30. 9. 2010 številka: 3 ; leto: 1

LITERATIinternetni časnik Slovenskega bonsaj kluba

LITERATI stran 1

UVODNIK

LITERATI, internetni časnik SBK

številka 3, leto 1

avtorji člankov in fotografij:Tomaž Hafner,Tomaž Kovšca,

Nik Rozman

časopis izhaja 4-krat letno

kakršnokoli kopiranje ali nepooblaščenoreproduciranje celote ali dela časopisa

je najstrožje prepovedano!

urednik:Tomaž Kovšca

30. 9. 2010

VSEBINA

Uvodnik 1Reportaža: XIII. češka razstava 2Intervju: Vaclav Novak 5

Zgodba o uspehu - Azaleja 8Poznopoletno srečanje 11Na pomoč, odpadajo mi listki 15Koledar 17

TOMAŽ KOVŠCA, predsednik Slovenskega bonsaj kluba

Čas je za novo številko Literata. Poletje je nepreklicno odšlo,drevesa se pripravljajo na zimo. Vsak hip bomo priča ognjeme-tu jesenskih barv. Zdaj je pravi čas za visokogorsko kopanje ja-madorijev: smreke, ruševje, macesni. V polnem teku je tudi je-sensko oblikovanje dreves. V tokratni številki boste, poleg osta-lih zanimivih člankov, lahko prebrali reportažo s češke nacional-ne razstave v Pragi, kjer je nastal tudi zanimiv intervju z Vacla-vom Novakom. Mnogi se ga spomnite kot glavnega demonstra-torja na 3. Mednarodni razstavi v Ljubljani pred dvemi leti. Sicer pa so nekaj zadnjih tednov zaznamovale tudi računalniš-ke težave. Sesul se je forum na naši spletni strani in kar naen-krat je delo v klubu zamrlo. Komunikacija med člani je bila ote-

žena, še organiziranje dogodkov je postalo izjemno težka naloga. Hočeš-nočeš je tudi bonsajizem postal del vseob-segajoče informacijske dobe. Medmrežje nudi lahko dostopne informacije (žal velikokrat nepreverjene in tudi napa-čne), ki so začetnikom lahko v veliko pomoč. Forum je neprecenljiv arhiv našega znanja, saj se je v zadnjih letih na njem nakopičilo ogromno odgovorov na vsakovrstna vprašanja. A hkrati smo spet spoznali, kako ranljiv je takšen arhiv. Meni so bolj všeč stvari, ki jih lahko trdno primem v roke. Nekaj stoletij stari zapisi so še vedno živi tako, kot takrat, ko jih je avtor zapisal. Ne maram za elektronske knjige; fotografije, ki sem jih dve leti pripravljal za no-vo izdajo svoje knjige, je za vedno izgubljenih z ukradenim računalnikom vred. Srčno upam, da bomo kmalu zbrali dovolj poguma in sredstev, da Literati izzide na papirju ...Le kaj se bo zgodilo z vsemi podatki, ki obstajajo samo v elektronski obliki, če se bo nekoč računalniški sistem popo-lnoma spremenil? Ali pa če bo, bognedaj, zmanjkalo elektrike? Na srečo bodo vsaj bonsaji obstajali tudi potem, na-videzni svet jih enostavno ne zanima ...

LITERATIstran 2

XIII. RAZSTAVA ČEŠKE REPUBLIKEreportaža:

Češka nacionalna razstava vsako leto pritegne več pozornosti. Kakovost dreves je iz leta v le-to višja; posebnost čeških razstav so kvalitetne posode. Po zaslugi vrhunskih čeških izdeloval-cev ponudbe namreč ne manjka in bonsajisti to ugodnost s pridom izkoriščajo. 13. nacionalna razstava bonsajev Češke republike je bila v Pragi, v starodavnem Strahovskem samostanu. Glavna demonstratorja sta bila Američan Rob Kempinski in Japonec Tooru Suzuki.

