letno poroČilo skupine banke celje 201050421712-dbd7-4173... · 2 letno poročilo skupine banke...

Celje, 28. marec 2011

LETNO POROČILOSKUPINE BANKE CELJEZA LETO 2010

2 Letno poročilo Skupine Banke Celje za leto 2010

Skupina Banke Celje

Konsolidirano letno poročilo za leto 2010, pripravljeno po mednarodnih standardih računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

3Letno poročilo Skupine Banke Celje za leto 2010

Kazalo

BESEDA PREDSEDNIKA UPRAVE BANKE CELJE d.d..............................................................................................................7POROČILO NADZORNEGA SVETA BANKE CELJE d.d. ..........................................................................................................8

I KOSOLIDIRANO POSLOVNO POROČILO .........................................................................................................................111 POMEMBNEJŠI PODATKI IZ POSLOVANJA SKUPINE BANKE CELJE ....................................................................112 PREDSTAVITEV BANKE IN ODVISNE DRUŽBE ..........................................................................................................123 POSLOVNE USMERITVE BANKE IN ODVISNE DRUŽBE ...........................................................................................134 POMEMBNEJŠI DOGODKI ............................................................................................................................................155 GOSPODARSKO IN BANČNO OKOLJE .........................................................................................................................16

5.1 Gospodarsko okolje ...................................................................................................................................................165.2 Bančno okolje .............................................................................................................................................................16

6 POROČILO O POSLOVANJU BANKE IN ODVISNE DRUŽBE V LETU 2010 ..............................................................176.1 Konsolidirani finančni rezultat banke in odvisne družbe .....................................................................................176.2 Konsolidirani finančni položaj banke in odvisne družbe ......................................................................................186.3 Pregled poslovanja banke in odvisne družbe po ključnih področjih .....................................................................21

6.3.1 Kreditno poslovanje .........................................................................................................................................216.3.2 Depozitno poslovanje ......................................................................................................................................226.3.3 Finančni posli ...................................................................................................................................................236.3.4 Plačilni promet .................................................................................................................................................25

6.4 Kapital in delničarji ..................................................................................................................................................256.5 Prevzemanje in upravljanje bančnih tveganj ..........................................................................................................266.6 Razvoj banke in odvisne družbe ..............................................................................................................................306.7 Družbena odgovornost banke in odvisne družbe ...................................................................................................316.8 Delovanje službe notranje revizije ...........................................................................................................................32

7 ORGANI UPRAVLJANJA BANKE ..................................................................................................................................338 ORGANIZACIJSKA SHEMA BANKE 1. JANUARJA 2011 ...........................................................................................349 SKUPINA BANKE CELJE 31. DECEMBRA 2010 ...........................................................................................................3510 POSLOVNA MREŽA BANKE 1. JANUARJA 2011 ........................................................................................................3611 IZJAVA O UPRAVLJANJU .............................................................................................................................................3712 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA............................................................................................................4313 POROČILO POOBLAŠČENEGA REVIZORJA ................................................................................................................44

II KONSOLIDIRANO RAČUNOVODSKO POROČILO ...........................................................................................................461 KONSOLIDIRANI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ..........................................................................................................462 KONSOLIDIRANI IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA .........................................................................................473 KONSOLIDIRANI IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA .................................................................................................484 KONSOLIDIRANI IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ...........................................................................495 KONSOLIDIRANI IZKAZ DENARNIH TOKOV ............................................................................................................50

POJASNILA H KONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ...............................................................................521 OSNOVNI PODATKI .................................................................................................................................................522 RAČUNOVODSKE USMERITVE ..............................................................................................................................52

2.1 Izhodišča za predstavitev računovodskih izkazov ........................................................................................522.2 Konsolidacija ....................................................................................................................................................552.3 Poročanje po segmentih ..................................................................................................................................552.4 Tuje valute .........................................................................................................................................................552.5 Prihodki in odhodki za obresti .......................................................................................................................552.6 Prihodki in odhodki za opravnine ..................................................................................................................552.7 Prihodki od dividend .......................................................................................................................................552.8 Finančna sredstva in obveznosti ....................................................................................................................55

2.8.1 Finančna sredstva ...............................................................................................................................552.8.2 Finančne obveznosti ...........................................................................................................................572.8.3 Odprava pripoznanja finančnih instrumentov .................................................................................57

2.9 Oslabitev finančnih sredstev ..........................................................................................................................572.9.1 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti .........................................................................572.9.2 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo .....................................................................................582.9.3 Restrukturirana posojila ....................................................................................................................59

2.10 Izvedeni finančni instrumenti in računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji ..........................59


2.11 Pobot .................................................................................................................................................................592.12 Začasni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev ...........................................................................................592.13 Denar in denarni ustrezniki ...........................................................................................................................592.14 Računovodsko obračunavanje najemov .........................................................................................................592.15 Naložbene nepremičnine .................................................................................................................................602.16 Opredmetena osnovna sredstva .....................................................................................................................602.17 Neopredmetena sredstva ................................................................................................................................602.18 Davki .................................................................................................................................................................602.19 Ugodnosti zaposlencev ....................................................................................................................................612.20 Rezervacije ........................................................................................................................................................612.21 Finančne garancije ...........................................................................................................................................612.22 Delniški kapital ................................................................................................................................................612.23 Primerjalne informacije ..................................................................................................................................612.24 Upravljanje z bančnimi tveganji .....................................................................................................................61

2.24.1 Kreditno tveganje ................................................................................................................................622.24.1.1 Merjenje in upravljanje kreditnega tveganja .....................................................................622.24.1.2 Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju .................................................................662.24.1.3 Izpostavljenost kreditnemu tveganju po bonitetnih skupinah .......................................672.24.1.4 Izpostavljenost kreditnemu tveganju glede na zapadlost ................................................682.24.1.5 Izpostavljenost kreditnemu tveganju glede na pristop oblikovanja oslabitev ...............692.24.1.6 Izpostavljenost kreditnemu tveganju za dolžniške finančne instrumente ....................702.24.1.7 Koncentracija izpostavljenosti po regijah in dejavnostih .................................................712.24.1.8 Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova izvedenih finančnih instrumentov ...732.24.1.9 Izpostavljenost kreditnemu tveganju

iz naslova strukturiranih dolžniških vrednostnih papirjev (CLN) .................................... 732.24.2 Tržna tveganja .....................................................................................................................................74

2.24.2.1 Merjenje in upravljanje tržnih tveganj ..............................................................................742.24.2.2 Analiza Value-at-Risk .........................................................................................................752.24.2.3 Analiza občutljivosti finančnih instrumentov, vključenih v bančno knjigo ...................762.24.2.4 Valutno tveganje ..................................................................................................................762.24.2.5 Obrestno tveganje ...............................................................................................................77

2.24.3 Likvidnostno tveganje ........................................................................................................................792.24.4 Kapital in kapitalska ustreznost ........................................................................................................812.24.5 Poštena vrednost finančnih sredstev in obveznosti ............................................................................83

2.25 Pomembnejše računovodske usmeritve in ocene ..........................................................................................842.26 Poslovni segmenti ............................................................................................................................................85

POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM RAČUNOVODSKIH IZKAZOV ................................................................893 Čiste obresti ...............................................................................................................................................................894 Prihodki iz dividend ..................................................................................................................................................895 Čiste opravnine .........................................................................................................................................................906 Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti,

ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ......................................................................907 Čiste (izgube) / dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju ..........................................908 (Izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti,

pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ...........................................................................919 Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji ..........................................................9110 Čisti dobički iz tečajnih razlik ..................................................................................................................................9111 Čisti dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo ...................9112 Drugi čisti poslovni dobički .....................................................................................................................................9213 Administrativni stroški ............................................................................................................................................9214 Amortizacija ..............................................................................................................................................................9215 Rezervacije .................................................................................................................................................................9316 Oslabitve ....................................................................................................................................................................9317 Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja .......................................................................................9318 Čisti dobiček na delnico ............................................................................................................................................9419 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki .....................................................................................9420 Finančna sredstva, namenjena trgovanju ...............................................................................................................9421 Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ...........................................9522 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo ...........................................................................................................96


23 Krediti bankam .........................................................................................................................................................9724 Krediti strankam, ki niso banke ..............................................................................................................................9825 Finančna sredstva v posesti do zapadlosti ..............................................................................................................9926 Opredmetena osnovna sredstva ............................................................................................................................10127 Naložbene nepremičnine ........................................................................................................................................10228 Neopredmetena sredstva ........................................................................................................................................10229 Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb .......................................................................................................103

29.1 Terjatve za davek ............................................................................................................................................10329.2 Odložene terjatve za davek ...........................................................................................................................103

30 Druga sredstva ........................................................................................................................................................10431 Finančne obveznosti do centralne banke ..............................................................................................................10432 Finančne obveznosti, namenjene trgovanju .........................................................................................................10533 Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida .....................................10534 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – vloge bank ....................................................................10635 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – vloge strank, ki niso banke ........................................10636 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – krediti bank .................................................................10737 Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti – krediti strank, ki niso banke ......................................10738 Dolžniški vrednostni papirji ..................................................................................................................................10839 Podrejene obveznosti ..............................................................................................................................................10840 Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja ........10941 Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju .........................................................................................10942 Rezervacije ...............................................................................................................................................................11043 Druge obveznosti ....................................................................................................................................................11044 Kapital ......................................................................................................................................................................111

44.1 Vpisani kapital ...............................................................................................................................................11144.2 Odkupljene lastne delnice .............................................................................................................................11144.3 Kapitalske rezerve .........................................................................................................................................11144.4 Rezerve skupine in zadržani dobiček ...........................................................................................................11244.5 Presežek iz prevrednotenja ...........................................................................................................................112

45 Dividenda na delnico ..............................................................................................................................................11246 Potencialne in prevzete obveznosti .......................................................................................................................11347 Denar in denarni ustrezniki ...................................................................................................................................11448 Odnosi s povezanimi osebami ................................................................................................................................114

48.1 Stanje terjatev in zunajbilančnih obveznosti ..............................................................................................11448.2 Bruto izplačila upravi, nadzornemu svetu in ožjemu vodstvu ...................................................................11548.3 Bruto izplačila članom uprave in nadzornemu svetu..................................................................................115

49 Plačani odhodki iz naslova podrejenih obveznosti ..............................................................................................11550 Povprečno število zaposlenih v letu 2010 ter stanje 31. decembra 2010............................................................11551 Podatki o delu poslovno-organizacijskih enot v tujini .........................................................................................11652 Dogodki po preteku poslovnega leta .....................................................................................................................116


BESEDA PREDSEDNIKA UPRAVE BANKE CELJE d.d.

Po kriznem letu 2009 so bila pričakovanja za poslovno leto 2010 razmeroma pozitivna. Vendar pa je bilo okrevanje gospodarstva še vedno počasno in nestabilno, negotove razmere so se nadaljevale tudi na evropskih finančnih tr-gih. Zaradi razmeroma močno zadolženega gospodarstva je prišlo v letu 2010 do poslabšanja likvidnosti in do zamud pri poravnavanju finančnih obveznosti.

Posledično se je v slovenskem bančnem sistemu povečalo kreditno in dohodkovno tveganje, kar je vplivalo na kvali-teto kreditnega portfelja bank, povečal pa se je obseg obli-kovanih oslabitev in rezervacij.

S podobnimi problemi smo se soočali tudi v naši banki, zato smo prednostno skrbeli za varnost poslovanja. S količnikom kapitalske ustreznosti banke v višini 15,19 % in količnikom temeljnega kapitala v višini 11,22 % smo ohranili stabilen kapitalski položaj, kar je tudi ena izmed ključnih usmeritev poslovanja banke. Učinkovito smo upravljali tudi z opera-tivno in strukturno likvidnostjo.

Strukturo našega poslovanja smo tekoče prilagajali po-slovnim razmeram. V okviru virov financiranja smo kljub zmanjšanju vlog države vrednostno najbolj povečali depo-zite nebančnega sektorja. Obveznosti do Evrosistema smo zmanjšali, obveznosti do bank pa ohranili na nivoju leta 2009. Čeprav je na tujih finančnih trgih še vedno vladalo nezaupanje, smo uspeli podpisati pogodbo za kreditno linijo z Evropsko investicijsko banko in najeti sindiciran kredit v znesku 60 milijonov evrov. Izdali smo tudi dve novi emisiji navadnih dolgoročnih obveznic v skupni višini 60 milijonov evrov, s katerima smo nadomestili zapadle obveznice in pridobili nove dodatne dolgoročne vire financiranja.

V letu 2010 smo posodobili profil tveganja banke, iz katerega izhaja, da je banka izpostavljena tveganjem v sprejemljivi vi-šini, in da profil tveganja ustreza želenemu profilu tveganja banke in nam omogoča stabilno in varno poslovanje v času rednega poslovanja in ob izrednih razmerah.

Nadaljevali smo tudi z izvajanjem ukrepov racionalizaci-je stroškov in v letu 2010 znižali administrativne stroške ter izboljšali stroškovno učinkovitost, merjeno z deležem stroškov v povprečni aktivi. Imamo dobro razvito poslovno mrežo, ki smo jo v juliju še razširili z novo poslovno enoto v Kopru, dve manjši agenciji pa smo zaprli. Poleg tega smo v letu 2010 pripravili celovito reorganizacijo banke, ki je stopila v veljavo s 1. januarjem 2011.

Pomemben položaj banke v Sloveniji, dobra kapitalska ustre-znost, likvidnostna pozicija in stroškovna učinkovitost so konkurenčne prednosti banke, na osnovi katerih je Fitch Ratings, mednarodna institucija za ugotavljanje in ocenjeva-nje bonitete bank, v februarju 2010 ponovno potrdila dobro mednarodno bonitetno oceno, kar je za banko v zaostrenih gospodarskih razmerah velik uspeh in kaže na zaupanje in ugled, ki ga banka uživa doma in v tujini. V oktobru pa je agencija zaradi trenutnih tržnih razmer in okolja, v katerem banka posluje, spremenila dolgoročno napoved iz stabilne v negativno.

Med strateškimi usmeritvami banke, ki predstavljajo ključ-ne elemente nadaljnjega dolgoročnega razvoja, na prvo me-sto še vedno postavljamo varnost poslovanja, sledi razvoj novih storitev in kapitalska trdnost. V letu 2011, ob spremi-njajočih se napovedih o oživljanju svetovnih gospodarskih trgov, ne načrtujemo večje rasti obsega poslovanja.

V mesecu februarju 2011 so lastniki banke podpisali do-govor o prodaji preko 75 odstotkov navadnih delnic banke in javno objavili poziv za zbiranje pisnih nezavezujočih po-nudb za nakup delnic. V banki pričakujemo, da bo morebitna sprememba strateškega lastništva pozitivno vplivala na poslovanje banke v prihodnje.

Spoštovani delničarji, poslovni partnerji in sodelavci, v imenu vseh članov uprave se vam zahvaljujem za izkazano zaupanje in dobro sodelovanje.

mag. Dušan Drofenik,predsednik uprave


POROČILO NADZORNEGA SVETA BANKE CELJE d.d.

Okvir za delovanje nadzornega sveta ter njegove pristojnosti in obveznosti opredeljujejo zakonodaja (Zakon o bančni-štvu, Zakon o gospodarskih družbah, Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta bank in hranilnic) in interni akti banke (statut ter poslovniki o delu nadzor-nega sveta in njegovih odborov) ter ostale pravne norme, ki se nanašajo na delovanje banke.

Strokovno podporo pri odločanju je nadzornemu svetu v letu 2010 zagotavljal revizijski odbor.

Delovanje nadzornega sveta

Na skupščini delničarjev banke v maju 2007 je bil izvoljen Nadzorni svet Banke Celje d.d. v naslednji sestavi: Alojz Jamnik je predsednik, mag. Tadej Tufek je namestnik pred-sednika, člani pa so Ivan Ferme, mag. Matej Narat, Borut Stanič, dr. Štefan Špilak in Bojan Šrot. Mandat članov nad-zornega sveta traja do zasedanja skupščine delničarjev v četrtem letu po izvolitvi, to je do skupščine v letu 2011.

Nadzorni svet Banke Celje d.d. je imel ob izvolitvi v maju 2007 sedem članov (za mandatno obdobje štirih let): Alojz Jamnik, predsednik, mag. Tadej Tufek, namestnik predse-dnika, in člani: Borut Stanič, Ivan Ferme, mag. Matej Narat, dr. Štefan Špilak ter Bojan Šrot. Nadzorni svet je v letu 2010, na svoji 9. korespondenčni seji dne 21. 6. 2010, ugotovil, da je zaradi odstopa članu nadzornega sveta mag. Mateju Naratu prenehalo članstvo v Nadzornem svetu Banke Celje d.d. Od tega datuma je nadzorni svet deloval kot 6-član-ski organ. Člani nadzornega sveta izpolnjujejo zahteve 11. člena sklepa Banke Slovenije o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta, saj pri svojem delovanju nastopajo neodvisno, ne prihajajo v nasprotje interesov in se redno udeležujejo sej nadzornega sveta.

Leta 2010 se je nadzorni svet sestal na petih rednih sejah, na katerih je obravnaval 63 točk dnevnega reda, in dveh korespondenčnih sejah, na katerih je obravnaval tri točke dnevnega reda. Nadzorni svet je prejemal vse potrebne po-datke in informacije, na podlagi katerih je redno in podrob-no preverjal poslovanje banke, nadzorovali vodenje banke in zato lahko v okviru svojih pristojnosti ocenil dosežene rezultate. Redno je potekala izmenjava informacij med člani nadzornega sveta in člani uprave ob vseh pomembnejših odločitvah v banki ali ob dogodkih v poslovnem okolju. Posebej pogosta so bila posvetovanja uprave s predsednikom nadzornega sveta.

Na 20. redni seji je nadzorni svet med drugim obravnaval letno poročilo banke za leto 2009, poročilo o delu Službe notranje revizije za obdobje julij–december 2009 ter poroči-lo te službe za leto 2009. Seznanil se je s pismom revizorjev

upravi in nadzornemu svetu po opravljeni zaključni reviziji za leto 2009, podal pozitivno mnenje k revidiranemu le-tnemu poročilu 2009 in potrdil izjavo banke o spoštovanju Kodeksa upravljanja javnih delniških družb. Obravnaval je tudi predlog revizijskega odbora za imenovanje revizorja za leto 2010. Poleg tega se je nadzorni svet seznanil s celotnim gradivom za 25. redno skupščino delničarjev banke in v tem sklopu sprejel poročilo skupščini delničarjev o svojem delovanju v letu 2009.

V letu 2010 je nadzorni svet spremljal poslovanje banke z obravnavo poročil o rezultatih poslovanja po posameznih obdobjih. Uprava mu je poročala o likvidnostni situaciji in o teku denacionalizacijskega postopka. Obravnaval je polletno poročilo o delu službe notranje revizije. Izdal je tri soglasja za izpostavljenosti nad 10 %, 15 % in 20 % kapitala banke. Dajal je soglasja k članstvu uprave banke v različnih nadzor-nih svetih in drugih odborih. Nadzorni svet se je seznanil z odstopno izjavo člana nadzornega sveta g. Mateja Narata in ugotovil, da mu je z odstopom prenehala funkcija člana nadzornega sveta.

Na področju razvojnih usmeritev je uvrstil na dnevni red poslovno politiko in plan banke za leto 2011, razvojni plan banke za obdobje 2011–2013, strateški plan Službe notranje revizije za obdobje 2010–2012 in 2011–2013 ter program dela omenjene službe za leto 2010 in 2011, strategije in poli-tike prevzemanja in upravljanja s tveganji ter profil tveganja in strategijo trgovanja banke za leti 2010 in 2011.

Na osnovi obsega opravljenih aktivnosti v letu 2010 in na osnovi dejstva, da je nadzorni svet na svojih sejah deloval v polni sestavi, predsednik in člani nadzornega sveta ocenju-jejo, da je bilo delo nadzornega sveta v letu 2010 izvedeno strokovno korektno in da ni prihajalo do odstopanj od dobre prakse.

Delovanje revizijskega odbora

Revizijski odbor kot posvetovalni organ nadzornega sveta se je v letu 2010 sestal štirikrat. Sprejel je načrt svojega delovanja v letu 2010 ter poročilo o svojem delu v letu 2009 in se seznanil s planskimi dokumenti banke za leto 2010 ter strategijami in politikami za upravljanje s tveganji ter profilom tveganja banke (za leto 2010 in leto 2011). Seznanil se je tudi s strateškima planoma službe notranje revizije za obdobje 2010–2012 in 2011–2013 ter z letnima programo-ma dela za leti 2010 in 2011.

Aktivno je sodeloval v procesu izbora revizorja za poslov-no leto 2010 (oblikoval je predlog nadzornemu svetu za imenovanje revizorja za poslovno leto 2010 na skupščini


delničarjev banke), vključno s proučitvijo vsebine pogodbe za revidiranje za leto 2010.

Ves čas je bil revizijski odbor seznanjen tudi z ugotovitva-mi pregledov zunanjih inštitucij nadzora in s sprejetimi aktivnostmi za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. Bil je seznanjen tudi s tekočimi medletnimi poslovnimi rezultati, še posebej skrbno pa je pregledoval letno poročilo banke in bančne skupine za leto 2009 (vključno s Pismom upravi in nadzornemu svetu) ter polletje 2010 in poročila o delu službe notranje revizije za leto 2009 in prvo polletje 2010. Seznanjal se je še s prenovljenima pravilnikom o delovanju notranje revizije in krovnim aktom o sistemu notranjih kontrol, z najpomembnejšimi škodnimi dogodki, s potekom denacionalizacijskega postopka in s poročilom o izvajanju procesa ICAAP v banki (za potrebe Banke Slovenije) in s prejetim pismom Banke Slovenije o ugotovitvah na osnovi tega poročila.

Letno poročilo za leto 2010

Banka je za poslovno leto 2010 v skladu z zakonodajo iz-delala letno poročilo banke in letno poročilo skupine. V letno poročilo skupine je vključila odvisno družbo Posest d.o.o. Celje, ki je v 100-odstotni lasti banke, in sicer po me-todi polne konsolidacije. Odvisna družba banke se ukvarja predvsem z unovčevanjem težje izterljivih terjatev banke, trženjem nepremičnin v lasti družbe in banke, z inženirin-gom lastnih in tujih nepremičnin, lizingom nepremičnin, s cenitvami nepremičnin in opreme ter kontrolo namenske porabe odobrenih kreditov investitorjem.

Računovodski izkazi banke in računovodski izkazi skupine so bili pripravljeni v skladu z mednarodnimi standardi ra-čunovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

Redno letno revizijo računovodskih izkazov banke in le-tnih računovodskih izkazov skupine za leto 2010 je opravila pooblaščena revizijska hiša PricewaterhouseCoopers d.o.o. Ljubljana in podala mnenje brez pridržka na računovodske izkaze ter potrdila njihovo vsebinsko skladnost s poslov-nim poročilom. Izdala je tudi posebno revizorjevo poročilo o izpolnjevanju pravil o upravljanju s tveganji na zahtevo Banke Slovenije, ki ni sestavni del letnih poročil banke in Skupine Banke Celje.

Sklepi in stališča nadzornega sveta

Nadzorni svet je revidirano letno poročilo banke in letno po-ročilo skupine za leto 2010 obravnaval na svoji 26. redni seji 15. 4. 2011 in ju brez pripomb potrdil. Na revizorjevi poročili, ki sta sestavni del letnih poročil, je dal pozitivno mnenje.

Nadzorni svet je v skladu z zakonodajo potrdil tudi predlog uprave o oblikovanju bilančnega dobička, predlog uporabe bilančnega dobička pa predlaga nadzorni svet skupaj z upra-vo v sprejem skupščini delničarjev.

Ob tem so člani nadzornega sveta ugotovili, da je banka v preteklem poslovnem letu v negotovih makroekonomskih razmerah dosegla primerne rezultate poslovanja, kar je pred-vsem rezultat usklajenega dela vodstva banke in ostalih zaposlenih, zato se jim zahvaljuje za uspešno opravljeno delo.

Alojz Jamnik,predsednik nadzornega sveta


I KOSOLIDIRANO POSLOVNO POROČILO

1 POMEMBNEJŠI PODATKI IZ POSLOVANJA SKUPINE BANKE CELJE

– zneski v tisoč evrih

2010 2009 2008 IndeksiStanje Stanje Stanje 10/09 09/08

1. IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA (na dan 31. decembra) Bilančna vsota 2.599.217 2.560.233 2.415.041 102 106Skupni znesek vlog nebančnega sektorja 1.507.805 1.453.436 1.288.456 104 113 – pravnih in drugih oseb 781.169 750.181 623.569 104 120 – prebivalstva 726.636 703.255 664.887 103 106Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju 1.707.367 1.700.739 1.596.314 100 107 – pravnim in drugim osebam 1.375.778 1.394.652 1.305.421 99 107 – prebivalstvu 331.589 306.087 290.893 108 105Celotni kapital 200.702 199.391 189.421 101 105Oslabitev finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in rezervacije 111.318 88.892 70.011 125 127Obseg zunajbilančnega poslovanja 471.867 455.688 614.908 104 74

2. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (v obdobju od 1. 1. do 31. 12.)Čiste obresti 55.008 53.505 49.764 103 108Čisti neobrestni prihodki 21.595 23.462 27.506 92 85Stroški dela, splošni in administrativni stroški 36.384 36.818 38.753 99 95Amortizacija 3.771 3.914 4.391 96 89Oslabitve in rezervacije 30.763 27.910 19.566 110 143Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega in ustavljenega poslovanja 5.685 8.325 14.560 68 57Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega in ustavljenega poslovanja 926 1.773 2.988 52 59

3. ŠTEVILO ZAPOSLENIH (na dan 31. decembra) 542 576 602 94 96

4. DELNICEŠtevilo delničarjev 703 703 697 100 101Število delnic 508.629 508.629 508.629 100 100Nominalna vrednost delnice oz. pripadajoči znesek kosovne delnice v osnovnem kapitalu (vrednost v evrih) 33 33 33 100 100Knjigovodska vrednost delnice (vrednost v evrih) 393 391 371 100 105

5. KAZALCI V %KapitalKapital 298.141 299.729 283.591 99 106Količnik kapitalske ustreznosti 15,21 15,36 15,31Kvaliteta sredstev in prevzetih obveznostiOslabitve finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in rezervacije za prevzete obveznosti / razvrščene aktivne bilančne in zunajbilančne postavke 4,79 3,80 2,30ProfitabilnostObrestna marža 2,13 2,15 2,08Marža finančnega posredništva 2,97 3,09 3,24Donos na aktivo pred obdavčitvijo 0,22 0,33 0,61Donos na kapital pred obdavčitvijo 2,82 4,23 8,10Donos na kapital po obdavčitvi 2,36 3,33 6,44Stroški poslovanjaOperativni stroški / povprečna aktiva 1,56 1,64 1,79LikvidnostPovprečna likvidna sredstva / povprečne kratkoročne vloge nebančnega sektorja 49,95 40,65 44,75Povprečna likvidna sredstva / povprečna aktiva 20,38 19,25 20,59


2 PREDSTAVITEV BANKE IN ODVISNE DRUŽBE

Banka Celje d.d. je samostojna banka, ustanovljena kot del-niška družba za opravljanje vseh bančnih in drugih finanč-nih storitev na temelju Zakona o bančništvu (ZBan-1) in Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1).

Sedež banke

Banka ima sedež v Celju, Vodnikova 2.

Sedež odvisne družbe

Odvisna družba Posest d.o.o. ima svoj sedež v Celju, Vrun-čeva 1.

Obseg poslovanja

Banka Celje d.d. lahko na podlagi izdanih dovoljenj, opra-vlja naslednje vzajemno priznane finančne storitve po 10. členu ZBan-1:

– sprejemanje depozitov; – dajanje kreditov, kar vključuje tudi: potrošniške kredi-

te, hipotekarne kredite, odkup terjatev z regresom ali brez njega (factoring), financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terja-tev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting);

– plačilne storitve in storitve izdajanja »elektronskega de-narja«;

– izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih menic);

– izdajanje garancij in drugih jamstev; – trgovanje za svoj račun ali za račun strank: s tujimi plačil-

nimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli, s standardi-ziranimi terminskimi pogodbami in opcijami, z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti;

– trgovanje za svoj račun: z instrumenti denarnega trga, s prenosljivimi vrednostnimi papirji;

– oddajanje sefov; – investicijske storitve in posli.

Banka lahko opravlja tudi naslednje dodatne finančne sto-ritve po 11. členu ZBan-1:

– posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;

– trženje investicijskih skladov, prodajo investicijskih ku-ponov oziroma delnic investicijskih skladov.

Svojo ponudbo storitev banka dopolnjuje še preko speciali-zirane odvisne družbe Posest d.o.o. Celje, ki opravlja posle z nepremičninami, lizing in posle svetovanja pri poplačilu problematičnih terjatev.

Obseg poslovanja odvisne družbe

Družba je registrirana za opravljanje najrazličnejših dejav-nosti, med osnovne posle pa spadajo:

– unovčevanje težje izterljivih terjatev banke; – trženje nepremičnin v lasti družbe in banke; – inženiring nepremičnin, lastnih in tujih; – lizing nepremičnin; – cenitve nepremičnin in opreme; – kontrola namenske porabe odobrenih kreditov investi-

torjem.

Zgodovina banke

Začetki delovanja banke segajo v leto 1864, ko je bila usta-novljena Hranilnica mestne občine Celje. Leta 1971 se je kot Kreditna banka Celje priključila k Ljubljanski banki, konec leta 1989 se je preoblikovala v delniško družbo in v sistemu Ljubljanske banke kot banka hči ostala do leta 1994.

Od 15. junija 1994 banka posluje samostojno in lastniško neodvisno pod današnjim imenom Banka Celje d.d. V skladu s strategijo širitve izven celjske regije je banka v letu 1996 pripojila Banko Noricum d.d. Ljubljana in jo preoblikovala v Glavno podružnico Ljubljana, v letu 1998 pa je pripoji-la še Hmezad banko d.d. Žalec in jo najprej preoblikovala v Podružnico Hmezad, z letom 2011 pa v poslovno enoto banke. V septembru 2009 je odprla svojo poslovno enoto tudi v Mariboru, v juliju 2010 pa še v Kopru.

Odvisna družba Posest je bila ustanovljena leta 1991 kot družba z omejeno odgovornostjo.


3 POSLOVNE USMERITVE BANKE IN ODVISNE DRUŽBE

Nadzorni svet banke je oktobra 2010 potrdil razvojni plan za obdobje 2011–2013 ter poslovno politiko in finančni načrt banke za leto 2011, pri čemer je soglašal s ponovno preveritvijo poslovne politike in finančnega načrta sredi leta 2011, če bi prišlo do spremenjenih okoliščin v domačem in mednarodnem finančnem okolju.

Razvojni plan banka izdeluje za prihodnja tri leta in ga letno dopolnjuje oziroma podaljšuje za eno leto. Ob pomemb-nejših makroekonomskih ali zakonskih spremembah ga novelira z novimi znanimi izhodišči.

Med svojimi strateškimi usmeritvami, ki predstavljajo ključ-ne elemente nadaljnjega dolgoročnega razvoja banke, banka na prvo mesto postavlja varnost poslovanja, sledita kvaliteta in donosnost poslovanja.

Strateške usmeritve banka upošteva pri oblikovanju stra-teških ciljev. Ker so dolgoročno naravnani, banka mednje še vedno uvršča izboljšanje notranje učinkovitosti banke v smislu hitre odzivnosti na potrebe strank, povečanje ob-sega poslovanja, izboljšanje kakovosti storitev, optimalno obvladovanje vseh bančnih tveganj, dohodkovno uspešnost in racionalizacijo poslovanja, strokovno usposobljenost za-poslenih in učinkovito informacijsko podporo poslovanju.

Za doseganje strateških ciljev si je banka za leto 2011 zasta-vila ključne cilje, med katere sodijo krepitev tržnega deleža na segmentu poslovanja z nebančnim sektorjem, pridobitev novih dolgoročnih virov financiranja, aktivno upravljanje s kreditnim tveganjem, zagotavljanje ustrezne višine kapitala in kapitalske ustreznosti, optimiranje števila in strukture zaposlenih, reorganizacija nekaterih organizacijskih delov banke.

Notranjo učinkovitost bo banka v prihodnjih letih izboljše-vala z optimalnejšo organiziranostjo poslovanja v skladu s spremembami poslovnih procesov in z novimi trendi na po-dročju bančništva. Na področju poslovanja s prebivalstvom bo analizirala uspešnost poslovnih enot in na osnovi ugoto-vitev iskala nadomestne lokacije na bolj frekventnih mestih.

Za prihodnje triletno obdobje je zaradi nadaljnje gospodar-ske in finančne negotovosti v domačem in mednarodnem okolju načrtovana 4-odstotna nominalna letna rast obsega poslovanja. Na področju virov financiranja bodo aktivnosti usmerjene v povečanje obsega depozitnega poslovanja v smislu razpršitve strukture depozitov in v zagotavljanje ustreznega razmerja med krediti in depoziti nebančnega sektorja. Banka bo intenzivno pristopila tudi k pridobiva-nju drugih dolgoročnih virov financiranja. Načrtuje najem novih kreditov pri tujih bankah, tudi najem novega kredita pri Evropski investicijski banki oziroma primerljivi institu-

ciji, in izdajo dolgoročnih obveznic. Pri kreditiranju prav-nih oseb bo banka poseben poudarek namenjala kvaliteti naložb in izterjavi neporavnanih obveznosti. Rast naložb v vrednostne papirje bo zaostajala za rastjo kreditiranja nebančnega sektorja. Naložbene aktivnosti v prvovrstne dolžniške vrednostne papirje bo banka prilagajala potrebam sekundarne likvidnostne rezerve, pri čemer bo zapadle dol-žniške vrednostne papirje reinvestirala v državne obveznice z najkvalitetnejšimi bonitetnimi ocenami.

V prihodnjih treh letih bo banka na področju tveganj na-daljevala z izpopolnjevanjem metodologij v povezavi z izra-čunavanjem notranjega kapitala banke, ki ga zahteva drugi steber kapitalske ureditve. Banka bo pri upravljanju tveganj sledila tudi zahtevam nove direktive CRD II, ki se je začela uporabljati 31. decembra 2010, in zahtevam novih smernic Basel III, ki bodo predvidoma stopile v veljavo leta 2013, s prehodnim obdobjem do leta 2018. Dober kapitalski položaj ostaja ena izmed ključnih usmeritev poslovanja banke.

Poleg zagotavljanja stabilnega in varnega poslovanja bo banka v prihodnjih treh letih ob upoštevanju razmer na finančnih trgih skrbela tudi za dohodkovno uspešnost po-slovanja. Obrestna marža bo ostala na ravni iz leta 2010, zaradi povečanega obsega poslovanja pa bodo čisti obre-stni prihodki višji kot v letu 2010. Stroški poslovanja bodo ostali na ravni iz leta 2010, kar bo ugodno vplivalo na delež stroškov v neto prihodkih, ki se bo postopoma zniževal pod 50 %. Banka pričakuje, da bo kreditno tveganje v prihodnje še vedno veliko, zaradi česar bo obseg oblikovanih oslabitev in rezervacij še vedno visok. Načrtovani prihodki od po-slovanja pa bodo banki omogočali oblikovanje zadostnega obsega oslabitev in rezervacij, kar bo banki ob učinkovitem obvladovanju tveganj zagotavljalo varnost poslovanja.

Banka pričakuje, da ji bo postopna prenova informacijske tehnologije in poslovnih procesov tudi v prihodnje omo-gočala nadaljnje postopno zniževanje števila zaposlenih. Hkrati banka načrtuje izboljšanje kadrovske strukture z vidika izobrazbe in starostne strukture. Posebna pozornost bo namenjena tudi prepoznavanju in razvoju ključnih ka-drov, kar je za banko pomembno z vidika upravljanja znanja.

Na področju izgradnje učinkovite informacijske podpore poslovanju bo banka v prihodnjih treh letih zagotovila čim večjo stopnjo integralnosti na vseh področjih bančnega po-slovanja. V letu 2010 je dokončala izgradnjo podatkovnega skladišča, v prihodnje bo zagotavljala njegovo nadgradnjo. Na področju plačilnega prometa in elektronskega bančni-štva se bo nadaljevala integracija in standardizacija z evrop-skimi plačilnimi sistemi. Posodobljena bo strojna in sistem-ska programska oprema, načrtovana je tudi konsolidacija uporabe delovnih postaj.


Odvisna družba Posest je izdelala poslovni načrt za leto 2011, v okviru katerega načrtuje zagon manjšega lastnega nepremičninskega projekta, nadaljnje aktivno dezinvestira-nje stanovanj na objektu Ljubljanska in omejeno izvajanje li-zing dejavnosti. Tudi v prihodnje bo družba sledila svojemu temeljnemu poslanstvu, to je opravljanju dejavnosti za po-trebe banke. Opravljala bo preglede investicijskih projektov, nadzor namenske porabe odobrenih kreditov investitorjem, vrednotenje nepremičnin in premičnin, posredovala bo pri zavarovanju in izterjavi težje izterljivih bančnih naložb.


4 POMEMBNEJŠI DOGODKI

Leto 2010

– Potrditev obstoječih bonitetnih ocen s strani mednarodne agencije Fitch Ra-tings v februarju in oktobru 2010, in sicer dolgoročne ocene BBB, kratkoročne F3, individualne C in ocene podpore 3, pri čemer je agencija v oktobru kot odraz trenutnih tržnih razmer spremenila dolgoročno napoved iz stabilne v negativno;

– izdaja navadnih obveznic banke v višini 40 milijonov evrov v marcu 2010 zaradi nadomestitve zapadlih obveznic ter povečanja kvalitetnih dolgoročnih virov banke za plasmaje v dolgoročne naložbe;

– podpis pogodbe z Evropsko investicijsko banko (EIB) za kreditno linijo v višini 50 milijonov evrov in ročnostjo do 12 let v marcu 2010;

– najem sindiciranega posojila z ročnostjo treh let v znesku 60 mio EUR julija 2010; – odprtje nove poslovne enote v Kopru, ki je začela poslovati julija 2010; – izdaja navadnih obveznic banke v višini 20 milijonov evrov v začetku oktobra

2010; – priprava predlogov in izvedba reorganizacije banke z veljavnostjo od 1. januarja

2011 dalje; – podpis nove Kolektivne pogodbe dejavnosti bančništva Slovenije v decembru

2010.

Leto 2011

– Realizacija prvega črpanja vira Evropske investicijske banke, namenjenega dol-goročnemu razvojnemu kreditiranju gospodarstva in javnega sektorja, v znesku 15 milijonov evrov;

– izdaji navadnih petletnih obveznic v višini 34 milijonov evrov.


5 GOSPODARSKO IN BANČNO OKOLJE

5.1 GOSPODARSKO OKOLJE

Mednarodna gospodarska in finančna kriza sta se po letih 2008 in 2009 nadaljevali tudi v letu 2010. Medtem ko so nekatere večje azijske države dosegale v letu 2010 visoko gospodarsko rast, je bila gospodarska rast na evrskem ob-močju zmerna in je po zadnjih znanih podatkih v tretjem četrtletju 2010 znašala 1,9 %. Ob tem še vedno obstajajo izrazita makroekonomska neravnovesja, ki se kažejo v viso-kih javnofinančnih primanjkljajih. Negotovosti na finančnih trgih so se sredi leta 2010 nekoliko umirile, zaradi slabšanja javnofinančnega stanja nekaterih držav evrskega območja pa so se v drugi polovici leta ponovno zaostrile.

V Sloveniji je gospodarska rast v letu 2010 znašala 1,2 % in je bila ključno odvisna od tujega povpraševanja. Bruto investicije v osnovna sredstva so bile za 6,7 % manjše kot pred letom in se zmanjšujejo že osem zaporednih četrtletij. Končna potrošnja že kaže znake okrevanja, saj je bila višja za 0,6 %. Saldo menjave proizvodov s tujino pa je na go-spodarsko aktivnost vplival najbolj pozitivno. Po začasnih podatkih je Slovenija v letu 2010 izvozila za 13,7 % več blaga kot v letu 2009, uvoz blaga pa je bil višji za 14,6 %. Pokritost uvoza z izvozom je bila 92,9-odstotna. V okviru proizvodne strukture bruto domačega proizvoda se je v letu 2010 in-dustrijska proizvodnja povečala za 6,4 %. V gradbeništvu se je aktivnost zmanjša za 14,4 %, nakazuje pa se postopno umirjanje negativnega trenda, saj je v proračunskem memo-randumu predvideno povečanje javnih sredstev za gradnjo in vzdrževanje državnih cest ter za posodobitev železniške infrastrukture, kjer je pričakovano tudi obsežno sofinanci-ranje iz proračuna Evropske unije.

