni nesreči z materialno škodo in lahkimi telesnimi poškodbami. Še istega dne je policija izsledila vozilo za prevoz nevarnih snovi in voznika.

POSKUS PREPREČITVE URADNEGA DEJANJA URADNI OSEBI Policisti PP Šmarje pri Jelšah so dne 1. 5. 2009 pri kontroli cestnega prometa v kraju Grliče ustavili in kontrolirali vozni-ka osebnega avtomobila. Pri ugotavljanju identitete voznik z območja občine Rogaške Slatina in sopotnik z območja občine Slov. Bistrica na zakonit ukaz policistov nista hotela pokazati dokumentov. V postopku se je sopotnik policistom fizično uprl, zato so policisti zoper njega uporabili prisilna sredstva in ga zaradi suma storitve kaznivega dejanja pri-držali. Vozniku, ki je vozil neregistrirano vozilo z nameščenimi dru-gimi registrskimi tablicami, je po opravljenem preizkusu al-koholiziranosti alkotest pokazal 0,77 mg/l, zaradi česar je bil prav tako pridržan do streznitve. Ker je voznik večkratni krši-telj cestnoprometnih predpisov, so mu policisti zasegli vozilo, o njegovi usodi pa bo odločalo sodišče. Obema kršiteljema so bile izrečene globe, tako voznik kot sopotnik pa se bosta morala za svoja ravnanja zagovarjati tudi na sodišču.

Iščemo natakarja / natakarico za strežbo v novi kavarni v Podčetrtku - Poslovno trgovski center TUŠ. Nudimo redno zaposlitev ali delo preko študentskega servisa.

Kandidati naj pisne prijave pošljejo na naslov:

INTER MAK d.o.o., Imeno 73, 3254 PODČETRTEK.Kontakt: 041 627 092

Zg. Negonje 36d, Rogaška SlatinaDelovni čas veterinarske ambulante:od ponedeljka do petka 8:00-12:00 in 14:00-18:00, v soboto 8:00-12:00. Opravljamo vse vrste veterinarskih posegov vključno s preventivnimi cepljenji domačih živali.Kontakt: Tel. 0599 52083, fax. 03 5814710, e-mail: vet.center.kropec@siol.netDežurni veterinar 24h/dan 051 647 310

7. maj 2009 | OKo | 31

KRAJEVNI MOZAIK

Sodoben trgovski center v Pristavi pri MestinjuPristava pri Mestinju je bogatejša za nov so-doben center, ki ga je zgradil podjetnik Slav-ko Drozg. V času recesije je tovrstno odprtje še toliko pomembnejše zaradi šestih novih delovnih mest.

Zgodba podjetja Trgo-center d.o.o. iz Pristave pri Mestinju se je pričela pred osemnajstimi leti, ko je podjetnik Slavko Drozg odprl prvo trgovino v domačem kraju, v Pristavi pri Mestinju. Podjetje se je pred petimi leti razširilo in odprlo novo enoto, frizerski salon v Aparthotelu Rosa v Termah Olimia. Minuli ponedeljek pa je vrata odprl sodoben tr-govski center, kjer je poleg že zaposlenih v podjetju Trgo-center d.o.o. zaposlitev dobilo še šest oseb. V trgovskem centru, ki meri več kot 1.046 kvadratnih metrov, je trgo-vina z živili, tehnični oddelek in gostinski lokal ter poslovni prostori uprave podjetja. Pred prostorom so še zunanji skladiščni prostori v izmeri več kot 3.000 kvadratnih me-trov in veliko parkirišče za kupce. Direktor podjetja Slavko Drozg je številnim zbranim ob odprtju obljubil, da se bodo trudili, da bodo zadovoljni z njihovo ponudbo, cenami in prijaznostjo zaposlenih. Vsem, ki so kakor koli pomagali pri izgradnji centra, ki je trajala 14 mesecev, pa se je za-hvalil. Ob odprtju je spregovoril tudi župan občine Pod-četrtek Peter Misja, ki je predvsem pozdravil dejstvo, da nov trgovski center ponuja tudi nove zaposlitve. Z njim se je strinjal tudi poslanec dr. Vinko Gorenak, ki je kasneje skupaj z direktorjem Slavkom Drozgom in županom pre-rezal otvoritveni trak novega trgovskega centra. Da bo v njem potekalo vse tako, kot je treba, ga je blagoslovil še župnik Franc Strašek. Za vse, ki so prišli na otvoritev, so pripravili pogostitev in zabavno druženje, za vse kupce tistega dne pa razna presenečenja. (Z. I.)

Frizerski salon v Sedlarjevem V Sedlarjem so se minulo soboto veselili od-prtja novega frizerskega salona, ki ga je od-prla domačinka Katja Milat.

Katja si je že kot majhna deklica želela postati frizerka. Svojo željo je pričela uresničevati z vpisom na srednjo fri-zersko šolo. Po uspešno zaključenem šolanju se je zaposli-la in si nabirala izkušnje, ki so v frizerskem poklicu še kako dobrodošle. Kljub temu si je vzela več kot enoletno pavzo za porodniški dopust, saj je povila sina Maja. V tem času je v njej pričela tleti želja po odprtju lastnega salona, ki se ga je odločila urediti v domači hiši v Sedlarjevem. Salon je bil nared minulo soboto in Katja ga je krstila tako, da je bodoči nevesti naredila poročno frizuro. Potem pa si je vzela čas, da je skupaj s svojimi najbližjimi, sorodniki in prijatelji, svoj salon še uradno odprla. Skupaj so se pove-selili in ji zaželeli uspešno poslovno pot, danes pa Katja že pridno ustvarja nove frizure in razveseljuje svoje stranke. (Z. I.)

Slavko Drozg se je odprtja veselil s svojimi zaposlenimi.

Otvoritveni trak so prerezali dr. Vinko Gorenak, Slavko Drozg in Peter Misja.

32 | OKo | 7. maj 2009

ŠPORT

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

NOGOMETLIGA MALEGA NOGOMETA »ŠTUS DESIGN« KOZJANSKOV sedmem krogu LMN Kozjansko je bilo doseženih kar nekaj presenetljivih rezultatov. Vodilna ekipa ŠK Virštanj je namreč izgubila proti ekipi Bistrica mladi, prav tako pa je nekoliko nepričakovan poraz ekipe Terme Olimia proti BMW Clubu Obsotelje. Na vrh lestvice so se po spodrsljaju ekipe ŠK Vir-štanj vrnili branilci naslova iz Kozjega, ki so tokrat ugnali svo-je mlajše kolege iz društva. Zmagi sta zabeležili tudi ekipi Peilenstein Pub iz Lesičnega in Intermak iz Imenega, ki je ugnal ekipo Podsrede, katera v začetku letošnje sezone še ni našla igre iz prejšnjih sezon. V spodnjem delu lestvice je do prve zmage in prvih točk prišla ekipa Trgovine Polje, brez točk pa še naprej ostaja ŠD Buče.

REZULTATI 7. KROGA - 24. april

ŠD ZAGORJE : BISTRICA BAR KRANER 3:1 Tovornik 2, Oprešnik/Žlender

ŠD RAJMAX KOZJE : SIFLEX 4:4 Iskrač 2, Pagerl, Čavš/Bračko 2, Jakopina, Milat

PEILENSTEIN PUB LESIČNO : ŠD BUČE 10:0 Hrovatič G. 3, Hrovatič A. 2, Amon 2, Centrih, Recko, Guček R.