Praga na obiskovalca vedno napravi vtis: izjemno ohra-njeno staro mestno središče je s svojo arhitekturo pravi biser; na Karlovem mostu iz leta 1357 se vali reka turis-tov, pod njim reka Vltava, obnovljene fasade se blešči-jo v jesenskem soncu. Razstava je bila čez reko na hribu, na Hradčanih, kjer streljaj od praškega gradu leži Strahovski samostan. „Gre sicer za češko nacionalno razstavo, ki pa je odprta, tu so še drevesa iz Litve, Madžarske, Slovaške, Poljske, Nemčije, pibližno 120 dreves. Razstavljenih je tudi pri-bližno 50 suisekijev. Sicer pa je zame bolj kot sama raz-stava dreves pomembno vzdušje, srečevanje prijateljev,“ pravi predsednik Češke bonsajske zveze Vaclav Novak.Zanimivo okolje samostana, kjer tu in tam mimo huškne senca v belo oblečenega meniha, je nenavadno prizorišče. V križnem hodniku je bila razstava dreves, v stranskih sobah so prostor našli suisekiji, prodajni program in de-monstracije. Sicer odlična drevesa pod oboki nekako ni-so zaživela, niso prišla do izraza. Preveč je bilo motečih elementov: kipov, fresk, religioznih simbolov, ki so pozor-nost z dreves preusmerjala nase. Kartonasti podstavki niso omogočali poljubne podstavitve, velikokrat je zma-njkalo prostora za spremljevalni predmet. Drevesa pos-tavljena na stran z atrijem, so bila zaradi moteče proti-svetlobe še bolj hendikepirana.

Praga: pogled proti Hradčanom

stran 3LITERATI

Za demonstracije je vladalo veliko zanimanje. O izboru demonstratorjev Vaclav Novak pravi: „Na razstavo va-bim različne zanimive demonstratorje, ne le Japonce, am-pak bonsajiste iz različnih držav. To leto sem povabil Roba Kempinskega iz ZDA, imeli pa smo srečo s Suzukijem, ki je na Češkem na povabilo mojega prijatelja. Sem ni prišel zaradi bonsajev, ampak na dopust. Na našo prošnjo se je prijazno odzval in pristal na demonstracije.“Rob Kempinski je delal na rdečem boru in razočaral. Pre-več časa je porabil za razlaganje osnov, njegova tehnika pa je bila slaba. V opravičilo mu je lahko dejstvo, da je spe-cialist za subtropske vrste, na njegovi domači Floridi rdečih borov ne poznajo.Med tem ko je Kempinski govoril, je Tooru Suzuki obdelal dve drevesi. Na vrhunskem navadnem brinu je mimogrede razložil podrobnosti cepljenja, saj na japonskem na brinih to tehniko veliko uporabljajo. Žal je naš navadni brin ne glede na podobnost z japonskim trdolistnim brinom čisto druga zgodba … Preden so v samostanu ob izteku odpiral-nega časa ugasnili luči, da so obiskovalci in demonstratorji obstali v temi, mu je uspelo dokončati tudi delo na ruševju. Če ne zaradi drugega, se češke razstave velja obiskati za-radi posod. Še tako povprečno drevo je posajeno v odlično posodo. Velikokrat se sicer zgodi, da so posode celo premo-čan element a češki bonsajisti imajo srečo, da imajo na voljo ogromen izbor. Potem je pomemben le še okus.

LITERATIstran 4

Tekst in foto: TOMAŽ KOVŠCA

Rob Kempinski (levo) in Tooru Suzuki, različen pristop

LITERATI stran 5

NEKJE VMESintervju: VACLAV NOVAK

Vaclav Novak je letnik 1952; večino svojega poklicnega življenja je prebil kot strojnik na ladji na reki Labi. Leta 1990 je v domačem kraju Libochovice odprl bonsajski center. S par-tnerjem Karlom Kaloušom sta urejala vrtove, skrbela za drevesnico in seveda gojila bon-saje. Od leta 1999 se povsem posveča samo bonsajem. Organizira delavnice, demonstra-cije in razstavlja svoja drevesa na Češkem in v tujini. Leta 1997 je bila na njegovo pobudo ustanovljena Češka bonsajska zveza, ki je bila že naslednje leto kot prva zveza iz Vzhod-nih držav sprejeta v Evropsko bonsajsko zvezo (EBA). Vaclav Novak je že od ustanovit-ve njen predsednik. Leta 2004 je bil na skupščini EBA v San Marinu izvoljen v upravni odbor in trenutno opravlja funkcijo podpredsednika evropske zveze ter je hkrati odgovo-ren za tekmovanje novih talentov. Z njim smo se pogovarjali v Pragi na vsakoletni naci-onalni razstavi.

Za vami je že lepa bonsajska pot, razvili ste se v izvrstnega bonsajista. Zdaj že vse veste o bonsajih?

Nikoli ne veš vsega :-) . Pred kratkim sem se pogovarjal z mojim prijateljem Juretom Masinko, po poklicu je psi-holog, dejal sem mu: bolj kot se poglabljam v svet bonsajev, večji je ta svet, vem sicer vedno več, a hkrati se zave-dam, koliko vsega še ne vem.