Število registriranih brezposelnih se je decembra 2010 zelo povečalo in preseglo 110.000 oseb. V decembru so se med brezposelne vpisali predvsem starejši, ki so se prijavili na Zavod za zaposlovanje RS, da počakajo na upokojitev po ugodnejših pogojih stare pokojninske zakonodaje. Stopnja registrirane brezposelnosti je v letu 2010 po decembrskih podatkih znašala 11,8 %, decembra 2009 pa 10,3 %. Najvišja je bila v pomurski statistični regiji, v zadnjih mesecih pa se je najbolj povišala v koroški, obalno-kraški in notranjsko-kraški regiji.

Primanjkljaj javnih financ je v zadnjih dvanajstih mesecih do novembra 2010 dosegel 6,1 % ocenjenega bruto doma-čega proizvoda. Prihodki so bili višji za 0,2 %, pri tem so bila višja vplačila davka na dodano vrednost in trošarin ter prihodki iz proračuna EU, nižji pa so bili prihodki iz davkov od dohodkov pravnih oseb. Odhodki so bili višji za 1,4 %, pri

čemer so se na eni strani zaradi omejevanja znižali izdatki v državnem proračunu, povišala pa sredstva za nezaposlene, štipendije in boleznine.

V letu 2010 je slovenska letna inflacija znašala 1,9 %, merje-na s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki ga uporabljajo pri izračunu inflacijskih stopenj tudi ostale države članice Evropske monetarne unije, pa je na letnem nivoju znašala 2,2 %. V povprečju evrskega območja so se cene življenjskih potrebščin povišale prav tako za 2,2 %, v državah članicah Evropske unije pa za 2,6 %. Najnižja letna stopnja inflacije je bila zabeležena na Irskem, najvišja pa v Romuniji s 7,7 %. K povišanju cen v Sloveniji so največ prispevale cene energentov, na gibanje cen energentov so vplivali podražitev nafte na svetovnih trgih ter višje trošari-ne na električno energijo, zemeljski plin in pogonska goriva.

5.2 BANČNO OKOLJE

Dogajanja v slovenskem bančnem sistemu so v letu 2010 zaznamovali počasno in nestabilno okrevanje domačega gospodarstva ter negotove razmere na evropskih finančnih trgih. Zaradi razmeroma močno zadolženega nebančnega sektorja je prišlo v letu 2010 do poslabšanja likvidnosti in do naraščanja neporavnanih finančnih obveznosti.

Bilančna vsota slovenskega bančnega sistema se je v letu 2010 znižala za 2,6 %. Banke so se razdolžile pri Evrosis-temu in pri bankah v tujini, država pa je zmanjšala vloge v bankah. Hkrati so banke povečale izdaje dolžniških vre-dnostnih papirjev, v manjšem obsegu so se povečale tudi vloge gospodinjstev. Na naložbeni strani so banke povečale kredite gospodinjstvom, medtem ko se je stanje kreditov podjetjem zmanjšalo.

Na krčenje bilančne vsote bank je najbolj vplivalo poveče-vanje kreditnega in dohodkovnega tveganja ter tveganje refinanciranja. Povečanje kreditnega tveganja se kaže v slabšanju kreditnega portfelja in naraščanju deleža več kot 90-dnevnih zamud pri poravnavanju obveznosti kreditoje-malcev. Dohodkovno tveganje narašča s povečano dinamiko oblikovanja oslabitev in rezervacij, pri čemer se povečuje verjetnost poslovanja bank s trajnejšo izgubo. Tveganje re-financiranja se je zaradi stagnacije kreditiranja do sedaj kazalo v manjšem obsegu, v prihodnje pa bo še naraščalo zaradi omejenosti virov financiranja in naraščanja njihove cene. Kljub tveganjem pa slovenski bančni sistem z vidika varčevalcev ostaja varen.


6 POROČILO O POSLOVANJU BANKE IN ODVISNE DRUŽBE V LETU 2010

6.1 KONSOLIDIRANI FINANČNI REZULTAT BANKE IN ODVISNE DRUŽBE

Skupina je v letu 2010, v pogojih izrazito nestabilnih razmer poslovanja, ustvarila dobiček pred obdavčitvijo v višini 5.685 tisoč evrov. V primerjavi z bruto dobičkom, ustvarjenim v letu 2009, je bil nižji za 32 %. Podatki kažejo, da je na zmanjšanje bruto dobička vplivala predvsem potreba po dodatnem oblikovanju oslabitev in rezervacij. Dobiček pred oblikovanjem oslabitev in rezervacij je namreč v letu 2010 znašal 36.448 tisoč evrov, kar je za 0,6 % več kot v letu 2009.

Donos na povprečni kapital pred obdavčitvijo je bil realiziran v višini 2,82 %, delež stroškov v neto prihodkih pa 52,42 %.

Čisti poslovni izid je znašal 4.759 tisoč evrov, na osnovi sklepa nadzornega sveta pa je bil čisti dobiček v višini 2.250 tisoč evrov v skladu z zakonodajnimi možnostmi že ob koncu leta 2010 razporejen v druge rezerve iz dobička.

Struktura čistih prihodkov in odhodkov skupine, ustvarjenih v letu 2010, je prikazana v naslednji preglednici:


Realizacija 2010 Realizacija 2009 Spremembe IndeksČisti prihodki in odhodki 1 2 3=1-2 4=1:2

Čiste obresti 55.008 53.505 1.503 103Prihodki iz dividend 728 722 6 101Čiste opravnine 16.260 16.743 (483) 97Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi IPI 1.397 1.345 52 104Čiste (izgube) / dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju (6.818) 4.230 (11.048) (161)Čiste (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi IPI (53) (705) 652 8Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji 98 — 98 —Čisti dobički iz tečajnih razlik 9.663 314 9.349 3.077Čisti dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 26 29 (3) 90Drugi čisti poslovni dobički 294 784 (490) 38Administrativni stroški (36.384) (36.818) 434 99Amortizacija (3.771) (3.914) 143 96Rezervacije 251 235 16 107Oslabitve (31.014) (28.145) (2.869) 110Dobiček 5.685 8.325 (2.640) 68Davek od dohodkov pravnih oseb (926) (1.773) 847 52Čisti dobiček 4.759 6.552 (1.793) 73

Skupina je v letu 2010 ustvarila 55.008 tisoč evrov čistih obrestnih prihodkov, kar je za 3 % oziroma za 1.503 tisoč evrov več kot v letu 2009. Pri tem so se prihodki od obre-sti zmanjšali za 6 %, odhodki za obresti za 14 %. Obrestna marža se je v letu 2010 znižala z 2,15 % na 2,13 %.

Prihodki iz dividend so bili ustvarjeni v višini 728 tisoč evrov in so bili za 1 % višji kot v letu 2009. Skupina je 61 % vseh prihodkov od dividend ustvarila z naložbami v vre-dnostne papirje, namenjene trgovanju, preostalih 39 % pa z dividendami od vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo.

Čisti prihodki od opravnin za opravljene bančne storitve so v letu 2010 dosegli 16.260 tisoč evrov. Vrednostno zmanjša-nje v višini 483 tisoč evrov v primerjavi z letom 2009 je bilo predvsem posledica višjih neto opravnin kartičnega poslo-vanja v letu 2009 zaradi izrednega prejema sorazmernega dela sredstev pri prodaji udeležbe Banke Koper v kartičnih sistemih Mastercard in Visa v znesku 578 tisoč evrov. Med storitve, ki so skupini v letu 2010 prinesle največji del neo-brestnih prihodkov iz naslova opravnin, spadata kartično poslovanje in plačilni promet. Največ odhodkov za bančne storitve je bilo v letu 2010 prav tako realiziranih pri kar-tičnem poslovanju.


Čisti dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, so bili realizirani v višini 1.397 tisoč evrov in so bili za 4 % višji kakor v letu 2009. Skupina je pri trgovanju z lastniški-mi in dolžniškimi vrednostnimi papirji ustvarila dobičke v višini 1.637 tisoč evrov. Čista izguba iz odpisanih terjatev je znašala 240 tisoč evrov.

Z naložbami v finančna sredstva, namenjena trgovanju, je skupina ustvarila izgubo v skupni višini 6.818 tisoč evrov, medtem ko je v letu 2009 iz tega naslova ustvarila dobiček. Pri trgovanju z lastniškimi in dolžniškimi vrednostnimi papirji je bil realiziran dobiček v višini 3.998 tisoč evrov, pri nakupu in prodaji tujih valut pa dobiček v višini 329 tisoč evrov. Pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti je bila nasprotno realizirana izguba v skupni višini 11.145 tisoč evrov, največja pri poslih valutne zamenjave. Kljub evidentirani izgubi pri trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti pa imajo posamezne vrste izvedenih finančnih instrumentov v povezavi z osnovnim poslom neto pozitiv-ne učinke, kot na primer valutne zamenjave v povezavi s tečajnimi razlikami v znesku 778 tisoč evrov in varovanje obrestne pozicije izdane obveznice banke z obrestno zame-njavo v višini 575 tisoč evrov.

Pri naložbah v finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, je skupina ustva-rila izgubo v višini 53 tisoč evrov. Iz naslova vrednotenja obveznic, zavarovanih s sklenjenim poslom obrestne za-menjave, je bil realiziran dobiček v višini 108 tisoč evrov, iz vrednotenja lastnih izdanih vrednostnih papirjev pa izguba v višini 161 tisoč evrov.

Iz naslova spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji je bil v letu 2010 ustvarjen dobiček v višini 98 tisoč evrov. Banka je zadnjo emisijo obveznic s fiksno obrestno mero zavarovala pred obrestnim tveganjem z obrestnim izvedenim instrumentom in pri tem uporabila tehniko računovodskega obračunavanja pred tveganji (Hed-ge accounting). V letu 2009 banka te tehnike varovanj pred tveganji še ni uporabljala.

Dobiček iz tečajnih razlik je bil realiziran v višini 9.663 ti-soč evrov. Pozitivne tečajne razlike so znašale 24.460 tisoč evrov in negativne 14.797 tisoč evrov.

Dobiček iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoroč-nih sredstev v posesti za prodajo je v letu 2010 znašal 26 ti-soč evrov. Dobiček predstavlja neodpisano sedanjo vrednost osnovnih sredstev ob prodaji.

V letu 2010 so bili realizirani drugi čisti poslovni dobički v višini 294 tisoč evrov, v letu 2009 pa dobiček v višini 784

tisoč evrov. Prihodki so bili realizirani v višini 1.058 tisoč evrov in odhodki v višini 764 tisoč evrov. Skupina je s 757 tisoč evri največ prihodkov ustvarila s prodajo nepremičnin v odvisni družbi. Največji delež odhodkov so predstavljala izplačila nadomestil za dvige na bankomatih drugih bank v Republiki Sloveniji v obdobju od 20. februarja 2006 do vključno 14. maja 2007, ki so bila realizirana v mesecu ok-tobru v skupni vrednosti 298 tisoč evrov.

Administrativni stroški so bili v letu 2010 realizirani v višini 36.384 tisoč evrov. Stroški dela so znašali 20.819 tisoč evrov, splošni in administrativni stroški pa 15.565 tisoč evrov. Stroški dela so bili v primerjavi z letom 2009 nižji za 588 tisoč evrov, splošni in administrativni stroški pa so bili višji za 154 tisoč evrov. V okviru splošnih in administrativnih stroškov je skupina najbolj zmanjšala stroške pisarniškega materiala in stroške oglaševanja, povečali pa so se stroški informacijske tehnologije in zaradi povečanih aktivnosti izterjave tudi drugi upravni stroški.

Stroški amortizacije so v letu 2010 znašali 3.771 tisoč evrov in so bili v primerjavi z letom 2009 nižji za 4 %.

Stroškovna učinkovitost skupine, merjena z deležem opera-tivnih stroškov v bančni aktivi, se je v letu 2010 izboljšala z 1,64 % na 1,56 %. Delež stroškov v neto prihodkih (CIR) je znašal 52,42 %, v letu 2009 pa 52,92 %.

Rezervacije so bile v letu 2010 sproščene v višini 251 tisoč evrov, v letu 2009 pa v višini 235 tisoč evrov. Skupina je v letu 2010 oblikovala rezervacije iz naslova denacionaliza-cijskega postopka v višini 268 tisoč evrov, rezervacije za obveznosti do zaposlencev pa je na podlagi aktuarskega izračuna odpravila v višini 452 tisoč evrov. Rezervacije za zunajbilančne obveznosti so bile odpravljene v višini 67 tisoč evrov.

Oslabitve za dane kredite in terjatve so bile oblikovane v višini 31.014 tisoč evrov in so bile v primerjavi z letom 2009 višje za 10 %. Skupina je oblikovala oslabitve vrednostnih papirjev v skupni višini 7.518 tisoč evrov, za kreditna tve-ganja pa oslabitve v skupni višini 23.496 tisoč evrov.

6.2 KONSOLIDIRANI FINANČNI POLOŽAJ BANKE IN ODVISNE DRUŽBE

Bilančna vsota skupine je ob koncu leta 2010 znašala 2.599.217 tisoč evrov. V primerjavi z letom 2009 se je po-večala za 38.984 tisoč evrov oziroma za 2 %.


Najbolj likvidna sredstva skupine so se v letu 2010 povečala za 219 % oziroma vrednostno za 88.084 tisoč evrov. Stanje sredstev v blagajni se je zmanjšalo za 10 % in konec decembra 2010 znašalo 10.691 tisoč evrov, vloge pri centralni banki pa so se povečale z 28.426 tisoč evrov na 117.633 tisoč evrov.

Finančna sredstva, namenjena trgovanju, so se zmanjšala za 26 % oziroma vrednostno za 22.382 tisoč evrov in so konec leta 2010 znašala 65.365 tisoč evrov. Naložbe v delnice so se v letu 2010 v skladu s poslovnimi usmeritvami zmanj-šale s 35.823 tisoč evrov na 20.697 tisoč evrov oziroma za 42 %. Zmanjšale so se tudi naložbe v dolžniške vrednostne papirje, in sicer naložbe v obveznice za 8 % oziroma za 1.236 tisoč evrov in naložbe v potrdila o vlogi za 13 % oziroma vrednostno za 2.536 tisoč evrov. Terjatve iz vrednotenja izvedenih finančnih instrumentov so se zaradi manjšega obsega poslov zmanjšale za 3.484 tisoč evrov in ob koncu leta 2010 dosegle 12.645 tisoč evrov. Največ terjatev iz tega naslova se nanaša na terminske pogodbe z vrednostnimi papirji in obrestne zamenjave.

Naložbe v finančna sredstva, pripoznana po pošteni vre-dnosti skozi izkaz poslovnega izida, so znašale 29.445 tisoč evrov in so se v letu 2010 povečale vrednostno za 11.008 tisoč evrov. Skupina v to kategorijo uvršča strukturirane ob-veznice in obveznice, katerih pozicija je varovana z obrestno zamenjavo. Povečanje naložb je predvsem posledica zasta-vljenih vrednostnih papirjev v letu 2009, ki so evidentirani v ločeni bilančni postavki.

Naložbe v finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so se v letu 2010 povečale za 1 %, z 234.067 tisoč evrov na 236.029 tisoč evrov. V mesecu aprilu 2010 je banka prodala del lastniških vrednostnih papirjev, ki jih je avgusta 2009 pridobila z unovčenjem zavarovanja za poplačilo kredita.

V naslednjih mesecih so se naložbe postopoma zniževale zaradi manjšega reinvestiranja zapadlih in prodanih dolžni-ških vrednostnih papirjev ter slabitev nekaterih lastniških vrednostnih papirjev. Povečanje naložb je posledica zastave vrednostnih papirjev v letu 2009.

Krediti bankam so se znižali za 3 % in konec leta 2010 zna-šali 85.908 tisoč evrov. Vpogledne vloge so se zaradi depo-zitov preko noči povečale za 60 %, kratkoročni krediti so se zmanjšali za 15 % in dolgoročni krediti za 4 %. Vpogledne vloge so imele ob koncu leta 2010 v strukturi kreditov ban-kam 26-odstotni delež.

Krediti strankam, ki niso banke, so se v letu 2010 pove-čali za 0,4 % in konec leta dosegli 1.707.367 tisoč evrov. S 66-odstotnim deležem predstavljajo najmočnejšo kategorijo naložbenega poslovanja skupine. Krediti pravnim osebam, ki vključujejo kredite podjetjem in kredite samostojnim pod-jetnikom, so se zaradi intenzivnejše izterjave, oblikovanih oslabitev in večjih odplačil zmanjšali za 1 % in konec leta znašali 1.375.778 tisoč evrov. Krediti fizičnim osebam so ob 8-odstotni rasti dosegli 331.589 tisoč evrov.

Naložbe v finančna sredstva v posesti do zapadlosti so se povečale z 213.959 tisoč evrov na 276.273 tisoč evrov. Ob koncu leta 2010 so bile v to kategorijo vključene izključno dolgoročne obveznice prvovrstnih izdajateljev, medtem ko je imela skupina v letu 2009 v tej postavki tudi kratkoročne zakladne menice Republike Slovenije. Povečanje naložb je posledica manjšega obsega zastave vrednostnih papirjev.

Zastavljena sredstva so se v letu 2010 zmanjšala vrednostno za 103.282 tisoč evrov in konec leta znašala 32.390 tisoč evrov. Skupina zastavljene vrednostne papirje še vedno iz-kazuje v svojih poslovnih knjigah, vendar v ločeni postavki,

Sredstva skupine so bila po posameznih postavkah realizirana v naslednjem obsegu:


2010 Str. 2009 Str. Spremembe IndeksSredstva skupine 1 2 3 4 5=1-3 6=1:3

Denar v blagajni in stanja na računih pri centralni banki 128.324 5 40.240 2 88.084 319Finančna sredstva, namenjena trgovanju 65.365 3 87.747 4 (22.382) 74Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 29.445 1 18.437 1 11.008 160Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 236.029 9 234.067 9 1.962 101Krediti 1.793.275 69 1.789.240 70 4.035 100 – krediti bankam 85.908 3 88.501 4 (2.593) 97 – krediti strankam, ki niso banke 1.707.367 66 1.700.739 66 6.628 100Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 276.273 11 213.959 8 62.314 129Zastavljena sredstva 32.390 1 135.672 5 (103.282) 24Opredmetena osnovna sredstva 19.658 1 20.629 1 (971) 95Naložbene nepremičnine 1.807 — 306 — 1.501 591Neopredmetena sredstva 5.256 — 5.342 — (86) 98Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 4.997 — 4.622 — 375 108Druga sredstva 6.398 — 9.972 — (3.574) 64Skupaj 2.599.217 100 2.560.233 100 38.984 102


z njimi povezana obveznost ponovnega odkupa pa je izkazana med finančnimi obveznostmi, vezanimi na finančna sred-stva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja.

Naložbe v opredmetena osnovna sredstva so znašale 19.658 tisoč evrov in so se v letu 2010 zaradi amortizacije zmanjšale za 5 %, pri tem so se za enak odstotek zmanjšale naložbe v gradbene objekte in opremo.

Naložbene nepremičnine so se v letu 2010 povečale s 306 tisoč evrov na 1.807 tisoč evrov in vključujejo sedanjo vrednost zemljišč in zgradb, nabavljenih z namenom prodaje oziroma oddaje v poslovni najem. Povečanje je posledica prenosa zalog stanovanj na naložbene nepremičnine zaradi njihove oddaje v poslovni najem.

Naložbe v neopredmetena sredstva so se zmanjšale za 2 % in konec leta 2010 znašale 5.256 tisoč evrov. Dolgoročne premo-ženjske pravice so znašale 4.991 tisoč evrov, neopredmetena dolgoročna sredstva v pripravi pa 265 tisoč evrov. Zmanjšanje je kljub dodatnim vlaganjem posledica prenosa investicij v izgradnjo podatkovnega skladišča v uporabo.

Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb so konec leta 2010 znašale 4.997 tisoč evrov. Nanašale so se na preplačilo davka od dohodkov pravnih oseb v višini 1.582 tisoč evrov in na dolgoročno odložene terjatve za davke v višini 3.415 tisoč evrov.

Obveznosti skupine so bile po posameznih postavkah realizirane v naslednjem obsegu:

Krediti pri Evropski centralni banki so konec decembra 2010 znašali 70.013 tisoč evrov. V letu 2010 je skupina odplačala vse kredite, najete v letu 2009, in v decembru najela nov trimesečni vir v višini 40 milijonov evrov ter enotedenski vir v višini 30 milijonov evrov z zapadlostjo 5. januarja 2011.

Finančne obveznosti, namenjene trgovanju, so se zmanjšale za 1 % in konec leta 2010 znašale 6.014 tisoč evrov. Vključu-jejo obveznosti iz naslova vrednotenja izvedenih finančnih instrumentov.

Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, so konec leta 2010 znašale 40.050 tisoč evrov in so ostale na ravni leta 2009. Vključujejo v letu 2007 izdane podrejene obveznice z zapadlostjo leta 2017 in potrdila o vlogi z zapadlostjo leta 2012, ki jih skupina v dovoljenem obsegu vključuje v izračun kapitalskih zahtev in količnika kapitalske ustreznosti.

Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, so se v primerjavi z letom 2009 povečale za 3 % in z realizacijo v višini 2.227.369 tisoč evrov predstavljajo 85 % vseh ob-veznosti banke.


2010 Str. 2009 Str. Spremembe IndeksObveznosti skupine 1 2 3 4 5=1-3 6=1:3

Finančne obveznosti do centralne banke 70.013 3 130.486 5 (60.473) 54Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 6.014 — 6.051 — (37) 99Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 40.050 2 39.851 1 199 100Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.227.369 85 2.159.899 85 67.470 103 – vloge in krediti bank 473.770 18 476.055 19 (2.285) 100 – vloge in krediti strank, ki niso banke 1.507.805 58 1.453.436 57 54.369 104 – dolžniški vrednostni papirji 160.436 6 134.774 5 25.662 119 – podrejene obveznosti 85.358 3 95.634 4 (10.276) 89Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja 30.993 1 — — 30.993 —Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 348 — — — 348 —Rezervacije 13.268 1 13.981 1 (713) 95Druge obveznosti 10.460 — 10.574 — (114) 99Skupaj obveznosti 2.398.515 92 2.360.842 92 37.673 102

Osnovni kapital 16.980 1 16.980 1 — 100Kapitalske rezerve 51.542 2 51.542 2 — 100Presežek iz prevrednotenja 3.971 — 4.660 — (689) 85Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 125.731 5 123.074 5 2.657 102Lastni deleži (31) — (31) — — 100Čisti dobiček poslovnega leta 2.509 — 3.166 — (657) 79Skupaj kapital 200.702 8 199.391 8 1.311 101Skupaj obveznosti in kapital 2.599.217 100 2.560.233 100 38.984 102


Vloge in krediti bank so znašali 473.770 tisoč evrov, kar je vrednostno za 2.285 tisoč manj kot v letu 2009. Čeprav se njihov delež v strukturi obveznosti skupine postopno znižuje, z 18 % obveznosti do bank ostajajo druga najpomembnejša kategorijo virov financiranja. Kljub nekaterim spodbudnejšim makroekonomskim podatkom je bil v letu 2010 dostop do dolgoročnih tujih virov financiranja še vedno omejen. Posledično so se pri tujih bankah najeti krediti zmanjšali za 13 % in konec leta 2010 znašali 217.705 tisoč evrov.

Vloge in krediti strank, ki niso banke, so se povečali za 4 % oziroma za 54.369 tisoč evrov in so konec leta 2010 znašali 1.507.805 tisoč evrov. Obveznosti do pravnih oseb so se povečale za 4 % oziroma za 30.988 tisoč evrov, obveznosti do fizičnih oseb pa za 3 %, vrednostno za 23.381 tisoč evrov. V skladu s poslovnimi usmeritvami so se vrednostno najbolj, za 154.646 tisoč evrov, povečale dolgoročne vloge, in so konec leta 2010 znašale 499.673 tisoč evrov. Vloge na vpogled so bile višje za 16 %, kratkoročne vloge pa so se za 22 % znižale.

Obveznosti iz izdanih dolžniških vrednostnih papirjev so konec leta 2010 znašale 160.436 tisoč evrov in vključujejo ob-veznosti iz izdanih navadnih obveznic in potrdil o vlogi. V letu 2010 so se obveznosti iz tega naslova zaradi izdaje dveh emisij obveznic povečale za 19 % oziroma vrednostno za 25.662 tisoč evrov.

Podrejene obveznosti so se zaradi zapadlosti sedme emisije podrejenih obveznic zmanjšale za 11 % oziroma vrednostno za 10.276 tisoč evrov. Novih podrejenih obveznic skupina v letu 2010 ni izdajala.

Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja, vključujejo med-bančne kratkoročne repo posle. Ob koncu leta 2010 so obveznosti iz medbančnih repo poslov znašale 30.993 tisoč evrov, v letu 2009 pa skupina ni sklepala medbančnih repo poslov.

Rezervacije so bile ob koncu leta 2010 oblikovane v skupni višini 13.268 tisoč evrov. V primerjavi z letom 2009 se je njihov obseg zmanjšal za 5 % oziroma vrednostno za 713 tisoč evrov. Rezervacije za denacionalizacijo so se povečale za 268 tisoč evrov in so konec leta 2010 znašale 8.169 tisoč evrov. Rezervacije za obveznosti do zaposlenih so bile sproščene oziroma porabljene v višini 624 tisoč evrov, rezervacije za zunajbilančne obveznosti v višini 67 tisoč evrov in rezervacije za NSVS v višini 290 tisoč evrov.

Kapital skupine se je v letu 2010 povečal za 1.311 tisoč evrov oziroma za 1 % in ob koncu leta 2010 znašal 200.702 tisoč evrov. Na povečanje je pozitivno vplival čisti dobiček tekočega poslovnega leta, negativni vpliv na višino kapitala pa sta imela razporeditev dobička za dividende in prevrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, na nižjo pošteno vrednost.

6.3 PREGLED POSLOVANJA BANKE IN ODVISNE DRUŽBE PO KLJUČNIH PODROČJIH

6.3.1 Kreditno poslovanje

Skupina plasira prosta sredstva pravnim in fizičnim osebam, v manjšem obsegu tudi na medbančni trg. V letu 2010 so bili pri kreditnem poslovanju ugodnejši rezultati realizirani na področju dolgoročnega kreditiranja.


2010 Str. 2009 Str. Spremembe IndeksKrediti po vrstah kreditojemalcev 1 2 3 4 5=1-3 6=1:3

Krediti bankam 85.908 5 88.501 5 (2.593) 97Krediti pravnim osebam 1.375.778 77 1.394.652 78 (18.874) 99Krediti fizičnim osebam 331.589 18 306.087 16 25.502 108Krediti po vrstah kreditojemalcev 1.793.275 100 1.789.240 100 4.035 100

Krediti po ročnosti 1.793.275 100 1.789.240 100 4.035 100Kratkoročni krediti 709.901 40 839.290 47 (129.389) 85Dolgoročni krediti 1.083.374 60 949.950 53 133.424 114


V okviru kreditnega poslovanja je za skupino vrednostno najpomembnejše poslovanje s pravnimi osebami, ki se je zmanjšalo za 1 %. V letu 2010 so se težave nekaterih slovenskih gospodarskih panog poglabljale, zlasti v gradbeništvu, dejavnosti upravljanja podjetij in dejavnosti nepremičnin. Težave so pripeljale do številnih objav insolventnosti, postopkov prisilnih poravnav in stečajev. Posledično je skupina posebno skrb namenjala aktivni izterjavi in selektivni izbiri pri kreditiranju družb. Aktivno je sodelovala tudi s SID banko, kjer je pridobivala jamstva za določene projekte in tudi ugodne vire fi-nanciranja. V letu 2010 je skupina aktivno tržila tudi vir Evropske investicijske banke, namenjen kreditiranju ekoloških projektov in projektov učinkovite rabe energije.

Krediti fizičnim osebam so se v letu 2010 povečali za 8 % in dosegli 331.589 tisoč evrov. Skupina je za pospeševanje kreditov prebivalstvu uvajala ugodne ponudbe stanovanjskih kreditov in novo obliko namenskega kreditiranja – NATUR stanovanjske in mobilne kredite, ki uporabnikom zagotavljajo ugodnejše pogoje financiranja ekoloških projektov.

Tvegano zunajbilančno poslovanje se je v letu 2010 povečalo za 6 %.


2010 Str. 2009 Str. Spremembe IndeksZunajbilančna tvegana aktiva 1 2 3 4 5=1-3 6=1:3

Garancije 80.261 32 79.819 34 442 101Odprti nepokriti akreditivi — — 6.019 2 (6.019) —Drugo 430 — 849 — (419) 51Prevzete obveznosti 167.373 67 130.871 55 36.502 128Izvedeni finančni instrumenti 3.201 1 20.457 9 (17.256) 16Skupaj 251.265 100 238.015 100 13.250 106

V okviru tveganega zunajbilančnega poslovanja po obsegu prevladujejo prevzete obveznosti in garancijsko poslovanje.

Prevzete obveznosti, ki so se v letu 2010 povečale za 28 %, vključujejo obveznosti iz neizkoriščenih okvirnih kreditov in limitov, obveznosti iz odobrenih, vendar še nekoriščenih kreditov, obveznosti iz naslova spot poslov, obveznosti iz naslova izdanih pisem o nameri in za leto 2010 tudi kratkoročni krediti za kritje akreditivov. V letu 2010 so se vrednostno najbolj povečali neizkoriščeni krediti podjetij.

Ostale kategorije zunajbilančnega poslovanja vključujejo še obveznosti iz naslova dogovorjenega postopnega vplačila ka-pitalske naložbe v tuje naložbene sklade, potencialne obveznosti iz naslova prejetih premij po nacionalnih stanovanjskih varčevalnih shemah in potencialno izpostavljenost iz izvedenih finančnih instrumentov.

6.3.2 Depozitno poslovanje

Skupina pridobiva vire financiranja z depoziti pravnih in fizičnih oseb, z vlogami in krediti, najetimi pri bankah, ter s krediti, najetimi pri Evropski centralni banki in medbančnimi repo posli. Kratkoročne obveznosti skupine so ostale na ravni iz leta 2009, dolgoročne obveznosti pa so se povečale za 2 %.


2010 Str. 2009 Str. Spremembe IndeksObveznosti skupine do depozitarjev oziroma kreditodajalcev 1 2 3 4 5=1-3 6=1:3

Finančne obveznosti do centralne banke 70.013 3 130.486 6 (60.473) 54Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja 30.993 1 — — 30.993 —Vloge in krediti bank 473.770 23 476.055 23 (2.285) 100Vloge pravnih oseb 781.169 38 750.181 37 30.988 104Vloge fizičnih oseb 726.636 35 703.255 34 23.381 103Skupaj depoziti 2.082.581 100 2.059.977 100 22.604 101

Depoziti po ročnosti 2.082.581 100 2.059.977 100 22.604 101Kratkoročni depoziti 1.195.683 57 1.194.085 58 1.598 100Dolgoročni depoziti 886.898 43 865.892 42 21.006 102


Med finančne obveznosti do centralne banke so vključeni krediti, ki jih je skupina najemala pri Evropski centralni banki ob zastavi vrednostnih papirjev. V začetku julija je skupina odplačala kredite, najete v juniju 2009, z ročnostjo 12 mesecev v višini 80 milijonov evrov, v mesecu septembru so zapadli krediti v skupni višini 40 milijonov evrov in v decembru še preostalih 30 milijonov evrov iz naslova 12-me-sečnega financiranja. Ob zapadlostih je skupina po potrebi sodelovala na izrednih avkcijah Evropske centralne banke.

Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja, vključujejo medbančne repo posle, ki jih skupina v letu 2009 ni sklepala, v letu 2010 pa jih od novembra dalje znova sklepa zaradi ugodnejših pogojev v primerjavi z instrumenti Evropske centralne banke.

Vloge in najeti krediti bank so kljub novim najemom kre-ditov zaradi odplačil ostali na ravni iz leta 2009. Na tu-jih finančnih trgih je še vedno vladalo nezaupanje, ki se je kazalo v nepripravljenosti posojanja sredstev, predvsem za sredstva daljše ročnosti. Kljub temu je skupina aktivno pristopila k iskanju dolgoročnih tujih virov financiranja. V mesecu marcu 2010 je podpisala pogodbo z Evropsko inve-sticijsko banko za kreditno linijo v znesku do 50 milijonov evrov in ročnostjo do 12 let. V juliju 2010 je s konzorcijem devetih tujih bank podpisala pogodbo o najemu triletnega sindiciranega kredita v znesku 60 milijonov evrov. Najela je tudi nekaj enoletnih bilateralnih kreditov, nekaj pa jih je obnovila in podaljšala.

Vloge pravnih oseb so se v letu 2010 povečale za 4 %. Depozi-ti Ministrstva za finance RS so v skupnih depozitih pravnih oseb znašali 197 milijonov evrov in so se v letu 2010 znižali za 55 milijonov evrov.

Vloge fizičnih oseb so se v letu 2010 povečale za 3 %. Skupi-na je svojim strankam ponujala številne posebne ponudbe varčevanja, na podlagi katerih je pridobila precejšnje šte-vilo novih strank, saj so se stranke na ponudbe pozitivno odzivale. Vloge fizičnih oseb so za stabilnost skupine zelo pomembne, zato skupina svojo depozitno ponudbo aktivno prilagaja potrebam in željam strank.

Skupina omogoča svojim varčevalcem tudi alternativne oblike varčevanja. Že nekaj let trži investicijske produkte in zavarovalne storitve. V okviru investicijskih produktov sprejema in posreduje naročila za nakup ali prodajo enot premoženja krovnega sklada NLB s podskladi in krovnega

sklada NFD s podskladi. V okviru zavarovalnih storitev strankam nudi številne oblike zavarovanj, izpostaviti pa velja povečan obseg posredovanih zavarovanj za primer brezposelnosti in turističnih zavarovanj ter dodatno po-nudbo zavarovanja imetnikov plačilnih kartic. Skupina ima izdano dovoljenje za posredovanje zavarovalniških storitev in sodeluje z zavarovalnicami: NLB Vita, Zavarovalnico Ma-ribor, Zavarovalnico Triglav in Adriatic Slovenico.

Poleg klasičnega poslovanja v poslovnih enotah skupina že vrsto let ponuja svojim strankam tudi sodobnejše tržne poti, ki jih ves čas razvija in dopolnjuje. Mednje spadajo brezgotovinsko in samopostrežno poslovanje, telefonsko bančništvo ter vse bolj množično elektronsko bančništvo. Sodobna spletna poslovalnica je strankam na voljo že od julija 2000 in omogoča hitro, varno in preprosto opravljanje večine storitev, ki jih banka ponuja. Elektronsko bančni-štvo se nenehno prilagaja novim sodobnim tehnologijam, za varnost pa je poskrbljeno z najsodobnejšimi spletnimi tehnologijami.

Na področju brezgotovinskega poslovanja ima skupina v svoji ponudbi široko paleto kartičnih storitev. Izdaja pla-čilne kartice blagovnih znamk Activa Maestro, Activa / Mastercard in Activa / Visa, ki jih odlikujeta velika prepo-znavnost in uporabnost v Sloveniji in tujini.

Na področju samopostrežnega poslovanja je bilo uporab-nikom ob koncu leta 2010 na voljo 96 bankomatov, ki so povezani v mrežo bankomatov z oznako BA po vsej Slove-niji. Skupina je na podlagi spremljanja števila transakcij na bankomatih izvajala ustrezne premestitve obstoječih bankomatov na lokacije, ki so uporabnikom dostopnejše, in povečala varnost tudi na tem področju poslovanja.

6.3.3 Finančni posli

Posle z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi in-strumenti opravlja banka, odvisna družba pa ne.

Obseg naložb v vrednostne papirje se je v primerjavi z le-tom 2009 zmanjšal za 7 %. Zmanjšale so se naložbe v vse kategorije finančnih sredstev, najbolj naložbe v finančna sredstva, namenjena trgovanju.

Po rokovni strukturi so z 89 % prevladovale dolgoročne naložbe v vrednostne papirje, ki so se v letu 2010 še pove-čale za 12 %.


Finančna sredstva, namenjena trgovanju, vključujejo naložbe v lastniške in dolžniške vrednostne papirje, ki jih ima banka v svojem portfelju ter vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov. Več kot polovico portfelja trgovalnih vrednostnih papirjev je bilo terminsko prodanega. V skladu s poslovnimi usmeritvami banke je bilo v letu 2010 realizirano zmanjšanje naložb v trgovalne vrednostne papirje.

Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, vključujejo strukturirane obveznice in obveznice, katerih pozicija je varovana z obrestno zamenjavo. Povečanje je posledica zastavljenih vrednostnih papirjev v letu 2009, medtem ko v letu 2010 banka teh vrednostnih papirjev ni zastavila.

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, predstavljajo del sekundarne likvidnostne rezerve in so namenjena upravljanju valutnih, tečajnih in obrestnih tveganj. Naložbe v lastniške vrednostne papirje so se zmanjšale, razlog je predvsem v prodaji dela vrednostnih papirjev, ki jih je banka v letu 2009 pridobila z unovčenjem zavarovanja za poplačilo kredita. Naložbe v dolžniške vrednostne papirje so se znižale zaradi manjšega reinvestiranja zapadlih in prodanih obveznic. Kljub zmanjša-nju naložb v lastniške in dolžniške vrednostne papirje je bilo v letu 2010 realizirano povečanje postavke zaradi visokega obsega zastavljenih vrednostnih papirjev v letu 2009, medtem ko v letu 2010 banka teh vrednostnih papirjev ni zastavila.

Med naložbe v finančna sredstva v posesti do zapadlosti banka razporeja vrednostne papirje s fiksnim donosom, za katere predvideva, da jih je sposobna obdržati do njihove končne zapadlosti. V januarju in februarju 2010 so zapadle naložbe v kratkoročne zakladne menice Republike Slovenije, ki jih je banka postopoma nadomeščala z dolgoročnimi naložbami v vrednostne papirje prvovrstnih izdajateljev. Povečanje naložb je posledica manjšega obsega zastavljenih vrednostnih papirjev v letu 2010.

Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev so se v letu 2010 povečale skupno za 6 %.


2010 Str. 2009 Str. Spremembe IndeksNaložbe v vrednostne papirje 1 2 3 4 5=1-3 6=1:3

Naložbe po namenu pridobitve 639.502 100 689.882 100 (50.380) 93Finančna sredstva, namenjena trgovanju 65.365 10 87.747 12 (22.382) 74Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 29.445 5 18.437 3 11.008 160Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 236.029 37 234.067 34 1.962 101Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 276.273 43 213.959 31 62.314 129Zastavljena sredstva 32.390 5 135.672 20 (103.282) 24

Naložbe po ročnosti 639.502 100 689.882 100 (50.380) 93Kratkoročne naložbe v vrednostne papirje 69.313 11 181.043 26 (111.730) 38Dolgoročne naložbe v vrednostne papirje 570.189 89 508.839 74 61.350 112


2010 Str. 2009 Str. Spremembe Indeks1 2 3 4 5=1-3 6=1:3

Lastni izdani vrednostni papirji 285.844 100 270.259 100 15.585 106Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 40.050 14 39.851 15 199 100Izdani dolžniški vrednostni papirji 160.436 56 134.774 50 25.662 119Podrejene obveznosti 85.358 30 95.634 35 (10.276) 89

Lastni izdani vrednostni papirji po ročnosti 285.844 100 270.259 100 15.585 106Lastni izdani kratkoročni vrednostni papirji 6.555 2 7.029 3 (474) 93Lastni izdani dolgoročni vrednostni papirji 279.289 98 263.230 97 16.059 106


Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, so v letu 2010 ostale na ravni iz leta 2009 in vključujejo v februarju 2007 izdane podrejene obveznice v nominalni višini 37 milijonov evrov, z zapadlostjo leta 2017, ter v juniju 2007 izdana potrdila o vlogi v nominalni vrednosti 1,5 milijona evrov, z zapadlostjo leta 2012. Te vrednostne papirje je banka zavarovala z obrestnim izvedenim finančnim instrumentom.