ŠK VIRŠTANJ : BISTRICA MLADI 1:3 Čonč/Jovanovič 2, Šket J. 1

TERME OLIMIA : BMW CLUB OBSOTELJE 2:3 Kajba D., Ceraj/Kramarič 2, Stojan

ŠD PODSREDA : INTERMAK 0:2 Počivavšek N. 2

ŠD KOZJE MOTEL RIBNIK : ŠD KOZJE MOF ŠTUS DESIGN 3:7 Strnad 2, Križnik/Plavčak 4, Volavšek, Fridl, Štus

TRGOVINE POLJE : CVUR PRISTAVA 5:3 Bunšek 2, Gorjup, Požek, Hostnik B./Drozg, Žličar P., Pasarič

S tekmami osmega kroga pa se je spomladanski del lige malega nogometa prevesil v drugo polovico. Derbi kroga je bila tekma med vodilnima ŠD Kozje MOF Štus Design in ŠK Virštanj. Slednji so po spodrsljaju v prejšnjem krogu zmagali in se zavihteli na tretje mesto, Kozjane pa potisnili s prve-ga na četrto. Na mesto vodilnega se je ponovno povzpela ekipa Intermak iz Imenega, na drugem mestu pa jim z istim številom točk sledi še Peilenstein Pub Lesično. Za njihovo zmago nad Siflexom sta najbolj zaslužna brata Hrovatič, ki sta dosegla vseh osem zadetkov. Priložnost za priključek k najboljšim pa je zamudila ekipa Bistrica mladi, ki je presene-tljivo izgubila proti ekipi BMW Club Obsotelje.

REZULTATI 8. KROGA, 3. maj

INTERMAK : TRGOVINE POLJE 8:1 Lončar 3, Omerzu 2, Počivavšek D. 2, Počivavšek E./Do-bravc

TERME OLIMIA : ŠD RAJMAX KOZJE 1:4 Kajba F./Iskrač 2, Bevc, Pangerl

SIFLEX : PEILENSTEIN PUB LESIČNO 5:8 Gros, Jakopina, Jost, Arbeiter, Filipančič/ Hrovatič A. 6, Hro-vatič G. 2

ŠD KOZJE MOF ŠTUS DESIGN : ŠK VIRŠTANJ 1:3

Blaževič/Lupše, Jug, Čonč

CVUR PRISTAVA : ŠD ZAGORJE 0:3 b.b.Ekipa Cvur Pristava ni prišla na tekmo z zadostnim številom igralcev

ŠD BUČE : ŠD PODSREDA 1:3 (Ivanc/Novak, Kužner, Jagrič Mi.)

BMW CLUB OBSOTELJE : BISTRICA MLADI 2:1 (Cmerešek, Harinski/Baliban)

BISTRICA BAR KRANER : ŠD KOZJE MOTEL RIBNIK 5:2 (Černelč 2, Omerzu, Pečnik, Moškon/Strnad, Zajc)

LESTVICA LMN »ŠTUS D'ESIGN« KOZJANSKO PO 8. KROGU

1. INTERMAK 192. PEILENSTEIN P. LESIČNO 193. ŠK VIRŠTANJ 184. ŠD KOZJE MOF ŠTUS D. 185. ŠD RAJMAX KOZJE 156. BISTRICA MLADI 157. ŠD ZAGORJE 158. SIFLEX 139. BISTRICA BAR KRANER 1310. ŠD PODSREDA 1011. TERME OLIMIA 1012. BMW CLUB OBSOTELJE 1013. ŠD KOZJE MOTEL RIBNIK 414. CVUR PRISTAVA 315. TRGOVINE POLJE 316. ŠD BUČE 0

Vodilna ne lestvici, ekipa Intermak.

7. maj 2009 | OKo | 33

ŠPORT

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar

VELIKI NOGOMETLIGE MNZ CELJE, 16. krog MČL, Kozje, 25. april

KNK Odred : NK Hrastnik 0:0 (0:0)Kozjani so pričakovali zmago, so pa odnesli točko tudi za-hvaljujoč vratarju Boštjanu Ceraju, ki je ubranil enajstme-trovko. Ob nekaj dobrih obrambah vratarjev obeh moštev, strela v stativo (Založnik) in projektilu Iskrača v zadnji minu-tah, ni bilo kaj dosti videti od dobrega nogometa. Na kon-cu je bila delitev točk vendarle najbolj pravična.

Lestvica po 16. krogu:Klub Točke Razlika v zadetkih1. Vransko 34 +252. Hrastnik 24 +63. Odred Kozje 23 +24. Žalec 23 –25. Radeče 18 –76. Pivovar Laško 11 –24

17. krog v Kozjem, 9. maj, ob 17. uri Odred : Žalec

14. krog 2. LSD - starejši dečki, Velenje, 24. april

NK Rudar : KNK Odred 3:1 (0:1)Proti favoriziranemu domačinu so dečki kozjanskega no-gometnega kluba dobili prvi polčas, ko je njihov najboljši strelec Tomaž Vah povedel svoje moštvo v vodstvo z 1:0. V drugem polčasu so popustili, zato so se morali zadovoljiti s porazom na stadionu ob jezeru.

Lestvica po 14. krogu:Klub Točke Razlika v zadetkih1. Trgovine Jager 31 +332. Rudar Velenje 29 +213. Šoštanj 22 +184. Kovinar Štore 22 +125. Mons Claudius 18 +156. MU Šentjur 16 +37. Odred Kozje 9 –158. Dravinja B 9 –209. Vransko 5 –67 V 15. krogu je moštvo KNK Odred prosto.

2. LMD - mlajši dečki U-10 – U-12, igrajo izven konkurence, Kozje, 3. maj

KNK : Simer Šampion 1- 0:5 , 2- 6:2Najmlajši so pokazali dokaj solidno igro, tako da je moštvo, ki ga sestavljajo najmlajši dečki, izgubilo, moštvo z več igral-nega staža, pionirji iz ŠD Imeno, pa prepričljivo zmagalo.

Občinsko prvenstvo v malem nogometuPraznični ponedeljek so v občini Kozje izkori-stili za izvedbo občinskega prvenstva v ma-lem nogometu, ki je letos potekalo na igrišču v Zagorju.

Občinskega prvenstva občine Kozje v malem nogometu se lahko udeležijo le igralci, ki imajo stalno prebivališče v ob-čini Kozje. Tradicionalna nogometna prireditev je tudi letos potekala v organizaciji športne zveze Kozje, kot soorganiza-tor pa jim je na pomoč priskočilo športno društvo Zagorje, ki je turnir gostilo. Med sabo se je pomerilo osem ekip: ŠD Podsreda, ŠD Buče, ŠD Kozje MOF Štus Design, Motel Ribnik Kozje, Gradbeništvo Moškon Kozje, Trgovina Maja, ŠD Raj-max Kozje in ŠD Zagorje. Žreb ekip je bil opravljen že pred samim tekmovanjem. V prvem kolu so se ekipe pomerile med sabo na izpadanje . Naprej so se uvrstile ekipe: ŠD Koz-je MOF Štus Design, ŠD Zagorje, ŠD Podsreda in ŠD Rajmax. Slavila je ekipa ŠD Rajmax, ki je v finalu premagala ekipo ŠD Kozje MOF Štus Design. V tekmi za tretje mesto je slavila eki-pa ŠD Podsreda. Pokale najboljšim ekipam je podelil župan Dušan Andrej Kocman. Tekme so bile lepe in so potekale v športnem duhu, na koncu pa so bili zadovoljni organizatorji, igralci in gledalci.