Ste imeli svojega učitelja?

Ne. Obiskoval sem različne razstave in demonstracije po vsej Evropi. Na vsaki demonstraciji sem se ob gledanju mojstrov česa naučil. Upam, da sem od vsakega pobral najboljše in vse skupaj združil.

Kakšna je vaša bonsajska filozofija?

Všeč mi je sicer japonski bonsaj in način kako ga prakticirajo. Z veliko discipline in natančnosti, kot npr. prakticirajo tudi čajno ceremonijo ali borilne veščine. Meni bonsaj pomeni bolj naravno veščino. Kot je dejal že John Naka: vaša drevesa naj ne bodo podobna bonsajem, temveč naj bodo vaši bonsaji podobni drevesom. Sam se najdem nekje vmes med tradicionalnim slogom in „naravnim“ slogom, kot ga zapovedujejo nekateri moderni mojstri. Ni mi tuj klasičen slog, ne maram preveč modernega „naravnega“, sem nekje vmes. Moj navdih je narava. Občudujem drevesa v naravi. Težko pravzaprav pojasnim svojo filozofijo, ampak narava je prva. Sicer pa po moje ne obstajajo različni slogi, bonsaj je lahko le dober ali slab. Včasih so dejali, da si avtor bonsaja lahko le, če si ga vzgojil iz semena ali potaknjenca. Da kupovanje bonsajev in kopanje jamadorijev ni avtorstvo. Na srečo so ti časi mimo.

Na katerih vrstah najraje delate?

Zelo rad imam bore. Predvsem gorski bor (Pinus uncinata) mi je zelo všeč. Razumljivo, ker je to najboljša vrsta, ki mi je kot jamadori dostopna. Kar 60-70% moje zbirke so drevesa te vrste.

Vaclav Novak v akciji

stran 6 LITERATI

Imate tudi izjemne lončarje, ki izdelujejo vrhunske posode. To je najbrž velika prednost?

Prav gotovo. Tradicionalne japonske posode so izjemno drage. Zdaj pa imamo vrunsko ponudbo doma. Klika npr., poklicni umetnik, se je z bonsajskimi posodami začel ukvarjati pred 20-mi leti in njegovi izdelki so zdaj dosegli za-vidljivo kakovost. Prihajajo tudi novi, mladi umetniki. Ti se srečujejo na internetnih forumih, kjer izmenjujejo infor-macije, srečujejo se tudi na sestankih; pa ne gre le za umetnike, ki se ukvarjajo s keramiko, tu so tudi izdelovalci oro-dja, mizic … Ti sestanki so podobni borzam, prodajajo in menjajo se tudi drevesa. Sam sodelujem z Milanom Kliko in če imam dobro drevo, ga povabim, da skupaj prediskutirava možnosti in potem mi po meri drevesa izdela posodo.

V zadnjem času vas videvamo na vse več razstavah, kjer nastopate kot demonstrator. Kako se vam je uspelo prebiti v prvo ligo bonsajistov-demonstratorjev?

Ne vem. Zelo sem vesel, če me ljudje povabijo v svojo sredino in so z demonstracijo zadovoljni. Če me potem povabijo znova, pomeni, da moje delo ni bilo slabo. Sicer pa to ni pravo vprašanje zame. Vprašati morate ljudi, ki me vabijo in ki gledajo moje delo :-)

Ste predsednik Češke bonsajske zveze, kakšne so razmere v češkem bonsajizmu? Koliko klubov imate v zvezi?

Uf, ne vem natančno, dva mislim. V zvezi imamo namreč individualno članstvo. V tem trenutku je v zvezo včlanjeno 260 bonsajistov, ki pa ne prihajajo samo s Češke. Imamo mednarodno članstvo.

Imate bogato in dolgo tradicijo. Kako se je začelo?

Bonsaj je na Češko prišel v istem času kot v Nemčijo, v začetku 1980-ih. V Nemčiji se je bonsajizem potem hitro raz-vijal, pri nas pa zaradi zaprtih mej nismo imeli pravih informacij, nismo mogli potovati, tako da se je pravi razvoj začel šele po padcu komunizma. Tradicija je dolga, toda pravi razvoj se je začel šele po odprtju mej.

Zgoraj levo: Pinus uncinata imenovan KsiaszZgoraj desno: Pinus uncinata imenovan SlovaškaDesno: Pinus uncinata, kaskada

stran 7LITERATI

Pri Evropski bonsajski zvezi ste odgovorni za tekmovanje novih talentov. Tekmovanje je v zadnjih letih doživelo nekaj sprememb, kako ocenjujete razmere?