Izdani dolžniški vrednostni papirji so se povečali za 19 % in vključujejo navadne obveznice ter potrdila o vlogi. Banka je v mesecu marcu izdala novo emisijo navadnih dolgoročnih obveznic banke v višini 40 milijonov evrov, s katero je nadomestila zapadlo navadno obveznico BCE9 in podrejeno obveznico BCE7 ter pridobila nove dodatne dolgoročne vire financiranja, v oktobru pa je izdala še eno emisijo navadnih obveznic v višini 20 milijonov evrov. Zadnjo emisijo obveznic s fiksno obrestno mero je banka zavarovala pred obrestnim tveganjem z obrestnim izvedenim instrumentom in pri tem uporabila tehniko računovodskega obračunavanja pred tveganji (Hedge accounting).

Podrejene obveznosti so se v letu 2010 zaradi zapadlosti sedme emisije v višini 10 milijonov evrov zmanjšale za 11 %. V letu 2010 banka ni izdajala novih podrejenih obveznic.

V letu 2010 je banka v skladu s poslovnimi usmeritvami nadaljevala tudi z aktivnim trgovanjem z izvedenimi finančnimi instrumenti. Opravljala je terminske posle na tuje valute in terminske posle z delnicami, potrdili o vlogah in obveznicami. Zaradi varovanja obrestnih pozicij je sklepala obrestne zamenjave. Skupni obseg poslov z izvedenimi finančnimi instru-menti je bil konec leta 2010 za 8 % nižji kot v letu 2009. Povečal se je predvsem obseg obrestnih zamenjav, v manjšem znesku pa tudi obseg terminskih poslov z obveznicami.

6.3.4 Plačilni promet

Mednarodni in domači plačilni promet opravlja banka, od-visna družba pa ne.

V letu 2010 je banka izvajala aktivnosti, povezane s spreje-tjem novega Zakona o plačilnih storitvah in sistemih, naj-več pozornosti pa je namenjala aktivnostim na področju SEPA. SEPA je kratica za Single Euro Payments Area, enotno območje plačil v evrih, in vključuje v Evropi najpogosteje uporabljane plačilne instrumente, to so kreditna plačila, di-rektne obremenitve, plačilne kartice in evrogotovina. Banka je v letu 2010 pričela z izvrševanjem SEPA kreditnih plačil in direktnih obremenitev, priprave na migracijo direktnih odobritev pa še potekajo.

Banka se pripravlja tudi na uvedbo e-računov, v ta namen je bila v mesecu septembru oblikovana delovna skupina.

V letu 2010 je banka opravila 7,6 milijona plačilnih tran-sakcij v skupnem znesku 52.864 milijonov evrov. Glavnino predstavljajo domače plačilne transakcije v okviru mednaro-dnega plačilnega prometa, ki je bil realiziran v višini 2.053

milijonov evrov, po številu plačilnih nalogov in po vrednosti pa še vedno izstopa Nemčija z 22,4-odstotnim deležem v celotnem mednarodnem plačilnem prometu.

Ob koncu leta 2010 je imela banka odprtih 6.375 transak-cijskih računov pravnih oseb in 5.674 računov podjetnikov in zasebnikov, kar je za 7 % več kakor ob koncu leta 2009. Blokiranih je bilo 341 računov pravnih oseb v skupnem znesku 71,9 milijona evrov ter 416 računov samostojnih podjetnikov in zasebnikov v znesku 10,5 milijona evrov. Za fizične osebe je imela banka v izvrševanju pravnomočne sklepe v znesku 37,5 milijona evrov.

6.4 KAPITAL IN DELNIČARJI

Kapital skupine sestavljajo osnovni kapital, kapitalske re-zerve, presežek iz prevrednotenja, rezerve iz dobička in čisti dobiček, medtem ko lastne delnice zmanjšujejo kapital. V letu 2010 se je kapital povečal za 1.311 tisoč evrov in konec leta 2010 znašal 200.702 tisoč evrov.


2010 Str. 2009 Str. Spremembe IndeksIzvedeni finančni instrumenti - terjatve 1 2 3 4 5=1-3 6=1:3

Valutne zamenjave 75.306 33 87.653 36 (12.347) 86Obrestne zamenjave 95.303 42 84.758 34 10.545 112Terminske pogodbe z delnicami 26.616 12 44.819 18 (18.203) 59Terminske pogodbe s potrdili o vlogah 16.083 7 17.928 7 (1.845) 90Terminske pogodbe z obveznicami 3.441 2 1.102 1 2.339 312Opcije 10.000 4 10.000 4 — 100Skupaj 226.749 100 246.260 100 (19.511) 92


Gibanje kapitala v letu 2010 je razvidno iz naslednje preglednice:

Osnovni kapital banke v skupini je po izpeljani dokapitaliza-ciji iz odobrenega kapitala v letu 2008 sestavljen iz 508.629 kosovnih delnic. Spremembe v letu 2010 so se nanašale na gibanje presežka iz prevrednotenja, na ustvarjen čisti dobi-ček tekočega poslovnega leta in na razporeditev bilančnega dobička za leto 2009. Presežek iz prevrednotenja se je zaradi vrednotenja večine vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, na nižjo pošteno vrednost v letu 2010 znižal za 689 tisoč evrov na 3.971 tisoč evrov. V mesecu septembru 2010 je banka izplačala dividende za leto 2009 v skupni višini 2.796 tisoč evrov, preostanek dobička za leto 2009 v višini 589 tisoč evrov je bil razporejen v rezerve iz dobička. V rezerve iz dobička so bile prenesene tudi neizplačane di-vidende iz preteklih let v višini 37 tisoč evrov. V letu 2010 je banka ustvarila čisti dobiček v višini 4.759 tisoč evrov. Ustvarjeni rezultat v višini 2.250 tisoč evrov je v skladu z zakonodajo na podlagi sklepa uprave in nadzornega sveta že po stanju 31. decembra 2010 razporedila v druge rezerve iz dobička.

V letu 2010 banka ni odkupovala ali prodajala lastnih delnic. Po stanju 31. decembra 2010 je imela v svojem portfelju 251 navadnih lastnih delnic v znesku 31 tisoč evrov, kar skupaj predstavlja le 0,05 % osnovnega kapitala banke. Posredno pridobljenih lastnih delnic banka ni imela, 1.038 delnic banke pa je bilo zastavljenih v zavarovanje.

Knjigovodska vrednost delnice je na dan 31. decembra 2010 znašala 393 evrov. V letu 2010 je bila delničarjem v skladu s sklepom skupščine delničarjev izplačana dividenda za leto 2009 v višini 5,50 evra na navadno in prednostno delnico.

Ob koncu leta 2010 je bilo v delniško knjigo banke vpisanih 708 lastnikov delnic, med delničarji pa je bilo 224 pravnih in 484 fizičnih oseb. Največji lastnik banke ostaja Nova Ljubljanska banka, ki je imela ob koncu leta 2010 v ban-ki 40,99-odstotni lastniški in 49,42-odstotni upravljavski delež.

Med deset največjih lastnikov banke se uvrščajo naslednje družbe:

6.5 PREVZEMANJE IN UPRAVLJANJE BANČNIH TVEGANJ

Skupina je pri svojem poslovanju izpostavljena različnim tveganjem, zato je razvila številne postopke in metode za njihovo upravljanje. Kakovostno ocenjevanje vseh vrst tve-ganj ter pravočasno odzivanje in zmanjševanje izpostavlje-nosti tveganjem je eden izmed pomembnih dejavnikov za doseganje strateških ciljev skupine. Skupina ima izdelano strategijo prevzemanja in upravljanja s tveganji in devet politik, v katerih so podrobno opisani postopki ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj. Strategija in politike prevzemanja in upravljanja s tveganji se letno posodabljajo, pri tem se upoštevajo razmere v okolju in pri poslovanju skupine ter novo pridobljene izku-šnje in znanja na področju upravljanja s tveganji. Skupina je najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju, sledi likvidno-stno, tržno in obrestno tveganje, vedno večji pomen dobiva operativno tveganje in tveganje dobičkonosnosti, veliko pozornosti namenja tudi kapitalskemu tveganju.

V nadaljevanju so opredeljena posamezna bančna tveganja.


2010 Str. 2009 Str. Spremembe IndeksKapital 1 2 3 4 5=1-3 6=1:3

Osnovni kapital 16.980 8 16.980 8 — 100Kapitalske rezerve 51.542 26 51.542 26 — 100Presežek iz prevrednotenja 3.971 2 4.660 2 (689) 85Rezerve iz dobička 125.731 63 123.074 62 2.657 102Lastni deleži (31) — (31) — — 100Čisti dobiček 2.509 1 3.166 2 (657) 79Skupaj 200.702 100 199.391 100 1.311 101

– v %

10 največjih delničarjev na dan 31. 12. 2010

Delež v osnovnem kapitalu banke

Nova Ljubljanska banka d.d. Ljubljana 40,99Slovenska odškodninska družba d.d. Ljubljana 9,36NFD 1 Investicijski sklad d.d. Ljubljana 9,21Abanka Vipa d.d. Ljubljana 4,00Unior d.d. Zreče 3,88Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana in Kritni sklad 3,75Nova Kreditna banka Maribor d.d. Maribor 2,67Juteks d.d. Žalec 2,43Opus Invest d.o.o. Velenje 1,79Polzela d.d. Polzela 1,53Skupaj 10 največjih delničarjev 79,61


Kreditno tveganje

Kreditnemu tveganju, ki predstavlja tveganje nastanka iz-gube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do skupine in spada med najpomembnejša bančna tveganja, se v skupini posveča posebna pozornost.

Cilj prevzemanja in upravljanja s kreditnim tveganjem je, da skupina skrbi za sprotno upravljanje in ocenjevanje tve-ganosti dolžnikov oziroma naložb in kreditnega portfelja. Skupina čim bolj natančno izmeri tveganost dolžnika pred odobritvijo kredita in nato ves čas kreditnega razmerja meri velikost izpostavljenosti kreditnemu tveganju. Skupina usmerja naložbe k dolžnikom z dobro bonitetno oceno ter k manj tveganim dejavnostim in regijam. Tveganost naložb vgradi v obrestno mero in poskrbi za čim boljše zavarovanje terjatev. Skupina omejuje koncentracijo portfelja z vzposta-vljenimi limiti do dolžnikov oziroma skupin povezanih oseb in limiti za celotni kreditni portfelj (po sektorjih, regijah, poslih, dejavnostih). Večji del poslov izvaja na območju Re-publike Slovenije, v drugih državah Evropske unije izvaja predvsem zakladniške posle in usmerja sredstva v naložbe z nizko stopnjo tveganja, na trgih JV Evrope pa selektivno pristopa h kreditiranju podjetij. Skupina ima vzpostavljen sistem zgodnjega odkrivanja povečanega kreditnega tve-ganja ter svoje aktivnosti intenzivno usmerja v izterjavo neporavnanih terjatev. Ob nepristranskih dokazih o pove-čanem kreditnem tveganju skupina oceni izgube iz kredi-tnega tveganja ter oblikuje oslabitve in rezervacije v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja ter nato sproti preverja njihovo ustreznost.

Skupina izračunava kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu. Trimesečno izračunava tudi interno oceno kapitalskih potreb za pokrivanje nepričako-vanih izgub iz naslova kreditnega tveganja. Skupina inter-no oceno kapitalskih potreb presoja tudi z vidika zunanjih dejavnikov in izvaja stres teste ter meri vpliv izrednih, a verjetnih dogodkov, na dohodek in finančni položaj skupine.

Za izboljšanje upravljanja kreditnega tveganja so interni bonitetni sistem in metode spremljanja in upravljanja kredi-tnega portfelja predmet stalnih izboljšav. V letu 2010 je bila nadgrajena metodologija določanja zgornjih mej zadolženo-sti za posameznega dolžnika oziroma skupine povezanih oseb, tako na področju pravnih oseb kot bank, metodologija ocenjevanja oslabitev za terjatve do fizičnih oseb, izdelana so bila številna poročila za kreditni portfelj, ki so podlaga za prilagajanje poslovne politike skupine razmeram v oko-lju in sprejemanje ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti kreditnemu tveganju.

Počasno in nestabilno okrevanje domačega gospodarstva ter negotove razmere na evropskih finančnih trgih so nadalje vplivali na poslabšanje kreditnega portfelja. Povečal se je delež neplačnikov ter nedonosnih terjatev. Skupina skuša, s skrbnim uravnavanjem naložbene politike in upravljanjem kreditnega tveganja, čim bolj ublažiti vplive krize na poslov-no uspešnost in finančni položaj skupine. Skupina bo v letu 2011 nadaljevala z izvajanjem ukrepov za zmanjšanje nega-

tivnih posledic krize (tekoče spremljanje poslovanja dolžni-kov in njihove bonitete, intenzivna izterjava zapadlih terjatev, zaostritev pogojev kreditiranja, pridobivanje dodatnih zava-rovanj, odobravanje kreditov finančno stabilnim podjetjem in financiranje naložb v osnovno dejavnost, odobravanje stanovanjskih kreditov in drugo). Nadalje bo sledila strategiji čim večje razpršenosti kreditnega portfelja ter omejevala naložbe do dejavnosti in regij z višjo stopnjo tveganja.

Tržna tveganja

Skupina pri svojem poslovanju prevzema tržna tveganja, to je tveganje spremembe poštene vrednosti finančnih instru-mentov zaradi spreminjanja dejavnikov tveganja, in sicer obrestnih mer, deviznih tečajev in cen finančnih instru-mentov. Med tržnimi tveganji izstopa pozicijsko tveganje pri lastniških in dolžniških finančnih instrumentih ter iz-vedenih finančnih instrumentih. Izpostavljenost valutnemu tveganju je nizka.

Skupina je na področju trgovanja s finančnimi instrumenti usmerjena pretežno v slovenski finančni prostor, na območje Evropske unije (posli z vrednostnimi papirji držav in prvo-vrstnih bank) ter v manjšem obsegu na svetovne države z manjšim kreditnim tveganjem (države, ki so investicijsko sprejemljive). Področje investiranja in trgovanja s finančnimi instrumenti je v skupini opredeljeno s podrobno razdeljeni-mi limiti na več nivojih (po izdajateljih, vrstah poslov, regijah itd.), ki smo jih v letu 2010 prilagodili glede na razmere na finančnih trgih in poslovno strategijo skupine. Poleg tega ima skupina sprejete tudi limite največje dovoljene izgube.

Skupina sklepa tudi posle z valutnimi in obrestnimi izvede-nimi finančnimi instrumenti. Osnovna usmeritev skupine na področju trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti je sklepanje poslov za varovanje lastnih postavk in za stran-ke, pri čemer se ti posli varujejo z nasprotnimi posli. Posli se sklepajo s prvovrstnimi tujimi bankami.

Na področju valutnega tveganja skupina vodi politiko izrav-nane valutne pozicije po posameznih tujih valutah. Uravna-vanje valutne odprtosti v skupini poteka preko promptnih poslov in poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti na tujo valuto v okviru limitov. Limiti so nizki in namenjeni uravnavanju valutne odprtosti pri rednem poslovanju in niso namenjeni špekulativnim poslom.

Skupina izračunava kapitalske zahteve za tržna tveganja po standardiziranem pristopu. Vzporedno izračunava tudi kapitalske zahteve z uporabo naprednejših metod, kot je statistična metoda tvegane vrednosti (VaR). Trimesečno izračunava tudi interno oceno kapitalskih potreb za po-krivanje nepričakovanih izgub iz naslova tržnih tveganj s pomočjo metode tvegane vrednosti (VaR), izvaja stres teste ter meri vpliv izrednih, a verjetnih dogodkov na dohodek in finančni položaj skupine.

S tekočim prilagajanjem sistema limitov negotovim razme-ram na finančnih trgih in z izvajanjem naložbene politike, ki sledi cilju zniževanja lastniških finančnih instrumentov in


usmerjanju naložb v prvovrstne dolžniške finančne instru-mente, skupina znižuje izpostavljenost tržnim tveganjem.

Obrestno tveganje

Tveganje spremembe obrestne mere se nanaša na izposta-vljenost finančnega stanja skupine neugodnim premikom obrestnih mer. Tovrstno tveganje vpliva na dohodek skupi-ne in tudi na ekonomsko vrednost njenega kapitala.

Skupina analizira izpostavljenost obrestnemu tveganju z metodo obrestnih razmikov, pri čemer izračunava vpliv spremembe obrestnih mer na neto obrestne prihodke. Sku-pina analizira obrestno tveganje tudi po modelu trajanja, s čimer ocenjuje vpliv spremembe obrestnih mer na ekonom-sko vrednost kapitala.

Na področju obrestnega tveganja banka zasleduje politiko za-prte bančne pozicije, kar pomeni, da je cilj skupine čim manj-ša višina obrestnih razmikov. Obrestno tveganje trgovalne knjige skupina analizira predvsem v okviru tržnega tveganja.

Ob potrebi po izvajanju ukrepov za znižanje obrestnega tveganja skupina uporablja klasične bilančne posle, kot so kreditiranje, nakup vrednostnih papirjev, sprejemanje de-pozitov, izdajanje vrednostnih papirjev in podobno. Poleg klasičnih bilančnih poslov skupina sklepa posle z obrestni-mi izvedenimi finančnimi instrumenti zaradi varovanja posameznih poslov in zapiranja obrestnih razmikov. Sku-pina ne sklepa poslov z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti za špekulativne namene.

Skupina bo tudi v letu 2011 zapirala obrestne razmike z bilančnimi instrumenti in s sklepanjem obrestnih izvedenih finančnih instrumentov, pri čemer bo zmanjševala vpliv na konsolidirani izkaz poslovnega izida, ki nastane zaradi spre-membe poštene vrednosti obrestnega izvedenega finančne-ga instrumenta, z uporabo računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji.

Skupina trimesečno izračunava interno oceno kapitalskih po-treb za pokrivanje nepričakovanih izgub iz naslova obrestne-ga tveganja v bančni knjigi v skladu z interno metodologijo.

Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje, ki vključuje tveganje za-gotavljanja virov likvidnosti, ki nastopi, kadar skupina ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma je primorana pridobivati vire likvidnosti s pomembno višjimi stroški, in tržno likvidnostno tveganje, ki nastopi, kadar finančnih instrumentov ni možno odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vpliva na tržno ceno. S časovnega vidika ločimo upravljanje operativne likvidnosti in upravljanje strukturne likvidnosti.

Skupina skrbi za učinkovito upravljanje operativne in struk-turne likvidnosti, ki predstavlja upravljanje denarnih tokov za izbrani časovni interval ob upoštevanju likvidnosti raz-položljivih sredstev in stabilnosti virov sredstev. Na podlagi

simulacij zapadlosti virov sredstev na eni strani in dospe-losti sredstev ter kategorizacije sredstev po sposobnosti ta-kojšnje unovčitve na drugi strani so določeni limiti najvišje odprte likvidnostne pozicije. Na področju strukturne likvi-dnosti ima skupina opredeljene ciljne kazalnike in limite za obvladovanje likvidnostnega tveganja. Kazalniki struktur-ne likvidnosti so postavljeni tako, da se ustvarja potrebna rezerva s presežkom strukturne likvidnosti glede na Sklep o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnosti bank in hranilnic ter glede na rezultate scenarijev izjemnih likvidnostnih razmer, kot opredeljuje tudi Sklep o upravlja-nju s tveganji in izvajanju procesa ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice. Iz scenarijev izjemnih likvidnostnih razmer je namreč skupina določila strukturo in minimalno višino likvidnostne rezerve ter opredelila krizni načrt za ravnanje skupine že v času prvih znakov likvidnostne krize. Z limitnim sistemom skupina zasleduje tudi cilj čim večje razpršenosti virov.

Skupina trimesečno izračunava interno oceno kapitalskih potreb za pokrivanje nepričakovanih izgub iz naslova li-kvidnostnega tveganja v skladu z interno metodologijo ter upošteva rezultate stres testov.

Skupina ima zaradi svojih danosti konzervativni pristop pri upravljanju z likvidnostjo, kar se zrcali skozi postavljen limitni sistem, nabor in velikost naložb v vrednostne papirje bančne knjige in metodologijo spremljanja tokov likvidnosti.

V letu 2010 je skupina upravljala z likvidnostnim tveganjem v skladu s sprejeto politiko, vendar v spremenjenih okolišči-nah dostopa do likvidnih sredstev. Skupina ni imela težav z operativno likvidnostjo, saj je z zagotavljanjem ustrezne višine likvidnostne rezerve (visoko likvidna sredstva, ki so hkrati tudi primerna za zavarovanje obveznosti pri Evropski centralni banki in na medbančnem repo trgu) uravnavala potrebno raven operativne likvidnosti. Več aktivnosti je na-menila zagotavljanju strukturne likvidnosti z najemanjem virov pravnih in fizičnih oseb, s poudarkom na dolgoročnem segmentu in ustrezni razpršenosti. Ob tem je sledila cilju po-kritosti kreditov nebančnega sektorja z depoziti nebančnega sektorja. Za večjo razpršenost je med drugim zapadle tuje vire financiranja, zapadle depozite nebančnega sektorja in zapadle izdane vrednostne papirje nadomestila z izdajami dolžniških vrednostnih papirjev in najemi kreditov pri tujih bankah.

Operativno tveganje

Operativno tveganje predstavlja tveganje izgub kot posle-dice neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih pro-cesov, ravnanj ljudi ali delovanja sistemov oziroma zaradi zunanjih dejavnikov.

Zaradi hitrega razvoja in značilnosti finančnega sistema narašča pomen operativnega tveganja, ki zahteva vzpo-stavljanje trdnega in zanesljivega sistema prevzemanja in upravljanja s to vrsto tveganja. Pri opredelitvi načina pre-vzemanja in upravljanja z operativnim tveganjem skupina upošteva svojo velikost in razvitost ter naravo in komple-ksnost poslovnih dejavnosti. Skupina je izdelala celovito


sliko svoje potencialne izpostavljenosti na področju opera-tivnega tveganja po poslovnih procesih, ki temelji na pri-kazu izpostavljenosti po kategorijah operativnega tveganja, verjetnosti nastanka ter učinkih tveganja.

Skupina ima popisane poslovne procese, ki so bili osnova za izdelavo profila potencialne izpostavljenosti skupine na področju operativnega tveganja za posamezne procese, za celotno skupino, izdelavo kataloga vseh operativnih tveganj, ki jih skupina identificira, ter pripravo matrike povezav organizacijskih enot v poslovnih procesih.

Skupina izračunava kapitalsko zahtevo za operativno tve-ganje po enostavnem pristopu. Trimesečno izračunava tudi interno oceno kapitalskih potreb za pokrivanje nepriča-kovanih izgub iz naslova operativnega tveganja v skladu s sprejeto metodologijo.

Neprekinjeno poslovanje skupine ureja pravilnik, ki določa postopke, aktivnosti ter procese delovanja in organiziranja ob nastanku kriznih razmer, ki so del operativnih tveganj. Namen načrtov neprekinjenega poslovanja je zagotoviti varnost zaposlenih in komitentov ter vzpostaviti nemo-teno delovanje ključnih poslovnih procesov v najkrajšem možnem času na obstoječi ali nadomestni lokaciji. Za vse po-slovne procese v skupini so izdelani načrti izvajanja procesa ob nedelovanju informacijske podpore. Cilj organiziranega delovanja je zmanjšanje poslovne in finančne škode, ki bi nastala ob opustitvi aktivnosti in postopkov, opredeljenih v načrtih neprekinjenega poslovanja v skupini in okrevalnem načrtu izvajanja aktivnosti za obnovitev procesov.

Tveganje dobičkonosnosti

Tveganje dobičkonosnosti se nanaša na neustrezno sestavo oziroma razpršenost prihodkov ali na nesposobnost skupi-ne, da zagotavlja zadostno in stalno raven dobičkonosnosti. Dokumentarno podlago za upravljanje s tveganjem dobičk-onosnosti v skupini predstavlja sprejeta politika prevzema-nja in upravljanja s tveganjem dobičkonosnosti.

Dobičkonosnost je pomemben pokazatelj finančnega stanja skupine in pogosto tudi zgodnji pokazatelj problematičnosti poslovanja skupine. Poslovanje in nadaljnji razvoj skupine sta odvisna od doseganja ustrezne donosnosti sredstev in kapitala. Dobiček omogoča rast skupine, ohranja ali pove-čuje njeno konkurenčnost in krepi kapitalsko bazo skupine. Izgube ogrožajo kapital in likvidnost ter lahko omajejo zau-panje javnosti. Dobičkonosnosti skupine pa ne opredeljuje le dobiček kot rezultat poslovnega izida, ampak tudi kvaliteta in stabilnost prihodkov ter zmernost in struktura stroškov.

Skupina trimesečno izračunava interno oceno kapitalskih potreb za pokrivanje nepričakovanih izgub iz naslova tve-ganja dobičkonosnosti v skladu s sprejeto metodologijo.

Kapital in kapitalska ustreznost

Skupina mora pri svojem poslovanju vedno razpolagati z ustrezno višino kapitala, ki je odvisna od obsega in vrste sto-

ritev, ki jih banka opravlja, ter od njene strategije. Ustrezna kapitalska osnova predstavlja varnostno rezervo za različne vrste tveganj, ki jim je skupina izpostavljena pri svojem po-slovanju. Kapital vsake banke mora za potrebe pokrivanja nepričakovanih izgub vedno dosegati najmanj znesek, ki je enak vsoti kapitalskih zahtev za kreditno, tržna in operativ-no tveganje, kapitalska ustreznost, ki predstavlja razmerje med kapitalom in vsoto tveganju prilagojenih postavk, pa mora vedno znašati najmanj 8 %. Upravljanje kapitala in kapitalske ustreznosti skupine temelji na sprejeti politiki prevzemanja in upravljanja s kapitalskim tveganjem ter letnih poslovnih načrtih, ki se kažejo tudi v potrebah po zadostni višini regulatornega kapitala.

Za varno in hkrati dobičkonosno poslovanje banka ves čas skrbi za zadosten obseg kapitala in njegovo ustrezno struk-turo. Da bi ocenila sposobnosti prevzemanja tveganj, banka enkrat na leto izdela načrt gibanja kapitala in kapitalskih zahtev ter načrt interne ocene kapitala in kapitalskih potreb za obdobje treh let v skladu z letnim poslovnim načrtom in triletnim razvojnim načrtom, iz katerega je razvidno giba-nje količnikov kapitalske ustreznosti glede na načrtovan obseg poslovanja skupine. Če načrtovano gibanje količnikov kapitalske ustreznosti odstopa od ciljno določenih količni-kov, skupina prične z aktivnostmi za povečanje regulator-nega kapitala ali znižanje izpostavljenosti tveganjem.

Če skupina z ukrepi za zmanjšanje izpostavljenosti tvega-njem ne bo izboljšala svoje kapitalske ustreznosti oziroma z obstoječim kapitalom še vedno ne bo mogla zadovoljivo pokriti vseh kapitalskih zahtev in kapitalskih potreb, bo pristopila k ukrepom za povečanje kapitala.

Skupina prednostno povečuje kapital z ustrezno dividendno politiko ter prenosom čistega dobička med druge rezerve iz dobička. S tem zagotavlja, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na obseg in vrste storitev, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev. Skupina oceni tudi lastniško strukturo, saj je z vidika kapi-talskega tveganja bistvenega pomena odgovorna dividendna politika lastnikov, ter strukturo in kvaliteto kapitala. V okviru strukture in kvalitete kapitala skupina zagotavlja stalnost, razpoložljivost za pokrivanje izgub in pravno po-drejenost pravicam vlagateljev ter drugih upnikov.

V letu 2010 je bila sprejeta direktiva CRD II (v veljavi od 31. decembra 2010), ki prinaša novosti na področju izračuna regulatornega kapitala. Največ sprememb je pri opredelitvi in obravnavi hibridnih instrumentov, kjer bodo postopno uveljavljeni strožji kriteriji za njihovo uvrstitev v izračun temeljnega kapitala v primerjavi z lastnostmi obstoječih inovativnih instrumentov. Sprejet je bil tudi predlog Basel III, ki poleg zahtev po izboljšanju kakovosti in preglednosti kapitalske osnove uvaja varnostne rezerve. Pri upravljanju kapitalskega tveganja bo skupina pri načrtovanju in simu-lacijah kapitala in količnikov kapitalske ustreznosti sledila spremembam regulative.


Strateško tveganje

Strateško tveganje je tveganje nastanka izgube, ki nasta-ne zaradi nepravilnih poslovnih odločitev, neustreznega izvajanja sprejetih odločitev ter premajhne odzivnosti na spremembe poslovnega okolja. Upravljanje s strateškim tveganjem temelji na sprejeti politiki prevzemanja in upra-vljanja s strateškim tveganjem.

Cilj upravljanja s strateškim tveganjem v skupini temelji predvsem na opredelitvi lastne vizije, jasnosti in konzer-vativnosti strategije, zagotavljanju pravilnosti strateških usmeritev in podprtosti strategije s potrebnim kapitalom ter kadrovskimi in tehnološkimi zmožnostmi. V ta namen skupina izdeluje krovne strateške dokumente in redno preverja njihovo uresničevanje, kar ji omogoča pravoča-sno prilagajanje spremembam v notranjem in zunanjem poslovnem okolju.

V skladu s profilom tveganja skupina v letu 2010 za strate-ško tveganje ni izračunavala kapitalskih potreb.

Tveganje ugleda

Tveganje ugleda je tveganje nastanka izgube zaradi negativ-ne podobe, ki jo imajo o skupini njeni komitenti, poslovni partnerji, lastniki in investitorji ali nadzorniki. Ta podoba vpliva na vzpostavljanje novih poslovnih odnosov in storitev ter na vzdrževanje že obstoječih. Neugodni učinki lahko vključujejo izpad prihodkov, poslabšanje poslovnih rezul-tatov, zmanjšanje vpoglednih vlog in drugih virov sredstev, upad števila komitentov, znižanje vrednosti delnice in drugo.

Poslovna politika skupine je zasnovana tako, da ob predpo-stavki realizacije zadanih ciljev ugled skupine ne bo pred-stavljal večjega tveganja kot običajno. Posebno pozornost banka posveča komuniciranju pri morebitnih posebnih in izrednih dogodkih.

Proces ICAAP

Skupina je v skladu z novo kapitalsko ureditvijo Basel II vzpostavila proces ocenjevanja ustreznega notranjega ka-pitala (proces ICAAP), ki:

– temelji na ugotavljanju, merjenju oziroma ocenjevanju tveganj, oblikovanju zbirne ocene tveganj ter spremljanju pomembnih tveganj;

– omogoča zagotavljanje ustreznega notranjega kapitala v razmerju do profila tveganosti skupine;

– je ustrezno vključen v sistem upravljanja (pri sprejemanju poslovnih odločitev, na področju upravljanja s tveganji idr.).

Skupina za potrebe ocenjevanja ustreznega notranjega kapi-tala izračunava interne ocene kapitalskih potreb pri tistih tveganjih, ki jih skozi profil tveganja oceni kot pomembna ali ugotovi skozi postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj, da lah-ko pomembno vplivajo na poslovanje banke in mora zanje zagotavljati ustrezno višino kapitala. Skupina izračunava

interno oceno kapitala in kapitalskih potreb vsake tri me-sece. Izračun, ki ga obravnava Odbor za tveganje, se nato posreduje v obravnavo in potrditev na sejo ALCO.

Skupina je v letu 2010 nadaljevala s številnimi aktivnostmi na področju uresničevanja procesa ICAAP. Razvijala je nove in izpopolnjevala obstoječe metodologije izračuna interne ocene kapitalskih potreb, oblikovala in izvajala stres teste, trimesečno izračunavala višino interne ocene kapitala in interne ocene kapitalskih potreb za vsa pomembna tveganja ter načrtovala interno oceno kapitala in kapitalskih potreb za naslednje triletno obdobje.

Skupina je ponovno ocenila višino izpostavljenosti po-membnejših poslovnih aktivnosti do posameznih tveganj ter kvaliteto kontrolnega okolja, izračunala profil tvega-nja skupine in izdelala matriko tveganj. Na podlagi profila tveganja je skupina izpostavljena tveganjem v sprejemljivi višini, najbolj izpostavljena pa je kreditnemu, likvidno-stnemu, tržnim tveganjem, obrestnemu, operativnemu in tveganju dobičkonosnosti. Izračun profila tveganja skupine ustreza želenemu profilu tveganja skupine, opredeljenemu v Strategiji prevzemanja in upravljanja s tveganji, in skupini, kljub njeni majhnosti in ranljivosti, omogoča stabilno in varno poslovanje v času rednega poslovanja skupine in ob izrednih razmerah.

6.6 RAZVOJ BANKE IN ODVISNE DRUŽBE

Banka v skupini omogoča svojim strankam storitve univer-zalnega bančništva. V vsem obdobju poslovanja skrbi za svoj nadaljnji razvoj, ki ji ga omogočajo vlaganja v učinkovito in-formacijsko podporo, poslovno mrežo in kadrovski potencial.

Poslovna mreža in notranja organizacija

Banka ima odprte poslovne enote samo na območju Slo-venije. Z dobro razvito poslovno mrežo je prisotna v vseh večjih krajih celjske regije, v Ljubljani kot finančnem sredi-šču Slovenije, od 1. septembra 2009 v Mariboru in od julija 2010 tudi v Kopru. Banka sledi sodobnim trendom in se z vlaganjem v poslovno mrežo prilagaja individualnim potre-bam strank. Na osnovi analize obsega poslovanja agencij, je banka v letu 2010 zaprla dve agenciji, in sicer agencijo Otok in agencijo Petrovče. Odvisna družba banke nima podružnic.

Poleg tega je banka v letu 2010 pripravila celovito reorgani-zacijo banke, ki je stopila v veljavo 1. januarja 2011. Podru-žnico Hmezad je preoblikovala v poslovno enoto, reorgani-zirala je področje plačilnega prometa in podpore poslovanja ter področje splošnih, pravnih in kadrovskih poslov. Zaradi zahtevnosti področja je oblikovala nov oddelek za izvršbe ter nov oddelek skladnosti poslovanja, reorganizirala pa je tudi področje vodenja spornih terjatev.

Investicijska vlaganja

Banka je v letu 2010 namenila investicijskim vlaganjem 2.703 tisoč evrov. Sredstva so bila porabljena predvsem za


nabavo POS terminalov, bankomatov, signalnih varnostnih naprav in diskovnega sistema, dograditve aplikacij, med njimi tudi varnostne dograditve za elektronsko bančništvo za fizične osebe, licenčnine, zunanje svetovanje pri izgradnji podatkovnega skladišča, nadgradnjo informacijske podpore na področju poslovne mreže, prenovo poslovnih prostorov in opreme. Odvisna družba banke je na področju raziskav in razvoja izvajala aktivnosti v okviru svoje dejavnosti in v obsegu, potrebnem za opravljanje tekočih in predvidenih novih poslov družbe.

Informacijska podpora

V letu 2010 je med pomembnejše naloge na področju infor-macijske tehnologije sodil projekt izgradnje podatkovnega skladišča, h kateremu je banka v skladu s priporočili Banke Slovenije pristopila že v letu 2005. Projekt se je izvajal v sodelovanju z zunanjim svetovalcem, in sicer v treh fazah, ki so vključevale nabavo strojne in programske opreme, vzpostavitev podatkovnega modela ter sistema polnjenja in čiščenja podatkov in izdelavo poročil, prednostno za poročanje Evropski centralni banki. Hkrati so bila razvita tudi številna druga poročila za potrebe poročanja regulator-jem in za potrebe odločanja v banki, ki so zagotovila boljšo kvaliteto poročil in boljše obvladovanje poslovanja. Razvoj podatkovnega skladišča je bil v januarju 2011 zaključen, njegova nadgradnja pa se bo zaradi prednosti, ki jih prinaša v smislu boljše kvalitete poročil in boljšega obvladovanje poslovanja, nadaljevala.

Velik del ostalih aktivnosti na področju informacijske pod-pore se je nanašal na prilagoditve in nadgradnjo program-ske opreme, povezane z migracijo kartičnega poslovanja na eXact v okviru sistema Activa, racionalizacijo poslovanja, zagotovitvijo nadomestnih rešitev v informacijski podpo-ri na področju poslovanja s prebivalstvom ter projektoma Sisbon (elektronski sistem bonitet fizičnih oseb) in SEPA.

Banka omogoča svojim strankam storitve univerzalnega bančništva. V vsem obdobju poslovanja skrbi za svoj na-daljnji razvoj in prepoznavnost. Razvoj ji omogočajo vlaga-nja v učinkovito informacijsko podporo, poslovno mrežo in kadrovski potencial, za prepoznavnost na domačem in mednarodnih trgih pa skrbi z objavami v domačih in tujih strokovnih publikacijah ter sodelovanjem z mednarodno priznanimi bonitetnimi agencijami.

Upravljanje s kadri

V letu 2010 je banka znižala število zaposlenih s 571 na skupno 538 delavcev, povprečno pa je imelo v preteklem letu v banki delo 566 delavcev. Delovno razmerje je v letu 2010 prenehalo 53 delavcem, na novo pa se je zaposlilo 20 delavcev. Ob koncu leta 2010 je bilo med zaposlenimi 15 delavcev za določen čas.

Povprečna starost zaposlenih je v letu 2010 znašala 44,2 leta. Po starostni strukturi zaposlenih je v letu 2010 pre-vladoval starostni razred od 51 do 55 let z 22,9 %, najnižji strukturni delež pa sta imeli z 0,2 % starostni skupini od

21 do 25 let in nad 60 let. Zaradi narave dela je med zapo-slenimi največ žensk. Od leta 2004 se strukturni delež po spolu skoraj ne spreminja, med zaposlenimi je 79,2 % žensk.

Izkoriščenost delovnega časa je v povprečju znašala 81,4 %. Največ izostankov z dela je bilo zaradi koriščenja letnih dopustov, medtem ko je odsotnost z dela zaradi boleznin znašala 5,1 %.

Po dejanski izobrazbeni strukturi je bila skupina zaposlenih s srednješolsko izobrazbo še vedno najmočnejša, vendar se je njen delež v letu 2010 znižal s 45,4 % na 40,3 %. V skladu s kadrovsko politiko izboljšanja izobrazbene strukture se je povišal delež zaposlenih z visoko in višješolsko izobrazbo, in sicer s 50,1 % na 56,0 %.

V odvisni družbi so bili ob koncu leta 2010 zaposleni 4 de-lavci, v letu 2009 je bilo v družbi zaposlenih 5 delavcev. V letu 2010 se je upokojil pomočnik direktorja. En zaposlen je imel magisterij iz ekonomije, dva zaposlena sta imela visokošolsko izobrazbo, smer finance in arhitektura, ena sodelavka pa srednješolsko izobrazbo. Dva delavca imata več vrst licenc s področja cenitev nepremičnin, en delavec ima li-cenco za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja, dva zaposlena pa se dodatno izobražujeta pri Slovenskem inštitutu za revizijo za pridobitev licence pooblaščenega ocenjevalca nepremičnin.

Poleg redno zaposlenih družba sodeluje še z dvema zunanji-ma cenilcema, pogodbeno ima zaposleno nepremičninsko posrednico in najet zunanji računovodski servis.

Uresničevanje strateških ciljev in zagotavljanje konkurenč-nih prednosti banke zahtevata usmerjeno vlaganje v razvoj znanj in sposobnosti zaposlenih. Zato je najpomembnejša naloga kadrovske funkcije, da ob sodelovanju vodij zagota-vlja optimalno kadrovsko zasedbo glede na potrebe delov-nih mest. Z racionalizacijo delovnih postopkov, razvojem informacijske podpore ter prerazporejanjem del banka ves čas sledi politiki zmanjševanja števila zaposlenih, hkrati pa z novimi zaposlitvami skrbi za izboljšanje izobrazbene in starostne strukture zaposlenih.