Župan ter predstavnika prvouvrščene in tretjeuvrščene ekipe

Skupna fotografija najboljših treh ekip

34 | OKo | 7. maj 2009

Petek, 8. maj 16.00 ▫ Jelenov greben, Olimje20.00 ▫ Trg vasi Lipa, Terme OlimiaIII. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVALFOLKLORNA SKUPINA KOZJE

16.30 ▫ Grad PodsredaUSTVARJALNOST SLOVENSKIH ROKODELCEVotvoritev razstave domačih in umetnostnih obrtiKOZJANSKI PARK

19.00 ▫ Dom krajanov VirštanjZASADITEV IN NEGA OKRASNIH RASTLIN NA PROBLEMATIČNIH LEGAHpredavanje Nevenke Breznik, Gaia VrhnikaTKD VIRŠTANJ

Sobota, 9. maj 14.00 ▫ Gasilski dom PodčetrtekMAJSKA NOČ IN TEKMOVANJE ZA MEMORIAL FRANCA RENIERJAod 17.00 dalje veselica z ansamblom Kvatro ExpresPGD PODČETRTEK

20.00 ▫ Cerkev Marijinega vnebovzetja v OlimjuOSTANI MLAD S PRIJATELJIletni koncert OSTI JAREJ z gosti: pianist Dejan Berden, mezzosopranistka Tina Bohak, sopranistka Nina Fras in Godba na pihala Šmarje pri JelšahMKTD LEPE STRUNE

Aparthotel pirc, restavraciji Aston (03 818 38 00)SOŽITJE JEDI JE KAKOR SIMFONIJASLOW FOOD, sožitje jedi in vin kleti Bistrica

Petek, 15. maj 18.00 ▫ Trg vasi Lipa, Terme OlimiaIZBOR ŽUPANOVEGA VINAnagovor slovenske vinske kraljice Karoline Kobal, kulturni program, predstavi-tev vinarjev, ki so sodelovali pri izboru in razglasitev županovega vinaDRUŠTVO VINOGRADNIKOV VIRŠTANJ - KOZJANSKO IN TURIZEM PODČETRTEK

20.00 ▫ Sv. Križ, Bistrica ob SotliKONCERT VOKALNE SKUPINE ORANSgostje: moška vokalna skupina GOLDINAR iz Postojne

Sobota, 16. maj 9.00 ▫ Hotel Breza, Terme OlimiaPO POTEH VERONIKE DESENIŠKEpohod po pogorju Rudnice do Žusma - 5 ur hoje - hrana in pijača iz nahrbtni-ka - organiziran prevoz na izhodiščePLANINSKO DRUŠTVO AT PODČETRTEK (Ivan Šalamon, 041 794 104)

17.00 ▫ Športni park ImenoODPRTI MALONOGOMETNI TURNIRŠPORTNO DRUŠTVO IMENO (Fredi Kajba, 041 628 893) Nedelja, 17. maj 10.00 ▫ Sv. Urban (po maši) TURISTIČNO ROMANJE PO SVETOEMSKI FARIromanje preko Sv. Eme, Sv. Vida, Sv. Areha do Sv. Katarine - približno 5 urTURISTIČNO DRUŠTVO PRISTAVA PRI MESTINJU (Srečko Gobec, 041 793 860)

14.00 ▫ Grad PodsredaSVETOVNI DAN MUZEJEVobrtniška delavnica v okviru razstave domačih in umetnostnih obrtiKOZJANSKI PARK

Sreda, 20. maj 14.30 ▫ Hotel Breza, Terme OlimiaSPOZNAVANJE DAROV NARAVEpohod pod vodstvom predsednika društva Milana Feldina (041 920 133)DRUŠTVO ZELIŠČARJEV OLIMJE

Prireditve Bistrica ob SotliPetek, 15. maj,

20.00: Sv. Križ, Bistrica ob SotliKONCERT VOKALNE SKUPINE ORANS gostje: moška vokalna skupina Goldinar iz Postojne

Nedelja, 17. maj, 15.00: Kulturni dom Bistrica ob Sotli

10. DOBRODELNI KONCERT ob 5. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijoNa koncertu bodo poleg domačih izvajalcev nastopili tudi gostje, in sicer skupina Jararaja, ki se ukvarja tudi z izvajanjem ljudske glasbe. Vstopnine ne bo, zbirali bomo prostovoljne prispevke.Veselimo se pomoči socialno ogroženim otrokom iz osnovne šole Bistrica ob Sotli in vašega »jararajanja« z nami! (KORK Bistrica ob Sotli in Mladinsko dru-štvo Bistrica ob Sotli)

OBVESTILO

Območno združenje Rdečega križa Šmarje pri Jelšah in Krajevna organizaci-ja RK Bistrica ob Sotli vabita v nedeljo, 17. maja, od 8.00 do 9.30 na postajo Rdečega križa v kulturni dom Bistrica ob Sotli. Na postaji vam bodo izmerili krvni tlak ter količino holesterola in sladkorja v krvi. Pogovorili se boste lahko tudi z zdravnikom. Merjenje krvnega tlaka je brezplačno, merjenje holestero-la in sladkorja v krvi pa stane 4,50 evra.

Letošnji teden vseživljenjskega učenja (TVU), ki poteka od 11. do 17. maja, zajema pa dogajanja v mesecu maju in juniju, že štirinajsto leto zapored po-nuja priložnosti za srečanja. V tem času smo v Knjižnici Podčetrtek pripravili vrsto zanimivih stvari za vse generacije. Več o tem lahko preberete na sple-tni strani http://tvu.acs.si/, kjer si lahko ogledate tudi koledar prireditev.

Vabimo vas, da se nam v Knjižnici Podčetrtek pridružite:

▫ v četrtek, 7. 5. ▫ Možnosti iskanja zaposlitve po internetu ▫ pomoč brezposelnim ▫ od 12. do 17. ure;▫ od ponedeljka, 11. 5., do nedelje, 17. 5. ▫ Dnevi odprtih vrat in brezplačen vpis, ▫ v torek, 12. 5. ▫ Klikni na KIK ▫ Predstavitev računalniškega progra-ma za pomoč pri odločanju o izobraževanju in poklicni poti ▫ od 10. do 15. ure▫ v torek, 12. 5. ▫ Pravljična ura ▫ ob 15.45▫ v četrtek, 14. 5. ▫ Ustvarjajmo skupaj ▫ izdelovanje nakita iz fimo mase ▫ druženje otrok in staršev ▫ od 15. do 17. ure▫ v ponedeljek, 18. 5. ▫ Računalnik je tudi zame ▫ računalniška de-lavnica za starejše ▫ od 12. do 17. ure.

- POGREBNA SLUŽBA

- CVETLIÈARNA

- DARILNI BUTIK – VRTNICA

- PAPIRNICA IN FOTOKOPIRNICA

- ŽALNI PROGRAM,

- KRAŠENJE OB PRAZNIÈNIH

PRIREDITVAH IN

POROKAH

Jožef GUZEJ s.p.Brecljevo 15, 3240 Šmarje pri Jelšah P.E. Kozje 150, KozjeGsm: 031 / 664-293, telefon: 03 / 8501 - 201

PRIREDITVE, OGLASI

7. maj 2009 | OKo | 35

Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju državnih po-moči v Občini Podčetrtek za programsko obdobje 2007-2013 (v nadaljevanju: pravilnik) in Odloka o proračunu Občine Podčetrtek za leto 2007 (Ur.l. RS, št. 17/2007 in 64/2007) Občina Podčetrtek objavlja

javni razpisza dodelitev proračunskih sredstev za pospeševa-

njein razvoj kmetijstva v Občini Podčetrtek v letu 2009

I. Predmet razpisa: Občina Podčetrtek namenja sredstva za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Ob-čini Podčetrtek po tem razpisu iz proračuna za leto 2009 v skupni vrednosti 14.500,00 EUR.