Tekmovanje novih talentov ima vedno veliko težavo: material. Sicer pa sem z novimi pravili, predvsem z uvedbo anoni-mnosti, tako, da sodniki ne vedo čigavo drevo ocenjujejo, zelo zadovoljen. Pravila so zdaj veliko bolj enostavna. Čep-rav bo tudi pri ocenjevanju vedno težava – gre za umetniški vtis, vsake oči pa imajo seveda svojega malarja. Gre za su-bjektivne ocene, za okus sodnikov, ki pa ni merljiv.

Reciva, da nekdo postane evropski novi talent. EBA potem naredi dovolj, da bi ga promovirala, mu pomagala pri razvoju?

Glavno delo morajo opraviti nacionalne organizacije, ne EBA. EBA je tu zgolj zato, da talentom da priložnost, da jim omogoči, da pokažejo, kaj znajo. Od zmagovalca pa je potem odvisno, ali bo znal naslov vnovčiti in si ustvariti kariero.

Kakšno pa je vaše mnenje o EBA nasploh? Ali ni nekoliko preveč okostenela; že predlog, da v upravni odbor povabimo Marca Noelandersa je povzročil razburjenje …

V EBA potrebujemo svežo kri. Strinjam se z vami, da je organizacija zdaj preveč toga. Upam, da bo Marc prinesel no-ve ideje. Sicer pa težko kritiziram svoje kolege v upravnem odboru …

Kako se stvari razvijajo v vašem centru, bonsajskem centru Vaclav Novak?

Tudi to leto se odpravljam na Japonsko po nova drevesa in ostali material, sicer pa prednost dajem demonstracijam in delavnicam. Toda, če hočem preživeti, se moram ukvarjati tudi s prodajo. Kljub vsemu pa imam tudi tu načrte: že-lim si le kvalitete. Vsako leto bom skušal pripeljati boljša in boljša drevesa.

Slovenski ljubitelji bonsaja se vas spominjajo kot demonstratorja na 3. Mednarodni razstavi leta 2008 v Ljubljani. Kakšne spomine imate na Slovenijo?

Spomini so zelo lepi. Visok nivo razstave, prijazni ljudje. Presenečen sem bil le nad tem, da na razstavi ni bilo velikojamadorijev, ki bi jih zaradi vaše čudovite narave tam pričakoval. Toda, kot vem, jih lahko kmalu pričakujemo, saj kop-ljete dober material. Vsem slovenskim prijateljem pošiljam lep pozdrav!

Tekst: TOMAŽ KOVŠCAFoto: www.bonsai-novak.cz in TOMAŽ KOVŠCA

Bonsajski center Vaclav Novak v Libochovicah tu in tam obiščejo tudi člani SBK

Vaclav Novak je leta 2008 kot glavnidemonstrator nastopil na 3. Mednarodnirazstavi bonsajev v Ljubljani

LITERATIstran 8

ZGODBA O USPEHU - AZALEJANoben bonsajist ne more kar preskočiti začetniške faze. Tudi sam začel na začetku oziroma s “palčkami”. Kot vsak začetnik pa sem si želel čim prej priti do pravega bonsaja, takega, ki bi imel debelo deblo, lepo razporejene veje in seveda po nekajletni vzgoji lepo urejeno kro-šnjo.

Želja se mi je končno začela uresničevati spomladileta 2007, ko je Raje objavil, da ima naprodaj aza-lejo. Mislim, da sem si jo že naslednji dan odšel ogledati. Po parih minutah pa je bila azaleja že v avtu in pripravljena na vožnjo v moj bonsajski vrt. Seveda je doma na mojih policah takoj zasedla čas-tno mesto, čeprav je bila še prebonsaj. Že takoj v naslednjih dneh sem se je lotil in porezal večino ne-uporabnih vej. K sreči sem že imel knjigo o azalejah in tako sem vedel točno katere podvrste je. Najbolj pa mi je koristil podatek, da azaleje odganjajo kot nore. To mi je dalo še nekaj dodatnega poguma, da sem porezal prav vse odvečne veje.