6.7 DRUŽBENA ODGOVORNOST BANKE IN ODVISNE DRUŽBE

Banka uspešno posluje že več kot 145 let, njeno poslovanje se v vseh pogledih nenehno izboljšuje. Uprava banke deluje v skladu s profesionalno skrbnostjo stroke upravljanja banke, preudarno vodi banko, skrbi za zaščito interesov vlagateljev in izpolnjuje obveznosti do delničarjev, nadzornega sveta ter javnosti, skrbi za proaktivno in transparentno komuni-ciranje z vsemi zainteresiranimi javnostmi, vzpostavljene pa ima tudi vse mehanizme obvladovanja tveganj. Osnovni namen takšnega ravnanja je dolgoročni trajnostni razvoj in povečevanje ugleda banke.

Banka se zaveda, da sta njena nadaljnja učinkovitost in uspešnost odvisni od podpore okolja in zaupanja interesnih


skupin. Skladno z vizijo in strategijo banka in odvisna druž-ba delujeta družbeno odgovorno do ožje lokalne skupnosti in širšega družbenega in gospodarskega okolja, zaposlenih, vseh poslovnih partnerjev in do naravnega okolja.

Banka s pokroviteljskimi sredstvi podpira šport in kulturo, sodeluje v številnih dobrodelnih akcijah in skrbi za okolje. Aktivno se vključuje tudi na področju družbeno-socialne dejavnosti.

Svojim poslovnim partnerjem omogoča investiranje v ekolo-ške projekte, v izgradnjo čistilnih naprav, izvajanje socialnih in družbeno odgovornih projektov. Pri poslovanju izkazuje posebno skrb deprivilegiranim skupinam strank, saj ima posebne ugodnosti za upokojence, študente, humanitarne in druge organizacije.

6.8 DELOVANJE SLUŽBE NOTRANJE REVIZIJE

Služba notranje revizije deluje skladno s standardi strokov-nega ravnanja pri notranjem revidiranju, kodeksom načel notranjega revidiranja in kodeksom poklicne etike notranjih revizorjev. Pri svojem delovanju služba upošteva tudi določi-la zakona o bančništvu v povezavi z notranjim revidiranjem in pravilnikom o delovanju notranje revizije. V banki je služba notranje revizije organizirana kot samostojna štabna služba, podrejena neposredno upravi banke. Zaposlenim v službi vse to omogoča, da se pri svojem podajanju mnenj, ocen in priporočil lahko oprejo na uveljavljena mednarodna strokovna merila za notranje revidiranje in so neodvisni od drugih delov banke.

Osnovna planska dokumenta službe notranje revizije sta triletni strateški načrt in letni program dela, ki ju vsako leto sprejme uprava banke, soglasje k njima pa daje nad-zorni svet, ob predhodni obravnavi na revizijskem odboru. Dokumenta temeljita na profilu tveganja banke, letnem in razvojnem planu banke ter temeljnih značilnosti oko-lja, v katerem banka deluje. Prav tako upoštevata zahteve nadzornikov o obveznem notranjem revidiranju določenih področij poslovanja.

Načrtovanje dejavnosti službe podrobneje opredeljujejo šestmesečni operativni delovni načrti, ki jih sprejema upra-va banke. Za tekoče spremljanje delovanja službe uprava banke in nadzorni svet sprejemata šestmesečna poročila, kjer so predstavljene najpomembnejše opravljene aktivnosti službe, vključno s pregledom izdanih in realiziranih pri-poročil. Poročila obravnava tudi posvetovalni organ nad-zornega sveta, revizijski odbor. Nadzorni svet je, skladno z zahtevami zakonodaje, redno seznanjen tudi s pregledi zunanjih institucij nadzora in stanjem realizacije danih opozoril in priporočil.

Naloge službe notranje revizije so zakonsko določene in so povezane z ugotavljanjem kakovosti obvladovanja vseh vrst tveganj (z ustreznim vzpostavljenim sistemom notranjih kon-trol) in izvajanjem nadzora nad skladnostjo poslovanja banke s pravnimi predpisi in internimi določili ter nad spoštova-

njem načel racionalnega poslovanja. Za celovito spremljavo uresničevanja letnega programa dela (obravnava na upravi, nadzornem svetu ter revizijskem odboru banke) je vzposta-vljen krovni sistem primerjave plana in realizacije notranjih revizij. Za učinkovito spremljanje realizacije vseh priporočil po opravljenih notranjih revizijah je uvedeno najmanj dvosto-penjsko poročanje upravi banke: najprej po vsaki opravljeni notranji reviziji, nato pa vsaj še celovito letno poročanje o realizaciji vseh danih priporočil. Služba notranje revizije tudi koordinira aktivnosti izbora zunanjega revizorja (preko upra-ve banke, revizijskega odbora in nadzornega sveta).

Letni program dela je predvideval revidiranje 22 poslovnih področij banke in dokončanje 4 notranjih revizij iz leta 2009 ob predpostavki, da ne bo izrednih nalog v velikem obsegu (skupaj 26 notranjih revizij). Dejansko je bilo do konca fe-bruarja 2011 izvedenih 22 načrtovanih notranjih revizij, 2 notranji reviziji sta še v teku, 1 revizija ni bila opravljena, ker se je pomembno znižala stopnja tveganja načrtovanega področja revidiranja, 1 revizija ni bila opravljena zaradi spremembe zakonodaje (delovanje bančnih kreditnih posre-dnikov ni več področje vsakoletnega revidiranja), 1 notranja revizija pa bo opravljena v letu 2011. Izvedene so bile tudi 3 izredne revizije, 3 izredne revizije iz leta 2009 so bile v letu 2010 dokončane. Služba je izdala 21 strokovnih mnenj za različna področja poslovanja. Skupaj je služba v letu 2010 izvedla 49 aktivnosti notranjega revidiranja in strokovnega svetovanja, 2 sta še v teku.

Najpomembnejša področja poslovanja, ki so bila v letu 2010 revidirana, so: kvaliteta varnosti informacijskega sistema in krovni pregled upravljanja varovanja informacij, podro-čje obvladovanja kreditnega tveganja pri pravnih osebah, samostojnih podjetnikih in prebivalstvu, ustreznost pro-cesa arhiviranja, preprečevanje pranja denarja, ustreznost blagajniških maksimumov, pravilnost uporabe primernega finančnega premoženja za zastavo pri Evrosistemu in skla-dnost delovanja s spremenjeno zakonodajo.

Pri vseh notranjih revizijah in pregledih so najbolj poudar-jeni: ugotavljanje postopkov, vgrajenih za obvladovanje tveganj, ugotavljanje dejanskega stanja, kakovost vzposta-vljenih sistemov notranjih kontrol, skladnost poslovanja z zakonodajo in notranjimi pravili, možnosti za izboljšanje obstoječih postopkov, vse za nadaljnji dvig kakovosti delo-vanja banke. Posebna pozornost je posvečena področjem, kjer se uvajajo novi predpisi (zunanji ali notranji).

V službi notranje revizije je naloge revidiranja v letu 2010 opravljalo pet zaposlenih (vključno s predstojnico službe), eden ima naziv preizkušeni notranji revizor, en delavec ima licenco CISA (preizkušeni revizor informacijskih sistemov) in je magister znanosti. Vsi delavci imajo najmanj visoko izobrazbo, ena delavka ima licenco za zavarovalnega po-srednika, trije delavci pa evropski bančni certifikat. Ena de-lavka je v letu 2010 nadaljevala izobraževanje za pridobitev magistrskega naziva. Izobraževanje zaposlenih je bilo tudi v letu 2010 stalna pomembna naloga – znanja so pridobivali na področju notranjega revidiranja, bančnega poslovanja, računalniških in jezikovnih veščin.


7 ORGANI UPRAVLJANJA BANKE

SKUPŠČINADELNIČARJEV

BANKE

UPRAVABANKE

KOLEGIJ BANKE

ODBOR ZA IT

KREDITNI ODBOR

LIKVIDNOSTNA KOMISIJA

ODBOR ZA UPRAVLJANJE Z BILANCO BANKE – ALCO

DRUGI ODBORI IN KOMISIJE

REVIZIJSKI ODBOR

NADZORNISVET

ORGANIZACIJSKEENOTE


8 ORGANIZACIJSKA SHEMA BANKE 1. JANUARJA 2011

UPRAVA BANKE

član uprave

mag. Aleksander Vozelpredsednik uprave

mag. Dušan Drofenik

član uprave – namestnik predsednika

Davorin Leskovar

SEKTOR RAČUNOVODSTVA

SEKTOR FINANČNIH TRGOV

SEKTOR PRAVNIH POSLOV, IZTERJAVE

IN SKLADNOSTI POSLOVANJA

SLUŽBA UPRAVLJANJA

S KADRI IN ORGANIZACIJO

ODDELEK SEKRETARIATA

ODDELEK ODNOSOV Z JAVNOSTMI

SLUŽBA SPLOŠNIH POSLOV

IZVRŠNI DIREKTOR

GLAVNA PODRUŽNICA LJUBLJANA

SEKTOR PLAČILNEGA PROMETA IN SPREMLJAVE POSLOVANJA

SLUŽBA NOTRANJE REVIZIJE

SEKTOR POSLOVANJA Z

GOSPODARSKIMI DRUŽBAMI

IZVRŠNI DIREKTOR

SEKTOR INFORMATIKE

SEKTOR POSLOVNE MREŽE

SEKTOR UPRAVLJANJA S

TVEGANJI


9 SKUPINA BANKE CELJE 31. DECEMBRA 2010

Banka je 100-odstotna lastnica odvisne družbe Posest d.o.o. Celje.

Družba Posest d.o.o. Celje je bila ustanovljena leta 1991. Registrirana je kot družba z omejeno odgovornostjo za opravljanje najrazličnejših dejavnosti, med osnovne posle družbe pa spadajo:

– pomoč pri unovčevanju težje izterljivih terjatev banke, – trženje nepremičnin v lasti družbe in banke, – inženiring lastnih in tujih nepremičnin, – lizing nepremičnin, – cenitve nepremičnin in opreme, – nadzor namenske porabe odobrenih bančnih kreditov investitorjem, – svetovanje banki na področju financiranja nepremičninskih projektov.

Družba ima štiri zaposlene, direktor družbe je Davor Zavasnik.

Poslovanje odvisne družbe v letu 2010

Družba je v letu 2010 nadaljevala v letu 2005 pričeto poslovno sodelovanje na področju nepremičnine v Preboldu, kjer ima sklenjena dva finančna lizinga.

Posest od leta 2007 aktivno trži dokončan trgovsko-poslovni objekt Ljubljanska v Celju. Čeprav so že od druge polovice leta 2008 razmere na nepremičninskem trgu neugodne, je družba z ukrepi za pospešitev prodaje v letu 2010 dosegla velik premik v prodaji. Do konca leta 2010 je prodala trgovski del objekta, 83 stanovanj in 103 parkirna mesta, 12 stanovanj in 19 parkirnih mest je oddala v najem.

Poleg tega je družba za banko izvajala nadzor namenske porabe odobrenih kreditov investitorjem ter izvajala cenitve in mnenja o vrednosti nepremičnin. V letu 2010 je bilo izdelanih 266 cenitev nepremičnin in opreme.

POSEST d.o.o.BANKA CELJE d.d.


10 POSLOVNA MREŽA BANKE 1. JANUARJA 2011

UPRAVA BANKE

SEKTOR POSLOVNE MREŽE

Poslovna enota Celje

Poslovna enota Slovenske Konjice

Poslovna enota Hmezad Žalec

Poslovna enota Koper

Poslovna enota Šentjur

Poslovna enota Laško

Poslovna enota Rogaška Slatina

Poslovna enota Maribor

poslovalnice: 3poslovalnice za p.o. in s.p.: 1agencije: 7



poslovalnica: 1poslovalnice za p.o. in s.p.: 1



agencije: 1

agencije: 1

Poslovalnica Ljubljana


11 IZJAVA O UPRAVLJANJU

Izjava o upravljanju banke je sestavljena skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) in v točki 11.1 vsebuje izjavo uprave in nadzornega sveta banke o spoštovanju Kodeksa upravljanja javnih delniških družb z dne 5. februarja 2007 oziroma prenovljenega Kodeksa upravljanja javnih delniških družb z dne 8. decembra 2009, ki ga banka spoštuje in uporablja od sprejema v zadnjih mesecih leta 2010 (skupaj poimenovana: Kodeks), v točkah od 11.2.1 do 11.2.13 dodatna pojasnila skladno s petim in šestim odstavkom 70. člena ZGD-1.

11.1 IZJAVA UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA BANKE CELJE D.D. O SPOŠTOVANJU KODEKSA

Banka Celje d.d. Celje kot javna družba, katere obveznice so uvrščene v borzno kotacijo Ljubljanske borze d.d., posluje skladno z Zakonom o bančništvu (v nadaljevanju: ZBan-1) in Zakonom o gospodarskih družbah ter spoštuje določi-la Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju: ZTFI) in Pravila Ljubljanske borze ter druge splošne predpi-se, ki urejajo vprašanja, ki jih obravnava tudi Kodeks upra-vljanja javnih delniških družb. Kodeks je javno dosegljiv na spletnih straneh Ljubljanske borze: http://www.ljse.si/ pod »za izdajatelje/predpisi, brošure«.

Banka Celje d.d. Celje spoštuje določbe Kodeksa upravljanja javnih delniških družb z dne 8. decembra 2009 (v nadaljeva-nju: Kodeks) z nekaterimi odstopanji oziroma posebnostmi, ki so obrazloženi v nadaljevanju (točka 11.1.1):

11.1.1 Spoštovanje prenovljenega Kodeksa

Točka 1Cilji banke so opredeljeni v letnem in razvojnem planu ban-ke, ki jih potrjuje nadzorni svet in niso posebej opredeljeni še v Statutu banke.

Točka 2, 2.1 in 2.2Banka zaenkrat še nima oblikovane in sprejete politike upra-vljanja banke kot samostojnega dokumenta, ampak ima to področje urejeno v različnih internih dokumentih, tako kot to predpisuje Banka Slovenije, ZGD-1, ZTFI in drugi področni zakoni.

Točka 4.2Banka sicer želi, da bi večji in institucionalni delničarji javnost seznanjali z njihovo politiko upravljanja, vendar je slednja odločitev prepuščena njim samim.

Točka 5.2 (drugi odstavek)Banka posebej ne objavlja stroškov, ki so nastali v povezavi z zbiranjem pooblastil. Slednji stroški so vključeni v stroške organizacije in izvedbe vsakokratne skupščine.

Točka 5.4Delnice banke zaenkrat ne kotirajo na borzi.

Točka 5.5V skupščinskem predlogu za imenovanje članov nadzorne-ga sveta banke so podani vsi zakonsko zahtevani podatki, drugi podatki so javno dosegljivi.

Točka 5.6Banka, skladno z uveljavljeno prakso, člane nadzornega sveta praviloma voli skupinsko.

Točka 5.7O politiki plačil uprave odloča nadzorni svet.

Točka 5.8Skupščina Banke Celje ločeno odloča o uporabi bilančnega dobička in ločeno o podelitvi razrešnice, vendar o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu odloča z enotnim glasovanjem.

Točka 5.9Računovodski izkazi so del letnega poročila s katerim se, skupaj z revizorjevim mnenjem, skupščina banke seznani. Predstavnik pooblaščenega revizorja banke se na skupščino ne vabi. Če bi bila skupščina pooblaščena za sprejem letnih računovodskih izkazov, bi bil na sejo povabljen tudi pred-stavnik pooblaščenega revizorja.

Točka 8Izjave, s katero bi se člani nadzornega sveta opredelili do izpolnjevanja vsakega kriterija neodvisnosti iz točke C. 3 priloge C do sedaj niso podpisovali, niti niso bile objavljene na spletni strani. Banka si bo v prihodnje prizadevala to področje urediti v skladu s priporočilom.

Točka 8.9Nadzorni svet družbe nima oblikovane kadrovske komisije ali drugega delovnega telesa, ki bi vnaprej določila kriterije in priporočila za imenovanje uprave. V prihodnje bo banka pretehtala tudi to možnost.

Točka 8.12Nadzorni svet v svojem poročilu zajema vse zahteve sklepa Banke Slovenije o skrbnosti članov uprave in nadzornega sveta in poskuša zajeti čim več informacij, ki bi ustrezno predstavile njegovo delovanje med letom. V prihodnje se


bodo priporočila točke 8.12 Kodeksa upoštevala v čim večji meri.

Točka 11Nadzorni svet v dosedanjem delu še ni imenoval sekretarja nadzornega sveta. To delo opravlja, v skladu z dogovorom med upravo in nadzornim svetom, ustrezna strokovna služ-ba v družbi.

Točki 11.1 in 11.2Sekretar nadzornega sveta ni bil imenovan, to delo upravlja ustrezna strokovna služba v družbi.

Točka 12.2Banka bo preučila možnost predloga, da s skupščinskim sklepom uvede plačilo članom nadzornega sveta v skladu z navedenimi določili Kodeksa.

Točka 13Kadrovska komisija in komisija za imenovanja nista bili imenovani, banka bo v prihodnje stremela k upoštevanju tega priporočila.

Točke 13.1 do 13.6Kadrovska komisija in komisija za imenovanja nista bili imenovani, banka bo v prihodnje stremela k upoštevanju teh priporočil.

Točki 16.5 in 16.6Banka nima opcijskega načrta in primerljivih finančnih instrumentov kot obliko izplačila variabilnih prejemkov članov uprave banke.

Točka 17.2Izjave o izpolnjevanju posameznih alinej priloge C. 3 Priloge C (nasprotja interesov) iz Kodeksa, člani nadzornega sveta ob menjavi oziroma ob vsaki spremembi niso podpisovali niti niso bile predložene nadzornemu svetu. Člani nadzor-nega sveta pa so že do sedaj podpisovali izjave o nasprotju interesov na osnovi prej veljavnega Kodeksa. Banka si bo v prihodnje prizadevala to področje urediti v skladu s pri-poročilom.

Točka 17.3Banka bo v prihodnje stremela k upoštevanju tega pripo-ročila.

Točka 17.4Banka bo v prihodnje stremela k upoštevanju tega pripo-ročila.

Točka 20.2Posamezna področja komuniciranja so bila do sedaj urejena s posameznimi internimi akti, banka pa si bo v prihodnje prizadevala to področje urediti v skladu s priporočilom.

Točka 20.3Banka nima posebnega notranjega akta v zvezi z omejitva-mi in razkritji trgovanja z delnicami banke, ker meni, da to dovolj dobro določa obstoječa zakonodaja. O sklepu in

dolžnostih poročanja je družba obvestila vse osebe, ki imajo dostop do notranjih informacij in so tudi evidentirane na posebnem seznamu.

Točka 20.4Banka pri pomembnejših objavah za delničarje in javnost upošteva zakonsko določene roke, zato nima izdelanega ko-ledarja pomembnejših objav. Banka bo v prihodnje stremela k upoštevanju tega priporočila.

Točka 22.2Družba nima posebnega trajnostnega poročila, to področje je vsebovano v letnem poročilu.

Točka 22.3Banka skladno z ZGD-1, ZBan-1 in ZTFI pristojne organe obvesti o pridobitvi kvalificiranega deleža.

Točka 22.7Banka pri razkritju prejemkov članov uprave in nadzornega sveta v celoti spoštuje določila ZGD-1, v prihodnje pa bo poskušala obseg razkritij razširiti v skladu s priporočili.

Točka 23Izjavo o upravljanju banke imamo objavljeno v letnem po-ročilu, nimamo pa je posebej objavljene na spletnih straneh banke. Banka pa bo v prihodnje tudi to objavila na spletnih straneh.

11.2 DODATNA POJASNILA SKLADNA S PETIM IN ŠESTIM ODSTAVKOM 70. ČLENA ZGD-1

11.2.1 Spoštovanje Kodeksa z dne 5. februarja 2007:

Točka 1.1.1Cilji banke so opredeljeni v letnem in razvojnem planu ban-ke, ki jih potrjuje nadzorni svet in niso posebej opredeljeni še v Statutu banke.

Točka 1.3.10V skupščinskem predlogu za imenovanje članov nadzorne-ga sveta banke so podani vsi zakonsko zahtevani podatki, drugi podatki so javno dosegljivi.

Točka 1.3.12Banka zbira pooblastila za glasovanje na skupščini, in si-cer tako, da vsakemu izmed delničarjev pošlje pooblastilo v skladu s točko 1.3.11 Kodeksa. Pooblastilo vsebuje vse potrebne podatke in ustrezna navodila delničarjem. Banka teh podatkov dodatno ne objavlja na svojih spletnih straneh.

Točka 1.3.18Banka, skladno z uveljavljeno prakso, člane nadzornega sveta voli skupinsko.

Točka 1.3.19Glasovanje na skupščini o razrešnici organom vodenja in nadzora ne poteka ločeno, saj sta uprava in nadzorni svet odgovorna za poslovanje banke.


Točka 1.3.21Banka skladno s točko Kodeksa 1.3.20 javno objavi sprejete skupščinske sklepe ter informacijo o morebitnih na skup-ščini napovedanih izpodbojnih tožbah in obvestilo uvrsti na svojo spletno stran, medtem ko vprašanj delničarjev in odgovorov nanje posebej ne objavlja.

Točka 3.1.10Nadzorni svet ocenjuje svoje delovanje ob zaključku vsake posamezne seje, ker meni, da je to najprimernejši način za izboljšanje učinkovitosti.

Točka 3.1.11V svojem letnem poročilu skupščini upošteva nadzorni svet vse z zakonom opredeljene zahteve, ker skupščini poroča kot kolektivni organ.

Točka 8.2Banka v angleškem jeziku objavlja konsolidirano letno po-ročilo, posameznih javnih sporočil pa ne prevaja.

Točka 8.6Banka pri pomembnejših objavah za delničarje in javnost upošteva zakonsko določene roke, zato nima izdelanega koledarja pomembnejših objav.

Točka 8.15.5Banka nima posebnega notranjega akta v zvezi z omejitvami in razkritji trgovanja z delnicami banke, ker meni, da to dovolj dobro določa obstoječa zakonodaja.

Točka 8.17.2V banki ni posebej imenovana oseba, ki bi skrbela za odnose z vlagatelji, ker delnice banke ne kotirajo na borzi. Za ko-munikacijo z javnostjo in delničarji skrbi oddelek odnosov z javnostmi.

11.2.2 Opis glavnih značilnosti notranjih kontrol in upravljanja tveganj v povezavi s postopkom računovodskega poročanja

Banka ima ves čas svojega delovanja vzpostavljen lasten sistem notranjih kontrol, saj je dolžnost uprave banke, da s svojim delovanjem vsem poslovnim partnerjem, lastnikom in nadzornim institucijam zagotovi ustrezen sistem za ob-vladovanje tveganj. Sistem notranjih kontrol je povezan v zaključeno celoto v smislu krovnega akta, ki determinira vse razsežnosti kontrolnega delovanja.

Sistem notranjih kontrol v banki mora biti oblikovan tako, da daje ustrezna zagotovila o naslednjih aktivnostih:

– poslovanje banke mora biti vodeno z veliko skrbnostjo in potekati na osnovi sprejetega razvojnega plana banke in sprejete letne poslovne politike in finančnega načrta banke s ciljem dobičkonosnega poslovanja;

– vse poslovne aktivnosti, ki lahko povzročijo povečanje obveznosti za banko, mora odobriti pooblaščena oseba, določena mora biti razmejitev odgovornosti;

– sredstva morajo biti primerno varovana, terjatve zavaro-vane, obveznosti nadzirane;

– oblikovati je potrebno strategijo in politike za upravljanje s tveganji, še posebej skrbno je potrebno spremljati kapi-talsko ustreznost banke, likvidnostno, kreditno, obre-stno in operativno tveganje, tveganje dobičkonosnosti ter tržna tveganja;

– vzpostavljen mora biti sistem za preprečevanje izgub za-radi nepravilnosti predvsem v smislu hitrega odkrivanja prevar, zlorab, nepravilnosti oziroma napak;

– sistem računovodskih evidenc mora pravočasno zagota-vljati zanesljive, pravočasne in popolne informacije;

– zagotoviti je potrebno sistem za posredovanje zanesljivih, pravočasnih in popolnih informacij za poročanje lastni-kom in zunanjim institucijam;

– zagotoviti je potrebno nadzorovan sistem uvajanja novih finančnih storitev in novih bančnih produktov ter vstopa na nove trge.

11.2.3 Pomembna neposredna in posredna imetništva vrednostnih papirjev banke

Kvalificirane deleže, kot jih določa zakon, ki ureja prevzeme, dosegajo v banki tri družbe, in sicer:

– Nova Ljubljanska banka, ki ima v lasti 201.096 navadnih delnic in s tem 49,42-odstotni delež glasovalnih pravic;

– NFD1 Investicijski sklad, ki ima v lasti 39.276 navadnih delnic in s tem 9,65-odstotni delež glasovalnih pravic in

– Slovenska odškodninska družba, ki ima v lasti 27.247 navadnih delnic in s tem 6,70-odstotni delež glasovalnih pravic.

Glasovalne pravice ostalih lastnikov banke ne presegajo kva-lificiranih deležev, kot jih določa zakon, ki ureja prevzeme.

11.2.4 Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice

Delnice banke imetnikom ne zagotavljajo posebnih kon-trolnih pravic.

11.2.5 Omejitve glasovalnih pravic

Glasovalna pravica delničarjev se uresničuje glede na šte-vilo delnic in s statutom ni omejena na določen delež ali določeno število glasov.

Do glasovanja na skupščini delničarjev banke so upravičeni delničarji – imetniki delnic na ime z glasovalno pravico, ki so vpisani v delniško knjigo najmanj 10 dni pred zasedanjem skupščine delničarjev banke in ostanejo vpisani do konca zasedanja.

Sklicatelj skupščine delničarjev banke lahko omeji glasoval-ne pravice posameznemu delničarju, če je delničar delnice pridobil v nasprotju s predpisi.


Dogovori, pri katerih so, s sodelovanjem banke, finančne pravice, ki izhajajo iz delnic, ločene od lastništva delnic, ne obstajajo.

11.2.6 Pravila banke o: – imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja ali

nadzora – spremembah statuta

Pravila banke o imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja ali nadzora ter o spremembah statuta so oprede-ljena v Statutu Banke Celje d.d. in Poslovniku za delo Nad-zornega sveta Banke Celje d.d.

Nadzorni svet ima po statutu sedem članov, ki jih imenuje in odpokliče skupščina delničarjev banke. Za člane nadzornega sveta ne morejo biti imenovane osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za članstvo v nadzornem svetu banke po ZGD-1 ali ZBan-1.

Člani nadzornega sveta so imenovani za dobo 4 let in so lahko ponovno imenovani. Mandatna doba članom nadzor-nega sveta se izteče z dnem zasedanja skupščine delničarjev v četrtem letu po izvolitvi.

Ob predčasnem prenehanju mandata na skupščini delničar-jev banke imenovanih članov nadzornega sveta je potrebno nadomestno imenovanje na naslednji skupščini delničarjev banke. Nadomestno imenovanje traja do poteka mandata prvotno imenovanega člana nadzornega sveta. Vsak član nadzornega sveta se lahko predčasno odpove svojemu man-datu z odpovednim rokom treh mesecev. Pisno odpoved je potrebno poslati predsedniku nadzornega sveta, ob odpove-di predsednika nadzornega sveta pa njegovemu namestniku in upravi banke.

Skupščina delničarjev banke lahko tudi pred potekom man-data odpokliče posamezne ali vse člane nadzornega sveta. Za veljavnost sklepa je potrebno, da je sklep sprejet z večino najmanj treh četrtin oddanih glasov pri glasovanju zasto-panega osnovnega kapitala.

Člani nadzornega sveta imenujejo revizijski odbor kot organ nadzornega sveta.

Predsednika in člane uprave banke imenuje in razreši nad-zorni svet. Za predsednika uprave banke in člana uprave banke je lahko imenovana le oseba, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje po ZGD-1 in ZBan-1.

Predsednika in člane uprave banke se imenuje za obdobje petih let in so lahko ponovno imenovani.

Predsednik in člani uprave so lahko predčasno odpoklicani v skladu z veljavno zakonodajo.

Vsak član uprave banke se lahko predčasno odpove svoje-mu mandatu z odpovednim rokom šestih mesecev. Pisno odpoved je potrebno poslati predsedniku nadzornega sveta.

Statut se lahko spremeni s sklepom skupščine delničarjev banke, za katerega je potrebna večina najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Če se s spre-membo statuta spreminja dosedanje razmerje več razredov delnic v škodo enega razreda, je potrebno soglasje delničar-jev tega razreda s posebnim sklepom.

Skupščina delničarjev banke lahko pooblasti nadzorni svet za spremembe statuta, ki pomenijo uskladitev besedila z veljavno sprejetimi sklepi.

11.2.7 Pooblastila članov uprave banke

Uprava banke je na osnovi vpisa spremembe statuta v sodni register z dne 28. maja 2008 ob soglasju nadzornega sveta banke v obdobju petih let po vpisu pooblaščena povečati osnovni kapital banke največ za 7.045.952,26 EUR (odo-breni kapital), z izdajo največ 211.061 novih delnic, od tega 168.849 navadnih in 42.212 prednostnih delnic.

Banka lahko pridobiva in odsvaja lastne delnice v skladu z ZGD-1. O pogojih pridobivanja in odsvajanja lastnih delnic odloča uprava banke, ki mora o poslovanju z lastnimi del-nicami obvestiti skupščino delničarjev banke.

11.2.8 Podatki o delovanju skupščine banke in njenih ključnih pristojnostih ter opis pravic delničarjev in načinu njihovega uveljavljanja

Skupščino delničarjev banke sklicuje uprava banke. Skup-ščino delničarjev banke se sklicuje najmanj enkrat na leto. Nadzorni svet skliče skupščino v naslednjih primerih:

– če je ne skliče uprava vsaj enkrat na leto; – če uprava ne skliče skupščine na zahtevo manjšine v skla-

du z določbami statuta.

Skupščina delničarjev banke sklepa o:

– uporabi bilančnega dobička in o podelitvi razrešnice upra-vi in nadzornemu svetu;

– sprejemu letnega poročila v primerih, določenih z ZGD-1; – imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta; – spremembah statuta; – ukrepih za povečanje oziroma zmanjšanje kapitala; – statusnih spremembah; – imenovanju revizorja; – pooblastilu upravi za pridobitev lastnih delnic v skladu

z ZGD-1; – drugih zadevah, za katere je pristojna po ZGD-1 in ZBan-1.

Delničarji, katerih deleži dosegajo skupaj dvajsetino osnov-nega kapitala, smejo pisno zahtevati sklic skupščine del-ničarjev banke. V tej zahtevi mora biti naveden razlog za sklic skupščine delničarjev banke ter zahteva, o kateri naj bi skupščina delničarjev banke odločala. Uprava banke je v tem primeru dolžna sklicati skupščino delničarjev banke najkasneje v roku petih tednov od prejema pisne zahteve.


Delničarji, katerih deleži dosegajo skupno dvajsetino osnov-nega kapitala banke, smejo pisno zahtevati, da se določena zadeva uvrsti na dnevni red skupščine delničarjev banke. Uprava banke mora taki zahtevi ugoditi, če vsebuje obliko-van predlog sklepa, ki spada v pristojnost skupščine delni-čarjev banke, če je bila zahteva pisno podana najkasneje tri dni po sklicu skupščine, tako da je mogoča objava predmeta vsaj deset dni po sklicu skupščine delničarjev banke v gla-silih, ki jih določa statut.

11.2.9 Podatki o sestavi in delovanju organov vodenja ali nadzora ter njihovih komisij

Nadzorni svet spremlja in nadzoruje vodenje in poslovanje banke. Svoje naloge opravlja v skladu z določili zakonov, ki urejajo poslovanje bank in gospodarskih družb ter statutom banke. Imenovan je bil na skupščini delničarjev v maju 2007 in je do 22. junija 2010 deloval v naslednji sestavi: Alojz Jamnik, predsednik, mag. Tadej Tufek, namestnik pred-sednika, Ivan Ferme, mag. Matej Narat, Borut Stanič, dr. Štefan Špilak, Bojan Šrot, člani. Nadzorni svet je na svoji 9. korespondenčni seji 21. junija 2010 ugotovil, da je zaradi odstopa članu nadzornega sveta mag. Mateju Naratu pre-nehala funkcija člana nadzornega sveta v Banki Celje d.d.

V letu 2008 je Nadzorni svet Banke Celje d.d. ustanovil posvetovalno telo, in sicer Revizijski odbor Banke Celje d.d. v naslednji sestavi: Borut Stanič, predsednik, mag. Tadej Tufek, član in Marina Poboljšaj, članica, kot neodvisna stro-kovnjakinja. Mandat članov revizijskega odbora traja do izteka mandata članov nadzornega sveta, to je do skupščine v letu 2011.

Uprava banke zastopa, predstavlja in upravlja njeno poslova-nje po načelih skupne in solidarne odgovornosti. Po statutu je tričlanska in so jo od začetka leta 2010 sestavljali: pred-sednik uprave mag. Dušan Drofenik, član uprave Davorin Leskovar in član uprave mag. Aleksander Vozel. Uprava banke se praviloma sestaja enkrat na teden in na svojih sejah obravnava gradiva s področij, ki jih določata ZBan-1 in Poslovnik za delo Uprave Banke Celje d.d.

Predsednik uprave mag. Dušan Drofenik je član nadzornega sveta Združenja bank Slovenije, član nadzornega sveta Slo-vensko-nemške gospodarske zbornice in član nadzornega sveta Skupne pokojninske družbe. Davorinu Leskovarju je v letu 2010 prenehalo članstvo v nadzornem svetu družbe Finetol d.d. in ni član nobenega nadzornega sveta, prav tako kot mag. Aleksander Vozel.

Kreditni odbor določa pogoje in kriterije najemanja in plasi-ranja sredstev, odloča o kreditnih in garancijskih poslih ter sprejema odločitve o razvrščanju v skladu z določili poslov-nika za delo. V letu 2010 so ga sestavljali: predsednik uprave banke v funkciji predsednika kreditnega odbora, namestnik predsednika uprave banke v funkciji namestnika predsedni-ka kreditnega odbora, člani pa so bili: član uprave, izvršna direktorja, direktor sektorja upravljanja s tveganji, direktor glavne podružnice Ljubljana, direktor sektorja poslovne mreže in direktorica sektorja finančnih trgov. Predsednik

kreditnega odbora lahko na sejo povabi tudi druge direk-torje. Ob obravnavi gradiv sektorja poslovne mreže so na sejo povabljeni tudi vodje poslovnih enot.

Likvidnostno komisijo je v letu 2010 sestavljalo šest članov, in sicer: direktorica sektorja finančnih trgov kot predsedni-ca komisije, člani pa so bili: namestnik predsednika uprave banke, član uprave banke, izvršni direktor, direktor sektorja poslovne mreže in direktor sektorja upravljanja s tveganji. Komisija se sestaja najmanj trikrat na teden in skrbi za li-kvidnostni položaj banke. Likvidnostna komisija deluje po Poslovniku za delo likvidnostne komisije.

Kolegij banke deluje kot posvetovalno in informativno telo uprave. V letu 2010 so kolegij banke sestavljali: uprava ban-ke, izvršna direktorja, direktorji samostojnih funkcionalnih organizacijskih enot, ki po funkcionalni delitvi dela spada-jo direktno pod upravo banke in direktor odvisne družbe banke.

Uprava banke lahko s sklepom določi tudi druge udeležence sej kolegija banke. Način delovanja kolegija določa Poslovnik o delu uprave banke. Seje so praviloma enkrat na mesec in so namenjene predstavitvi finančnega in dohodkovnega položaja banke, obravnavi izvajanja projektnih nalog in obravnavanju drugih najpomembnejših področij poslovanja banke.

Odbor za upravljanje z bilanco banke – ALCO spremlja raz-mere na finančnih trgih, analizira stanja in spremembe v izkazih banke ter oblikuje sklepe za doseganje ustrezne strukture bilance. V skladu s poslovnikom se odbor pravi-loma sestaja enkrat na mesec. Člani odbora so: predsednik uprave banke kot namestnik predsednika odbora, name-stnik predsednika uprave banke kot predsednik odbora, član uprave, direktorica sektorja računovodstva, direktor sektorja upravljanja s tveganji in direktorica sektorja fi-nančnih trgov.

Odbor za informacijsko tehnologijo je organ uprave za izvr-ševanje pravic in obveznosti uprave na področju informa-cijske tehnologije in se praviloma sestaja mesečno. Poleg predsednika uprave banke, namestnika predsednika uprave banke in člana uprave banke ga sestavljajo še direktor sek-torja informatike in pomočnik direktorja sektorja poslovne mreže, odgovoren za informacijsko tehnologijo. Na seje sta bila vedno vabljena tudi notranji revizor za področje IT in varnostni sistemski inženir.

11.2.10 Struktura osnovnega kapitala, zlasti z navedbo: – pravic in obveznosti, ki jih zagotavljajo delnice ali delnice

posameznega razreda in – če obstaja več razredov delnic, delež osnovnega kapitala,

ki ga predstavlja posamezni razred

Osnovni kapital banke je razdeljen na 508.629 kosovnih delnic, od tega je 406.904 oziroma 80 % navadnih delnic in 101.725 oziroma 20 % prednostnih delnic.


Delničarji uresničujejo svoje pravice v zadevah banke na skupščini delničarjev banke. Pravico do glasovanja nosi-jo navadne delnice, pri čemer vsaka delnica zagotavlja na skupščini delničarjev banke en glas.

Imetniki prednostnih delnic nimajo pravice do glasovanja na skupščini delničarjev banke, razen ko se odloča o spremem-bah statuta, ki zadevajo razmerje števila teh prednostnih delnic do osnovnega kapitala in pri statusnih spremem-bah. Če delničarjem, ki imajo prednostne delnice, ni bila v celoti izplačana dividenda za posamezno leto, jim v tem letu pripada pravica do glasovanja kot imetnikom navadnih delnic. V tem primeru se prednostne delnice upoštevajo pri izračunu zahtevane kapitalske večine. Prednostne delnice imajo pravico do prednostnega izplačila fiksne dividende v višini najmanj 6 % od pripadajočega zneska ene kosovne delnice v osnovnem kapitalu. Če ni možno izplačilo celotne dividende, se plačilo izvrši delno.

11.2.11 Omejitve prenosa delnic, zlasti: – omejitve imetništva vrednostnih papirjev in – pojasnilo o potrebah po pridobitvi dovoljenja družbe ali

drugih imetnikov vrednostnih papirjev za prenos delnic

Delnice banke se prenašajo v skladu s predpisi, veljavnimi za nematerializirane vrednostne papirje. Dosedanji delničarji

imajo sorazmeno s svojimi deleži v osnovnem kapitalu pred-nostno pravico do vpisa novih delnic iz odobrenega kapitala. Druge omejitve imetništva delnic s strani banke ne obstajajo, za pridobitev kvalificiranega deleža pa je potrebno pridobiti dovoljenje Banke Slovenije. Potreba po pridobitvi dovoljenja banke ali drugih lastnikov delnic za prenos delnic ne obstaja.

11.2.12 Delniška shema za delavce

Banka nima delniške sheme za delavce.

11.2.13 Dogovori med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa vrednostnih papirjev ali glasovalnih pravic

Dogovori med delničarji, ki bi lahko povzročili omejitev prenosa delnic ali glasovalnih pravic, v banki ne obstajajo.

Celje, 15. april 2011

11.2.14 Izjava odvisne družbe Posest d.o.o.

Odvisna družba Posest d.o.o., kot nejavna družba, pri svo-jem poslovanju ne uporablja kodeksov.


12 IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA

Uprava potrjuje konsolidirane računovodske izkaze za leto, končano 31. decembra 2010, na straneh od 46 do 51 in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom na straneh od 52 do 116 konsolidiranega letnega poročila.

Uprava je odgovorna za pripravo konsolidiranega letnega poročila tako, da poročilo predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja skupine in izidov njenega poslovanja za leto, končano 31. decembra 2010.

Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so konsolidirani računovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju skupine ter v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.

Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.

Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku 5 let od dneva, ko je bilo potrebno davek obračunati, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb ali drugih davkov ter dajatev. Uprava banke ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

Celje, 28. marec 2011


13 POROČILO POOBLAŠČENEGA REVIZORJA


II KONSOLIDIRANO RAČUNOVODSKO POROČILO

1 KONSOLIDIRANI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

Pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov.