II. Upravičenci: Na javni razpis se lahko prijavijo:

- Nosilci kmetijskih gospodarstev – fizične osebe, ki se ukvarjajo s primarno pridelavo kmetijskih proi-zvodov, imajo sedež na območju Občine Podčetr-tek in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev.

- Društva in druga združenja s področja kmetijstva, ki imajo sedež v občini ter društva in združenja, ki nimajo sedeža v občini, združujejo pa tudi člane iz območja Občine Podčetrtek.

III. Sredstva se bodo dodeljevala za naslednje ukre-pe:1. Sofinanciranje izobraževanj kmetijskih pridelo-valcev. Višina sredstev za ta ukrep je: 500,00 EURNamen ukrepa: izobraževanje kmetijskih prideloval-cev na področju dopolnilnih dejavnosti in seznanja-nja z obstoječo zakonodajo in seznanjanje z novimi tehnologijami kmetijske proizvodnje.Pogoji za pridobitev sredstev:- do sredstev so upravičeni izvajalci in organizatorji izobraževalnih programov na osnovi računa s se-znamom udeležencev,- do sredstev so upravičeni kmetijski pridelovalci na podlagi računa, ki ga izda pooblaščena organiza-cija, ki organizira in izvaja izobraževanje za kmetijske pridelovalce, z območja Občine Podčetrtek,- sofinancira se do 50 % stroškov izobraževanja, sred-stva se nakazujejo na osnovi pogodbe in računa z izvajalcem izobraževanja.

2. Pomoč pri plačilu zavarovalnih premij. Višina sredstev za ta ukrep je 2.000,00 EUR.Namen ukrepa: sofinanciranje zavarovalne premije v tekočem koledarskem letu kot določa Uredba o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje na nacionalnem nivoju za po-samezno leto. Sofinancira se zavarovanje domačih živali pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni.Pogoji za pridobitev sredstev:- k vlogi mora upravičenec predložiti zbirno vlogo za neposredna plačila za leto 2009 od Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.- sklenjeno zavarovalno polico za zavarovanje kme-tijske proizvodnje za leto 2009.- višina sofinanciranja je razlika med višino sofinan-ciranja zavarovalne premije iz nacionalnega pro-računa do 50 % opravičljivih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje živali zaradi bolezni. Za leto 2009 tako znaša sofinanciranje v višini 10 %.- najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 20 EUR, največji pa 100 EUR na upravičenca. Podpore se ne dodelijo: kmetijskim gospodarstvom, ki niso vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi pristojno ministrstvo za kmetijstvo.

3. Sofinanciranje agromelioracijskih del.Višina sredstev za ta ukrep je 1.000,00 EUR.- Namen ukrepa: sofinanciranje izvedbe agromeli-oracijskih del na kmetijskem gospodarstvu (nakup drenažnih cevi in izvedba zemeljskih del).Pogoji za pridobitev sredstev:- do sredstev so opravičena kmetijska gospodarstva na območju Občine Podčetrtek, na osnovi računa za material in dela v zvezi z agromelioracijo.- Višina sofinanciranje je 40% stroškov razvidnih iz ori-ginalnih računov.- Najmanjši znesek dodeljene pomoli znaša 200 EUR, najvišji pa 600 EUR na upravičenca oz. kmetijsko go-spodarstvo.

4. Pomoč za arondacijo- zaokrožitev zemljiščVišina sredstev za ta ukrep je 500,00 EUR.- Namen ukrepa: zaradi velikega števila majhnih in razpršenih parcel in neugodne posestne strukture je namen ukrepa spodbuditi večji interes za zamenja-vo kmetijskih zemljišč na območju občine in s tem povečati gospodarsko uspešnost kmetijskih gospo-darstev.

- Upravičeni stroški: stroški pravnih in upravnih po-stopkov.- Pogoji za dodelitev sredstev: - vlagatelj mora imeti ob oddaji vloge vsaj 1 ha pri-merljivih površin, - najmanjša velikost zemljišča, ki se zaokrožuje znaša 0,3 ha, - kmetijsko gospodarstvo ne sme biti podjetje v te-žavah.Višina pomoči: finančna pomoč se dodeli v obli-ki nepovratnih sredstev do 70 % dejansko nastalih pravnih in upravnih stroškov.K vlogi mora upravičenec predložiti še dodatno do-kumentacijo: - zbirno vlogo za neposredna plačila za leto 2009 Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja,- kopijo katastrskega načrta,- posestni list, mnenje pristojne strokovne službe, da predlagani promet s kmetijskimi zemljišči prispeva k zaokroževanju ze-mljišč kmetijskega gospodarstva, - notarsko overjeno pogodbo, - račune za stroške, nastale pri izvedbi pravnega posla.

5. Naložbe v kmetijska gospodarstvaVišina sredstev za ta ukrep je 2.500,00 EUR.Namen ukrepa: Urejanje pašnikov in kmetijskih ze-mljiščUpravičeni stroški: stroški nakupa opreme za uredi-tev pašnikov (oprema za ograditev in pregraditev pašnika na pašne črednike, pašni aparat, ureditev napajališč,…).Pogoji za dodelitev sredstev: - vlagatelj mora predložiti popolno vlogo,- investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev, - vlagatelj mora biti nosilec kmetijskega gospodar-stva in mora imeti stalno prebivališče na naslovu kmetijskega gospodarstva,- vsi računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva; v primeru, da je kmetija vključena v sistem DDV, mora biti nosi-lec kmetijskega gospodarstva davčni zavezanec,- kmetijsko gospodarstvo ne sme biti podjetje v te-žavah,- nosilec kmetijskega gospodarstva mora imeti ob oddaji vloge vsaj 1 ha primerljivih površin.Za 1 ha primerljivih kmetijskih površin se šteje: - 1 ha njiv ali vrtov ali- 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov ali- 4 ha pašnikov ali- 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov ali ostalih trajnih nasadov ali- 0,2 ha zavarovanih prostorov pri pridelavi vrtnin, v drevesnicah in pri trsničarstvu,- 200 m2 proizvodnih površin pri pridelavi gob.Višina pomoči: - finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev,- najvišja stopnja pomoči znaša do 50 % upravičenih stroškov investicije (brez DDV),- najvišji znesek dodeljene pomoči je lahko 500 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.K vlogi mora upravičenec predložiti še dodatno do-kumentacijo: - zbirno vlogo za neposredna plačila za leto 2009 Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja,- ponudbo oziroma predračun za nameravano in-vesticijo oziroma študijo, za projektno dokumentaci-jo pa račun o izdelavi. Ponudba oz. predračun mora glasiti na realno vrednost, upravičenci naj prijavlja-jo le tisto vrednost investicije, ki jo bodo dejansko realizirali in zanjo lahko dostavili dokazilo o izvedbi oz. račun, (višina predračuna naj bo enaka raču-nu). Lastna vlaganja se ne sofinancirajo.

6. Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnostiVišina razpisanih sredstev je 2.000,00 EUR.Predmet podpore so naložbe za sledeče vrste na-menov:- predelava kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 (mesa, mleka, vrtnin, sadja, mlevskih in škrobnih izdelkov, rastlinskih in živalskih olj in maščob, pripravljenih krmil za živali, drugih živil, pijač, lesa), medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev in gozdnih sortimentov),- neposredna prodaja kmetijskih proizvodov na kmetijah,- neposredna prodaja kmetijskih proizvodov izven kmetije,- turizem na kmetiji (gostinska in negostinska dejav-nost – ogled kmetije in njenihznačilnosti in ogled okolice kmetije, prikaz vseh del iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, prikaz vseh del iz ostalih vrst dopolnilne dejavnosti na kme-tiji, turistični prevoz potnikov z vprežnimi vozili, ježa živali, oddaja športnih rekvizitov, oddajanje površin za piknike);- dejavnost (storitve in izdelki), povezana s tradici-onalnimi znanji na kmetiji (oglarstvo, tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki peci, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, zbirke, izdelava podkev, podkovno kovaštvo, tradi-cionalni izdelki iz zelišč in dišavnic);- pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji;- storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo,

opremo, orodji in živalmi ter oddaja le teh v najem,- izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji,- zbiranje in kompostiranje organskih snovi,- aranžiranje ter izdelava vencev in šopkov, iz lastne-ga cvetja in drugih okrasnih rastlin. Cilj ukrepa: povečanje števila kmetijskih gospodar-stev, ki opravljajo dopolnilne dejavnosti na kmetiji.Upravičeni stroški:- gradbena in obrtniška dela,- stroški nakupa nove opreme, vključno z računalni-ško programsko opremo,- stroški promocije,- stroški udeležbe na izobraževanjih in usposablja-njih,- splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo pro-jekta.Podpore se ne dodelijo:- davke, razne takse in režijske stroške,- stroške zavarovanja,- stroške za refinanciranje obresti,- za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne dokumentacije,- investicije, ki se izvajajo izven območja občine,- investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstev Republike Slovenije in EU innakup proizvodnih pravic.Pogoji za dodelitev sredstev:- upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, skladno z veljav-no zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (Ur. l RS, št. 61/05),- dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po za-ključeni investiciji,- vsi računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosilca dopolnilne dejavnosti; v primeru, da je kmetija vključena v sistem DDV, mora biti vlagatelj davčni zavezanec,- kmetijsko gospodarstvo ne sme biti podjetje v te-žavah.K vlogi mora upravičenec priložiti:- zbirno vlogo za neposredna plačila za leto 2009 Agencije RS za kmetijske trge inrazvoj podeželja,- finančno konstrukcijo investicije s planom izvedbe oziroma dokončanja le-te,- račune za nakup strojev ali opreme oziroma raču-ne o izvedenih delih,- fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne de-javnosti ali izjavo, da bo registriraldopolnilno dejavnost najpozneje eno leto po zaklju-čeni investiciji v primeru, če le-ta še ni registrirana,- mnenje pristojne strokovne službe o upravičenosti vlaganja v izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti,- mnenje o ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, vprimeru, da je investicija večja od 50.000 EUR je po-trebno predložiti poslovni načrt,- v primeru investicij povezanih z graditvijo objektov ustrezno prostorskodokumentacijo.Finančne določbe:- najvišji delež pomoči znaša do 50 % upravičenih stroškov investicije.- Komisija bo odločala o dodeljevanju subvencij še na podlagi dodatnih internih meril.- Registrirani EKO pridelovalci imajo možnost prido-biti dodatnih 10 % subvencije, vendar skupen obseg dodeljene subvencije ne sme presegati 50 % pred-računske vrednosti investicije.

IV. Sofinanciranje delovanja društev in njihovih pro-gramov s področja kmetijstva Namen ukrepa: podpora organizirani dejavnosti na področju kmetijstva.Prijava na razpis mora biti izdelana na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu.

V. Rok za prijavo na razpis pod točko IV. je 31. maj 2009. Prijava mora biti oddana v zaprti kuverti z oznako “sofinanciranje delovanja društev” na na-slov Občina Podčetrtek, Trška cesta 59, 3254 Pod-četrtek.O izbiri in višini sredstev bodo izvajalci obveščeni v roku 30 dni od izteka roka za prijavo na javni razpis. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe.

VI. Vloge na razpis pod točko III. se bodo spreje-male do porabe proračunskih sredstev, vendar naj-kasneje do 30. 11. 2009.

VII. Vse vloge, ki bodo posredovane po roku za pri-javo, se bodo s sklepom zavrnile.

VIII. Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dobijo od dneva objave javnega razpisa v tajništvu Občine Podčetrtek. Obrazci so na voljo tudi na sple-tni strani www.podcetrtek.siVse dodatne informacije v zvezi z razpisom, dobijo zainteresirani pri Benji Hrvatič,tel. (03) 818-27-80.

Občina Podčetrtek

OBČINA PODČETRTEK

36 | OKo | 7. maj 2009

Na podlagi Odloka o proračunu Občine Bistrica ob Sotli za leto 2009 (Ur. list RS, št. 23/09) in Pravilni-ka o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinske-ga proračuna za pospeševanje razvoja gospo-darstva v Občini Bistrica ob Sotli (Uradni list RS, št. 73/07) objavlja Občina Bistrica ob Sotli

JAVNI RAZPISo dodeljevanju proračunskih sredstev za pospe-ševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Bistrica ob Sotli v letu 2009

I. Predmet razpisa je dodeljevanje proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospo-darstva v Občini Bistrica ob Sotli v letu 2009.

II. Na razpis se lahko za razpisane ukrepe prijavi-jo: • samostojni podjetniki,• mala podjetja,• občani, ki so pri pristojnem organu vložili vlogo za priglasitev statusa samostojnega podjetnika,• podjetja, ki so na pristojnem sodišču vložila zah-tevo za vpis v sodni register.

Za sredstva lahko zaprosijo prosilci s sedežem, de-javnostjo in lokacijo investicije na območju Obči-ne Bistrica ob Sotli ali prosilci, ki nimajo sedeža na območju Občine Bistrica ob Sotli, nameravajo pa zaprošena sredstva vložiti v investicije na obmo-čju Občine Bistrica ob Sotli.

Upravičenec ne sme biti v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali v likvidacijskem postopku.

III. Skupna vrednost razpisanih sredstev za sofinan-ciranje razvoja malega gospodarstva v letu 2009 znaša 6.500,00 EUR. IV. Sredstva se bodo dodeljevala za naslednje namene:

- pospeševanje odpiranja novih delovnih mest,- promocija izdelkov in storitev in svetovalne sto-ritve.Vsebina prijave po posameznih ukrepih je dolo-čena v razpisni dokumentaciji.

V. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2009 v skladu s predpisi, ki določajo izvrše-vanje proračuna. Pogoji in merila za dodelitev proračunskih sredstev so določeni v Pravilniku o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja gospodar-stva v Občini Bistrica ob Sotli.

VI. Prijava na razpis mora biti izdelana na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu.

VII. Javni razpis se zaključi 30.09.2009. Vloge se bodo sprejemale do porabe proračunskih sred-stev po zaporedju predložitve popolnih vlog, ven-dar najkasneje do 30.09.2009. Vse vloge, ki bodo posredovane po tem roku, se bodo s sklepom za-vrnile. Upravičenci lahko prijavijo ukrepe, ki so se izvedli v času od 01.01.2009 do 30.09.2009.