Začetni materijal

Po prvemoblikovanju

Tekst in foto: NIK ROZMAN, inštruktor SBK

LITERATI stran 9

Sledilo je potrpežljivo čakanje celo rastno sezono,ali bo resnično odgnala ogromno vej, ali ne. Že kma-lu pa sem ugotovil, da nekatere knjige govorijo resni-co, saj sem ob koncu poletja imel obilico novih vejic po celem drevesu.Že ob nakupu je bilo razvidno, da je drevo že zelo dol-go v svoji trening posodi in je zato nujno potrebno pre-saditve. To sem opravil naslednjo pomlad – 2008. Posa-dil sem jo v kakovostno japonsko posodo modro-zelene barve, za katero se je kasneje izkazalo, da bo že kar kon-čna.Po presaditvi sem azaleji pustil dva tedna počitka, nato pa je prišlo na vrsto še oblikovanje krošnje.Za končno obliko je takšno drastično oblikovanje nujno potrebno (seveda bi danes to opravil nekoliko drugače). Po tej obdelavi sem jo pustil celo leto prosto rasti. Na-slednjo pomlad sem jo ponovno drastično porezal – se-veda sem pustil več vejic – in tako naprej vsako leto.

Jeseni 2009 sem bil z napredkom že zelo zadovoljen

Kdor se močno posveti bonsajizmu in si želi uspeti, mu bo tudi uspelo. Vedno več ljudi v Sloveniji uživav tem čudovitem hobiju. Slovenija na področju bonsa-jev močno napreduje in že sedaj se lahko kosamo z ne-katerimi Evropskimi bonsajističnimi velesilami. Kaj bo šele v prihodnosti...

Žal azaleje čez zimo odvržejo večino starih listov in zato na 4. Mednarodni razstavi vMonsu ni mogla pokazati vsega, saj je bila nekoliko preredka.

LITERATIstran 10

Azaleja med in po letošnjem cvetenju

stran 11LITERATI

POZNOPOLETNO SREČANJE Manjša delegacija Slovenskega bonsaj kluba se je, tako kot že nekaj prejšnjih let, tudi letos udeležila dneva odprtega vrta "Late summer meeting" pri kontroverznem nemškem bonsa-jistu avstrijskega rodu Walterju Pallu, ki je tokrat že desetič po vrsti odprl svoj vrt javnosti in pokazal svoje zaklade.

Ko se ob petih zjutraj usedeš v avto in te celo pot do Muenchna pere dež, si misliš, tole pa ni dober dan za ogled vrta. A je bil Walter Pall pripravljen tudi na to. Že lani je za letošnjo, deseto okroglo srečanje na njegovem vrtu, obljubljal nekaj poseb-nega in res se je potrudil. Ko smo ob dolgi koloni ob cesti parkiranih vozil našli prosto mesto, nas je ob prihodu pred njegov vrt pričakal velik šotor, v katerem so cel dan potekale demonstracije že uve-ljavljenih in pa prebijajočih se bonsajskih imen: Va-clav Novak, Mauro Stemberger, Šárka Jásenská ter Christian Przybylski. Pod eno streho so bili zbrani demonstratorji kot jih ni moč videti niti na kakšni večji razstavi! Seveda ni manjkal niti Pallov, sedaj že skoraj njegov zaščitni znak, tree critique, ki je po-tekal med demonstracijami. Ob prihodu smo gosti-telju predali domačo kapljico rujnega vinca ter si ob tem, ko je prenehalo deževati, nato v miru ogledali njegov vrt nabito poln odličnih dreves. Ponovno smo lahko srečali, se pogovarjali ter si izmenjali mnenja z obilico bonsajistov, prijateljev iz drugih držav. Nasploh je celoten dan minil v sproščenem in prija-teljskem vzdušju.

Gostitelj Walter Pall

Muzej oblikovanja v Zuerichu, prizorišče dogajanja

V nabito polnem šotoru smo med deževnimi uricami spremljali demonstracije in Pallovo kritiko bonsajev, ki so jih obiskovalci prinesli s seboj.

reportaža:

LITERATIstran 12

Mauro Stemberger, predsednik UBI, je delal na smreki, ki jo je pred letom dni dobil oziroma zamenjal ravno z Walterjem Pallom

Šárka Jásenská, odlična češka bonsajistka, nam je s svojim asistentom Igorjem Barto, predsednikom ESA, prikazala zelo zanimivo tehniko krivljenja suhega lesa s pomočjo vo-dne pare. Ta tehnika krivljenja lesa se sicer že stoletja uporablja v pohištveni industriji

stran 13LITERATI

Vaclav Novak, predsednik češke bonsajske zveze s svojim asistentom Milanom Karpiškom, obetavnim mladim bonsajistom

Obiskovalci med množico dreves. Človek ima občutek kot da se nahaja v nekem bonsaj centru in ne na privat vrtu. Res pa je kar veliko dreves označenih z belim listkom ter tako namenjenih prodaji oziroma menjavi

stran 14 LITERATI

Bi si želeli imeti takle kotiček tudi vi doma?