Oznaka tabele 1. 1. do 31. 12. 2010 1. 1. do 31. 12. 2009

Prihodki iz obresti 3 112.628 120.432Odhodki za obresti 3 (57.620) (66.927)Čiste obresti 3 55.008 53.505

Prihodki iz dividend 4 728 722

Prihodki iz opravnin 5 18.811 19.003Odhodki za opravnine 5 (2.551) (2.260)Čiste opravnine 5 16.260 16.743Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 6 1.397 1.345Čiste (izgube) / dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 7 (6.818) 4.230(Izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 8 (53) (705)Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji 9 98 —Čisti dobički iz tečajnih razlik 10 9.663 314Čisti dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 11 26 29Drugi čisti poslovni dobički 12 294 784Administrativni stroški 13 (36.384) (36.818)Amortizacija 14 (3.771) (3.914)Rezervacije 15 251 235Oslabitve 16 (31.014) (28.145)

DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA 5.685 8.325Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja 17 (926) (1.773)

ČISTI DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA 4.759 6.552Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico 18 9 13


2 KONSOLIDIRANI IZKAZ VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA



1. 1. do 31. 12. 2010 1. 1. do 31. 12. 2009

DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 4.759 6.552

DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS (689) 8.427Čiste (izgube) / dobički, pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (861) 10.593(Izgube) / dobički, pripoznani v presežku iz prevrednotenja (8.041) 1.702Prenos dobičkov iz presežka iz prevrednotenja v izkaz poslovnega izida 7.180 8.891Davek od dohodkov pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa 172 (2.166)

VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI 4.070 14.979


3 KONSOLIDIRANI IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA

Pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov.Konsolidirane računovodske izkaze in pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom je potrdila in podpisala Uprava banke na dan 28. marca 2011.


Stanje 31. decembraOznaka tabele 2010 2009

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 19 128.324 40.240Finančna sredstva, namenjena trgovanju 20 65.365 87.747Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 21 29.445 18.437Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 22 236.029 234.067Krediti 1.793.275 1.789.240 – krediti bankam 23 85.908 88.501 – krediti strankam, ki niso banke 24 1.707.367 1.700.739Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 25 276.273 213.959Zastavljena sredstva 21, 22, 25 32.390 135.672Opredmetena osnovna sredstva 26 19.658 20.629Naložbene nepremičnine 27 1.807 306Neopredmetena sredstva 28 5.256 5.342Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 29 4.997 4.622 – terjatve za davek 1.582 1.862 – odložene terjatve za davek 29.2 3.415 2.760Druga sredstva 30 6.398 9.972SKUPAJ SREDSTVA 2.599.217 2.560.233

Finančne obveznosti do centralne banke 31 70.013 130.486Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 32 6.014 6.051Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 33 40.050 39.851Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.227.369 2.159.899 – vloge bank 34 54.435 56.610 – vloge strank, ki niso banke 35 1.498.958 1.453.436 – krediti bank 36 419.335 419.445 – krediti strank, ki niso banke 37 8.847 — – dolžniški vrednostni papirji 38 160.436 134.774 – podrejene obveznosti 39 85.358 95.634Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja 40 30.993 —Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 41 348 —Rezervacije 42 13.268 13.981Druge obveznosti 43 10.460 10.574SKUPAJ OBVEZNOSTI 2.398.515 2.360.842

Osnovni kapital 44 16.980 16.980Kapitalske rezerve 44 51.542 51.542Presežek iz prevrednotenja 44 3.971 4.660Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) 44 125.731 123.074Lastni deleži 44 (31) (31)Čisti dobiček poslovnega leta 44 2.509 3.166SKUPAJ KAPITAL 200.702 199.391SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 2.599.217 2.560.233


4 KONSOLIDIRANI IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA



Osnovni kapital

Kapitalske rezerve

Presežek iz prevrednotenja

Rezerve iz dobička

Zadržani dobiček oziroma izguba

Lastni deleži

Skupaj kapital

(vključno s čistim dobičkom poslovnega leta)

ZAČETNO STANJE 1. 1. 2009 16.980 51.542 (3.767) 115.917 8.780 (31) 189.421Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi — — 8.427 — 6.552 — 14.979Izplačilo (obračun) dividend — — — — (5.043) — (5.043)Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička — — — 6.746 (6.746) — —Drugo — — — 34 — — 34KONČNO STANJE 31. 12. 2009 16.980 51.542 4.660 122.697 3.543 (31) 199.391

ZAČETNO STANJE 1. 1. 2010 16.980 51.542 4.660 122.697 3.543 (31) 199.391Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi — — (689) — 4.759 — 4.070Izplačilo (obračun) dividend — — — — (2.796) — (2.796)Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička — — — 2.839 (2.839) — —Drugo — — — 37 — — 37KONČNO STANJE 31. 12. 2010 16.980 51.542 3.971 125.573 2.667 (31) 200.702


5 KONSOLIDIRANI IZKAZ DENARNIH TOKOV


1. 1. do 31. 12. 2010 1. 1. do 31. 12. 2009

A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJUPrejete obresti 106.470 123.498Plačane obresti (53.168) (62.984)Prejete dividende 728 722Prejete opravnine 18.829 18.967Plačane opravnine (2.562) (2.270)Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 2.416 1.456Realizirane (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjene po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (574) (80)Čiste (izgube) / dobički iz trgovanja (6.773) 3.525Plačila zaposlenim in dobaviteljem (36.100) (37.470)Drugi prejemki 355 1.330Drugi izdatki (1.203) (1.246)

a) Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti 28.418 45.448b) Zmanjšanja / (povečanja) poslovnih sredstev (brez denarnih ustreznikov) 8.197 (117.186)

Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju 22.016 20.553Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 348 3.910Čisto zmanjšanje / (povečanje) finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 13.051 (29.936)Čisto (povečanje) kreditov (29.262) (113.251)Čisto zmanjšanje drugih sredstev 2.044 1.538

c) Povečanja poslovnih obveznosti 48.901 128.836Čisto (zmanjšanje) / povečanje finančnih obveznosti do centralne banke (29.008) 9.009Čisto povečanje / (zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju 227 (4.503)Čisto povečanje finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 28 3.982Čisto povečanje vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti 51.646 87.005Čisto povečanje izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti 25.662 35.653Čisto povečanje izvedenih finančnih obveznosti, namenjenih varovanju 348 -Čisto (zmanjšanje) drugih obveznosti (2) (2.310)

č) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) 85.516 57.098d) (Plačani) davek od dohodkov pravnih oseb (1.121) (6.219)e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d) 84.395 50.879



Oznaka tabele 1. 1. do 31. 12. 2010 1. 1. do 31. 12. 2009

B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJUa) Prejemki pri naložbenju 133.032 90.543

Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin 71 110Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti 131.971 89.254Drugi prejemki iz naložbenja 990 1.179

b) Izdatki pri naložbenju (114.410) (112.417)(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) (730) (1.307)(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) (1.461) (1.998)(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti) 25 (112.219) (109.112)

c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) 18.622 (21.874)

C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJUa) Prejemki pri financiranju — 12.147

Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti — 12.147b) Izdatki pri financiranju (18.278) (12.552)

(Plačane dividende) (2.796) (5.043)(Odplačila podrejenih obveznosti) (15.482) (7.509)

c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b) (18.278) (405)

D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike 850 918

E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae+Bc+Cc) 84.739 28.600

F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 126.449 96.931

G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F) 212.038 126.449



POJASNILA H KONSOLIDIRANIM RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

1 OSNOVNI PODATKI

Banka Celje d.d. (banka) je slovenska delniška družba, ki opravlja univerzalne bančne posle. Največja delničarja sta Nova Ljubljanska banka d.d. Ljubljana, ki ima v lasti 40,99 % delnic banke, in Slovenska odškodninska družba d.d. Lju-bljana, ki ima v lasti 9,36 % delnic banke.

Računovodski izkazi banke in njene odvisne družbe Posest d.o.o. za leto, ki se je končalo 31. decembra 2010, so kon-solidirani.

Odvisna družba na podlagi dovoljenja Banke Slovenije ni vključena v konsolidirani nadzor po sklepu Banke Slovenije o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani osnovi, ker z vidika cilja nadzora banke odvisna družba ne predstavlja pomembnega učinka.

Po potrditvi letnega poročila s strani nadzornega sveta se konsolidirani računovodski izkazi ne spreminjajo več.

Zneski v konsolidiranih računovodskih izkazih in njiho-vih pojasnilih so izraženi v tisoč evrih, razen če je drugače navedeno.

2 RAČUNOVODSKE USMERITVE

Pomembnejše računovodske usmeritve, uporabljene pri pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov, so pred-stavljene v nadaljevanju in so bile dosledno uporabljene za predstavljeni leti.

2.1 Izhodišča za predstavitev računovodskih izkazov

Konsolidirani računovodski izkazi skupine za leto 2010 so pripravljeni v skladu z mednarodnimi standardi računovod-skega poročanja (MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija.

Konsolidirane računovodske izkaze skupine sestavljajo: konsolidirani izkaz poslovnega izida in konsolidirani izkaz vseobsegajočega donosa kot dva samostojna izkaza, kon-solidirani izkaz finančnega položaja, konsolidirani izkaz gibanja kapitala in konsolidirani izkaz denarnih tokov ter pojasnila njihovih posameznih postavk.

Konsolidirani računovodski izkazi so pripravljeni na osnovi modela nabavne vrednosti in so ustrezno prilagojeni za vrednotenje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, finančnih sredstev in obveznosti, vrednotenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ter izvedenih finanč-nih instrumentov po pošteni vrednosti.

Skupina razvršča odhodke, pripoznane v konsolidiranem izkazu poslovnega izida, po naravnih vrstah.

Razkritja so po Sklepu o razkritjih s strani bank in hranilnic predstavljena v ločenem dokumentu.

Konsolidirani izkaz denarnih tokov prikazuje spremembe denarja in denarnih ustreznikov, ki izvirajo iz finančnih tokov v obdobju, razvrščenih po poslovanju, naložbenju in financiranju. Denar in denarni ustrezniki vključujejo hitro unovčljive naložbe in so predstavljeni v pojasnilu 47. Sku-pina sestavlja konsolidirani izkaz denarnih tokov po nepo-sredni metodi, kjer ustrezne postavke iz izkaza poslovnega izida dopolni s prejemki in izdatki oziroma spremembami poslovnih sredstev in poslovnih obveznosti ter sprememba-mi pri naložbenju in financiranju v obdobju. Dane in prejete obresti so razvrščene kot poslovni finančni tokovi, razen v delu, ki izhaja iz financiranja.

Priprava konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu z MSRP zahteva uporabo določenih ocen in predpostavk, ki vplivajo na vrednost poročanih sredstev in obveznosti ter na razkritje o potencialnih sredstvih in obveznostih na poročevalski datum ter višini prihodkov in odhodkov v poročevalskem obdobju. Čeprav uporabljene ocene temeljijo na najboljšem poznavanju tekočih dogodkov in aktivnosti, se lahko dejanski rezultati razlikujejo od ocen. Skupina uporabljene računovodske ocene in predpostavke tekoče prilagaja in njihove učinke pripozna v obdobju spremembe. Pomembnejše računovodske usmeritve in ocene so predsta-vljene v pojasnilu 2.25.

V letu 2010 je skupina implementirala vse nove in dopolnje-ne standarde ter pojasnila, ki sta jih izdala Odbor za med-narodne računovodske standarde in Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja in jih je sprejela Evropska unija, katerih uporaba je obvezna za poročevalsko obdobje, ki se začne 1. januarja 2010.

a) Spremenjeni računovodski standardi, dopolnitve in pojasnila v letu 2010:

– MRS 27: Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi. Cilj MRS 27 je povečati pomembnost, zanesljivost in primer-ljivost informacij, ki jih predstavi matična družba v svojih individualnih računovodskih izkazih in v konsolidiranih računovodskih izkazih za skupino družb, ki jih obvladuje, kar za skupino ni pomembno.

– MRS 39 (dopolnilo): Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje – instrumenti, primerni za varovanje. Če ku-pljeno opcijo pri enostranskem tveganju v celoti označimo kot instrument za varovanje, takšno varovanje ne bo po-


polnoma uspešno. Dopolnitev standarda tudi opredeljuje, da inflacije ni dovoljeno označiti kot varovano tveganje.

– MSRP 1 (dopolnilo): Prva uporaba MSRP. Popravki zaje-majo reorganizacijo vsebine in prestavitev večine števil-nih izjem in izvzetij standarda v priloge. Odbor je odstra-nil zastarele prehodne določbe in v besedilu naredil nekaj manjših sprememb. Dopolnila za skupino niso relevantna.

– MSRP 1 (dopolnilo): Prva uporaba MSRP. Dopolnila opro-ščajo podjetja, ki uporabljajo metodo polne cene, zahteve po retrogradni uporabi MSRP za sredstva, povezana z nafto in plinom, prav tako pa podjetja z obstoječimi lizing pogodbami oproščajo zahteve po ponovnem odločanju o klasifikaciji teh pogodb v skladu z OPMSRP 4 «Določanje ali dogovor vsebuje najem«, ko je izpolnitev njihovih na-cionalnih računovodskih zahtev pomenila enak rezultat. Dopolnila za skupino niso relevantna.

– MSRP 2: Plačila na podlagi delnic – z denarjem poravna-ne plačilne transakcije za delnice v skupini. Spremembe pojasnjujejo: (1) Področje uporabe MSRP 2. Podjetje, ki prejme blago ali storitve v okviru dogovora o plačilu na podlagi delnic, mora to blago in storitve obračunati ne glede na to, katero podjetje v skupini poravna transakcijo, in ne glede na to, ali je transakcija poravnana z delnica-mi ali z denarjem; (2) Medsebojno vplivanje MSRP 2 in drugih standardov. Odbor je pojasnil, da ima v MSRP 2 pojem »skupina« isti pomen kot v MRS 27 Konsolidirani in ločeni računovodski izkazi; pojem zajema samo matič-no in odvisna podjetja. Spremembe MSRP 2 vključujejo tudi navodila, ki sta jih vsebovala že OPMSRP 8 Področje uporabe MSRP 2 in OPMSRP 11, MSRP 2 – Transakcije z delnicami skupine in lastnimi delnicami. Zaradi tega je OMRS pojasnili OPMSRP 8 in OPMSRP 11 umaknil. Skupina ne poravnava transakcij z delnicami.

– MSRP 3 (dopolnilo): Poslovne združitve. Cilj MSRP je povečati pomembnost, zanesljivost in primerljivost in-formacij, ki jih skupina predstavi v konsolidiranih raču-novodskih izkazih glede poslovnih kombinacij in njihovih učinkov. Uporaba standarda ne bo vplivala na konsoli-dirane računovodske izkaze skupine, ampak le na način razkritja posameznih poslovnih segmentov. Dopolnila za skupino trenutno niso relevantna.

– OPMSRP 12: Dogovori o koncesiji storitev. Pojasnilo po-daja navodila za izvajalce v dogovorih o koncesiji storitev med javnim in zasebnim sektorjem v zvezi z računovod-skim pripoznavanjem teh dogovorov. Pojasnilo ne vpliva na izkaze skupine.

– OPMSRP 15: Dogovori o izgradnji nepremičnin. Pojasnilo ne vpliva na izkaze skupine.

– OPMSRP 16: Varovanje čistih finančnih naložb v poslova-nje v tujini pred tveganji. Pojasnilo določa: (i) valutno tve-ganje, ki izpolnjuje kriterije za varovanje pred tveganjem, in znesek, ki se ga lahko zavaruje pred tveganjem; (ii) kje v skupini držati instrument za varovanje pred tveganjem; (iii) kakšen znesek je potrebno pripoznati v konsolidi-ranem izkazu poslovnega izida, če je poslovanje v tujini prodano. Njegova določila ne vplivajo na izkaze skupine.

– OPMSRP 17: Razdelitev nedenarnih sredstev lastnikom. Pojasnilo določa način merjenja dividend, dodeljenih delničarjem v nedenarni obliki. Obveznost do dividende

mora biti pripoznana po pošteni vrednosti neto sredstev, ki se razdelijo. Pojasnilo ne vpliva na izkaze skupine.

– OPMSRP 18: Prenos sredstev od odjemalcev. Pojasnjuje način vodenja prenosov postavk opredmetenih osnovnih sredstev pri osebah, ki jih pridobijo od strank. Pojasnilo ni relevantno za skupino.

– Letne izboljšave MSRP 2009: Izboljšave predstavlja kom-binacija vsebinskih sprememb in pojasnil. Dopolnila k MSRP 2, MRS 38, OPMSRP 9 in OPMSRP 16 so veljavna za letna obdobja, ki se pričnejo 1. julija 2009 ali kasneje. Dopolnilo k MSRP 2 pojasnjuje, da doprinos transakcij, izhajajočih iz poslov v skupnem nadzoru, ter oblikovanje skupnih podjemov ne sodita v okvir MSRP 2. MRS 38 je bilo dodano merjenje poštene vrednosti neopredmete-nih sredstev, pridobljenih na podlagi poslovnih združi-tev. Dopolnilo k OPMSRP 9 iz tega izključuje izvedene finančne instrumente, vgrajene v pogodbe, pridobljene s transakcijami v skupnem nadzoru in vgrajene v skupnih podjemih. Dopolnjeni OPMSRP 16 odstranjuje omejitev, ki se nanaša na to, da varovalni instrument ne sme biti del tuje operacije, ki je že v osnovi varovalna. Dopolnila, ki so v veljavi za letna obdobja s pričetkom 1. januarja 2010 ali kasneje, z dovoljenjem za predčasno uporabo, se nanašajo na MSRP 5, MSRP 8, MRS 1, MRS7, MRS 17, MRS 18, MRS 36 in MRS 39. MRSP 5 določa zahteve po razkritjih za nekratkoročna sredstva ali skupine in-strumentov, klasificirane kot v posesti za trgovanje ali za ustavljene operacije. MRS 7 je dopolnjen tako, da je kot investicijsko aktivnost dovoljeno klasificirati le stroške, katerih rezultat je pripoznano sredstvo. MRS 17 dovoljuje klasifikacijo nekaterih dolgoročnih najemov zemljišč kot finančne najeme, tudi brez prenosa lastništva zemljišč ob koncu najema. MRS 18 zagotavlja dodatne smernice za določitev, ali gre pri subjektu za naročnika ali agenta. MRS 36 pojasnjuje, da enota, ki generira denarna sredstva, pred združevanjem ne bo večja kot operativni segment. Pojasnilo k MRS 39 vključuje opcijske pogodbe, katerih rezultat so lahko poslovne združitve, določa obdobje za re-klasifikacijo dobičkov ali izgub iz instrumentov namenje-nih varovanju denarnega toka (če je varovani instrument napovedovalna transakcija) iz ostalega vseobsegajočega donosa v izkaz uspeha za leto in določa, da je možnost predčasnega plačila vezana na osnovno pogodbo, kadar v primeru izvršitve opcije posojilojemalec poravna ekonom-sko izgubo posojilodajalcu. Dopolnila na računovodske izkaze skupine nimajo pomembnejšega vpliva.

b) Standardi in pojasnila, ki še niso v veljavi:

– MRS 12 (dopolnilo) – Odložen davek: vračilo premoženja za zavarovanje terjatev (veljaven za letna obdobja s pričet-kom 1. januarja 2012 ali kasneje). Dopolnilo se nanaša na naložbene nepremičnine, merjene po pošteni vrednosti. Investicija se povrne s konstantno uporabo, če se ovrže predpostavka o vračilu s prodajo. Terjatve za odloženi davek se izračunajo na osnovi davčne stopnje v skladu s pričakovanim načinom vračila ali poravnave. Dopolnila zamenjujejo razlago SOP 21 Davek na dobiček – vračilo prevrednotenih razlik, ki se ne amortizirajo. To dopolnilo nima vpliva na računovodske izkaze skupine.


– MRS 24: Razkrivanje povezanih strank. MRS 24 je bil do-polnjen leta 2009: (a) s poenostavljano definicijo povezane stranke, ki pojasnjuje njen pomen in odpravlja nekonsi-stentnosti in (b) zagotavlja delno oprostitev zahteve po razkritju za podjetja, povezana z državo.

– MRS 32: Finančni instrumenti: Predstavljanje – obračuna-vanje izdaje delniških pravic. Sprememba obravnava obra-čunavanje izdaj delniških pravic, denominiranih v valuti, ki se razlikuje od funkcijske valute izdajatelja. Sprememba zahteva, da se, če so izpolnjeni določeni pogoji, takšne izdaje pravic razvršča kot lastniški kapital, ne glede na valuto, v kateri je denominirana izpolnitvena (pogodbena) cena. Velja za obdobja s pričetkom 1. februarja 2010 ali kasneje. Sprememba ni relevantna za skupino.

– MSRP 1: Prva uporaba MSRP – omejeno izvzetje od pri-merjalnih razkritij po MSRP 7 za uporabnike, ki prvič uporabljajo MSRP. Ta sprememba uporabnike, ki prvič uporabljajo MSRP, oprošča zahteve po dodatnih razkritjih, ki so bile uvedene marca 2009 z dokumentom Izboljša-nje razkritij glede finančnih instrumentov (Spremembe MSRP 7). Velja od 1. julija 2010. To dopolnilo ne vpliva na računovodske standarde skupine.

– MSRP 7 (dopolnilo) – Razkritja, prenos finančnih sredstev (velja za letna obdobja s pričetkom 1. julija 2011 ali ka-sneje). Dopolnilo zahteva dodatna razkritja v povezavi z izpostavljenostjo tveganju, ki izhaja iz prenosa finančnih sredstev. Vključuje zahtevo po razkritju, po tipu sredstva, narave, knjigovodske vrednosti in opisa tveganja in na-grade po finančnem sredstvu, ki je bilo preneseno na drug subjekt, vendar ostaja v izkazu finančnega izida prvega. Zahtevana so tudi razkritja, ki omogočajo uporabniku razumevanje zneska katerekoli povezane obveznosti ter razmerja med finančnimi sredstvi in povezanimi obve-znostmi. Kjer je bilo odpravljeno pripoznanje finančnega sredstva, subjekt pa je še vedno izpostavljen določene-mu tveganju iz naslova prenesenih sredstev, je potrebno dodatno razkritje, ki omogoči razumevanje učinkov teh tveganj. Skupina trenutno ocenjuje vpliv dopolnjenega standarda o razkritjih na njene računovodske izkaze.

– MSRP 9: Finančni instrumenti, ki ga je OMRS objavil 12. novembra 2009. 28. oktobra 2010 je OMRS ponovno izdal MSRP 9, v katerega je vključil nove zahteve glede obračunavanja finančnih obveznosti (1. faza) in iz MRS 39 prenesel zahteve za odpravo pripoznanja finančnih sred-stev in finančnih obveznosti. Standard uporablja enoten pristop za ugotavljanje, ali je finančno sredstvo merjeno po odplačni ali pošteni vrednosti, s čimer nadomešča vr-sto različnih pravil iz MRS 39. Pristop MSRP 9 temelji na načinu, s katerim podjetje upravlja finančne instrumente (njegov poslovni model) in značilnostih pogodbenih de-narnih tokov finančnih sredstev. Novi standard zahteva tudi, da se uporablja enotna metoda za oslabitve, s čimer nadomešča številne različne oslabitvene metode v MRS 39. Nove zahteve glede obračunavanja finančnih obvezno-sti odpravljajo problem nestalnosti v poslovnem izidu, ki so posledica odločitve izdajatelja, da svoje dolgove meri po pošteni vrednosti. OMRS se je odločil, da bo ohranil obstoječe merjenje odplačne vrednosti za večino obve-znosti, spremembe pa je omejil na tiste, ki so potrebne za odpravljanje problema lastnega kredita. V skladu z novi-

mi zahtevami bo podjetje, ki se odloči, da bo obveznosti merilo po pošteni vrednosti, del spremembe v pošteni vrednosti, ki je posledica sprememb v lastnem kreditnem tveganju podjetja, predstavilo med drugim vseobsegajo-čim donosom v konsolidiranem izkazu poslovnega izida in ne v poslovnem izidu.

– OPMSRP 14, MRS 19: Omejitev sredstev za določene za-služke zaposlencev, minimalne zahteve financiranja in njuna medsebojna povezanost. OPMSRP 14 pojasnjuje določbe MRS 19 v zvezi z merjenjem sredstva za določeni zaslužek v okviru programov z določenimi zaslužki za ob-dobje po upokojitvi, če obstaja zahteva glede minimalnega financiranja. Velja za letna obdobja s pričetkom 1. januarja 2011 ali kasneje.

– OPMSRP 19: Poravnava finančnih obveznosti s kapital-skimi instrumenti. To pojasnilo razlaga zahteve MSRP, ko podjetje z upnikom doseže nov dogovor o določilih in pogojih finančne obveznosti, upnik pa se strinja, da bo za polno ali delno poravnavo finančne obveznosti sprejel delnice ali druge kapitalske instrumente podjetja. Velja za obdobja s pričetkom 1. julija 2010 ali kasneje.

– Letne izboljšave MSRP 2010: Izboljšave predstavlja kom-binacija vsebinskih sprememb in pojasnil, ki so v veljavi za letna obdobja s pričetkom 1. januarja 2011 ali kasneje, pri čemer je dovoljena predčasna uporaba. MSRP 1 – Prva upo-raba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja in OPMSRP 13 – Programi zvestobe kupcev nimajo vpliva na računovodske izkaze Skupine. MRS 27 pojasnjuje preho-dna pravila za dopolnila k MRS 21, 28 in 31, ki jih prinaša revidirani MRS 27 (kot dopolnjeno januarja 2008). Dopol-nila k MRS 34 se nanašajo na medletno finančno poročanje in vplivajo na predstavitev medletnega finančnega poro-čila Skupine. Zahteve po razkritjih iz MRSP 7 poudarjajo povezavo med kvantitativnimi in kvalitativnimi razkritji, ki se nanašajo na naravo in obseg finančnega tveganja in odpravljajo razkritja posojila, o katerih so stekla ponovna pogajanja in ki bi v nasprotnem primeru zapadla ali bila oslabljena, medtem ko razkritja v zvezi s pošteno vredno-stjo zavarovanja zamenja bolj splošna zahteva – pojasnilo o vplivu zavarovanja na zmanjšanje kreditnega tveganja. Do-polnila k MRSP 3 zahtevajo merjenje nekontrolnih deležev po pošteni vrednosti, v določenih primerih pa predstavljajo smernice v povezavi z dogovori o prevzemnikovem plačilu z delnicami, ki niso bile zamenjane ali so bile zamenjane prostovoljno kot rezultat poslovne združitve. Prav tako zahteva, da se pogojna kupnina iz poslovne združitve, ki je bila izvršena pred datumom, ko je stopil v veljavo MRSP 3, računa z uporabo predhodno veljavnega MSRP 3. Do-polnilo k MRS 1 pojasnjuje zahtevo po predstavitvi izkaza gibanja kapitala in njegovo vsebino. Uskladitev stanj med knjigovodskima vrednostma na začetku in ob koncu obdo-bja je potrebno za vsako komponento kapitala predstaviti v izkazu gibanja kapitala, pri čemer je njegova vsebina poenostavljena s tem, da je dovoljena analiza ostalega vse-obsegajočega donosa po posamezni komponenti kapitala, ki se predstavi v pojasnilih. Dopolnila nimajo pomembnega vpliva na računovodske izkaze skupine.

Uporaba navedenih standardov in pojasnil ne bo pomemb-neje vplivala na konsolidirane računovodske izkaze skupine.


Novih ali prenovljenih računovodskih standardov skupina ni uporabila pred datumom njihove uveljavitve.

2.2 Konsolidacija

Finančni izkazi konsolidiranega odvisnega podjetja, upora-bljeni za pripravo konsolidiranih finančnih izkazov, so bili pripravljeni na datum poročanja nadrejene družbe. Načela konsolidacije se niso spremenila v primerjavi s predhodnim letom.

Odvisna družba je polno konsolidirana od dneva pridobitve kontrole in bo izključena iz konsolidacije z datumom izgu-be kontrole. Da bi zagotovila skladnost z računovodskimi politikami banke, je računovodska politika odvisne družbe ustrezno prilagojena.

V postopkih konsolidacije so izločene vse medsebojne terja-tve in obveznosti ter prihodki in odhodki znotraj skupine.

2.3 Poročanje po segmentih

Poročanje po poslovnih segmentih temelji na poročanju, pripravljenem za potrebe organov odločanja, ki sprejemajo odločitve o virih, naložbah in uspešnosti poslovanja skupi-ne. Kot organ odločanja je v skupini organiziran Odbor za upravljanje z bilanco – ALCO.

Kriterij za določanje segmentov banke je sektorska opredeli-tev posameznih postavk, ki se glede na podobne značilnosti razporejajo na gospodinjstva, podjetja in javni sektor ter bančništvo.

2.4 Tuje valute

a) Funkcijska in predstavitvena valuta

Postavke, prikazane v konsolidiranih računovodskih iz-kazih, se merijo v valuti izvirnega gospodarskega okolja, v katerem skupina posluje (funkcijska valuta). Konsolidirani računovodski izkazi so predstavljeni v evrih, ki so funkcij-ska in predstavitvena valuta skupine.

b) Prevedba poslovnih dogodkov in postavk

Transakcije v tujih valutah se pretvorijo v funkcijsko valuto po tečaju na dan posla. Tečajne razlike, ki nastajajo pri po-ravnavi takih transakcij in pri prevedbi denarnih postavk, se pripoznajo v konsolidiranem izkazu poslovnega izida.

Tečajne razlike, ki izvirajo iz spremembe odplačne vrednosti monetarnih postavk v tuji valuti, razvrščenih v skupino finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo v konsolidiranem izkazu poslovnega izida.

Tečajne razlike, ki nastanejo pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se prikažejo v kon-solidiranem izkazu poslovnega izida.

Tečajne razlike pri nedenarnih postavkah, kot so lastniški instrumenti, razvrščeni v skupino finančnih sredstev, raz-položljivih za prodajo, se prikažejo v presežku iz prevredno-tenja skupaj z učinkom vrednotenja po pošteni vrednosti.

Dobički in izgube, ki nastanejo pri kupoprodaji deviz, so v konsolidiranem izkazu poslovnega izida prikazani v postav-ki »Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju«.

2.5 Prihodki in odhodki za obresti

Prihodki in odhodki za obresti se v konsolidiranem izkazu poslovnega izida pripoznajo za vse dolžniške instrumen-te z uporabo efektivne obrestne mere. Navedena metoda služi za izračun odplačne vrednosti finančnega sredstva ali finančne obveznosti ter porazdeli obrestne prihodke oziroma odhodke skozi pričakovano življenjsko dobo finanč-nega instrumenta. Obrestni prihodki vključujejo obresti od naložb s fiksnim donosom in obresti vrednostnih papirjev, vrednotenih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida ter obračunane diskonte in premije pri obveznicah. V izračun efektivne obrestne mere se vključujejo tudi vse opravnine in transakcijski stroški. Ko je finančno sredstvo oziroma skupina sorodnih finančnih sredstev oslabljena, se obrestni prihodki pripoznajo na podlagi efektivne obrestne mere, ki je bila uporabljena pri diskontiranju prihodnjih denarnih tokov za izračun oslabitve.

2.6 Prihodki in odhodki za opravnine

Opravnine se v konsolidiranem izkazu poslovnega izida pra-viloma pripoznajo, ko je storitev opravljena. Vključujejo pred-vsem opravnine, prejete od podjetij iz naslova garancij, ki jih ponuja skupina, iz naslova opravljanja plačilnega prometa ter mednarodne menjave in opravnine iz naslova kartičnega po-slovanja. Opravnine, vključene v izračun efektivne obrestne mere, so izkazane med obrestnimi prihodki oziroma odhodki.

2.7 Prihodki od dividend

Dividende se pripoznajo v konsolidiranem izkazu poslovne-ga izida, ko skupina pridobi pravico do njihovega izplačila.

2.8 Finančna sredstva in obveznosti

2.8.1 Finančna sredstva

Skupina praviloma ob prvem pripoznanju finančna sredstva razvršča v naslednje kategorije: finančna sredstva, pripo-znana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, posojila in terjatve, finančna sredstva v posesti do zapadlo-sti in finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo.

a) Finančni instrumenti, vrednoteni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida

Ta kategorija vključuje finančne instrumente v posesti za trgovanje in finančne instrumente, začetno pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida.


Finančni instrument se razvrsti v kategorijo v posesti za trgovanje, če je pridobljen za nadaljnjo prodajo v kratkem času oziroma ustvarjanju kratkoročnih dobičkov. Izvedeni finančni instrumenti so vedno razvrščeni v kategorijo v posesti za trgovanje, razen če predstavljajo uspešne instru-mente pri uporabi računovodskih pravil za obračunavanje varovanj pred tveganji. Skupina med finančna sredstva v posesti za trgovanje uvršča lastniške in dolžniške vredno-stne papirje ter finančne naložbe z vstavljenimi izvedeni-mi finančnimi instrumenti in jih v konsolidiranem izkazu finančnega položaja izkazuje med »Finančnimi sredstvi, namenjenimi trgovanju«.

Finančni instrumenti, vključeni v navedeno kategorijo, so začetno pripoznani po pošteni vrednosti in stroški, ki so neposredno povezani z njihovo pridobitvijo, so vključeni v konsolidirani izkaz poslovnega izida. Dobički in izgube, nastali kot posledica sprememb njihove poštene vrednosti, so vključeni v konsolidirani izkaz poslovnega izida in izka-zani med »Čistimi dobički/izgubami iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju«. Prihodki in odhodki iz naslova obresti in dividend za finančna sredstva, namenjena trgovanju, so posamično izkazani med »Čistimi obrestmi« in »Prihodki iz dividend«.

Finančni instrumenti se razvrstijo v skupino po pošteni vrednosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

– skupina s tako razvrstitvijo odstrani oziroma pomemb-no zmanjša nedoslednost merjenja ali pripoznavanja, ki izhajajo iz vrednotenja finančnih sredstev na različnih osnovah;

– finančna sredstva vsebujejo enega ali več vstavljenih iz-vedenih finančnih instrumentov, ki lahko pomembno vplivajo na denarne tokove osnovnega gostiteljskega in-strumenta.

Finančna sredstva, razvrščena v skupino po pošteni vre-dnosti skozi izkaz poslovnega izida, so v izkazu finančnega položaja izkazana kot »Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida«. Spremem-be poštene vrednosti, izhajajoče iz navedenih sredstev, so vključene v konsolidirani izkaz poslovnega izida kot »Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripo-znanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida«.

b) Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so neizpeljana finančna sredstva z do-ločenimi ali določljivimi plačili, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu, razen:

– sredstev, ki jih skupina namerava prodati takoj ali v krat-kem časovnem obdobju ter so razvrščena med sredstvi v posesti za trgovanje, in sredstev, ki jih skupina ob za-četnem pripoznanju razvrsti med sredstva, merjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida;

– sredstev, ki jih skupina ob začetnem pripoznanju razvrsti med sredstva v posesti za trgovanje;

– sredstev, ki se ne povrnejo v celoti, razen zaradi kreditne nesposobnosti.

Posojila in terjatve so začetno pripoznana po pošteni vre-dnosti, ki je enaka znesku zagotovljenih denarnih sredstev, povečanih za transakcijske stroške in kasneje merjena po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere. Posojila so v konsolidiranem izkazu finančnega po-ložaja izkazana kot krediti bankam in krediti strankam, ki niso banke. Obračunane obresti po kreditnem poslovanju so vključene v konsolidirani izkaz poslovnega izida in poroča-ne kot »Prihodki iz obresti«. Pripoznane oslabitve skupina poroča kot zmanjšanje knjigovodske vrednosti kreditov/terjatev in kot odhodke v konsolidiranem izkazu poslovnega izida v postavki »Oslabitve«.

c) Finančna sredstva v posesti do zapadlosti

Finančna sredstva v posesti do zapadlosti so neizpeljana finančna sredstva z določenimi ali določljivimi izplačili in določeno zapadlostjo, ki jih skupina namerava in zmore posedovati do zapadlosti.

Navedena sredstva so začetno pripoznana po pošteni vre-dnosti, povečani za neposredno povezane transakcijske stroške in kasneje merjena po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere.

Obresti po finančnih sredstvih do zapadlosti so vključene v konsolidirani izkaz poslovnega izida skupine in poročane med »Prihodki iz obresti«. Pripoznane oslabitve skupina poroča kot zmanjšanje knjigovodske vrednosti tovrstnih naložb in kot odhodke v konsolidiranem izkazu poslovne-ga izida v postavki »Oslabitve«. Med finančna sredstva do zapadlosti skupina uvršča državne in bančne obveznice ter zakladne menice.

d) Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, so tista neiz-vedena finančna sredstva, ki jih skupina namerava posedo-vati nedoločeno časovno obdobje in jih lahko proda zaradi likvidnostnih potreb ali zaradi sprememb obrestnih mer, deviznih tečajev ali cen.

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, se začetno izmerijo po pošteni vrednosti, povečani za transakcijske stroške. Tovrstna sredstva se kasneje izmerijo po pošteni vrednosti, pri čemer se učinki prevrednotenja na pošteno vrednost do odprave pripoznanja teh sredstev odložijo v presežek iz prevrednotenja. Ob sprejemu odločitve, da se takšno finančno sredstvo oslabi, se vsi predhodno nabrani dobički ali izgube prenesejo v poslovni izid. Obresti, obra-čunane na podlagi metode efektivne obrestne mere ter do-bički in izgube iz tečajnih razlik pri dolžniških vrednostnih papirjih, razpoložljivih za prodajo, ter prejete dividende lastniških vrednostnih papirjev, razpoložljivih za prodajo, so vključeni v konsolidirani izkaz poslovnega izida.


e) Pripoznanje

Nakupi in prodaje finančnih instrumentov po pošteni vre-dnosti skozi izkaz poslovnega izida, finančnih naložb v po-sesti do zapadlosti ter finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, se pripoznajo na datum sklenitve posla. Posojila in terjatve se pripoznajo, ko se strankam zagotovijo denarna sredstva.

2.8.2 Finančne obveznosti

Finančne obveznosti skupine predstavljajo obveznosti, pri-poznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (vključno s finančnimi obveznostmi v posesti za trgovanje in pripoznanimi po pošteni vrednosti), in finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti.

a) Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida

Ta kategorija vključuje dve podkategoriji: finančne obvezno-sti v posesti za trgovanje in finančne obveznosti, ki jih sku-pina pripoznava po pošteni vrednosti skozi konsolidirani izkaz poslovnega izida ob začetnem pripoznanju.

Med finančne obveznosti, razvrščene v kategorijo v pose-sti za trgovanje, skupina uvršča izvedene finančne instru-mente in jih izkazuje v samostojni liniji konsolidiranega izkaza finančnega položaja. Čiste izgube/dobički na podlagi sprememb v pošteni vrednosti finančnih obveznosti, raz-vrščenih v kategorijo v posesti za trgovanje, so vključene v konsolidiran izkaz poslovnega izida in se poročajo kot »Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju«.

Skupina je ob začetnem pripoznanju določene dolžniške vrednostne papirje, katerih obrestno tveganje je zavarovano z obrestno zamenjavo, razvrstila po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Prerazporeditev izbrane razvrstitve ni dopustna.

Finančne obveznosti, za katere je uporabljena metoda po-štene vrednosti, so v konsolidiranem izkazu finančnega po-ložaja pripoznane kot »Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida«. Spremembe njihove poštene vrednosti so prikazane med »Dobički/iz-gube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida«.

b) Ostale obveznosti po odplačni vrednosti

Finančne obveznosti, ki niso razvrščene v kategorijo po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se razvrstijo v to kategorijo in se merijo po odplačni vrednosti. Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti, sestavljajo vloge in krediti bank ali strank, ki niso banke, izdani dolžniški vrednostni papirji, za katere se ne uporabi metoda poštene vrednosti, in podrejene obveznosti.

c) Določanje poštene vrednosti

Za finančne instrumente, s katerimi se trguje na delujočih trgih, temelji določanje poštene vrednosti finančnih sred-stev in obveznosti na tržnih cenah. Finančni instrument se obravnava kot kotiran na delujočem trgu, če so kotirane cene takoj in redno na voljo na borzi, pri trgovcu, borznem posredniku, gospodarski panogi, preko cenilca ali pri držav-ni agenciji in te cene predstavljajo dejanske transakcije, ki se redno pojavljajo na trgu v običajnih pogojih. Če navedeni kriteriji niso izpolnjeni, se trg označi za nedelujočega.