Prijave je potrebno poslati z oznako »Ne odpiraj JR: Sofinanciranje razvoja malega gospodarstva v letu 2009« na naslov: OBČINA BISTRICA OB SOTLI, BISTRICA OB SOTLI 17, 3256 BISTRICA OB SOTLI.

VIII. Vloge bo odpirala komisija, ki jo imenuje žu-pan občine Bistrica ob Sotli. Odpiranje vlog ne bo javno. IX. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni v roku 15 dni od odpiranja vlog. Z uspe-limi prijavitelji bodo sklenjene pogodbe o sofinan-ciranju razvoja malega gospodarstva v Občini Bi-strica ob Sotli za leto 2009. Pogodba bo sklenjena v roku 30 dni po sprejemu sklepa župana.

X. Razpisna dokumentacija je od dneva te obja-ve do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Bistrica ob Sotli http://www.bistrica-obsotli.si/ ali jo v tem roku zainteresirani lahko dvi-gnejo v času uradnih ur na sedežu občine Bistrica ob Sotli. ŽUPAN OBČINE BISTRICA OB SOTLIJožef Pregrad

OBČINA BISTRICA OB SOTLI

Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načr-tovanju (Uradni list RS, št. 33/07 – ZPNačrt) ter 29. člena Statuta Občine Kozje (Uradni list RS, št. (Ura-dni list RS, št. 64/99, 98/00, 65/05) je župan Občine Kozje sprejel

SKLEP O JAVNI RAZGRNITVIsprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dol-goročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbe-nega plana Občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1986-1990, za območje Občine Kozje, dopolnitev 2009

I.Občina Kozje z javnim naznanilom obvešča jav-nost, da se javno razgrne dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dol-goročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah za ob-dobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1986-1990 (Ur.l. RS, št. 39/90, 63/93, 53/95), za območje Občine Kozje, dopolnitev 2009 – v nadaljevanju: prostorske sestavine prostorskega plana Občine Kozje, ki ga je pod št. 37-2008 izdelal načrtovalec Urbanisti, d.o.o., Celje.

II.Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka spre-memb in dopolnitev prostorskih sestavin prostor-skega plana Občine Kozje bo potekala v prosto-rih Občine Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje, od vključno ponedeljka, 11.05. 2009 do vključno srede, 10.06. 2009.Javna obravnava dopolnjenega osnutka spre-memb in dopolnitev prostorskih sestavin prostor-skega plana Občine Kozje bo v sredo, 13.05 2009, ob 17. uri, v sejni sobi Občine Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje. Na javni obravnavi bosta pripravljavec in izdelovalec dopolnjen osnutek sprememb in do-polnitev prostorskih sestavin prostorskega plana Občine Kozje podrobneje obrazložila in prisotnim podala dodatna pojasnila.

III.S tem naznanilom Občina Kozje o poteku javne razgrnitve in javni obravnavi obvešča tudi vse la-stnike nepremičnin na območju, ki ga obravnava dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev pro-storskih sestavin prostorskega plana Občine Kozje, in sicer:Območje sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin prostorskega plana Občine Kozje, kjer je predvidena poslovno obrtna cona, se nahaja ob regionalni cesti R2 423 Črnolica – Bistrica ob Sotli, odsek 1282 Pilštanj – Podsreda, in sicer jugo-zahodno od prometnice, na parcelah št. 1360/49 (del parcele), 1360/50 (del parcele), 1360/78 (del parcele), 1361/2, 1362 (del parcele), 1368 (del parcele), 1426/1 (del parcele), vse k.o. Kozje; ob-močje obsega 4,24 ha. Za ureditev prometnega dostopa poslovno obrtne cone na obstoječo re-gionalno cesto, kjer se predvideva ureditev kroži-šča, se nameni parcele št. 1224/4, 1224/8, 1425/3, 1425/14, 1360/1 (del parcele) in 1363 (del parce-le), vse k.o. Kozje; območje obsega 0,22 ha.

Trasa nove obvoznice južno od trškega jedra na-selja Kozje poteka v prvem, vzhodnem delu skozi območje iz prejšnjega odstavka, v drugem, zaho-dnem delu pa prečka Bistrico in se priključuje na obstoječo prometno mrežo naselja Kozje pri Mon-tu Kozje v dveh variantah, od katerih se izvede najprimernejša varianta na podlagi primerjalne študije.

Območja sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin prostorskega plana Občine Kozje, kjer se zaradi nadomeščanja resursov kmetijskih zemljišč predvidi kmetijska raba, so naslednja:- celotna parcela št. 933, k.o. Kozje; območje ob-sega 1,6 ha,- celotne parcele št. 360/8, 360/5, *73, vse k.o. Vrenska Gorca; območje obsega 1,3 ha,- celotni parceli št. 1085 in 1086, obe k.o. Podsre-da; območje obsega 2,2 ha.

IV.V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani po-dajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu dopolnjenemu osnutku sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin prostorskega plana Občine Kozje na naslov: Občina Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb (vsak delavni dan med 8.00 in 14.00 uro) oziroma jih podajo ustno na zapisnik na javni obravnavi.Rok za podajo pripomb poteče zadnji dan javne razgrnitve.

Če pripombe in predloge poda lastnik nepremič-nine iz točke III., mora poleg podatkov o nepre-mičnini navesti še svoje ime in priimek ter naslov.

V.Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slo-venije, v lokalnem časopisu občin Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetrtek - OKO, na oglasni deski Obči-ne Kozje ter na spletni strani Občine Kozje (www.obcina-kozje.si).Župan Občine KozjeDušan Andrej Kocman, l.r.

OBČINA KOZJEOBČINSKI URAD

OBČINA KOZJEOBČINSKI URAD

Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 – ZPNačrt) ter 29. člena Statuta Občine Kozje (Uradni list RS, št. 64/99, 98/00, 65/05) je župan Občine Kozje spre-jel

SKLEP O JAVNI RAZGRNITVIobčinskega podrobnega prostorskega načrta -

poslovno obrtna cona Kozje

I.Občina Kozje z javnim naznanilom obvešča jav-nost, da se javno razgrne dopolnjen osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta - poslovno obrtna cona Kozje – v nadaljevanju: OPPN, ki ga je pod št. 38-2008 izdelal načrtovalec Urbanisti, d.o.o., Celje.

II.Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN bo potekala v prostorih Občine Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje, od vključno ponedeljka, 11.05. 2009 do vključno srede, 10.06. 2009.Javna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN bo v sredo, 13.05 2009, ob 17. uri, v sejni sobi Ob-čine Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje. Na javni obrav-navi bosta pripravljavec in izdelovalec dopolnjen osnutek OPPN podrobneje obrazložila in prisotnim podala dodatna pojasnila.

III.S tem naznanilom Občina Kozje o poteku javne razgrnitve in javni obravnavi obvešča tudi vse la-stnike nepremičnin na območju, ki ga obravnava OPPN, in sicer parcelne št. 1361/2 v celoti, delno pa 1360/49, 1360/50, 1360/78, 1362, 1368, 1224/4, 1224/8, 1425/1, 1425/3, 1425/15, 1426/1, 1436/2, vse k.o. Kozje.