Vrt Walterja Palla se vsekakor splača obiskati. Poleg tega, da vidite enormno količino dobrih bonsajev in dre-ves še v nastajanju, spoznate tudi Walterja. Bonsajist, ki brez dvoma zelo popestri dogajanje na evropski bon-saj sceni. Zelo karizmatičen, odprt in prijazen človek, ki je s svojim stilom, novostmi in načinom dela za mno-ge idol ter vzornik, za druge pa velik trn v peti. Letošnja njegova novost so med drugim tudi nenavadne posode, ki jih izdeljuje poljak Matheusz Grobelny in o katerih trenutno tečejo kar burne razprave na mednarodnih fo-rumih. Walter na vse to odgovarja: "Rad se igram z no-vimi stvarmi." Walterja je potrebno spoznati osebno in si nato o njegovem načinu dela z bonsaji in razmišljan-ju ustvariti svoje lastno mnenje.

Tekst in foto: TOMAŽ HAFNER

Če ste mislili da ima Pall le velika drevesa ste se motili. Tule je le delček njegovih manjših bonsajev

Nabito poln vrt. V ospredju del Pallovega materiala, ki še čaka na oblikovanje, v ozadju pa začetek "bonsajskega gozda"

LITERATI stran 15

NA POMOČ,ODPADAJO MI LISTKI!

Prihaja jesen in za njo zima. Naši zunanji bonsaji se počasi pripravljajo na zimski počitek. Delo na vrtu se končuje in vse se umirja. A ne za vse. Prihajajoča zima je za novopečene lastnike bonsajev lahko prava nočna mora. Vse prevečkrat se na nas obrnejo s problemi kot so: mojemu bonsaju pa odpadajo listi, mojemu bonsaju pa rumenijo listki, kar naenkrat je nehal rasti, posušil se je … Mnogi bonsaji žal tako ne dočakajo pomladi. Te težave nasta-nejo predvsem pri kupljenih, tako imenovanih notranjih bonsajih, katerih žalostni lastniki ob izgubi bonsaja nato vse prevečkrat obupajo nad tem prekrasnim hobijem. Resda so v naših vrtnarskih centrih največkrat na voljo ceneni, masovno proizvedeni tako imenovani komercialni bonsaji, a je vseeno škoda vsake rastline, ki propade.Zakaj je temu tako? Najpogostejši razlog za to so neustrezni pogoji, v katerih ti bonsaji rastejo v svojem novem domovanju in pomankljivo znanje, tako s strani prodajalcev kot tudi novopečenih lastnikov. Spodaj je zbranih nekaj nasvetov v izogib tragičnim koncem.

Kot notranje bonsaje največkrat lahko kupimo tropske in pa subtropske drevesne vrste katerim najbolj ustre-za temperatura tam nekje okrog 20 oC, kot jo imamo v stanovanju čez celo leto. Vendar pa v naših stanovanjih, predvsem pozimi, manjkajo vsi ostali ustrezni pogoji za rast rastlin: zadosti svetlobe ter zadosti zračne vlage. Ob kratkih zimskih dnevih rastlinam v stanovanju že ta-ko ali tako primanjkuje svetlobe, če pa bonsaj postavimo še v kak temen kot ali pa hodnik, pa je to zanj lahko usod-no. Centralna kurjava v zimskih mesecih zrak v prostoru zelo izsuši. Lahko si predstavljate kako to vpliva na sub-tropske in tropske rastline, ki so navajene živeti v podro-čjih s popolnoma nasičeno zračno vlago.

VRSTA

Najvažnejša stvar, ki jo morate vedeti ob nakupu ali pri bonsaju dobljenim v dar, je to, katere drevesne vrste je. Večinoma je v naših vrtnih centrih moč kupiti fikuse, se-rise, karmone, kitajske ligustre, kitajske breste, zelkove ... Večina teh je subtropskih vrst, ki so bližje ekvatorju reszimzelene in se zato kot take prodajajo kot sobni bonsaji. V zmernejših geografskih širinah pa potrebujejo nekajme-sečni zimski počitek. Večina jih je obstojnih tam nekje do zmrzlišča, vendar jih je najbolj varno in priporočljivo pre-zimiti v kakšnem svetlem, neogrevanem prostoru s tem-peraturami nekje med 5-10 oC. Spomladi in poleti pa jih je priporočljivo imeti zunaj na vrtu. V stanovanju preži-vijo le v res idealnih pogojih: svetel prostor z zadostno zračno vlago. Med tropskimi rastlinami je še najprimer-nejši ali če hočete še najbolj trpežen in prilagojen na živ-ljenje v stanovanju tropska rastlina fikus. Vendar bo tu-di ta ob neustreznih pogojih lahko odvrgel liste in propa-del.