Za vse ostale finančne instrumente se poštena vrednost določi z vrednotenjem. Pri teh se poštena vrednost oceni na podlagi dosegljivih podatkov o podobnih finančnih in-strumentih, z uporabo modelov za oceno sedanje vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov na datum poro-čanja. Skupina uporablja priznane modele vrednotenja za določanje poštene vrednosti nestandardiziranih, manj kom-pleksnih finančnih instrumentov, kot so opcije ali obrestne in valutne zamenjave. Podatke za vnos v modele pri teh fi-nančnih instrumentih je navadno mogoče pridobiti na trgu.

Hierarhija poštene vrednosti je razkrita v poglavju 2.24.5.b).

2.8.3 Odprava pripoznanja finančnih instrumentov

Pripoznanje finančnih sredstev se odpravi, ko poteče po-godbena pravica do prejema denarnih tokov ali pa so bila sredstva prenesena ter s tem tudi vsa povezana tveganja in koristi lastništva (če torej vsa pomembna tveganja in povračila niso bila prenesena, skupina preveri nadzor, s čimer zagotovi, da nadaljnja udeležba na osnovi ohranjene pravice do nadzora ne prepreči odprave pripoznanja). Pripo-znanje finančnih obveznosti se odpravi, ko so te odplačane, razveljavljene ali zastarane.

Odprava pripoznanja zavarovanja (delnice in obveznice), ki ga zagotovi skupina na podlagi standardnih dogovorov o ponovnem odkupu ter na podlagi transakcij o posojanju in izposoji vrednostnih papirjev, se ne izvrši, saj skupina v bistvu ohrani vsa tveganja in povračila na osnovi vnaprej določene cene ponovnega odkupa, kar pomeni, da kriteriji za odpravo pripoznanja niso izpolnjeni.

2.9 Oslabitev finančnih sredstev

2.9.1 Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti

Na vsak poročevalski datum skupina oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi finančnega sredstva oziro-ma skupine finančnih sredstev. Finančno sredstvo oziroma skupina finančnih sredstev je oslabljena in izgube nastanejo le, če obstaja nepristranski dokaz o oslabitvi kot posledica enega ali več dogodkov, ki so nastali po začetnem pripo-znanju sredstva in vplivajo na prihodnje denarne tokove.


Merila, na podlagi katerih skupina oceni obstoj nepristran-skih dokazov o oslabitvi finančnega sredstva ali skupine sredstev, so:

– pomembne likvidnostne težave posojilojemalca; – zamude pri plačevanju pogodbeno dogovorjenih obresti

ali glavnice; – kršenje pogodbenih določil; – začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave

ali druge oblike finančnega prestrukturiranja; – izginotje delujočega trga za finančno sredstvo zaradi fi-

nančnih težav izdajatelja vrednostnega papirja; – obstoj merljivega zmanjšanja pričakovanih prihodnjih

denarnih tokov skupine finančnih sredstev vse od zače-tnega pripoznanja teh sredstev, čeprav zmanjšanje še ne more pripoznati pri posameznih finančnih sredstvih v skupini, vključno: – z neugodnimi spremembami v plačilnem statusu poso-

jilojemalcev v skupini ter – s spremembami gospodarskih razmer v državi ali lo-

kalnem okolju, ki sovpadajo z neplačili po sredstvih v skupini;

– skupina je, zaradi ekonomskega in finančnega položaja dolžnika, dogovorila spremenjene kreditne pogoje (kot npr. podaljšanje roka vračila glavnice, znižanje višine terjatve in drugo), za katere se ob sicer normalnem eko-nomskem in finančnem položaju dolžnika ne bi.

Skupina najprej oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi pri posamično pomembnih finančnih sredstvih in skupinsko za finančna sredstva, ki posamično niso po-membna. Če skupina ugotovi, da ni prisotnih znakov osla-bitve pri posamično pomembnem finančnem sredstvu, ga vključi v skupino sorodnih finančnih sredstev s podobnimi kreditnimi značilnostmi in preveri, ali so znaki oslabitve prisotni v skupini sorodnih finančnih instrumentov. Obdo-bje ocenjevanja med pojavom izgube in njeno identifikacijo določa nižje vodstvo za vsak portfelj. Praviloma so to ob-dobja od enega do treh mesecev.

Sredstva, ki so za oslabitev ocenjena posamično in za katera je ugotovljena izguba, ki se lahko nadaljuje, niso vključena v skupinsko oceno za oslabitev. Znesek izgube je merjen kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstev in seda-njo vrednostjo pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, ki vključujejo tudi jamstva in zavarovanje, diskontirana po iz-virni efektivni obrestni meri finančnih sredstev. Prihodnje kreditne izgube, ki se niso zgodile, so izključene. Knjigovod-ska vrednost sredstev se zmanjša z uporabo konta popravka vrednosti, znesek izgube se evidentira v konsolidiranem izkazu poslovnega izida. Če ima posojilo ali naložba v pose-sti do zapadlosti spremenljivo obrestno mero, je diskontna stopnja za merjenje izgube iz naslova oslabitev trenutna efektivna obrestna mera, določena v pogodbi. Skupina lahko meri oslabitve na osnovi poštene vrednosti instrumenta z uporabo tržne cene.

Izračun sedanje vrednosti ocenjenih prihodnjih denarnih tokov zavarovanih finančnih sredstev izraža denarne toko-ve, ki so lahko rezultat prisilne poravnave oziroma poplačila

terjatve, zmanjšane za stroške, ki se pojavijo za pridobitev in prodajo jamstva.

Za namen skupinske ocene oslabitev so finančna sredstva združena na osnovi podobnih kreditnih značilnosti (na osnovi postopkov ocenjevanja, ki veljajo v skupini soro-dnih finančnih sredstev, glede na vrsto sredstev, panogo, geografsko lokacijo, vrsto zavarovanja, status zapadlosti in ostalih dejavnikov). Te značilnosti so pomembne za oceno prihodnjih denarnih tokov za skupine teh sredstev, saj so kazalec dolžnikove sposobnosti za poplačilo že zapadlih zneskov v skladu s pogoji pogodbe.

Prihodnji denarni tokovi skupine finančnih sredstev, ki se za oslabitev ocenjujejo skupinsko, so ocenjeni na podlagi pogodbenih denarnih tokov sredstev v skupini, z upošte-vanjem preteklih izkušenj glede izgub za podobna sredstva s podobnimi značilnostmi kreditnega tveganja. Izkušnje preteklih izgub so prilagojene na podlagi tekočih preuče-nih podatkov tako, da kažejo učinke sedanjih pogojev, ki niso vplivali v obdobju, ki je izhodišče za izračun zgodo-vinskih izgub. Obenem se odstranijo vsi učinki pogojev, ki so v preteklosti obstajali, v času ocenjevanja pa ne. Ocene sprememb prihodnjih denarnih tokov za skupine sredstev bi morale izražati in biti skladne s spremembami registri-ranih podatkov od obdobja do obdobja (spremembe stopnje brezposelnosti, cene nepremičnin, plačilnega statusa ali drugih dejavnikov, ki nakazujejo spremembe verjetnosti izgub skupine ter njihove velikosti). Metodologija in pred-postavke, uporabljene za ocenjevanje prihodnjih denarnih tokov, so redno pregledane, da se zmanjšujejo razlike med ocenami izgub in dejanskimi izgubami.

Če se v naslednjem obdobju znesek izgube zaradi oslabitve zmanjša, skupina prej pripoznano izgubo zaradi oslabitve razveljavi s preračunom na računu popravka vrednosti. Znesek razveljavitve izgube pa pripozna v poslovnem izidu.

Skupina se za odpis terjatev odloči na osnovi naslednjih meril:

– dolžnik preneha z opravljanjem dejavnosti (prenehanje obstoja pravne osebe),

– pravni postopki izterjave so zaključeni in – skupina ne razpolaga z ustreznim zavarovanjem, ki bi

ga unovčila.

2.9.2 Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo

Na datum poročanja skupina oceni, ali obstajajo objektiv-ni dokazi za oslabitev finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo. Pomembno in dolgotrajno zmanjšanje poštene vrednosti lastniškega instrumenta pod njegovo nabavno vrednost lahko pomeni nepristranski dokaz o oslabitvi. Kot nepristranski dokazi o oslabljenosti dolžniškega finančnega instrumenta štejejo predvsem informacije o pomembnih finančnih težavah izdajatelja in neizpolnitev pogodbenih obveznosti. Če takšen dokaz za finančna sredstva, razpo-ložljiva za prodajo, obstaja, se nabrana izguba odstrani iz kapitala in pripozna v konsolidiranem izkazu poslovnega


izida kot izguba zaradi oslabitve. Kasnejša odprava izgub zaradi oslabitev lastniških instrumentov, pripoznanih v konsolidiranem izkazu poslovnega izida, se ne izvede prek konsolidiranega izkaza poslovnega izida. Naknadna pove-čanja njihove poštene vrednosti se pripoznajo v kapitalu. Če se poštena vrednost dolžniškega instrumenta, ki je označen kot razpoložljiv za prodajo, poveča in je to povečanje mogoče objektivno povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju izgube zaradi oslabitve, se odprava oslabitve izvede skozi konsolidirani izkaz poslovnega izida.

Izguba zaradi oslabitve, pripoznana v konsolidiranem izkazu poslovnega izida, se meri kot razlika med knjigovodsko vre-dnostjo finančnega sredstva in njegovo pošteno vrednostjo.

2.9.3 Restrukturirana posojila

Posojila, ki se za potrebe ocenjevanja izgub zaradi oslabitve ocenjujejo posamično ali skupinsko in v zvezi s katerimi je bil, zaradi poslabšanja dolžnikove plačilne sposobnosti, dosežen nov dogovor o pogojih plačila, se ne štejejo več za zapadle terjatve, temveč se obravnavajo kot nova posojila. V prihodnjih letih se ta posojila obravnavajo kot zapadle ter-jatve in se razkrivajo samo, če so ponovno restrukturirana.

2.10 Izvedeni finančni instrumenti in računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji

Izvedeni finančni instrumenti so v konsolidiranem iz-kazu finančnega položaja začetno pripoznani po pošteni vrednosti. Izvedeni finančni instrumenti se vrednotijo po pošteni vrednosti, ki se določi na osnovi objavljene tržne cene, modela diskontiranja denarnih tokov ali z uporabo cenovnih modelov. Obrestni prihodki izvedenih finančnih instrumentov so v konsolidiranem izkazu poslovnega izida prikazani ločeno od učinkov vrednotenja.

Način pripoznavanja dobičkov in izgub iz sprememb po-štenih vrednosti je odvisen od tega, ali je izveden finančni instrument računovodsko obravnavan kot instrument za varovanje pred tveganjem, in od vrste varovanja. Skupina uporablja izvedene finančne instrumente za varovanje po-štene vrednosti pripoznanih sredstev in obveznosti.

Računovodsko obračunavanje varovanj pred tveganji se upo-rablja, kadar so za to izpolnjeni pogoji. Ob uvedbi varovanja pred tveganji se izdela formalni dokument, v katerem se opiše razmerje med varovano postavko in instrumentom za varovanje pred tveganji, namen in strategijo varovanja ter metodologijo vrednotenja. Prav tako se dokumentira ocena uspešnosti instrumentov za varovanje pred tveganjem pri njihovem soočanju z izpostavljenostjo spremembam pošte-ne vrednosti varovane postavke, ki se pripisujejo varovanju pred tveganjem. Skupina oceni uspešnost varovanja ob skle-nitvi posla in nato v času trajanja varovalnega razmerja, pri čemer se mora uspešnost varovanja vedno gibati v razponu od 80 do 125 odstotkov.

Spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instru-mentov za varovanje poštene vrednosti pred tveganjem se

pripoznajo v konsolidiranem izkazu poslovnega izida skupaj s spremembo poštene vrednosti pri varovani postavki, ki jo je mogoče pripisati varovanemu tveganju. Ob uspešnem varovanju so spremembe poštenih vrednosti instrumentov za varovanje in z njimi povezanih varovanih postavk v kon-solidiranem izkazu poslovnega izida prikazane v postavki »Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji«.

Če varovalno razmerje več ne izpolnjuje pogojev za računo-vodsko obravnavanje varovanj pred tveganji, se prilagoditev knjigovodske vrednosti varovanega finančnega instrumen-ta, za katerega se uporablja metoda efektivne obrestne mere, prenese v poslovni izid v preostalem obdobju do zapadlosti. Prilagoditev knjigovodske vrednosti varovanega lastniškega vrednostnega papirja ostane v zadržanem dobičku.

Nekateri izvedeni finančni instrumenti, ki z ekonomskega vidika predstavljajo uspešne instrumente varovanja, vendar ne izpolnjujejo vseh kriterijev za uporabo računovodskega obračunavanja varovanj pred tveganji, so obravnavani kot finančni instrumenti v posesti za trgovanje. Spremembe poštene vrednosti navedenih izvedenih finančnih instru-mentov so takoj pripoznane v poslovnem izidu skupine in poročane med »Čistimi dobički/izgubami iz finančnih sred-stev in obveznosti, namenjenih trgovanju«.

2.11 Pobot

Finančna sredstva in obveznosti so v konsolidiranem izkazu finančnega položaja pobotani, ko za to obstajata pravna pravica in namen neto poravnave ali istočasna realizacija sredstva in poravnava obveznosti.

2.12 Začasni nakupi in prodaje vrednostnih papirjev

Začasno prodani vrednostni papirji na osnovi repo pogodb so v konsolidiranem izkazu finančnega položaja prikazani kot zastavljena sredstva, kadar ima nasprotna stranka po-godbeno pravico te vrednostne papirje prodati ali nadalje zastaviti. Razlika med prodajno ceno in ceno ponovnega nakupa se obravnava kot obresti, pridobljene v celotnem obdobju veljavnosti dogovora z uporabo metode efektivne obrestne mere.

2.13 Denar in denarni ustrezniki

V konsolidiranem izkazu denarnih tokov se kot denar in de-narni ustrezniki vključujejo stanja z zapadlostjo manj kakor 90 dni od dneva pridobitve in vključujejo: denar v blagajni in stanja na računih pri centralni banki, dolžniške vrednostne papirje, namenjene trgovanju in kredite bankam.

2.14 Računovodsko obračunavanje najemov

a) Skupina v vlogi najemnika

Vsi najemi, ko skupina nastopa kot najemnik, so poslovni najemi. Dana plačila na podlagi poslovnih najemov se v kon-solidirani izkaz poslovnega izida vključujejo sorazmerno


glede na čas trajanja pogodbe in se izkazujejo med drugimi stroški poslovanja.

Kadar je poslovni najem predčasno prekinjen, se vsa plačila, ki jih zahteva najemodajalec, pripoznajo kot strošek v ob-dobju prekinitve pogodbe.

b) Skupina v vlogi najemodajalca

Pri poslovnem najemu skupina, v zameno za plačilo ali niz plačil, na najemnika prenese pravico do uporabe sredstva za pogodbeno dogovorjen čas.

Pri poslovnih najemih so prejeta plačila oziroma najemnine vključene v konsolidirani izkaz poslovnega izida sorazmer-no glede na čas trajanja pogodbe in se izkazujejo med dru-gimi prihodki poslovanja. Sredstva, dana v poslovni najem, so v konsolidiranem izkazu finančnega položaja izkazana med naložbenimi nepremičninami.

Ob sredstvu, danem v finančni najem, se sedanja vrednost najemnin prikaže kot terjatev iz finančnega najema. Pri-hodki iz finančnega najema se v konsolidiranem izkazu poslovnega izida pripoznajo sistematično skozi celotno ži-vljenjsko dobo najema in kažejo stalen donos najemodajalca.

2.15 Naložbene nepremičnine

Naložbene nepremičnine so opredmetena osnovna sredstva, ki jih skupina ne uporablja neposredno za opravljanje svojih dejavnosti, temveč jih poseduje, da bi jih oddala v poslovni najem.

Ob nabavi se naložbene nepremičnine pripoznajo po nabav-ni vrednosti, povečani za neposredne transakcijske stroške. Naložbene nepremičnine se v življenjski dobi amortizirajo. Če pride do spremembe namena uporabe nepremičnine, se jo prenese med lastniško uporabljena sredstva.

2.16 Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva se začetno pripoznajo po nabavni vrednosti.

Kasneje se opredmetena osnovna sredstva vodijo po modelu nabavne vrednosti, zmanjšani za amortizacijo in oslabitve. Skupina prične z njihovo amortizacijo, ko so na razpola-go za uporabo. Zemljišča se ne amortizirajo. Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Stopnje amortiza-cije se določijo tako, da se vrednost opredmetenih osnov-nih sredstev razporedi med stroške v ocenjenem obdobju njihove koristnosti.

Uporabljene letne stopnje amortizacije so (v %):

gradbeni objekti 1,9 – 3,0pohištvo in oprema 7,0 – 20,0računalniška oprema 10,0 – 33,0vlaganja v tuje objekte 10,0 – 20,0

Vsako leto skupina pregleda, ali preostala vrednost in doba koristnosti sredstev ustrezajo ocenam ter ali obstajajo znaki, ki bi kazali na oslabitev osnovnih sredstev. Če se ugotovi, da so takšna znamenja prisotna, se pristopi k ocenjevanju na-domestljive vrednosti. Nadomestljiva vrednost je vrednost v uporabi ali čista prodajna vrednost, in sicer tista, ki je višja. Če je vrednost pri uporabi višja od knjigovodske vrednosti, sredstev ni potrebno oslabiti. Ob koncu leta 2010 nobeno opredmeteno osnovno sredstvo ni bilo oslabljeno.

Dobički in izgube, ki nastanejo ob odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev, se določijo glede na razliko med čistim donosom ob odtujitvi in njihovo knjigovodsko vrednostjo ter v konsolidiranem izkazu poslovnega izida vplivajo na dobiček iz poslovanja.

Tekoče vzdrževanje in popravila se vključijo v konsolidirani izkaz poslovnega izida, ko stroški nastanejo. Vlaganja v ob-stoječe gradbene objekte in opremo, ki povečujejo prihodnje gospodarske koristi, pa povečujejo vrednost opredmetenih osnovnih sredstev.

2.17 Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva vključujejo računalnike programe in licence za uporabo programske opreme ter se v začetku izmerijo po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost neopred-metenega sredstva, pridobljenega v poslovni združitvi, je njegova poštena vrednost. Amortizacija neopredmetenih sredstev s končno dobo koristnosti se obračuna po meto-di enakomernega časovnega amortiziranja v dobi njegove koristnosti. Na datum poročanja pregleda dobo in metodo amortiziranja teh sredstev ter ali obstajajo znaki, ki bi kazali na njihovo oslabitev. Če se ugotovi, da so takšna znamenja prisotna, se pristopi k ocenjevanju nadomestljive vrednosti in če knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost, se pripozna oslabitev.

Za merjenje neopredmetenih osnovnih sredstev je skupina izbrala model nabavne vrednosti. Neopredmetena sredstva se začnejo amortizirati, ko so na razpolago za uporabo.

Uporabljene letne stopnje amortizacije so (v %):

licence za uporabo programske opreme 10,0 – 30,0računalniški programi 10,0 – 30,0

2.18 Davki

Davek od dohodka je obračunan po določilih Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in je skupaj s spremembami v odloženih davkih izkazan kot odhodek v konsolidiranem izkazu poslovnega izida.

Odloženi davki se obračunavajo za vse začasne razlike med vrednostjo sredstev in obveznosti za davčne namene ter njihovo knjigovodsko vrednostjo. Terjatve in obveznosti za odloženi davek so obračunane po davčnih stopnjah, za katere se pričakuje, da bodo uporabljene v obdobju, ko bo terjatev povrnjena in obveznost poravnana.


Najpomembnejše začasne razlike izvirajo iz oblikovanja rezervacij in oslabitev ter prevrednotenja finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, na pošteno vrednost.

Odloženi davek, povezan z vrednotenjem finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo po pošteni vrednosti, se izkaže neposredno v drugem vseobsegajočem donosu in se kasneje prenese v konsolidirani izkaz poslovnega izida istočasno z dobičkom oziroma izgubo zaradi vrednotenja.

2.19 Ugodnosti zaposlencev

Skupina zaposlenim omogoča ugodnosti, ki so zakonsko določene, in vključujejo jubilejne nagrade ter odpravnine ob upokojitvi. V skladu z zakonodajo so zaposleni ob upokojitvi, pod določenimi pogoji, upravičeni do izplačila odpravnine v enkratnem znesku. Zaposleni so upravičeni tudi do jubilej-nih nagrad za vsakih 10 let službovanja v skupini. Obveze iz navedenih naslovov, izmerjene v višini sedanje vrednosti prihodnjih izdatkov, ter vsi pripadajoči dobički in izgube so vključeni v konsolidirani izkaz poslovnega izida. Potreben obseg rezervacij za ugodnosti zaposlenih je izračunal neod-visni aktuar. Pomembnejše predpostavke, uporabljene pri aktuarskem izračunu, so:

– rast plač v Republiki Sloveniji je bila predpostavljena v višini 3,5 % letno in predstavlja ocenjeno dolgoročno rast plač;

– diskontni faktor v višini 4,90 % na leto, kolikor je konec decembra 2010 znašala donosnost 10-letnih podjetniških obveznic z visoko boniteto v evroobmočju;

– število zaposlenih, upravičenih do izplačila ugodnosti.

Predpostavke v zvezi z ugodnostmi zaposlencev se v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 niso spremenile.

Skupina plačuje prispevke za pokojninsko zavarovanje (8,85 % bruto plače) v skladu s slovensko zakonodajo. Ra-zen plačila prispevkov skupina nima nikakršnih dodatnih obveznosti. Prispevki predstavljajo stroške v obdobju, na katerega se nanašajo, in so v konsolidiranem izkazu poslov-nega izida prikazani v okviru stroškov dela.

2.20 Rezervacije

Rezervacije za obveznosti in stroške se pripoznajo, če ima skupina zaradi preteklega dogodka sedanjo obvezo (pravno ali posredno) in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze po-treben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodar-skih koristi, in je znesek obveze mogoče zanesljivo izmeriti.

Kadar obstaja več podobnih obvez, se verjetnost odtoka sredstev pri njihovi poravnavi ugotovi ob upoštevanju vrste obvez kot celote. Rezervacija se pripozna, čeprav je verje-tnost odtokov za katerokoli postavko majhna, je pa precej verjetno, da bodo odtoki potrebni pri poravnavi obveze kot celote.

Skupina jih uporabi neposredno za pokrivanje stroškov ozi-roma odhodkov, za katere so bile oblikovane. Upravičenost

njihove velikosti oziroma obstoja glede na sedanjo vrednost izdatkov, ki so po predvidevanjih potrebni za poravnavo ob-vez, zaradi katerih so bile rezervacije oblikovane se presodi na datum poročanja.

2.21 Finančne garancije

Pri pogodbah o finančnih garancijah gre za pogodbe, v ka-terih se izdajatelj zaveže, da bo izvedel določena plačila, s katerimi bo poplačal imetnika garancije za izgubo, ki jo ta utrpi na podlagi dolžnikove nezmožnosti pravočasnega plačila, kot je določeno v pogojih dolžniškega instrumenta. Take finančne garancije se izdajajo bankam, finančnim in-stitucijam in ostalim v imenu strank za zavarovanje posojil, prekoračitve limitov ali drugih bančnih produktov.

Finančne garancije se na datum izdaje pripoznajo po pošteni vrednosti, ki je enaka znesku prejete opravnine. Prejete opravnine se prenašajo v konsolidirani izkaz poslovnega izida skozi življenjsko dobo pogodbe z metodo linearnega razmejevanja. Po začetnem pripoznanju se izdane garancije v konsolidiranem izkazu finančnega položaja izkazujejo v višini nerazmejene opravnine ali v višini ocenjenih izdatkov, ki bodo potrebni za poravnavo obveznosti po pogodbi, in sicer po vrednosti, ki je višja.

2.22 Delniški kapital

a) Stroški izdaje novih delnic

Stroški, neposredno povezani z izdajo novih delnic, so pri-poznani v kapitalu kot znižanje.

b) Dividende na delnice

Dividende na delnice znižujejo kapital v obdobju, v katerem so odobrene s strani lastnikov banke.

c) Lastne delnice

Če skupina z nakupom pridobi lastne delnice, se dano nado-mestilo prikaže kot znižanje kapitala. Ob kasnejši prodaji se prejeto nadomestilo prikaže kot povečanje kapitala. Za pridobljene lastne delnice je skupina oblikovala rezerve za lastne deleže.

2.23 Primerjalne informacije

V konsolidiranih računovodskih izkazih za leto 2010 ni bilo popravkov oziroma prerazvrstitev glede na leto 2009.

2.24 Upravljanje z bančnimi tveganji

Skupina pri svojem poslovanju prevzema različna tveganja, katerih višina je odvisna od vrste in velikosti posla ter pri-pravljenosti na prevzemanje tveganj. Skupina je usmerjena predvsem v opravljanje tradicionalnih bančnih poslov, v manjšem obsegu pa izvaja za stranke tudi posle s področja zakladništva in druge finančne posle. Večji del poslov izvaja na področju Republike Slovenije. Na področju medbančnega


poslovanja je prisotna tudi na trgih drugih držav Evropske unije in svetovnih držav z nižjim kreditnim tveganem, v državah jugovzhodne Evrope pa v omejenem obsegu kredi-tira podjetja in fizične osebe.

Za doseganje strateških ciljev na področju poslovanja in upra-vljanja s tveganji skupina posebno pozornost posveča kre-ditnemu, tržnim tveganjem, obrestnemu, likvidnostnemu, operativnemu in kapitalskemu tveganju, tveganju dobičk-onosnosti, strateškemu tveganju in tveganju ugleda. Organi-zacija skupine zagotavlja ločitev komercialnih organizacijskih enot oziroma enot, ki sklepajo posle in prevzemajo tveganja (front office), od zaledne funkcije, ki knjiži in vodi posle (back office), in od funkcije spremljanja in upravljanja s tveganji. Organizacijski ustroj skupine je oblikovan tako, da zagotavlja neodvisno delovanje posameznih organizacijskih enot vse do vodstvenih ravni in omogoča ustrezen pretok informacij navzgor in navzdol ter med organizacijskimi enotami.

Skupina ima izdelano strategijo ter politike prevzemanja in upravljanja za posamezno tveganje. Strategija prevzema-nja in upravljanja s tveganji izraža temeljni odnos skupine do tveganj v okviru svojega poslovanja ter vključuje cilje in splošna načela oziroma usmeritve za prevzemanje in upravljanje s tveganji, pristop k upravljanju s posameznimi tveganji ter pristop k izvajanju procesa ocenjevanja ustre-znega notranjega kapitala. Za vsako posamezno tveganje je izdelana politika prevzemanja in upravljanja s tveganjem, ki podrobneje opredeljuje sposobnost prevzemanja tvega-nja, proces upravljanja s tveganjem (organizacijska pravila izvajanja procesa, postopke ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja, sistem notranjih kontrol), odgovornost uprave in višjega vodstva ter drugo. Strategija in politike, ki se posodabljajo letno, potrjuje upra-va in nadzorni svet banke.

Z razvijanjem notranjega poročanja in obravnavanjem ter sprejemanjem odločitev na številnih organih skupine se v proces upravljanja s tveganji aktivno vključujeta uprava in celotno višje vodstvo. Z dobrim upravljanjem s tveganji se želi skupina hitreje in učinkovito odzivati na spremembe v okolju, približati potrebam strank ter zagotavljati dolgoroč-no finančno stabilnost. Prevzemanje in upravljanje tveganj je zaradi razvoja in značilnosti finančnega sistema postalo pomemben element celovite strategije banke.

Upravljanje s tveganji se neposredno spremlja:

– v sektorju upravljanja s tveganji: vsa tveganja skupine; – na kreditnih odborih (tedensko): kreditno tveganje; – na likvidnostni komisiji (trikrat tedensko): likvidnostno

tveganje; – na Odboru za upravljanje z bilanco (v nadaljevanju: ALCO)

mesečno: kreditno, tržna, likvidnostno, obrestno, kapi-talsko in tveganje dobičkonosnosti;

– uprava oziroma kolegij banke: operativno in strateško tveganje ter tveganje ugleda;

– na odboru za tveganja: vsa tveganja skupine.

2.24.1 Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube, ki je posle-dica dolžnikove nezmožnosti, da iz kateregakoli razloga ne izpolni svoje finančne ali pogodbene obveznosti v celoti. To tveganje vključuje tudi podkategorije tveganj, in sicer de-želno tveganje, tveganje koncentracije in preostalo tveganje. Sektor upravljanja s tveganji, ki je organizacijsko neodvi-sna enota od komercialnih enot ter neposredno odgovorna upravi banke, skrbi za izvajanje politike prevzemanja in upravljanja s kreditnim tveganjem ter za redno poročanje na odboru ALCO o izpostavljenosti kreditnemu tveganju in spoštovanju limitov.

V odobravanje poslov so vključene komercialne organizacij-ske enote, sektor upravljanja s tveganji in sektor plačilnega prometa in spremljave poslovanja. Odobravanje kreditov in drugih poslov poteka v skladu s pooblastili in zakonski-mi omejitvami. Pooblastila so odvisna od bonitete dolžni-ka, velikosti skupne izpostavljenosti, velikosti posla, ki se odobrava, celotnega limita, zavarovanja in odstopanja od drugih pogojev. Odobravanje kreditov poteka na različnih odločevalskih nivojih skupine.

Skupina upravlja s kreditnim tveganjem, ki je povezano s posameznim dolžnikom oziroma naložbo (stand alone risk) in s celotnim kreditnim portfeljem (portfolio risk).

2.24.1.1 Merjenje in upravljanje kreditnega tveganja

Skupina meri kreditno tveganje za aktivne bilančne postav-ke in zunajbilančne postavke. Kreditno tveganje se ugotavlja za finančna sredstva, ki se merijo po odplačni vrednosti, za finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti ter za prevzete obveznosti po zunajbilančnih postavkah. Kreditno tveganje izhaja predvsem iz odobrenih poslovnih, potrošni-ških in stanovanjskih kreditov, kreditnih kartic, odobrenih limitov na TRR, garancij in odobrenih ter še nekoriščenih kreditov, pa tudi iz naložb v dolžniške vrednostne papirje in izpostavljenosti iz naslova poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti.

Krediti in terjatve

Izpostavljenost skupine kreditnemu tveganju je odvisna od treh elementov: (1) verjetnosti neplačila dolžnika oziroma izpostavljenosti, ki jo kaže bonitetna skupina dolžnika; (2) trenutne višine izpostavljenosti iz naslova bilančnih in zu-najbilančnih postavk; (3) višine poplačila dolga ob nepla-čilu. Skupina tekoče spremlja izpostavljenost kreditnemu tveganju in ocenjuje izgube zaradi neplačila dolžnikov in neporavnave dolga.

(1) Skupina je razvila notranje bonitetne sisteme za razvr-ščanje dolžnikov v bonitetne skupine in za merjenje verje-tnosti neplačila za različne skupine dolžnikov (pravne osebe, samostojne podjetnike in banke). Razvrščanje dolžnikov temelji na oceni kvantitativnih in kvalitativnih elementov. Pri razvrščanju bank in enot centralne ravni držav se v večji meri upoštevajo bonitetne ocene zunanjih pooblaščenih


mednarodnih institucij (Moody's Investors Service, Fitch Ratings, Standard & Poor's). Za fizične osebe se pred vsako odo-britvijo novega kredita oceni kreditna sposobnost dolžnika in preveri poravnavanje obstoječih obveznosti. Pred odobritvijo kredita se praviloma opravi tudi poizvedba v sistemu SISBON (slovenski informacijski sistem bonitet fizičnih oseb), ki od avgusta 2008 vključuje podatke o zadolženosti in poravnavanju obveznosti fizičnih oseb v slovenskem bančnem prostoru.

Pred odobritvijo posla razvrsti skupina dolžnika v bonitetno skupino, ki meri verjetnost nastopa neplačila in pričakova-no izgubo. Tekoče ali najmanj trimesečno skupina preveri ustreznost razvrstitve in glede na finančni položaj dolžnika, poravnavanje zapadlih obveznosti in oceno kvalitativnih dejavnikov ohrani razvrstitev ali pa ga razvrsti v višjo oziroma nižjo bonitetno skupino. Redno se izdelujejo matrike prehodov, ki prikazujejo prehode med bonitetnimi skupinami in merijo število neplačnikov v opazovanem obdobju. Na podlagi podatkov o neplačnikih se nato prilagajajo ocene verjetnosti neplačila za posamezne bonitetne skupine.

Notranji bonitetni sistem z opisom bonitetnih skupin in vzporeditvijo z zunanjimi ocenami:

Interna bonitetna skupina

Interni opis bonitetne ocene Stopnja tveganja

Vzporeditev z ocenami Banke Slovenije

Vzporeditev z bonitetnimi ocenami Moody's Investors Service*

A1, A2, A3 Prvovrstna Investicijsko sprejemljiva Aod Aaa do Aa3, od A1 do A3, od Baa1 do Baa3

B1, B2, B3 Standardna Investicijsko sprejemljiva B od Ba1 do Ba3, od B1 do B3C1, C2 Podstandardna Investicijsko nesprejemljiva C od Caa1 in slabšeD Neplačniki Neplačniki D NeplačnikiE Neplačniki - izterjava Neplačniki E Neplačniki

* Vzporeditev je narejena za banke

(2) Višina izpostavljenosti bilančnih postavk sredstev (kre-ditov) in zunajbilančnih postavk je enaka njeni nominalni vrednosti.

(3) Velikost izgube ob neplačilu je odvisna od višine izpo-stavljenosti in prejetega zavarovanja. Skupina teži k temu, da svoje terjatve zavaruje zaradi minimiziranja izgub. Po-membno je, da skupina čim prej začne izvajati aktivnosti za poravnavo zapadlih, neplačanih terjatev.

Dolžniški vrednostni papirji

Pri upravljanju kreditnega tveganja iz naslova dolžniških vrednostnih papirjev skupina uporablja zunanje bonitetne ocene (Moody's Investors Service, Fitch Ratings, Standard & Poor's) vrednostnih papirjev in njihovih izdajateljev. Če poštena vrednost posameznega vrednostnega papirja po-membneje pade pod nabavno vrednost in so za padec krivi razlogi, ki kažejo na nepristranske dokaze o oslabitvi, sku-pina izvede oslabitev naložbe.

Prevzete kreditne obveznosti in pogojne obveznosti

Prevzete kreditne in pogojne obveznosti (zunajbilančne postavke) vključujejo neizkoriščen del odobrenih kreditov, garancije in akreditive. Z izdajo teh instrumentov se skupi-na zaveže, da nasprotni stranki zagotovi denarna sredstva, ko jih ta zahteva. Iz naslova teh instrumentov je skupina potencialno izpostavljena izgubi iz naslova kreditnega tve-ganja. Za merjenje kreditnega tveganja prevzetih kreditnih in pogojnih obveznosti se uporablja enaka metodologija kot pri kreditih.

Izvedeni finančni instrumenti

Pri izvedenih finančnih instrumentih je skupina izposta-vljena kreditnemu tveganju nasprotne stranke, in sicer da nasprotna stranka postane neplačnik pred končno poravna-vo denarnih tokov iz tega posla. Izpostavljenost kreditnemu tveganju je enaka kreditni nadomestitveni vrednosti, ki jo skupina izračuna po metodi tekoče izpostavljenosti. Sku-pina sklepa izvedene finančne instrumente s prvovrstnimi dolžniki predvsem za posle z valutami in obrestnimi zame-njavami. Ob povečanem kreditnem tveganju pri sklepanju poslov z vrednostnimi papirji skupina poskuša pridobiti dodatno zavarovanje. Izpostavljenost kreditnemu tveganju se upravlja v okviru limitov za sklepanje kreditnih poslov, ki jih potrjuje kreditni odbor.

Določanje in spremljanje limitov

Skupina tekoče izračunava zgornje meje zadolževanja (ce-lotne limite) za posamezne dolžnike in skupine povezanih oseb na podlagi podatkov o dosedanjem in bodočem poslo-vanju. Pri tem spoštuje zakonske zahteve največje dopustne izpostavljenosti do posamezne osebe ali skupine povezanih oseb, ki ne sme presegati 25 % kapitala banke. Limiti se tekoče spremljajo in se prilagajajo tveganosti dolžnikov ozi-roma skupini povezanih oseb ter dejavnosti, v kateri deluje dolžnik. Celotne limite in morebitna njihova povišanja ozi-roma znižanja potrjuje kreditni odbor banke. Metodologija določanja zgornjih mej zadolženosti je bila, za podjetja in za banke, v letu 2010 nadgrajena.

Poleg limitov do posameznih dolžnikov oziroma skupin povezanih oseb ima skupina določene še strukturne limite po sektorjih oziroma po kategorijah dolžnikov, po geograf-


skih področjih in po dejavnostih, da bi omejila tveganost koncentracije portfelja. Strukturne limite praviloma enkrat na leto potrjuje ALCO, z rednimi mesečnimi poročili pa se spremlja njihovo spoštovanje in trende ter jih po potrebi, glede na ekonomske razmere in izpostavljenost tveganosti, tudi spreminjajo.

Kreditna zavarovanja

Skupina izpostavljenost kreditnemu tveganju zmanjšuje z izvajanjem politike zavarovanj terjatev. Zaradi minimizi-ranja izgub ob neplačilu skupina teži k temu, da pridobi od kreditojemalca primerno zavarovanje v ustreznem razmerju, kot je zastava poslovne ali stanovanjske nepremičnine, fi-nančnega premoženja (bančne vloge, zastava vrednostnih papirjev) ali pridobitev osebnega kreditnega zavarovanja primernega dajalca. Ostale oblike zavarovanj, kot so zastava premičnin, zalog in denarnih terjatev, skupina ocenjuje kot manj kvalitetne. Praviloma so zavarovani dolgoročni krediti, zavarovan je tudi velik del kratkoročnih kreditov, nezavaro-vani pa so lahko kratkoročni krediti kreditojemalcem z višjo bonitetno oceno. Če pride do poslabšanja bonitetne ocene kreditojemalca ali do znižanja poštene vrednosti zavarovanj, se banka dogovarja za dodatno zavarovanje ali za znižanje izpostavljenosti.

Pomembnejše vrste primernih zavarovanj, ki jih skupina uporablja, in način njihovega vrednotenja so razvidne v nadaljevanju:

– zavarovanje s finančnim premoženjem (bančne vloge v banki ali denarju podobni instrumenti, dolžniški vre-dnostni papirji, ki so jih izdale enote centralne ravni dr-žave, centralne banke ali institucije, lastniški in drugi vrednostni papirji, ki so uvrščeni v borzno trgovanje), ki je vrednoteno po tržnih cenah in se dnevno prevrednoti;

– zavarovanje s poslovnimi in stanovanjskimi nepremični-nami, ki je vrednoteno po pošteni vrednosti;

– osebna kreditna zavarovanja naslednjih dajalcev: enote centralne ravni držav in centralne banke, enote regio-nalne ali lokalne ravni države, osebe javnega sektorja, institucije, zavarovalnice in podjetja z visoko bonitetno oceno; upošteva se 100 % vrednosti jamstva.

Makroekonomske razmere, razmere na nepremičninskih in kapitalskih trgih so skupini narekovale, da je v letu 2009 in 2010 veliko pozornosti namenila spremljanju poštene vrednosti zavarovanj in zagotavljanju pogodbeno dogovorje-nih razmerij med vrednostjo izpostavljenosti in vrednostjo zavarovanj.

Skupina za zmanjšanje kreditnega tveganja ne uporablja bilančnega pobota in kreditnih izvedenih finančnih instru-mentov.

Ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja

Skupina je izdelala metodologijo za ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja po MSRP, ki jo najmanj vsako leto po-sodobi in prilagodi ekonomskim razmeram. Sproti ali naj-

manj trimesečno ocenjuje, ali obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi finančnih sredstev in prevzetih obveznosti po zunajbilančnih postavkah. Če takšni dokazi obstajajo, mora skupina izračunati višino izgube zaradi oslabitve oziroma oblikovati rezervacije za zunajbilančne postavke. Metodo-logija za ocenjevanje oslabitev je vzpostavljena po vrstah dolžnikov: pravne osebe in samostojni podjetniki, fizične osebe, banke in hranilnice ter prvovrstni dolžniki. V letu 2010 je bila dopolnjena metodologija ocenjevanja oslabitev za izpostavljenosti do fizičnih oseb.