IV.V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani po-dajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu dopolnjenemu osnutku OPPN na naslov: Občina Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje, ali pa jih na razgrnitve-nem mestu vpišejo v knjigo pripomb (vsak delav-ni dan med 8.00 in 14.00 uro) oziroma jih podajo ustno na zapisnik na javni obravnavi. Rok za podajo pripomb poteče zadnji dan javne razgrnitve.

Če pripombe in predloge poda lastnik nepremič-nine iz točke III., mora poleg podatkov o nepre-mičnini navesti še svoje ime in priimek ter naslov.

V.Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slo-venije, v lokalnem časopisu občin Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetrtek - OKO, na oglasni deski Obči-ne Kozje ter na spletni strani Občine Kozje (www.obcina-kozje.si).

Župan Občine KozjeDušan Andrej Kocman, l.r.

7. maj 2009 | OKo | 37

Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Ur list RS št. 50/07), Odloka o prora-čunu Občine Bistrica ob Sotli za leto 2009 (Ur. list RS, št. 23/09), Pravilnika o ohranjanju in spodbuja-nju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Bistri-ca ob Sotli za izvedbo programov pomoči (Ur. list RS št. 70/07), objavlja Občina Bistrica ob Sotli

JAVNI RAZPIS

o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohra-njanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Bistrica ob Sotli za leto 2009

I. NAROČNIKObčina Bistrica ob Sotli, Bistrica ob Sotli 17, 3240 Bistrica ob Sotli

II. PREDMET JAVNEGA RAZPISAObčina Bistrica ob Sotli (v nadaljevanju: občina) razpisuje nepovratna finančna sredstva za uresni-čevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja za leto 2009, ki se dodeljujejo po pra-vilih o dodeljevanju državnih pomoči v kmetijstvu, skladno z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006 in Uredbo komisije (ES) št. 1998/2006.

III. OKVIRNA VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEVSredstva so zagotovljena v proračunu za leto 2009 v okvirni višini 17.798,00 EUR.Vrsta ukrepa (ukrepi po pravilniku UL RS št. 70/07): Sredstva v proračunu so omejena. V kolikor sred-stva na posamezni proračunski postavki ne bodo porabljena, se lahko prerazporedijo na ostale proračunske postavke v skladu z Odlokom o pro-računu Občine Bistrica ob Sotli za leto 2009.

IV. SPLOŠNA DOLOČILA Upravičenci do sredstev so:• kmetijska gospodarstva – pravne in fizične ose-be, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča (v skladu s Prilogo 1 Uredbe Komisije (ES) 70/2001);• pravne in fizične osebe, ki imajo v lasti najmanj 1 ha primerljivih kmetijskih površin;organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnič-ne pomoči in opravljajo storitve na področju kme-tijstva za kmetovalce iz občine;• registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdar-stva in prehrane na območju občine ali regije ali območja Slovenije.Pogoji: • Pomoč se ne sme dodeliti podjetju v težavah v smislu smernic skupnosti o državni pomoči za reše-vanje in prestrukturiranje podjetij v težavah.• Mala in srednje velika podjetja ne smejo upora-bljati naložbe v nasprotju z namenom dodelitve sredstev.• Mala in srednje velika podjetja, ki so za isti na-men, kot ga navajajo v vlogi za pridobitev sred-stev, že prejela javna sredstva Republike Slovenije ali EU, do sredstev niso upravičena.• Upravičenec, ki pridobi pomoč iz tega javnega razpisa mora voditi predpisano dokumentacijo, ki je določena z javnim razpisom in pogodbo o do-delitvi sredstev in jo mora hraniti še najmanj 5 let po zadnjem izplačilu sredstev.• Če je upravičenec - majhno ali srednje veliko podjetje (samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba), mora predložiti dokazilo, da je re-gistriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki je predmet podpore.• Upravičencu se ne dodelijo pomoči za: plačilo davkov, raznih taks, prispevkov, stroškov poslova-nja, bančnih stroškov in garancij, stroškov zavaro-vanj, stroške za refinanciranje obresti, investicij v prostore v zasebno rabo kmetijskih gospodarstev in naložbe izven območja občine.• Upravičenec mora predložiti izjavo o prejetih sredstvih oziroma izjavo, da ni prejel sredstev za isti namen iz drugih javnih sredstev (državnih ali EU).Vloge bodo obravnavane tudi na podlagi doda-tnih pogojev in meril, ki so navedeni pri posame-znih ukrepih v poglavju tega razpisa.

V. UKREPI, PREDMET PODPORE, UPRAVIČENCI, UPRAVIČENI STROŠKI IN VIŠINAUpravičeni stroški:1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno

proizvodnjo: - stroški izgradnje ali izboljšanja nepremičnin, in-frastrukture in pripadajoče opreme za kmetijsko proizvodnjo, v kolikor gre za posame-znega upravičenca;- stroški nakupa kmetijske mehanizacije in raču-nalniške programske opreme;- stroški nakupa in postavitve mrež proti toči;- stroški postavitve intenzivnih sadovnjakov;- stroški postavitve pašnika in obore za nadzoro-vano pašo domačih živali in gojene divjadi;- stroški izvedbe agromelioracijskih del na kmetij-skem gospodarstvu;- stroški nakupa kmetijskih zemljišč v višini do 10% njihove tržne vrednosti, če je nakup zemljišča se-stavni del celotne investicije;- splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo projektov (honorarji arhitektov, inženirjev, sve-tovalcev (pomoč pri pripravi PN, načrt ureditve hleva, …).2. Varstvo tradicionalnih stavb in krajin:- stroški nakupa materiala in izvedbe del;- splošni stroški (projektna dokumentacija, prido-bitev).3. Pomoč za zaokrožitev zemljišč:- stroški pravnih in upravnih postopkov, vključno s stroški pregleda.4. Pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov:- tržne raziskave za pripravo vlog za priznanje geografskih označb in označb porekla ali potrdil o posebni naravi proizvoda skladno z ustreznimi uredbami Skupnosti;- stroški za uvedbo sistemov zagotavljanja kako-vosti po standardih ISO 9000 in 14000;- stroški za uvedbo sistemov na temelju analize tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP);- stroški za uvedbo sistemov sledljivosti;- stroški za uvedbo sistemov za zagotavljanje upoštevanja pristnosti in tržnih normativov ali pro-gramov presoje vplivov na okolje;5. Zagotavljanje tehnične podpore:- Na področju organiziranja in izvedbe progra-mov izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu se pomoč dodeli za kritje:o stroškov organiziranja programov usposablja-nja.- Na podorčju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani:o honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje.- Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sej-mov ter sodelovanje na njih:o stroški udeležbe,o stroški izdaje publikacij,o najemnine in opremljanje razstavnih prostorov,o materialni stroški priprave in dostave izdelkov za razstave, ocenjevanja pridelkov,- Stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predsta-vljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se pred-stavijo v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani).

Upravičenci:• Nosilci kmetijskih gospodarstev.• Člani kmečkega gospodinjstva.

K vlogi mora upravičenec predložiti še dodatno dokumentacijo:• zbirno vlogo za neposredna plačila za leto 2009 Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja,• račune, ki izkazujejo upravičene stroške.Pogoji za dodelitev sredstev:• vlagatelj mora predložiti popolno vlogo,• vlagatelj mora biti nosilec kmetijskega gospo-darstva ali član kmečkega gospodinjstva in mora imeti stalno prebivališče na naslovu kmetijskega gospodarstva,• vsi računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva ali čla-na kmečkega gospodinjstva,• kmetijsko gospodarstvo ne sme biti podjetje v težavah,• nosilec kmetijskega gospodarstva mora imeti ob oddaji vloge vsaj 1 ha primerljivih kmetijskih površin.V primeru rabe kmetijskih zemljišč, ki je podlaga za preračun 1 ha primerljivih kmetijskih površin, se šteje raba po GERK-ih.