SVETLOBA

Kot že rečeno vse tropske in subtropske rastline za svo-jo rast in preživetje potrebujejo obilo svetlobe, zato jim je potrebno zagotoviti svetel prostor. Okenska polica ni najboljša izbira, kajti sonce, ki pripeka skozi steklo, lah-ko zelo dvigne temperaturo tik ob steklu in dejansko lah-

OKNO: Žalosten konec na okenski polici tik ob vročem radiatorju.

ko ožge liste rastline ter tako povzroči sušenje le teh. Poleg tega je v večini stanovanj ponavadi pod oknom radiator, ki je stalen vir toplote in še dodatno izsuši ter preveč segreje zrak okoli rastline. V kolikor nimamo zadosti svetlega pro-stora v stanovanju, si lahko pomagamo z dodatno osvetlit-vijo. Navadne luči niso primerne oziroma zadostne saj ne proizvajajo svetlobe ustreznih valovnih dolžin za rast rast-lin. Poleg tega pa lahko, če so preblizu rastline, le-to poško-dujejo zaradi vročine, ki jo proizvajajo. Najbolj priporočlji-ve so posebne neonske luči za rastline, ki oddajajo svetlobo podobnih valovnih dolžin kot sonce in so zato primerne za gojenje rastlin. So nekoliko dražje, dobite pa jih v bolje za-

stran 16 LITERATI

loženih vrtnarijah ali trgovinah s svetili.

ZRAČNA VLAGA

Naslednji zelo pomemben dejavnik pri rasti sobnih rast-lin je zračna vlaga. Centralna kurjava pozimi zelo izsuši zrak v stanovanju, zato je rastlinam potrebno zagotoviti zadostno zračno vlago. Pršenje rastlin z vodo, kot veliko-krat svetujejo prodajalci, je le začasen in premalo učinko-vit ukrep, ki le za kratek čas dvigne zračno vlago v okolici rastline. Poleg tega pa zaradi trde vode na listih pogosto nastaneje bele pike vodnega kamna. Nekoliko boljši ukrep je, da pod rastlino postavimo vlažilni pladenj. To je pla-denj v katerega nalijemo vodo in ga postavimo pod posodo. Paziti moramo le, da voda ne sega preko drenažnih lukenj posode rastline, saj v tem primeru lahko pride do zastaja-nja vode v posodi in posledičnega gnitja korenin. Voda iz pladnja tako ves čas izhlapeva in nekoliko pripomore k dvi-gu zračne vlage okoli rastline. Poleg tega lahko v pladenj, v vodo, nasujete tudi dekorativne kamenčke, kar bo pripo-moglo k estetskemu videzu celotne kompozicije. Še boljša rešitev pa so električni vlažilci prostora s katerimi lahko še bolj učinkovito dvignemo zračno vlago v celotnem prostoru.

OSKRBA BONSAJA

Novopečeni lastniki sobnih bonsajev vse prevečkrat do-bijo od prodajalcev pomankljive ali celo napačne informa-cije o oskrbi bonsaja. Če kupimo fikus-lončnico večina ve, da ga je potrebno presajati, zalivati in gnojiti. Če pa kupi-mo fikus-bonsaj pa kar naenkrat ne vemo več, kako zanj skrbeti, čeprav je to v osnovi ista drevesna vrsta z enakimi potrebami in zahtevano oskrbo, le, da je bonsaj oblikovan fikus (ki mu s obrezovanjem in oblikovanjem vej vzdržuje-mo obliko), lončnica pa je prosto rastoča rastlina (čeprav ga tudi obrežemo, če preveč zraste). Skratka, oskrba je po-polnoma enaka. Fikus gnojimo z gnojilom za zelene rast-line v proizvajalčevem priporočenem odmerku skozi celo leto na cca. 10-14 dni. Ostale sobne bonsaje pa le v času rasti. Zalivamo z navadno vodo iz vodovoda z zalivalko z drobnimi luknjicami, da ne odplaknemo zemlje iz poso-de. Zalivamo z vrha preko celotne površine zemlje, toliko časa, da voda priteče skozi drenažne luknje na spodnji strani posode. Zalijemo po potrebi takrat, ko se zemlja na vrhu na otip posuši. Izogibati se je treba prepogoste-mu in preobilnemu zalivanju, saj večina drevesnih vrst nima rada pretirano mokre zemlje. Vseeno pa moramo pa-ziti, da se zemlja preveč ne presuši. Bonsaj presadimo ta-krat, ko korenine pričnejo siliti iz posode ali pa zemlja v posodi postane tako zbita, da ne vpija več vode in le-ta odteče po površini zemlje preko posode. Pri presajanju je pomembno, da bonsaj posadimo v dobro odcedno in zra-čno mešanico zemlje. Ob presajanju po potrebi skrajša-mo korenine in bonsaj posadimo v večini primerov v ena-ko veliko posodo. Pri presajanju je pomembno, da v poso-di ne pustimo zračnih žepov, kajti zemlja mora zapolniti celotno posodo. Pri tem si pomagamo z lesenimi paličica-mi s katerimi zemljo previdno namestimo med in pod ko-renine.