(1) Ocenjevanje oslabitev za izpostavljenosti do pravnih oseb in samostojnih podjetnikov

Oslabitve se lahko izračunavajo posamično na podlagi ocene bodočih denarnih tokov ali skupinsko na podlagi preteklih podatkov o neplačilih in izgubah za skupine izpostavljeno-sti s podobnimi lastnostmi, ki so prilagojene tekočim raz-meram, tako da kažejo učinke zadnjih pogojev poslovanja. Posamično se ocenijo izpostavljenosti, ki imajo posame-zno pomembne značilnosti (izpostavljenosti nad 650 tisoč evrov) in imajo znake oslabitev (izpostavljenosti, razvrščene v bonitetne skupine nižje od A3). Če ni znakov oslabitev, se izpostavljenost razvrsti v skupino finančnih sredstev s podobnimi značilnostmi in se oslabitve ocenijo skupinsko. Posamično se ocenjujejo oslabitve tudi za finančna sred-stva, ki so že bile pripoznane kot slabe oziroma oslabljene (izpostavljenosti razvrščene v bonitetne skupine C2, D in E). Oslabitve se ocenijo na podlagi ocene bodočih denarnih tokov, ki vključujejo tudi pričakovana poplačila iz unovčitve zavarovanja.

Za izpostavljenosti, kjer ni znakov oslabitev ali so posamič-no nepomembne (izpostavljenosti, razvrščene v bonitetne skupine A1, A2 in A3 ter izpostavljenosti pod 650 tisoč evrov), se oslabitve ocenijo skupinsko na podlagi preteklih podatkov o neplačilih in ocenjenih izgubah. Skupina ima v odstotke skupinskega ocenjevanja vgrajen faktor splošne-ga tveganja, ki kaže trenutne ekonomske razmere in zato vpliva na verjetnost neplačil. Vrednost faktorja splošnega tveganja se presoja najmanj letno na podlagi gibanja splošne ravni cen, obrestnih mer, poravnavanja obveznosti, gibanja na finančnih in kapitalskih trgih ter na trgu nepremičnin, gospodarske aktivnosti, razmer na trgu dela ter gibanja trgov energije in surovin.

(2) Ocenjevanje oslabitev za izpostavljenosti do fizičnih oseb

Za izpostavljenosti do fizičnih oseb je skupina v letu 2010 prenovila metodologijo ocenjevanja oslabitev. Skupina raz-vrsti finančna sredstva v bonitetne skupine A, B, C, D in E na osnovi poravnavanja obveznosti. Posamično pomembna finančna sredstva (izpostavljenosti nad 400 tisoč evrov), kjer obstajajo nepristranski dokazi za slabitev, slabi posa-mično. Posamično slabi tudi finančna sredstva, ki so že bila pripoznana kot oslabljena (izpostavljenosti, razvrščene v bonitetno skupino C, D in E). Za namen skupinskih slabitev finančna sredstva razdeli v homogene skupine na osnovi poravnavanja obveznosti in na osnovi skupin produktov (stanovanjski krediti, potrošniški krediti, hitri krediti, pre-


koračitve na TRR). Odstotki slabitev temeljijo na preteklih podatkih, ki so prilagojeni sedanjim razmeram in so različni za vsako skupino produktov in za vsako bonitetno skupino. Odstotki slabitev se presojajo enkrat letno.

(3) Ocenjevanje oslabitev za izpostavljenosti do bank in do pr-vovrstnih dolžnikov

Za banke se oslabitve ocenjujejo samo posamično. Izposta-vljenosti do prvovrstnih dolžnikov (enote centralne ravni držav in centralne banke) se ocenjujejo skupinsko ali po-samično.

Upravljanje kreditnega tveganja v času krize

Počasno in nestabilno okrevanje domačega gospodarstva ter negotove razmere na evropskih finančnih trgih od skupine zahteva nadaljevanje izvajanja ukrepov za ublažitev vpliva krize na njen finančni položaj in poslovno uspešnost. Sku-pina je omejevala kreditiranje finančno nestabilnih dolžni-kov in dolžnikov iz bolj tveganih dejavnosti in regij. Svoje

terjatve je poskušala dozavarovati, s kreditojemalci je bila ves čas v stiku, tekoče je spremljala njihovo poslovanje in denarni tok za odplačilo dolga, prilagajala je razvrstitev dolžnikov in limite. Izterjevala je zapadle terjatve in v po-sameznih primerih unovčevala zavarovanja. Nove naložbe je odobravala dolžnikom predvsem za financiranje redne poslovne dejavnosti in ob dobrem zavarovanju. Na področju kreditiranja prebivalstva je zaostrila kriterije ugotavljanja kreditne sposobnosti. Sledila je tudi cilju razpršenosti kre-ditnega portfelja po dolžnikih oziroma skupinah povezanih oseb in dejavnostih.

Skupina ocenjuje, da se lahko število neplačnikov v letu 2011 še poveča, saj pričakujemo okrevanje gospodarstva šele v drugi polovici leta. Pozitivni vpliv na domače gospodarstvo bo imela globalna gospodarska aktivnost v evropskih drža-vah ter ukrepi države za zmanjšanje plačilne nediscipline in dvig konkurenčnosti domačega gospodarstva. Skupina bo nadaljevala s skrbnim spremljanjem tveganosti dolžnikov in kreditnega portfelja ter prilagajala politiko kreditiranja in upravljanja kreditnega tveganja tekočim razmeram.


2.24.1.2 Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju


31. 12. 2010 31. 12. 2009Največja

izpostavljenost kreditnemu tveganju

Poštena vrednost

zavarovanja3

Največja izpostavljenost

kreditnemu tveganju

Poštena vrednost

zavarovanja3

Bilančna sredstva 2.372.134 1.803.495 2.388.471 1.703.572Krediti 1.793.275 1.680.720 1.789.240 1.621.440Krediti državi1 5.409 — 8.113 —Krediti bankam 85.908 — 88.501 —Krediti prebivalstvu 331.589 479.726 306.087 408.301 – limiti na TRR in kartice 34.032 20.049 32.005 23.889 – stanovanjski krediti 155.064 312.632 128.016 248.309 – krediti za osebno potrošnjo in drugi krediti 142.009 146.792 145.668 136.103 – nedovoljena stanja na TRR 484 253 398 —Krediti podjetjem2: 1.370.369 1.200.994 1.386.539 1.213.139 – velikim podjetjem 661.968 453.577 663.131 465.613 – majhnim in srednjim podjetjem (SME) 665.103 729.332 687.407 728.468 – drugim 43.298 18.086 36.001 19.058Finančna sredstva, namenjena trgovanju 44.668 — 51.924 —Izvedeni finančni instrumenti 12.645 — 16.129 —Dolžniški vrednostni papirji 32.023 — 35.795 —Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI 29.445 1.845 18.437 —Dolžniški vrednostni papirji 29.445 1.845 18.437 —Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo 194.954 48.372 178.163 29.169Dolžniški vrednostni papirji 194.954 48.372 178.163 29.169Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 276.273 72.558 213.959 —Dolžniški vrednostni papirji 276.273 72.558 213.959 —Zastavljena finančna sredstva 32.390 — 135.672 52.963Dolžniški vrednostni papirji 32.390 135.672 52.963Druga finančna sredstva 1.129 — 1.076 —

Zunajbilančne obveznosti 248.637 122.616 235.320 90.486Garancije 79.289 49.966 78.788 41.989Druge zunajbilančne obveznosti 169.348 72.651 156.532 48.497Skupaj 2.620.772 1.926.112 2.623.791 1.794.0581 K državi sodijo neposredni uporabniki državnega proračuna Republike Slovenije in tuje enote centralne ravni držav.2 Velikost podjetij je opredeljena po ZGD-1: med mikro, majhna in srednja podjetja (SME) se uvrščajo tista, ki izpolnjujejo dve od navedenih meril:

– povprečno število zaposlenih je nižje od 250, – čisti prihodki od prodaje ne presegajo 35.000 tisoč evrov,– vrednost aktive ne presega 17.500 tisoč evrov.

Velika podjetja so vsa tista, ki niso SME. Med »drugimi« so izkazane enote regionalne ali lokalne ravni države, osebe javnega sektorja, nova podjetja, podjetja v stečaju, društva in ostali dolžniki, ki ne

razpolagajo s podatkom o velikosti.3 Poštena vrednost zavarovanja je enaka:

– tržni ceni finančnih sredstev, prejetih v zavarovanje,– 100 % vrednosti jamstva zavarovalnic, bančnih garancij, državnih in občinskih poroštev ter podjetij z visoko bonitetno oceno,– vrednosti stanovanjskih nepremičnin in vrednosti poslovnih nepremičnin so enake tržnim vrednostim primerljivih prodaj.

V tabeli je prikazana največja izpostavljenost skupine kre-ditnemu tveganju iz naslova kreditov, naložb v finančne instrumente in zunajbilančnih obveznosti po stanju 31. decembra 2010 in 2009. V letu 2010 se je izpostavljenost kreditnemu tveganju glede na preteklo leto rahlo zniža-la. Krediti so ostali na podobnem nivoju kot preteklo leto, zunajbilančne obveznosti so se povečale za 5,6 %, medtem ko so se izpostavljenosti iz naslova dolžniških finančnih instrumentov znižale za 3 %, iz naslova izvedenih finančnih instrumentov pa za 21,6 %.

Nadaljevanje gospodarske in finančne krize se je kazalo tudi na kreditnem portfelju. S preudarnim izvajanjem naložbene politike v kriznih razmerah in odgovornim upravljanjem kreditnega tveganja v letu 2010 je skupina dosegla nasle-dnje:

– po stanju 31. decembra 2010 je bilo 85,26 % kreditov raz-vrščenih v najvišje investicijsko sprejemljive bonitetne skupine A in B (2009: 93,39 %), pokritost kreditov z osla-bitvami pa je porasla na vrednost 5,13 % (2009: 3,96 %);

– pokritost kreditov s primernimi oblikami zavarovanj se je v letu 2010 rahlo izboljšala zaradi dozavarovanj ob-


stoječih kreditov in pridobljenih zavarovanj za novo odobrene kredite, po stanju na dan 31. decembra 2010 je bilo 94 % kreditov zavarovanih;

– skupina ima 87 % naložb v dolžniške finančne instrumente z bonitetno oceno najmanj A; – v konsolidiranem izkazu poslovnega izida so bile oblikovane oslabitve v višini 31.014 tisoč evrov (2009: 28.145 tisoč

evrov), od tega oslabitve za kredite, merjene po odplačni vrednosti, v višini 23.496 tisoč evrov (2009: 20.373 tisoč evrov) in oslabitve za vrednostne papirje v višini 7.518 tisoč evrov (2009: 7.772 tisoč evrov); rezervacije za zunajbilančne obve-znosti so se sprostile v višini 67 tisoč evrov. Povečanje oslabitev je odraz gospodarske in finančne krize, ki je povzročila povečanje števila neplačnikov in padec poštenih vrednosti vrednostnih papirjev.

2.24.1.3 Izpostavljenost kreditnemu tveganju po bonitetnih skupinah

Izpostavljenost iz kreditov


31. 12. 2010 31. 12. 2009

Bonitetna skupinaZnesek

kreditovZnesek

oslabitevStruktura

kreditovStruktura oslabitev

Znesek kreditov

Znesek oslabitev

Struktura kreditov

Struktura oslabitev

Prvovrstna (A) 1.042.696 3.585 55,16 % 3,70 % 1.106.653 7.146 59,40 % 9,68 %Standardna (B) 569.023 21.453 30,10 % 22,12 % 633.279 25.462 33,99 % 34,49 %Podstandardna (C) 158.340 22.224 8,38 % 22,91 % 65.546 10.944 3,52 % 14,82 %Neplačniki (D) 51.328 10.192 2,72 % 10,51 % 48.254 21.135 2,59 % 28,63 %Neplačniki (E) - izterjave 68.884 39.542 3,64 % 40,77 % 9.336 9.139 0,50 % 12,38 %Skupaj 1.890.271 96.996 100,00 % 100,00 % 1.863.067 73.827 100,00 % 100,00 %

Bruto izpostavljenost iz kreditov po stanju 31. decembra 2010 je bila 1.890.271 tisoč evrov in je predstavljala 1,5-odstotno povečanje glede na stanje preteklega leta (2009: 1.863.067 tisoč evrov). Po upoštevanju vrednosti oslabitev je knjigovodska vrednost kreditov 1.793.275 tisoč evrov, podobno kot preteklo leto (2009: 1.789.240 tisoč evrov). Kvaliteta portfelja se je zaradi nadaljevanja neugodnih gospodarskih razmer poslabšala, saj se je delež kreditov, razvrščenih v najvišje investicijske bonitetne skupine A in B, znižal na 85,26 % (2009: 93,39 %). Delež izpostavljenosti kreditov, razvrščenih v podstandardno bonitetno skupino in do neplačnikov se je povečal na 14,74 % (2009: 6,61 %), skupina pa je oblikovala dodatne oslabitve za te kredite.

Po vrstah kreditov


31. 12. 2010 Krediti prebivalstvu Krediti podjetjem

Bonitetna skupina

Limiti na TRR in kartice

Stanovanj-ski krediti

Krediti za osebno potrošnjo

Nedovo-ljene pre-koračitve

Velike družbe SME Drugo

Krediti državi

Krediti bankam Skupaj

Prvovrstna (A) 34.264 152.097 132.938 310 442.539 152.578 36.898 5.409 85.663 1.042.696Standardna (B) — 1.834 1.801 118 156.205 403.129 5.651 — 285 569.023Podstandardna (C) — 1.960 10.502 112 60.556 85.192 18 — — 158.340Neplačniki (D) — 222 311 32 11.894 38.789 80 — — 51.328Neplačniki (E) - izterjava — 1.086 2.043 403 11.112 48.756 5.484 — — 68.884Oslabitve 232 2.135 5.586 491 20.339 63.341 4.832 — 40 96.996Skupaj 34.032 155.064 142.009 484 661.967 665.103 43.299 5.409 85.908 1.793.275


Krediti prebivalstvu so se glede na preteklo leto povečali za 8 %. Najbolj so se povečali stanovanjski krediti, in sicer za 21 %, limiti na TRR so porasli za 6 %, znižali pa so se krediti za osebno potrošnjo. Kvaliteta kreditov se je nekoliko znižala zaradi potrošniških kreditov, a še vedno ostaja visoka (2010: 94 % kreditov je razvrščenih v prvovrstno bonitetno skupino, v letu 2009 pa 96 %).

Krediti podjetjem so se glede na preteklo leto rahlo znižali, kar je posledica izvajanja kreditne politike v času krize in oblikovanja dodatnih oslabitev.

Kreditna izpostavljenost do bank in do držav se je v letu 2010 znižala. Skupina sodeluje z enotami centralne ravni držav in z bankami, ki imajo nizko stopnjo tveganja.

2.24.1.4 Izpostavljenost kreditnemu tveganju glede na zapadlost

Krediti glede na zapadlost


31. 12. 2009 Krediti prebivalstvu Krediti podjetjem

Bonitetna skupina

Limiti na TRR in kartice





Krediti državi

Krediti bankam Skupaj

Prvovrstna (A) 32.328 126.500 142.434 210 441.423 235.417 32.011 8.113 88.217 1.106.652Standardna (B) — 2.569 3.650 124 215.561 408.532 2.493 — 351 633.280Podstandardna (C) — 521 1.055 89 16.127 47.729 25 — — 65.546Neplačniki (D) — 154 1.136 22 4.178 40.370 2.395 — — 48.254Neplačniki (E) - izterjava — 1.260 1.267 499 142 2.555 3.612 — — 9.335Oslabitve 323 2.988 3.874 546 14.299 47.195 4.535 — 67 73.827Skupaj 32.005 128.016 145.668 398 663.131 687.407 36.001 8.113 88.501 1.789.240


31. 12. 2010 31. 12. 2009Krediti

prebivalstvuKrediti

podjetjemKrediti državi

Krediti bankam

Krediti prebivalstvu

Krediti podjetjem

Krediti državi

Krediti bankam

Nezapadli - neoslabljeni krediti 335.208 1.352.204 5.409 85.947 308.183 1.369.986 8.113 88.566Zapadli krediti - posamično oslabljeni 3.773 105.305 — 1 4.346 76.597 — 2Zapadli krediti - neoslabljeni 1.052 1.372 — — 1.289 5.984 — —Oslabitve 8.444 88.512 — 40 7.731 66.029 — 67Skupaj 331.589 1.370.369 5.409 85.908 306.087 1.386.539 8.113 88.501


31. 12. 2010 31. 12. 2009Krediti

prebivalstvuKrediti

podjetjemKrediti

bankam SkupajKrediti

prebivalstvuKrediti

podjetjemKrediti

bankam Skupaj

Zapadle terjatve do 30 dni 60 2.782 — 2.842 287 9.950 1 10.238Zapadle terjatve nad 30 do 90 dni 213 13.098 — 13.311 1.070 4.819 — 5.889Zapadle terjatve nad 90 dni 3.500 89.425 1 92.926 2.989 61.828 1 64.818Skupaj 3.773 105.305 1 109.079 4.346 76.597 2 80.945Poštena vrednost zavarovanj 3.021 88.264 — 4.032 49.565 —

Po stanju 31. decembra 2010 je bila izpostavljenost zapadlih kreditov do podjetij, ki so bili oslabljeni, 105.305 tisoč evrov (2009: 76.597 tisoč evrov) in samo 1.372 tisoč evrov (2009: 5.984 tisoč evrov) je bilo neoslabljenih kreditov.

Zapadli in posamično oslabljeni krediti


Zapadli in neoslabljeni krediti

Knjigovodska vrednost restrukturiranih kreditov se je v letu 2010 povečala zaradi nadaljevanja gospodarske krize. Skupina se je pri dolžnikih, ki se jim je poslabšal ekonomski in finančni položaj in kjer je presodila, da krediti ne bodo poravnani po prvotno dogovorjenih rokih, pričakovano delovanje dolžnika v prihodnosti pa nakazuje na večjo možnost poplačila dolga, odločila za restrukturiranje terjatev predvsem s podaljšanjem rokov vračila glavnic. Skoraj vsi krediti so posamično oslabljeni. Pokritost kreditov z zavarovanji je visoka, saj je bila po stanju na dan 31. decembra 2010 vrednost prejetega zavarovanja 93.987 tisoč evrov (2009: 31.767 tisoč evrov) in je presegla vrednost restrukturiranih kreditov.

2.24.1.5 Izpostavljenost kreditnemu tveganju glede na pristop oblikovanja oslabitev

Izpostavljenost iz kreditov


31. 12. 2010 31. 12. 2009Krediti

prebivalstvuKrediti

podjetjemKrediti

bankam SkupajKrediti

prebivalstvuKrediti

podjetjemKrediti

bankam Skupaj

Zapadle terjatve do 30 dni 697 1.041 — 1.738 272 1.534 — 1.806Zapadle terjatve nad 30 do 90 dni 355 221 — 576 1.017 705 — 1.722Zapadle terjatve nad 90 dni — 110 — 110 — 3.745 — 3.745Skupaj 1.052 1.372 — 2.424 1.289 5.984 — 7.273Poštena vrednost zavarovanj 1.093 1.421 — 369 7.668 —

Restrukturirani krediti


Knjigovodska vrednostRestrukturirani krediti 31. 12. 2010 31. 12. 2009

Prvovrstna (A) — 45Standardna (B) 42.739 26.639Podstandardna (C) 46.630 2.549Neplačniki (D) 957 4.531Neplačniki (E) - izterjava 2.077 —Skupaj 92.403 33.764Poštena vrednost 93.987 31.767


31. 12. 2010 31. 12. 2009Skupinski pristop Posamični pristop Skupinski pristop Posamični pristop

Bonitetna skupina Krediti Oslabitve Krediti Oslabitve Krediti Oslabitve Krediti Oslabitve

Prvovrstna (A) 957.032 3.585 85.664 — 981.885 7.146 124.766 —Standardna (B) 339.992 8.553 229.031 12.900 219.145 8.273 414.134 17.189Podstandardna (C) 9.681 1.687 148.659 20.537 9.160 1.913 56.386 9.030Neplačniki (D) 3.138 1.788 48.190 8.404 2.756 1.494 45.498 19.641Neplačniki (E) - izterjava 6.829 6.725 62.055 32.817 5.463 5.428 3.873 3.711Skupaj 1.316.672 22.338 573.599 74.658 1.218.409 24.255 644.657 49.572Poštena vrednost zavarovanja 1.254.627 426.093 1.121.272 500.168

Skupina oblikuje oslabitve v skladu z interno metodologijo oblikovanja oslabitev in rezervacij po MSRP. Posamično po-membne izpostavljenosti in izpostavljenosti, kjer obstajajo nepristranski dokazi za oslabitev, slabi posamično na podlagi ocene bodočih denarnih tokov, ostale izpostavljenosti pa skupinsko. Po stanju 31. decembra 2010 je bilo 30 % kreditnega portfelja ocenjenega posamično, oziroma 77 % oslabitev (2009: 35 % kreditnega portfelja oziroma 67 % oslabitev).


Po vrstah kreditov


31. 12. 2010 Krediti prebivalstvu Krediti podjetjemLimiti na

TRR in kartice

Stanovanj- ski krediti




Krediti državi

Krediti bankam

Krediti skupaj

Skupinski pristop 34.264 157.199 138.188 975 531.858 404.647 44.132 5.409 — 1.316.672 – oslabitve 232 2.135 3.257 491 3.324 11.173 1.726 — — 22.338Posamični pristop — — 9.407 — 150.449 323.797 3.998 — 85.948 573.599 – oslabitve — — 2.329 — 17.016 52.167 3.106 — 40 74.658Delež oslabitev na vrednost kreditov 0,68 % 1,36 % 3,78 % 50,36 % 2,98 % 8,70 % 10,04 % 0,00 % 0,05 % 5,13 %Skupaj 34.032 155.064 142.010 484 661.967 665.104 43.298 5.409 85.908 1.793.275


31. 12. 2009 Krediti prebivalstvu Krediti podjetjemLimiti na

TRR in kartice





Krediti državi

Krediti bankam

Krediti skupaj

Skupinski pristop 32.328 131.004 149.542 944 462.406 399.776 34.296 8.113 — 1.218.409 – oslabitve 323 2.988 3.874 546 3.718 11.154 1.652 — — 24.255Posamični pristop — — — — 215.024 334.826 6.240 — 88.568 644.657 – oslabitve — — — — 10.581 36.041 2.883 — 67 49.572Delež oslabitev na vrednost kreditov 1,00 % 2,28 % 2,59 % 57,84 % 2,11 % 6,42 % 11,19 % — 0,08 % 3,96 %Skupaj 32.005 128.016 145.668 398 663.131 687.407 36.001 8.113 88.501 1.789.240

Krediti bankam se ocenjujejo samo posamično, medtem ko se krediti ostalim kreditojemalcem ocenjujejo posamično in skupinsko, odvisno od višine izpostavljenosti in od razvrstitve oziroma ocene, ali obstajajo nepristranski dokazi za oslabitev.

2.24.1.6 Izpostavljenost kreditnemu tveganju za dolžniške finančne instrumente

V preglednici je knjigovodska vrednost dolžniških finančnih instrumentov, razvrščenih po izdajateljih in bonitetnih ocenah agencije Moody’s Investors Service.


31. 12. 2010

IzdajateljBonitetna ocena Moody's

Fin. sred. namenjena

trgovanju

Fin. sred. pripoznana po pošteni

vred. skozi IPI

Fin. sred. razpoložljiva

za prodajo

Fin. sred. v posesti do zapadlosti

Zastavljena fin. sredstva

Skupaj finančna sredstva

Države Aaa do Aa3 1 12.255 45.659 190.447 32.390 280.753A1 do A3 — — — — — —Baa1 do Baa3 — — — — —Ba1 do Ba3 — — 2.901 — — 2.901

Banke Aaa do Aa3 — 9.337 81.333 75.623 — 166.293A1 do A3 3.193 1.984 39.615 — — 44.792Baa1 do Baa3 18.446 3.831 7.460 — — 29.737Ba1 do Ba3 2.885 2.038 1.874 — — 6.797

Ostali Neocenjeni * 7.498 — 16.111 10.203 — 33.812Skupaj 32.023 29.445 194.954 276.273 32.390 565.085

* Vse neocenjene izpostavljenosti so po notranji metodologiji razvrščene v najvišjo bonitetno skupino A, tretjina jih je zavarovanih s poroštvom države.


Skupina ima 92 % naložb v prvovrstnih državnih in bančnih dolžniških finančnih instrumentih, enako kot preteklo leto. Po stanju 31. decembra 2010 predstavljajo naložbe v države Evropske unije 99 % vseh naložb.

V letu 2010 skupina ni dodatno slabila dolžniških finančnih instrumentov. Poštena vrednost oslabljenih finančnih in-strumentov 31. decembra 2010 je bila 2.466 tisoč evrov (2009: 2.643 tisoč evrov).

2.24.1.7 Koncentracija izpostavljenosti po regijah in dejavnostih

Izpostavljenost kreditnemu tveganju po regijah

V tabeli je prikazana izpostavljenost finančnih sredstev po geografskih regijah. Izpostavljenost po regijah je opredeljena glede na sedež dolžnika oziroma izdajatelja finančnega instrumenta.


31. 12. 2009

IzdajateljBonitetna ocena Moody's

Fin. sred. namenjena

trgovanju

Fin. sred. pripoznana po pošteni

vred. skozi IPI

Fin. sred. razpoložljiva

za prodajo

Fin. sred. v posesti do zapadlosti

Zastavljena fin. sredstva

Skupaj finančna sredstva

Države Aaa do Aa3 — 1.091 32.241 210.895 79.843 324.070A1 do A3 — — 4.359 — — 4.359

Banke Aaa do Aa3 — 11.505 69.974 3.065 41.819 126.362A1 do A3 18.555 3.246 54.289 — 5.669 81.759Baa1 do Baa3 — 1.834 7.729 — — 9.562Neocenjeni * 9.742 761 2.197 — — 12.700

Ostali Neocenjeni * 7.498 — 7.374 — 8.342 23.214Skupaj 35.795 18.437 178.163 213.959 135.672 582.026

* 97 % neocenjenih vrednostnih papirjev je po notranji metodologiji razvrščenih v najvišjo bonitetno skupino A.


31. 12. 2010 Slovenija Evropska unija JV Evropa Ostale države Skupaj

Krediti državi 5.409 — — — 5.409Krediti bankam 44.100 39.291 815 1.742 85.948Krediti prebivalstvu 332.549 413 7.071 — 340.033Krediti podjetjem 1.328.489 1.154 121.992 7.246 1.458.881 – velikim podjetjem 658.378 — 20.735 3.194 682.307 – majhnim in srednjim podjetjem (SME) 621.981 1.154 101.257 4.052 728.444 – drugim 48.130 — — — 48.130Finančna sredstva, namenjena trgovanju 30.877 1.145 — — 32.023Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI 14.293 13.185 — 1.967 29.445Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo 98.882 91.611 — 4.553 195.046Finanačna sredstva v posesti do zapadlosti 183.418 92.855 — — 276.273Zastavljena finančna sredstva — 32.390 — — 32.390Oslabitev kreditov in finančnih sredstev 86.410 20 10.381 276 97.087Skupaj 1.951.607 272.024 119.497 15.232 2.358.361


Povečanja izpostavljenosti do Evropske unije je posledica povečanja naložb v prvovrstne dolžniške finančne instrumente. Izpostavljenost do jugovzhodne Evrope se je povečala zaradi kreditiranja podjetij, ki so v lasti slovenskih družb ali poslovno sodelujejo z njimi, ter fizičnih oseb. Skupina na tuje trge vstopa preudarno in samo ob dobrem zavarovanju.

Izpostavljenost kreditnemu tveganju po dejavnostih


31. 12. 2009 Slovenija Evropska unija JV Evropa Ostale države Skupaj

Krediti državi 8.113 — — — 8.113Krediti bankam 52.711 33.821 334 1.702 88.568Krediti prebivalstvu 309.148 138 4.531 1 313.818Krediti podjetjem 1.337.513 2.740 104.195 8.120 1.452.568 – velikim podjetjem 652.959 — 17.968 6.504 677.430 – majhnim in srednjim podjetjem (SME) 644.019 2.740 86.228 1.616 734.602 – drugim 40.536 — — — 40.536Finančna sredstva, namenjena trgovanju 35.795 — — — 35.795Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI 2.450 13.259 — 2.728 18.437Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo 82.464 88.104 — 11.954 182.523Finanačna sredstva v posesti do zapadlosti 130.573 83.386 — — 213.959Zastavljena finančna sredstva 130.004 5.669 — — 135.672Oslabitve 65.125 93 8.308 4.660 78.187Skupaj 2.023.645 227.024 100.753 19.845 2.371.267


31. 12. 2010 Predelo-valne de-javnosti

Trgovina in pop.

mot. vozilGradbe-

ništvo

Finančno posredni-

štvo

Poslovanje z ne-prem., strokov.

in poslov. dejav.

Javna upra-va, obram-

ba, soc.zav.Ostale

dejavnostiFizične

osebe Skupaj

Krediti državi — — — — — 5.409 — — 5.409Krediti bankam — — — 85.948 — — — — 85.948Krediti prebivalstvu — — — — — — — 340.033 340.033Krediti podjetjem 315.623 246.004 155.737 211.254 235.526 28.012 266.725 — 1.458.881 – velikim podjetjem 208.898 132.866 44.874 90.222 35.815 — 169.632 — 682.307 – majhnim in srednjim

podjetjem (SME) 103.962 110.589 110.549 119.495 194.562 — 89.287 — 728.444 – drugim 2.763 2.549 314 1.537 5.149 28.012 7.806 — 48.130Finančna sredstva, namenjena trgovanju — — — 32.023 — — — — 32.023Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI — — — 17.190 — 12.255 — — 29.445Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo — 2.548 — 143.509 — 48.561 429 — 195.046Finančna sredstva v posesti do zapadlosti — — — 75.623 — 200.650 — — 276.273Zastavljena finančna sredstva — — — — — 32.390 — — 32.390Oslabitve kreditov in finančnih sredstev 13.897 9.044 19.071 15.079 23.287 56 8.209 8.444 97.087Skupaj 301.726 239.508 136.666 550.467 212.239 327.221 258.944 331.589 2.358.361


Z vidika izpostavljenosti po dejavnostih ostaja največja izpostavljenost do finančnega posredništva in javne uprave, obram-be in socialnega zavarovanja, kar je predvsem posledica naložb v prvovrstne finančne instrumente, s katerimi skupina uravnava likvidnost. Izpostavljenost iz naslova kreditov je največja do predelovalne dejavnosti, ki pa je dokaj heterogena skupina. Skupina bo tudi v letu 2011 sledila cilju razpršenosti naložb po dejavnostih ter omejevala oziroma zniževala naložbe v bolj tveganih dejavnostih.

2.24.1.8 Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova izvedenih finančnih instrumentov


31. 12. 2009

Predelo-valne de-javnosti

Trgovina in pop.

mot. vozilGradbe-

ništvo

Finančno posredni-

štvo

Poslovanje z ne-prem., strokov.

in poslov. dejav.

Javna upra-va, obram-

ba, soc.zav.Ostale

dejavnostiFizične

osebe Skupaj

Krediti državi — — — — — 8.113 — — 8.113Krediti bankam — — — 88.568 — — — — 88.568Krediti prebivalstvu — — — — — — — 313.818 313.818Krediti podjetjem 334.303 249.631 143.884 220.601 220.220 20.897 263.032 — 1.452.568 – velikim podjetjem 226.832 104.542 45.376 101.001 36.726 — 162.954 — 677.430 – majhnim in srednjim

podjetjem (SME) 104.561 141.767 98.309 115.342 181.532 — 93.090 — 734.601 – drugim 2.910 3.322 200 4.258 1.962 20.897 6.987 — 40.536Finančna sredstva, namenjena trgovanju — — — 35.795 — — — — 35.795Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI — — — 17.346 — 1.091 — — 18.437Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo — 2.488 — 143.006 — 36.600 429 — 182.523Finančna sredstva v posesti do zapadlosti — — — 3.065 — 210.895 — — 213.959Zastavljena finančna sredstva — — — 55.830 — 79.843 — — 135.672Oslabitve kreditov in finančnih sredstev 14.540 13.248 12.179 11.940 11.748 63 6.737 7.731 78.187Skupaj 319.764 238.870 131.705 552.270 208.472 357.375 256.723 306.087 2.371.267


Poštena vrednostIzvedeni finančni instrumenti 31. 12. 2010 31. 12. 2009

Terminski posli z vrednostnimi papirji 6.965 10.503Obrestne zamenjave 5.203 4.801Valutne zamenjave 443 755Opcija 34 70Skupaj 12.645 16.129

Pri izvedenih finančnih instrumentih prihaja do kreditne izpostavljenosti iz naslova neizvršitve posla nasprotne stranke. Obrestne zamenjave skupina izvaja s prvovrstnimi tujimi bankami. Valutne zamenjave prav tako izvaja s prvovrstnimi bankami, v manjšem obsegu pa tudi s podjetji.

Terminske posle z vrednostnimi papirji skupina sklepa s podjetji. Ob povečanem kreditnem tveganju svoje terjatve dodatno zavaruje s primernimi oblikami zavarovanja. Poštena vrednost se je v letu 2010 znižala zaradi zmanjšanja obsega teh poslov.

2.24.1.9 Izpostavljenost kreditnemu tveganju iz naslova strukturiranih dolžniških vrednostnih papirjev (CLN)

Skupina je imela na dan 31. decembra 2010 v posesti 4 obveznice v višini 8.465 tisoč evrov (2009: 7.168 tisoč evrov), ki imajo lastnosti strukturiranih dolžniških vrednostnih papirjev (Credit Linked Note).


En strukturiran dolžniški vrednostni papir ima lastnost »First to Default«, dva se nanašata na podrejeni dolg, eden je »Credit Inverse Note Floater«, kar pomeni, da se prevzeto kreditno tveganje države izraža skozi ceno izdanega vrednostnega papirja.

Vsi navedeni strukturirani dolžniški vrednostni papirji nosijo poleg prevzetega kreditnega tveganja tudi kreditno tveganje izdajatelja.

Strukturirani vrednostni papirji se izkazujejo po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Skupina jih pozorno spremlja ter z limitom omejuje obseg trgovanja z njimi.

Skupina vrednoti pozicije v omenjenih vrednostnih papirjih po načelu zagotavljanja razpoložljive tržne cene. Za vse vre-dnostne papirje, za katere obstajajo kotacije na terminalih Reuters in Bloomberg, se kot vir za vrednotenje uporabljajo tako pridobljene vrednosti.

Poleg omenjenega načina pridobivanja cen spremlja skupina gibanje krivulje brezkuponskih obrestnih mer (t.i. Zero Curve). Za kontrolo določanja poštene vrednosti uporablja cene in gibanje cen primerljivih vrednostnih papirjev.

Pregled strukturiranih dolžniških vrednostnih papirjev na dan 31. decembra 2010:

Strukturiran dolžniški vrednostni papir (CLN)

Prevzeto kreditno tveganje Tip CLN

Bonitetna ocena Moody's 2010

Bonitetna ocena Moody's 2009

UNICREDIT BANK AUSTRIA AG 'First to Default' A1 A1Država I. Baa3 Baa3Država II. A1 A1Država III. Baa3 Baa3Država IV. Baa3 Baa1Država V. A2 A2Država VI. Baa3 Baa3

ING AMSTERDAM 'CLN on Subordinated Loan' Baa3 A3Banka I. Baa1 A2

AFINANCE B. V. 'CLN on Subordinated Loan' — —Banka II. Ba3 Ba3

UBS ZURICH 'Credit Inverse Note Floater' Aa3 Aa3Država I. Baa3 Baa3

2.24.2 Tržna tveganja

Tržno tveganje je tveganje spremembe poštene vrednosti finančnih instrumentov zaradi spreminjanja dejavnikov tveganja, in sicer obrestnih mer, deviznih tečajev in cen finančnih instrumentov. Med tržnimi tveganji izstopa pozicijsko tveganje pri lastniških in dolžniških finančnih instrumentih ter izvedenih finančnih instrumentih. Izpo-stavljenost valutnemu tveganju je nizka.

Skupina kot tržna tveganja obravnava tista tveganja, ki jim je izpostavljena pri trgovanju, in tveganja, ki jim je izposta-vljena pri netrgovalnih aktivnostih, povezanih s tržnimi dejavniki tveganj.

Spremljanje in poročanje o višini izpostavljenosti tržnim tveganjem poteka preko limitnih sistemov ter preko raz-ličnih metod merjenja tržnih tveganj.

Na področju tržnih tveganj je skupina zaradi finančne kri-ze, ki je prizadela celotni svetovni finančni trg, sprejela določene ukrepe, s katerimi se želi zavarovati pred večjimi izgubami iz naslova finančnih instrumentov. Tako je na novo preučila in ustrezno prilagodila limite po regijah, iz-

dajateljih in produktih ter limite največje dovoljene izgube, skupina tudi dnevno izračunava tvegane vrednosti (VaR) za vse lastniške finančne instrumente v trgovalni knjigi, dnevno meri volatilnost valut in izračunava njihovo naj-večjo dovoljeno izgubo. Prav tako spremlja gibanja tržnih obrestnih mer in izvaja analize obrestne občutljivosti.

2.24.2.1 Merjenje in upravljanje tržnih tveganj

Pozicijsko tveganje (tveganje spremembe vrednosti) lastni-ških in dolžniških vrednostnih papirjev se izvaja na ravni celotnega portfelja in tudi na ravni posameznih poslov. Sku-pina izračunava izpostavljenost pozicijskemu tveganju na ravni portfelja z uporabo metode tvegane vrednosti (VaR). Ker je uporabnost metode tvegane vrednosti omejena, se iz-postavljenost pozicijskemu tveganju spremlja tudi z analiza-mi občutljivosti, pri čemer se meri vpliv sprememb različnih dejavnikov tveganja (na primer obrestnih mer) na vrednost finančnega instrumenta oziroma portfelja finančnih in-strumentov. Skupina izvaja tudi stres scenarije izjemnih razmer, ki kažejo vpliv izjemnih razmer na finančnih trgih na vrednost finančnih instrumentov.


Skupina obvladuje izpostavljenost pozicijskemu tveganju tudi s postavljenim limitnim sistemom, ki ga je v letu 2010 pre-novila. Limiti so v osnovi razdeljeni na limite trgovalne in bančne knjige, nato pa so razdeljeni z vidika vrste finančnega instrumenta, regije in izdajatelja. Skupina meri izpostavljenost pozicijskemu tveganju tudi na ravni posameznih poslov, zato ima v okviru limitnega sistema vzpostavljene limite največje dovoljene izgube, ki so določeni na osnovi nestanovi-tnosti cen finančnega instrumenta.

Skupina meri valutno tveganje na dnevnem nivoju s spremljanjem neto pozicij po posameznih tujih valutah ter hkrati tudi dnevno izračunava izpostavljenost valutnemu tveganju s pomočjo metode tvegane vrednosti. Izpostavljenost valutnemu tveganju se spremlja z limiti na pozicije v tujih valutah, ki opredeljujejo maksimalno višino odprtosti (neto pozicije) v posamezni valuti ter skupno odprtost.

Skupina sklepa tudi posle z valutnimi in obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Osnovna usmeritev na področju trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti je sklepanje poslov za varovanje lastnih postavk in za stranke, pri čemer se ti posli varujejo z nasprotnimi posli. Posli se sklepajo s prvovrstnimi tujimi bankami.

V okviru merjenja tržnih tveganj skupina izračunava kapitalske zahteve za tržna tveganja za vse postavke, ki so namenjene trgovanju, v skladu s Sklepom o izračunu kapitalske zahteve za tržna tveganja za banke in hranilnice. Skupina izračunava tudi kapitalsko zahtevo za valutno tveganje.