Finančne določbe:• finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih sredstev,• do 50 % upravičenih stroškov na območjih z ome-jenimi dejavniki (Uredba Komisije (ES) 1257/1999

do leta 2010, po letu 2010 Uredba Komisije (ES) 1698/2006) ali na območjih iz člena 36(a)(i), (ii) in (iii) Uredbe Komisije (ES) 1698/2005, kot jih dolo-čajo države članice v skladu s členoma 50 in 94 navedene uredbe;• do 40 % upravičenih stroškov za ostala obmo-čja; Najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči:Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 100 €, naj-višji znesek pa 10.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto.Najvišji znesek dodeljen pomoči posameznemu podjetju ne sem preseči 400.000 € v kateremkoli obdobju treh proračunskih let oziroma 500.000 € na območjih z omejenimi dejavniki.

Dodatna merila za ocenjevanje:• ali vsebina vloge ustreza namenu ukrepa,• ali je investicija finančno upravičena,• ali je kmetijsko gospodarstvo ustrezne velikosti,• ali je kmetijsko gospodarstvo že prejelo javna sredstva za namen investicije.

VI. ROK IN MESTO ODDAJE VLOG ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPISVloge morajo biti oddane najkasneje do 19. 06. 2009 na naslov: Občina Bistrica ob Sotli, Bistrica ob Sotli 17, 3256 Bistrica ob Sotli.Pisne vloge morajo biti poslane v zaprtih ovojni-cah, opremljene z naslovom pošiljatelja in ozna-čene z oznako:Ne odpiraj »JR – ohranjanje in razvoj kmetijstva za leto 2009«.VII. OBRAVNAVANJE VLOGVloge bo obravnavala komisija, ki jo imenuje žu-pan občine Bistrica ob Sotli. Vse pravočasne in popolne vloge bodo ocenjene na podlagi meril, ki so sestavni del razpisa. Odpiranje vlog bo stro-kovna komisija opravila po končanju javnega raz-pisa. Odpiranje vlog ne bo javno. Vlagatelje ne-popolnih vlog komisija pozove k dopolnitvi pisno ali telefonsko. Rok za dopolnitev vloge je 5 (pet) dni. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v roku ne dopolni, se zavržejo. Vloge, ki ne izpolnjujejo po-gojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Vloge, ki bodo prispele po zaprtju javnega razpisa se kot prepozne zavržejo.

Opomba: Občinska uprava bo po odpiranju vlog vzorčno preverila resničnost podatkov na terenu. V primeru ugotovljenih neresničnih podatkov, upravičencu ne bodo za določen namen odo-brena sredstva in izgubi pravico do uveljavljanja proračunskih sredstev za naslednjih pet let.

Postopek ocenjevanja vlog in merilaNa podlagi predloga komisije odloča o dodelitvi sredstev župan občine. Upravičencem bo izdan sklep o višini odobrenih sredstev za posamezen ukrep. V obrazložitvi sklepa se opredli še namen ter opravičljive stroške, za katere so bila sredstva namenjena. Zoper sklep iz prejšnjega odstavka lahko vlagatelj vloži pritožbo županu v roku 8 dni od prejema sklepa. Prepozno vložene pritožbe se zavržejo. Pritožba se pošlje priporočeno po pošti na Občino Bistrica ob Sotli. O pritožbi odloči žu-pan, njegova odločitev je dokončna. Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2009, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna.

Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na transakcijski račun upravičenca na podlagi zahtevka. Zahtevek in pogodba morata biti dostavljeni na občino Bistrica ob Sotli najka-sneje do 30. 10. 2009. Zahtevek mora vsebovati dokazila o plačilu in račune oziroma dokumenta-cijo glede na posamezen ukrep.

Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa pisno ob-veščeni najpozneje v roku 15 dni od datuma od-piranja prijav.Pogoj za dodelitev sredstev je sprejeti Odlok o proračunu Občine Bistrica ob Sotli za leto 2009.

VIII. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO PREDLAGATELJI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJORazpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Bistrica ob Sotli http://www.bistrica-obsotli.si/ ali jo v tem roku zainteresirani lahko dvi-gnejo v uradnih dneh na sedežu občine Bistrica ob Sotli, Bistrica ob Sotli 17, 3256 Bistrica ob Sotli.Dodatne informacije se lahko dobijo na tel. 03/ 800 15 00 ali 800 15 13 v uradnih dneh od 8.00 do 10.00 ure, ali na e- naslov: ana.bercko@bistrica-obsotli.si. ŽUPAN OBČINE BISTRICA OB SOTLI Jožef Pregrad

OBČINA BISTRICA OB SOTLI

38 | OKo | 7. maj 2009

KRIŽANKA

Oko 4

Rešitev:

Ime in priimek:

Naslov:

Pošta:

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Èasopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podèetrtek.

Rešitev prejšnje križanke je:

ZAPELJIVE POMLADNE FRIZURE.Izžrebani so bili: Jožefa Mošet, Ples 16, 3253 Bistrica ob Sotli,Justina Štukelj, Sela 16 33, 3254 Podčetrtek,Anica Šarlah, Lastnič 51, 3255 Buče.

Praktične nagrade podarja Frizerstvo Simona iz Imenega. Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado.

Izdaja: Zdenka Ivačič s.p.Sedež uredništva: Škofja gora 1, 3254 PodčetrtekTelefon: 031 39 29 79Urednica: Zdenka Ivačič urednistvo@casopisoko.siOglasno trženje: Zdenka Ivačič, Friderik Prah oglasevanje@casopisoko.siLektoriranje: Mojca BevcarOblikovanje: Friderik PrahNaklada: 1500 izvodov Tisk: Grafika Gracer d.o.o., Celje

LOKALNI ČASOPIS OBČINBISTRICA OB SOTLIKOZJEPODČETRTEK

OKo 7

VAS LIPA, TERME OLIMIA

IZDELKI DOMAČE IN UMETNE OBRTI, DARILA, SPOMINKIGSM: 041 / 587 - 433

7. maj 2009 | OKo | 39

NOVO V PODČETRTKU

Avtopralnica v Aparthotelu Pirc ponovno odprla svoja vrata.

Delovni čas:

od ponedeljka do petkaod 8.00 do 17.00 ure

sobota, nedelja in praznikiod 8.00 do 14.00 ure

GSM: 040 / 287 661

Jagodič Edo s.p.Grliče 10, 3241 Podplat

tel.: 03 58 24 298

Nova FordFiesta

www.novafordfiesta.si

Poraba: 4,2–6,5 l/100 km; emisija CO2: 110–154 g/km. www.ford.si

Sledite novemu trendu

Nova Ford Fiesta z motorjem 1.25 60 kW (82 KM) poleg klimatske naprave, ABS, električnih stekel in električno nastavljivih zunanjih ogledal, ponuja tudi CD/MP3 radio s priključkom za zunanjo avdio napravo in se ponaša z inovativnim sistemom EasyFuel za preprečevanje dolivanja napačnega goriva. Nova Fiesta je trend.

Ford Fiesta že od 10.710 €

AVTO EDO

40 | OKo | 7. maj 2009