ZA KONEC

Sobni bonsaji so izmišljotina zahodnih trgovcev in seve-da tudi nas potrošnikov, ki si želimo imeti lepe stvari ves čas blizu nas v bivalnem okolju. Zimske razmere v večini naših stanovanj pa zaradi pretemnih prostorov in premaj-hne zračne vlage ob centralnem ogrevanju žal niso najbolj primerne za gojenje sobnih rastlin ali bonsajev. V kolikor nimate idealnih razmer ter vam v stanovanju tudi sicer ne uspevajo dobro sobne rastline, bo večina sobnih bonsajev preko zime v stanovanju žalostno propadla. Pred nakupom se dobro prepričajte o ustreznosti vaših stanovanjskih raz-mer ter predvsem o drevesni vrsti bonsaja, ki ga kupujete. V kolikor se odločite za subtropsko vrsto vam svetujem, da ga imate spomladi in poleti zunaj, prezimite pa ga v ne-kurjenem svetlem prostoru z zadostno zračno vlago ter temperaturami nekoliko nad lediščem. Za gojenje v stano-vanju so še najbolj priporočljive tropske vrste, na čelu z večino vrstami fikusov; ob seveda upoštevanju zgoraj na-vedenih nasvetov glede prostora, svetlobe, vlage... Tudi fikuse pa je priporočljivo preko poletja imeti zunaj, da si opomorejo ter se okrepijo. Priporočam nakup bonsajev, sobnih ali zunanjih, v specializiranem bonsaj centru, kjer vam bodo ob nakupu znali tudi ustrezno svetovati tako glede izbire bonsaja kot tudi same oskrbe.

HODNIK (zgoraj desno): V pretemnem hodniku fikus le s težavo životari. Preostali listki na njem so obrnjeni proti edinemu viru sve-tlobe; malemu oknu.

SOBA: V svetlem prostoru z zadostno zračno vlago ter stran od virov toplote fikus lahko zelo lepo uspeva.

Tekst in foto: TOMAŽ HAFNER, inštruktor SBK

KOLEDAR DOGODKOV

Slovenski bonsaj klub vsako leto organizira veliko srečanj, delavnic, strokovnih ekskurzij. Sezona 2010:

23.-24. 1. - XI. Noelanders Trophy (BEL)

19.-21. 3. - sejem Flora 2010, Celje

10. 4. - tečaj za začetnike, vrtnarija Reš, Mošnje

17. 4. - klubska delavnica na Vrhniki

8.-9. 5. - IV. MEDNARODNA RAZSTAVA, Hotel Mons, Ljubljana

22. 5. - klubska delavnica v Tržiču

11.-13. 6. - konvencija EBA, Zuerich, (ŠVI)

17. 7. - Wolfgang Putz, odprta vrata (AVT)

28. 8. - Poznopoletno srečanje pri Pallu (NEM)

5. 9. - VIII. Mostra "Bonsai in Primo Piano", Staranzano (ITA)

V jesenskih terminih načrtujemo še nekaj delavnic in srečanj. VABLJENI V NAŠO DRUŽBO!

LITERATI stran 17

IX. POKAL CRESPI

Bili smo tudi na slovitem bienalnem pokalu Crespi v Milanu. Razstava je bila tudi tokrat izjemna, na ogled so bile že znane mojstrovine, bonsaji, ki jih lahko občudujemo v revijah in nekaj neznanih a vseeno vrhunskih primerkov.

Foto: NIK ROZMAN