Po stanju 31. decembra 2010 so kapitalske zahteve za tržna tveganja znašale 6.548 tisoč evrov oziroma 4 % vseh kapital-skih zahtev, po stanju 31. decembra 2009 pa 9.037 tisoč evrov oziroma 6 % vseh kapitalskih zahtev. Znižanje kapitalske zahteve za pozicijsko tveganje je posledica prodaje lastniških finančnih instrumentov.

Na področju tržnega tveganja skupina ocenjuje potrebo po ustreznem notranjem kapitalu v skladu z naprednejšimi me-todami obvladovanja tveganj. Oceno potrebnega notranjega kapitala na področju valutnega tveganja, pozicij v finančnih instrumentih in izvedenih finančnih instrumentih na vrednostne papirje izdeluje skupina s pomočjo izračunov oziroma ocen tvegane vrednosti (VaR). Sam izračun tvegane vrednosti se izračuna po metodi historične simulacije, vsi ostali para-metri pa so v skladu s pravili Basla za določitev kapitalske zahteve za tržna tveganja po internem modelu. Če je kapitalska zahteva po internem modelu višja od kapitalske zahteve po standardiziranem modelu, se razlika upošteva kot dodatna kapitalska potreba.

Skupina je na dan 31. decembra 2010 izdelala potencialni stresni scenarij, kjer je izvedla simulacijo vpliva na konsolidirani izkaz poslovnega izida in vpliva na kapital ob zmanjšanju knjigovodske vrednosti vseh lastniških vrednostnih papirjev v trgovalni knjigi za 20 % in vseh dolžniških vrednostnih papirjev v trgovalni knjigi za 10 %. V simulaciji niso upoštevani terminsko prodani vrednostni papirji. Rezultati stresnega scenarija so razvidni v naslednji tabeli.


31. 12. 2010 31. 12. 2009Dolžniški VP Lastniški VP Skupaj Dolžniški VP Lastniški VP Skupaj

Vpliv na izkaz poslovnega izida (1.838) (131) (1.968) (2.181) (190) (2.371)Vpliv na kapital (400) (5.967) (6.366) (1.276) (9.566) (10.841)Skupaj (2.237) (6.097) (8.335) (3.457) (9.756) (13.213)

2.24.2.2 Analiza Value-at-Risk

Tehniko tvegane vrednosti (Value-at-Risk – VaR) skupina uporablja za trgovalne postavke ob normalnih tržnih pogojih. Na takšen način poskuša oceniti potencialno izgubo z določeno stopnjo verjetnosti za določeno časovno obdobje. Tehnika tvegane vrednosti se dopolnjuje tudi z drugimi metodami, s katerimi se lahko oceni sprememba vrednosti finančnega instrumenta ob spreminjanju dejavnikov tveganja.

Za pozicijsko tveganje in valutno tveganje lastniških vrednostnih papirjev (neto trgovalne pozicije) skupina uporablja historično simulacijo. V obeh primerih se uporabljajo tržni podatki za eno leto, 99-odstotna stopnja zaupanja in horizont držanja 10 dni. Skupina periodično izvaja testiranje izjemnih situacij (stres teste).


Gibanje vrednosti VaR skupine – trgovalne postavke (horizont držanja 10 dni, stopnja zaupanja 99 %)


31. december 2009Povprečna

vrednost v 2010Najvišja

vrednost v 2010Najnižja

vrednost v 2010 31. december 2010

VaR Skupaj 4.270 2.460 5.147 1.356 1.781EQ VaR 4.263 2.457 5.116 1.355 1.779FX VaR 7 3 31 1 2

Opombe:EQ VaR VaR za trgovalne lastniške vrednostne papirjeFX VaR VaR za valutno tveganje

Tvegana vrednost lastniških vrednostnih papirjev, razporejenih v trgovalno knjigo, se je v letu 2010 gibala med 1.355 tisoč evrov in 5.116 tisoč evrov. V letu 2010 je skupina zmanjševala obseg portfelja vrednostnih papirjev, prav tako se je nadaljevalo nižanje volatilnosti na delniških trgih. Oboje je vplivalo na znižanje tvegane vrednosti.

Skupina zasleduje politiko zaprtih valutnih pozicij, zato je bila tvegana vrednost za valutno tveganje celo leto nizka in se je gibala med 1 tisoč in 31 tisoč evrov. Volatilnost na valutnih trgih je bila leta 2010 nižja kot leto prej, vendar je še vedno ostajala visoka.

2.24.2.3 Analiza občutljivosti finančnih instrumentov, vključenih v bančno knjigo

Obrestno občutljive postavke bančne knjige se analizirajo z metodo obrestnih razmikov, kjer je višina obrestnega razmika v posameznem časovnem intervalu omejena tudi z limitom. Izpostavljenost obrestnemu tveganju se meri tudi z analizami občutljivosti ter stres testi, ki so narejeni na podlagi ocene razmika v trajanju (Duration Gap). Na podlagi teh dveh metod se izvajajo različne analize obrestne občutljivosti, vključno s stresnimi scenariji.

Analiza občutljivosti vseh obrestno občutljivih postavk bančne knjige na dan 31. decembra 2010 pokaže, da bi se ob vzporednem dvigu obrestne krivulje za 50 bazičnih točk neto sedanja vrednost finančnih instrumentov zvišala za 3.320 tisoč evrov. Vpliv na neto sedanjo vrednost finančnih instrumentov se izračuna s pomočjo metode razmika v trajanju med finančnimi sredstvi in obveznostmi bančne knjige.

Simulacija vpliva spremembe obrestne mere na konsolidirani izkaz poslovnega izida pokaže, da se pri zvišanju obrestne mere za 50 bazičnih točk na aktivi povečajo obrestni prihodki za 7.427 tisoč evrov na leto, na pasivi pa se povečajo obrestni odhodki za 5.440 tisoč evrov na leto. Neto obrestni prihodki se ob zvišanju obrestne mere za 50 bazičnih točk povečajo za 1.987 tisoč evrov. V analizo so vključeni vsi obrestno občutljivi posli, ki imajo zapadlost oziroma spremembo obrestne mere v intervalu do enega leta. Na pasivi so izvzete vpogledne vloge, saj skupina ocenjuje, da gre za obveznosti, ki niso obrestno občutljive. Predvideva se sprememba referenčne obrestne mere, ne pa tudi kreditnega pribitka.

Področje obrestno občutljivih finančnih instrumentov trgovalne knjige se podrobneje analizira v okviru tržnega tveganja, kjer se izračunava modificirano trajanje in tvegana vrednost.

2.24.2.4 Valutno tveganje

Valutno tveganje je finančno tveganje in pomeni nevarnost pred finančno izgubo zaradi sprememb deviznih tečajev in izvira iz odprtosti pozicij v tujih valutah. Sprememba deviznih tečajev tako neposredno vpliva na vrednost sredstev in obveznosti denominiranih v tujih valutah, izraženo v valuti poročanja. Skupina se srečuje z valutnim tveganjem pri med-narodnem poslovanju in je posledica naslednjih razlogov:

– sredstva in obveznosti skupine so v različnih valutah, – s tujimi valutami skupina trguje za svoj račun.

Tveganost valutne izpostavljenosti je odvisna od neto pozicij v tujih valutah, od strukture portfelja, volatilnosti deviznih tečajev in od korelacije med temi spremenljivimi dejavniki.

Tabela v nadaljevanju prikazuje izpostavljenost skupine valutnemu tveganju na dan 31. decembra 2010. Prikazuje knji-govodske vrednosti sredstev in obveznosti po valutah.


Izpostavljenost valutnemu tveganju

Iz tabele je razvidna visoka valutna odprtost, prevladovale pa so predvsem dolge pozicije. Skupina jo uravnava z izvede-nimi finančnimi instrumenti na tujo valuto (FX swap). Dne 31. decembra 2010 je bila zunajbilančna pozicija iz naslova izvedenih finančnih instrumentov v CHF 40.699 tisoč evrov, v USD pa 13.027 tisoč evrov. Ob upoštevanju navedenega je pozicija v USD in CHF izravnana.

Ob upoštevanju sklenjenih izvedenih finančnih instrumentov so valutne pozicije skoraj zaprte, zato so učinki spremembe deviznih tečajev zanemarljivi.

2.24.2.5 Obrestno tveganje

Tveganje spremembe obrestne mere se nanaša na izpostavljenost finančnega stanja skupine neugodnim premikom obre-stnih mer, pri čemer lahko vpliva tako na izkaz poslovnega izida skupine kot tudi na ekonomsko vrednost njenih terjatev, obveznosti in zunajbilančnih instrumentov oziroma na ekonomsko vrednost kapitala skupine. V največji meri izposta-vljenost obrestnemu tveganju izhaja iz obrestno občutljivih sredstev, ki imajo različne zapadlosti in različno dinamiko spreminjanja obrestnih mer v primerjavi z obrestno občutljivimi obveznostmi.

Merjenje obrestnega tveganja temelji na razdelitvi obrestno občutljivih produktov bančne in trgovalne knjige.


31. 12. 2010 USD CHF Drugo EUR Skupaj

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 139 114 528 127.543 128.324Finančna sredstva, namenjena trgovanju — — 1.196 64.169 65.365Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI — — — 29.445 29.445Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo — — — 236.029 236.029Krediti 21.145 53.705 3.649 1.714.776 1.793.275 – krediti bankam 1.277 374 2.792 81.465 85.908 – krediti strankam, ki niso banke 19.868 53.331 857 1.633.311 1.707.367Finančna sredstva v posesti do zapadlosti — — — 276.273 276.273Zastavljena sredstva — — — 32.390 32.390Druga finančna sredstva 1 — 3 2.204 2.208SKUPAJ SREDSTVA 21.285 53.819 5.376 2.482.829 2.563.309

Finančne obveznosti do centralne banke — — — 70.013 70.013Finančne obveznosti, namenjene trgovanju — — — 6.014 6.014Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi IPI — — — 40.050 40.050Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 8.611 13.140 2.730 2.202.888 2.227.369 – vloge bank 235 89 192 53.919 54.435 – vloge strank, ki niso banke 8.376 4.983 2.538 1.483.061 1.498.958 – krediti bank — 8.068 — 411.267 419.335 – krediti strank, ki niso banke — — — 8.847 8.847 – dolžniški VP — — — 160.436 160.436 – podrejene obveznosti — — — 85.358 85.358Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja — — — 30.993 30.993Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju — — — 348 348Druge finančne obveznosti — — — 7.584 7.584SKUPAJ OBVEZNOSTI 8.611 13.140 2.730 2.357.890 2.382.371

Neto bilančna pozicija na dan 31. 12. 2010 12.674 40.679 2.646 124.939 180.938

31. 12. 2009SKUPAJ SREDSTVA 23.520 56.322 5.096 2.436.584 2.521.522SKUPAJ OBVEZNOSTI 8.995 10.365 2.716 2.321.906 2.343.982

Neto bilančna pozicija na dan 31. 12. 2009 14.525 45.957 2.380 114.678 177.540


Obrestno tveganje skupine je v letu 2010 izviralo predvsem iz neusklajene ročnosti oziroma ponovnega določanja obrestne mere med obrestno občutljivimi naložbami in obveznostmi. To je bila posledica pridobivanja dolgoročnih virov s fiksno obrestno mero in njihove porabe za naložbe z variabilno obrestno mero in fiksno obrestno mero drugačne ročnosti kot vir. Skupina načrtuje, da bo v letu 2011 še naprej zapirala obrestne razmike z bilančnimi instrumenti in obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti, pri čemer se bo zmanjševal vpliv na konsolidirani izkaz poslovnega izida zaradi spremembe poštene vrednosti obrestnega izvedenega finančnega instrumenta z uporabo računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji.

Izpostavljenost obrestnemu tveganju


31. 12. 2010 Do 1 mes. 1-3 m. 3-12 m. 1-5 l. Nad 5 l.Neobre- stovano Skupaj

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 117.633 — — — — 10.691 128.324Finančna sredstva, namenjena trgovanju 1.946 800 8.260 18.965 2.051 33.342 65.365Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI 14.574 10.189 — 2.071 2.611 — 29.445Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 19.772 66.415 21.543 82.625 4.600 41.075 236.029Krediti 523.122 378.173 756.255 128.524 7.201 — 1.793.275 – krediti bankam 83.722 — 2.186 — — — 85.908 – krediti strankam, ki niso banke 439.400 378.173 754.069 128.524 7.201 — 1.707.367Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 20.723 5.070 98.627 97.019 54.834 — 276.273Zastavljena sredstva 866 31.524 — — — — 32.390Druga finančna sredstva — — — — — 2.208 2.208SKUPAJ SREDSTVA 698.636 492.172 884.685 329.204 71.296 87.316 2.563.308

Finančne obveznosti do centralne banke 30.013 40.000 — — — — 70.013Finančne obveznosti, namenjene trgovanju — — — — — 6.014 6.014Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi IPI — 40.050 — — — — 40.050Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 818.448 322.184 669.186 397.810 19.742 — 2.227.370 – vloge bank 34.635 14.800 5.000 — — — 54.435 – vloge strank, ki niso banke 660.382 208.890 373.128 255.107 1.451 — 1.498.958 – krediti bank 115.415 57.375 195.546 45.000 6.000 — 419.335 – krediti strank, ki niso banke — 3.016 5.831 — — — 8.847 – dolžniški VP 7.278 25.603 29.853 97.703 — — 160.436 – podrejene obveznosti 738 12.500 59.829 — 12.291 — 85.358Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja 30.993 — — — — — 30.993Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 348 — — — — — 348Druge finančne obveznosti — — — — — 7.584 7.584SKUPAJ OBVEZNOSTI 879.801 402.234 669.186 397.810 19.742 13.598 2.382.371

Osnovni kapital — — — — — 16.980 16.980Kapitalske rezerve — — — — — 51.542 51.542Presežek iz prevrednotenja — — — — — 3.971 3.971Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) — — — — — 125.731 125.731Lastni deleži — — — — — (31) (31)Čisti dobiček poslovnega leta — — — — — 2.509 2.509SKUPAJ KAPITAL — — — — — 200.702 200.702

SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 879.801 402.234 669.186 397.810 19.742 214.300 2.583.073

GAP na dan 31. 12. 2010 (181.165) 89.937 215.498 (68.605) 51.554 (126.984) (19.766)

31. 12. 2009SKUPAJ SREDSTVA 568.899 557.075 843.589 346.606 82.762 122.592 2.521.522SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 744.590 413.931 902.601 247.408 21.707 213.137 2.543.373

GAP na dan 31. 12. 2009 (175.691) 143.144 (59.012) 99.198 61.055 (90.545) (21.851)


2.24.3 Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje, ki vključuje tveganje zagotavljanja virov likvidnosti, ko skupina ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti oziroma je primorana pridobivati vire likvidnosti s pomembno višjimi stroški, in tržno likvidnostno tveganje, ki se kaže v tem, da pozicij v finančne instrumente ni možno odprodati ali nadomestiti v kratkem času brez pomembnega vpliva na tržno ceno. S časovnega vidika ločimo upravljanje operativne likvidnosti in upravljanje strukturne likvidnosti.

Proces upravljanja z likvidnostjo vodi sektor finančnih trgov, kjer izvajajo vse osnovne procese upravljanja z likvidnostjo. Proces upravljanja z likvidnostnim tveganjem vodi sektor upravljanja s tveganji, ki meri likvidnostno tveganje, določa in spremlja limite oziroma ciljne vrednosti na področju likvi-dnosti in koncentracije vlog. Služba spremljave poslovanja se v proces upravljanja z likvidnostjo vključuje z izdelavo poročila o likvidnostnih količnikih. V proces upravljanja z likvidnostjo in likvidnostnim tveganjem se skozi različne organe vključuje tudi višje vodstvo in uprava banke.

Za banke je časovna neusklajenost sredstev in obveznosti običajna, saj je temeljna vloga bank transformacija zapadlo-sti kratkoročnih virov v dolgoročna posojila, vendar pa se skupina s tem izpostavlja likvidnostnemu tveganju. Zato ima skupina vzpostavljen učinkovit sistem upravljanja z likvidnostjo, ki vključuje:

– analiziranje in planiranje prihodnjih denarnih tokov, – vzdrževanje zelo likvidnih naložb v okviru likvidnostnih

rezerv,

– spremljanje ciljnih vrednosti in limitov s področja opera-tivne in strukturne likvidnosti ter preko sistema notra-njih in zunanjih poročil,

– zagotavljanje ustrezne razpršenosti virov likvidnosti in – izvajanje scenarijev izjemnih likvidnostnih razmer.

Skupina izdeluje tri različne scenarije izjemnih likvidno-stnih razmer, ki temeljijo na dinamični analizi likvidno-stnih vrzeli:

– scenarij, prilagojen lastnemu likvidnostnemu položaju (idiosinkratični scenarij), ki predpostavlja izpad obnavlja-nja virov likvidnosti,

– scenarij, pogojen s situacijo na trgu (tržni scenarij), ki predpostavlja padec likvidnosti sredstev in

– scenarije na podlagi kombinacij obeh scenarijev iz prve in druge alineje.

Na podlagi rezultatov scenarijev izjemnih likvidnostnih razmer je skupina opredelila minimalno višino likvidno-stnih rezerv ter njeno strukturo. Skupina ima vzpostavljene postopke zgodnjega ugotavljanja likvidnostnih primanjklja-jev, pri čemer redno spremlja tudi obnašanje posameznih produktov ter dogajanje na finančnih trgih. Ob tem posebno pozornost namenja opozorilnim znakom izjemnih likvidno-stnih razmer. Ob nastopu morebitnih opozorilnih znakov ima skupina opredeljen krizni načrt, ki določa učinkovite načine obvladovanja položajev izjemnih likvidnostnih raz-mer. Skupina bi ob nastopu izjemnih likvidnostnih razmer delovala v dveh smereh, in sicer s pridobivanjem dodatnih oziroma alternativnih virov financiranja ter z ustreznim komuniciranjem z javnostmi.


Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju


31. 12. 2010Knjigovodska

vrednost

Skupaj denarni tok

(nediskontiran) Do 1 mes. 1-3 m. 3-12 m. 1-5 l. Nad 5 l.

Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 128.324 128.331 128.331 — — — —Finančna sredstva, namenjena trgovanju 65.366 76.783 33.837 6 9.469 22.797 10.673Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI 29.445 35.388 12.691 9.540 160 3.001 9.995Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 236.029 253.474 43.326 26.147 41.894 133.585 8.521Krediti 1.793.275 1.963.325 338.316 173.128 525.639 688.471 237.771 – krediti bankam 85.908 85.980 83.749 — 2.196 36 — – krediti strankam, ki niso banke 1.707.367 1.877.345 254.567 173.128 523.443 688.435 237.771Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 276.273 330.418 18.501 10.632 106.976 120.423 73.885Zastavljena finančna sredstva 32.390 33.615 1.138 32.478 — — —Druga finančna sredstva 2.208 2.208 2.208 — — — —SKUPAJ SREDSTVA 2.563.309 2.823.541 578.348 251.932 684.139 968.277 340.845

Finančne obveznosti do centralne banke 70.013 70.127 30.008 40.119 — — —Finančne obveznosti, namenjene trgovanju 6.014 6.014 6.014 — — — —Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi IPI 40.050 52.395 — 2.518 901 8.989 39.987Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.227.369 2.349.440 712.818 263.948 606.720 655.992 109.962 – vloge bank 54.435 54.721 34.675 14.839 5.207 — — – vloge strank, ki niso banke 1.498.958 1.535.556 646.208 215.721 394.352 275.557 3.717 – krediti bank 419.335 448.562 24.130 10.684 162.284 213.770 37.694 – krediti strank, ki niso banke 8.847 9.167 — 45 5.524 3.598 — – dolžniški VP 160.436 186.124 7.420 8.325 35.412 134.967 — – podrejene obveznosti 85.358 115.311 385 14.334 3.941 28.101 68.550Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja 30.993 30.998 30.998 — — — —Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju 348 348 348Druge finančne obveznosti 7.584 7.584 7.584 — — — —SKUPAJ OBVEZNOSTI 2.382.371 2.516.906 787.770 306.585 607.621 664.982 149.948

GAP na dan 31. 12. 2010 180.938 306.635 (209.423) (54.653) 76.518 303.296 190.896Zunajbilančne obveznostiGarancije 80.261 80.261 80.261 — — — —Druge zunajbilančne obveznosti 171.004 171.004 171.004 — — — —SKUPAJ 251.265 251.265 251.265 — — — —

31. 12. 2009SKUPAJ SREDSTVA 2.521.522 2.739.076 450.473 317.025 725.387 928.718 317.473SKUPAJ OBVEZNOSTI 2.343.982 2.469.107 704.766 265.323 831.373 519.034 148.610

GAP na dan 31. 12. 2009 177.540 269.969 (254.293) 51.701 (105.986) 409.684 168.862

V zgornji tabeli so razkriti nediskontirani denarni tokovi, ki poleg knjigovodske vrednosti finančnih instrumentov vključujejo tudi predvidene denarne tokove iz naslova obresti glede na preostalo pogodbeno zapadlost na dan 31. decembra 2010. Zneski v tabeli so razkriti na podlagi spot tečajev in obrestnih mer, ki so veljale na datum poročanja. Inovativne podrejene obveznice nimajo določene zapadlo-sti, vendar pa imajo v letu 2017 možnost odpoklica, ki ga skupina namerava izvršiti. Zato so ti instrumenti v analizi

vključeni v razredu »nad 5 let«, denarni tok obresti pa je računan za 7 let.

Likvidnostni razmik v časovnem intervalu do enega meseca je sicer negativen, vendar je pri tem treba upoštevati dejstvo, da so v intervalu do 1 meseca v okviru finančnih obveznosti vključene vse vpogledne vloge, čeprav centralna banka v okviru regulative na področju izračuna likvidnostne pozicije upošteva vpogledne vloge s ponderjem stabilnosti 50 %. V


okviru finančnih sredstev pa so vrednostni papirji, ki se vključujejo v likvidnostno rezervo, prikazani po preostali zapadlosti in ne v intervalu do 1 meseca. Upoštevajoč na-vedeno skupina dejansko izkazuje likvidnostne presežke.

Likvidnostni razmiki so se glede na 31. december 2009 spremenili predvsem v intervalu 1–3 mesecev in 3–12 me-secev, in sicer je v intervalu 1–3 mesecev prišlo do znižanja aktivnih poslov, v intervalu 3–12 mesecev pa do znižanja pasivnih poslov. Skupina ima v intervalih nad 1 leto pozi-tivna likvidnostna razmika.

2.24.4 Kapital in kapitalska ustreznost

Skupina mora pri svojem poslovanju stalno razpolagati z ustrezno višino kapitala za zavarovanje sredstev svojih vlagateljev in investitorjev. Ustrezna kapitalska osnova predstavlja varnostno rezervo za različne vrste tveganj, ki jim je skupina izpostavljena pri svojem poslovanju. Skupina mora razpolagati s kapitalom, ki ustreza tveganosti njenega poslovanja in njeni poslovni strategiji.

V skladu z določili Basla II in Sklepom o izračunu kapitala bank in hranilnic se kapital, glede na svoje lastnosti, deli na tri kategorije:

– temeljni kapital, – dodatni kapital I, – dodatni kapital II.

Temeljni kapital predstavlja najkvalitetnejšo kategorijo ka-pitala in se skupaj z dodatnim kapitalom I lahko uporabi za izpolnjevanje kapitalskih zahtev za kreditno, tržna in operativno tveganje. Dodatni kapital II se lahko uporabi samo za izpolnjevanje kapitalskih zahtev za tržna tveganja, razen kapitalskih zahtev za tveganje poravnave, in kreditno tveganje nasprotne stranke.

Skupina mora stalno izpolnjevati določena razmerja in ome-jitve med posameznimi sestavinami kapitala. Pomembnejša razmerja in omejitve so:

– dodatni kapital I ne sme presegati zneska temeljnega ka-pitala,

– vsota prednostnih kumulativnih delnic s fiksnim dono-som in podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital I, ne sme presegati 50 % temeljnega kapitala.

Ne glede na navedena razmerja in omejitve med posame-znimi kategorijami oziroma sestavinami kapitala veljajo za hibridne instrumente, ki jih skupina lahko vključi med sestavine temeljnega kapitala, še dodatne omejitve.

Morebitni presežki posameznih kategorij oziroma sestavin kapitala skupine nad omejitvami se pri izračunu kapitala ne smejo upoštevati.

Temeljni kapital

Temeljni kapital skupine sestavljajo:

– vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve iz naslova navadnih delnic, razen osnovnega kapitala, vplačanega na podlagi prednostnih kumulativnih delnic in s temi delnicami povezanih kapitalskih rezerv,

– rezerve in zadržani dobički, ki so neobremenjeni z more-bitnimi prihodnjimi obveznostmi in potrjeni na skupščini v delu, za katerega se predvideva, da bo še naprej ostal sestavina kapitala in ne bo razdeljen,

– hibridni instrumenti temeljnega kapitala v okviru ome-jitev, in sicer: – hibridne instrumente iz prehodnega obdobja brez spod-

bud za izplačilo (prednostne nekumulativne delnice) in – hibridne instrumente iz prehodnega obdobja s spodbu-

dami za izplačilo (podrejena imenska obveznica).

Odbitne postavke od temeljnega kapitala skupine so:

– lastne delnice, ki imajo značilnosti temeljnega kapitala, – neopredmetena dolgoročna sredstva skupine, – druge postavke: drugi negativni (neto) presežki iz pre-

vrednotenja, ki niso povezani z odbitnimi postavkami temeljnega kapitala in ne štejejo kot sestavina dodatnega kapitala I oziroma se ne upoštevajo v izračun kapitala, in sicer negativni učinki iz presežkov iz prevrednotenja v zvezi z delnicami in deleži, razpoložljivimi za prodajo in izkazanimi po pošteni vrednosti (uvrščenimi v bančno in trgovalno knjigo), ter dolžniškimi vrednostnimi papirji, razpoložljivimi za prodajo in izkazanimi po pošteni vre-dnosti (uvrščenimi v trgovalno knjigo).

Dodatni kapital I

Sestavine dodatnega kapitala I skupine so:

– presežki iz prevrednotenja, in sicer 80 % zneska pozitiv-nih učinkov iz presežka iz prevrednotenja v zvezi z delni-cami in deleži, razpoložljivimi za prodajo in izkazanimi po pošteni vrednosti (uvrščenimi v bančno in trgovalno knjigo), ter dolžniškimi vrednostnimi papirji, razpolo-žljivimi za prodajo in izkazanimi po pošteni vrednosti (uvrščenimi v trgovalno knjigo);

– presežki iz naslova hibridnih instrumentov v delu, ki pre-sega omejitev za vključevanje v temeljni kapital (podrejena imenska obveznica);

– podrejeni dolg za vključitev v dodatni kapital I (obseg vključevanja podrejenega dolga v dodatni kapital I se postopoma znižuje z 20-odstotnim kumulativnim dis-kontom v zadnjih petih letih pred zapadlostjo oziroma odplačilom).


Odbitne postavke od temeljnega in dodatnega kapitala I

Skupina po stanju na dan 31. decembra 2010 in 31. decembra 2009 ni imela odbitnih postavk od temeljnega in dodatnega kapitala I, določenih v 30. členu Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic.

Dodatni kapital II

Skupina po stanju na dan 31. decembra 2010 in 31. decembra 2009 ni imela izdanih vrednostnih papirjev, ki bi se vklju-čevali v dodatni kapital II.


Kapital in kapitalske zahteve 2010 2009

I. SKUPAJ KAPITAL za namen kapitalske ustreznosti (1+2) 298.141 299.7291. Temeljni kapital 220.461 215.758Vplačani osnovni kapital (navadne delnice) 13.584 13.584Kapitalske rezerve (na navadne delnice) 36.820 36.820Rezerve iz dobička in zadržani dobiček 125.731 123.074*Ne-inovativni instrumenti — 17.971*Inovativni instrumenti — 50.000*Hibridni instrumenti 68.067 —*Hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, brez spodbud za izplačilo 18.067 —*Hibridni instrumenti iz prehodnega obdobja, s spodbudami za izplačilo 50.000 —Odbitne postavke temeljnega kapitala: (23.741) (25.691)(–) Lastne delnice (401) (455)(–) Neopredmetena dolgoročna sredstva (5.256) (5.342)(–) Presežki iz prevrednotenja (PP)-bonitetni filtri (1.153) (2.258)*(–) Presežek inovativnih instrumentov — (17.636)*(–) Presežek hibridnih instrumentov (16.931) —

2. Dodatni kapital I 77.680 83.971Presežek posameznih sestavin temeljnega kapitala, ki se lahko prenese v dodatni kapital 16.931 17.636Popravki PP v temeljnem kapitalu, ki se prenesejo v dodatni kapital I - bonitetni filter 5.452 6.498Podrejeni dolg I 55.297 59.837

II. KAPITALSKE ZAHTEVE 156.778 156.113Vsota kapitalskih zahtev za kreditno tveganje in tveganje nasprotne stranke 138.715 135.546Vsota kapitalskih zahtev za pozicijsko tveganje in valutno tveganje 6.548 9.037Kapitalska zahteva za operativno tveganje 11.515 11.530

III. KOLIČNIK KAPITALSKE USTREZNOSTI (I / II × 8) (v %) 15,21% 15,36%

IV. KOLIČNIK TEMELJNEGA KAPITALA (I.1. / II × 8) (v %) 11,25% 11,06%

* Spremenjen Sklep o izračunu kapitala bank in hranilnic je pričel veljati 31. decembra 2010.

Kapital za namen kapitalske ustreznosti se je v letu 2010 nekoliko znižal zaradi znižanje dodatnega kapitala I, medtem ko se je temeljni kapital zvišal zaradi prenosa ustvarjenega čistega dobička v rezerve in znižanja odbitnih postavk. Ko-ličnik kapitalske ustreznosti se je znižal zaradi zvišanja kapitalskih zahtev za kreditno tveganje, medtem ko je količnik temeljnega kapitala porasel zaradi prej navedenih razlogov.

Skupina pri izračunu kapitala in kapitalskih zahtevah v letu 2009 in 2010 upošteva zakonske določbe in sprejete kapi-talske standarde Basel II.

V letu 2010 je bila sprejeta direktiva CRD II (v veljavi od 31. decembra 2010), ki prinaša novosti na področju izračuna regulatornega kapitala. Največ sprememb je pri opredelitvi in obravnavi hibridnih instrumentov, kjer bodo veljali strožji kriteriji za njihovo uvrstitev v izračun temeljnega kapitala v primerjavi z lastnostmi obstoječih inovativnih instrumen-tov. Sprejet je bil tudi predlog Basel III, ki poleg zahtev po izboljšanju kakovosti in preglednosti kapitalske osnove uvaja varnostne rezerve.


2.24.5 Poštena vrednost finančnih sredstev in obveznosti

a) Finančni instrumenti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti

Skupina je za določanje poštene vrednosti finančnih sred-stev v posesti do zapadlosti uporabila objavljene tržne cene, pri vseh ostalih postavkah pa metodologijo, ki temelji na diskontiranju bodočih denarnih tokov.

Diskontni faktorji za finančna sredstva so izračunani na podlagi referenčne brezkuponske obrestne krivulje po posa-meznih valutah. Diskontni faktorji za finančne obveznosti pa so izračunani iz obrestne krivulje za institucije z med-narodno bonitetno oceno, kakršno ima banka.

V konsolidiranem izkazu finančnega položaja so krediti in ostale terjatve prikazani v neto znesku, kar pomeni, da so zmanjšani za oblikovane oslabitve. Pri oceni poštene vre-dnosti finančnih instrumentov je upoštevano tudi kreditno tveganje.

b) Hierarhija poštene vrednosti

Skupina določa hierarhijo tehnik vrednotenja na osnovi tega, ali so vhodni parametri za ta vrednotenja objavljeni ali ne. Objavljeni parametri izražajo tržne podatke, pridobljene iz neodvisnih virov; neobjavljeni parametri pa se nanašajo na tržne predpostavke skupine.


Knjigovodska vrednost Poštena vrednost2010 2009 2010 2009

Finančna aktivaKrediti 1.793.275 1.789.240 1.824.376 1.825.903 – krediti bankam 85.908 88.501 85.917 88.517 – krediti strankam, ki niso banke 1.707.367 1.700.739 1.738.458 1.737.386Finančna sredstva v posesti do zapadlosti 276.273 213.959 286.636 227.782Zastavljena finančna sredstva v posesti do zapadlosti 32.390 101.236 33.574 101.065SKUPAJ 2.101.938 2.104.435 2.144.586 2.154.750

Finanča pasivaFinančne obveznosti do centralne banke 70.013 130.486 69.964 130.363Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 2.227.369 2.159.899 2.241.466 2.182.830 – vloge bank 54.435 56.610 54.433 56.772 – vloge strank, ki niso banke 1.498.958 1.453.436 1.505.398 1.465.292 – krediti bank 419.335 419.445 421.940 424.111 – krediti strank, ki niso banke 8.847 — 8.858 — – dolžniški vrednostni papirji 160.436 134.774 163.861 138.230 – podrejene obveznosti 85.358 95.634 86.976 98.425Finančne obveznosti, vezeane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja 30.993 — 30.995 —SKUPAJ 2.328.373 2.290.385 2.342.425 2.313.192

Ta dva tipa parametrov sta osnova za naslednjo hierarhijo poštene vrednosti:

1. stopnja – tržne cene (neprilagojene) na aktivnih trgih za identična sredstva ali obveznosti. Ta stopnja vključuje kotirajoče lastniške vrednostne papirje in dolžniške instru-mente (npr. na Ljubljanski borzi);

2. stopnja – parametri, ki niso tržne cene, vključene v 1. stopnjo, in so za posamezno sredstvo ali obveznost obja-vljeni neposredno (torej kot cene) ali posredno (izvedeno iz cen). Ta stopnja vključuje večino OTC pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, izdane strukturirane dolžniške instrumente, potrdila o vlogah in finančne obveznosti, iz-dane s strani skupine (BCE 10, potrdila o vlogah). Vira za vhodne parametre, kot je krivulja donosov za EURIBOR ali kreditno tveganje nasprotne strani v transakciji, sta Bloom-berg in Reuters;

3. stopnja – vhodni parametri za sredstva ali obveznosti, ki ne izhajajo iz objavljenih tržnih podatkov. Ta stopnja vklju-čuje naložbe v lastniške vrednostne papirje s pomembnimi komponentami, ki niso objavljene.

Ta hierarhija predvideva uporabo objavljenih tržnih podat-kov, kadar so na voljo. Če je to mogoče, skupina pri vredno-tenju upošteva primerne in objavljene tržne cene.


Sredstva in obveznosti, merjene po pošteni vrednosti


31. december 2010 1. Stopnja 2. Stopnja 3. Stopnja Skupaj

Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti:Finančna sredstva, namenjena trgovanju 26.075 31.091 8.199 65.365 Dolžniški vrednostni papirji 13.576 18.446 — 32.023 Lastniški vrednostni papirji 12.498 — 8.199 20.698 Izvedeni finančni instrumenti — 12.645 — 12.645Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI 27.460 1.985 — 29.445 Dolžniški vrednostni papirji 27.460 1.985 — 29.445Sredstva skupaj 53.534 33.077 8.199 94.810

Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti:Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi IPI — 40.050 — 40.050Izvedeni finančni instrumenti — 6.014 — 6.014Obveznosti skupaj — 46.064 — 46.064


31. december 2009 1. Stopnja 2. Stopnja 3. Stopnja Skupaj

Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti:Finančna sredstva, namenjena trgovanju 33.940 35.966 17.841 87.747 Dolžniški vrednostni papirji 15.958 19.837 — 35.795 Lastniški vrednostni papirji 17.982 — 17.841 35.823 Izvedeni finančni instrumenti — 16.129 — 16.129Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI 15.093 3.344 — 18.437 Dolžniški vrednostni papirji 15.093 3.344 — 18.437Zastavljena sredstva 11.342 — — 11.342Sredstva skupaj 60.375 39.310 17.841 117.526

Finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti:Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi IPI — 39.851 — 39.851Izvedeni finančni instrumenti — 6.051 — 6.051Obveznosti skupaj — 45.902 — 45.902

Uskladitev 3. stopnje v 3. stopnji. Ob znižanju poštene vrednosti finančnih instru-mentov za 20 % bi bil učinek na izkaz poslovnega izida ne-gativen v višini 1.640 tisoč evrov (2009: 3.568 tisoč evrov).

2.25 Pomembnejše računovodske usmeritve in ocene

a) Oslabitev posojil in terjatev

Za ugotavljanje oslabitev pregleduje skupina portfelj posojil tekoče oziroma najmanj trimesečno. Pred odločitvijo, ali je potrebno prikazati izgubo v konsolidiranem izkazu po-slovnega izida, skupina preveri, ali obstajajo informacije, ki označujejo padec ocenjenih denarnih tokov iz naslova sku-pine posojil. Dokazi vključujejo informacije o poslabšanju plačilne sposobnosti dolžnikov ali poslabšanje gospodar-skih pogojev in okoliščin. Prihodnji denarni tokovi v sku-pini finančnih sredstev se ocenjujejo na podlagi preteklih izkušenj in izgub pri sredstvih, ki nosijo kreditno tveganje, podobno kot sredstva v skupini. Pri oceni prihodnjih denar-nih tokov se upoštevajo tudi podatki, ki kažejo učinke seda-njih okoliščin. Individualne ocene so opravljene na osnovi


Finančna sredstva, merjena po pošteni vrednosti:Finančna sredstva, namenjena trgovanju Lastniški vrednostni papirji

1. januar 2009 8.334Dobiček / (izguba) —Nakup 9.642Poravnava (135)1. januar 2010 17.841Dobiček / (izguba) —Prodaja (9.642)Poravnava —31. december 2010 8.199

Skupina je naredila analizo občutljivosti, v kateri je izvedla simulacijo vpliva na izkaz poslovnega izida ob zmanjšanju knjigovodske vrednosti lastniških finančnih instrumentov


projekcije prihodnjih denarnih tokov z upoštevanjem vseh relevantnih informacij glede finančnega položaja in plačilne sposobnosti dolžnika ter zavarovanja finančnega sredstva. Metodologija in predpostavke, uporabljene pri ocenjevanju prihodnjih denarnih tokov, so predmet rednih preverjanj za zmanjšanje razlik med ocenjenimi in dejanskimi izgu-bami. Če bi se sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov znižala za eno odstotno točko, bi to imelo vpliv na dodatno oblikovanje oslabitev v višini 4.989 tisoč evrov.

b) Poštene vrednosti finančnih instrumentov

Poštene vrednosti finančnih instrumentov, s katerimi se ne trguje na aktivnem trgu, se določijo z uporabo modelov vrednotenja. Modeli vključujejo primerjavo s cenami pri zadnjih opravljenih transakcijah, uporabo diskontiranih bodočih denarnih tokov ter ostale najpogostejše metode vrednotenja. Modele vrednotenja za določanje poštene vrednosti so pregledale neodvisne osebe. Vsi uporabljeni modeli so preverjeni za zagotovitev, da rezultati vrednotenja ustrezno izražajo tržne pogoje. Sprememba ocene osnov za določanje tržnega tveganja, volatilnosti in korelacije bi lahko vplivala na poročano pošteno vrednost finančnih instrumentov, namenjenih trgovanju, in finančnih instru-mentov, razpoložljivih za prodajo.

c) Lastniški instrumenti, razpoložljivi za prodajo

Lastniški instrumenti, razpoložljivi za prodajo, so oslabljeni, če pride do pomembnega ali dolgotrajnega padca njihove poštene vrednosti pod nabavno vrednost oziroma obsta-jajo nepristranski dokazi za izvedbo oslabitev. Uporablje-ne ocene za določitev pomembnejšega in dolgotrajnejšega znižanja poštene vrednosti so predstavljene v točki 2.9.2. Ob spremembi ocene pomembnejšega zmanjšanja poštene vrednosti, tako da bi se vsa zmanjšanja poštene vrednosti pod nabavnimi vrednostmi oziroma knjigovodskimi vre-dnostmi štela za pomembna, bi se oslabitve za te instru-mente povečale za 1.442 tisoč evrov.

2.26 Poslovni segmenti

V poročilu po segmentih je poslovanje skupine razdeljeno na tri segmente:

– gospodinjstva, ki vključuje tekoče račune strank, varče-vanje, depozite, posredništvo zavarovalnih produktov, kreditne in debetne kartice ter posojila;

– podjetja in javni sektor, ki vključuje tekoče račune, depo-zite, posojila in druge kreditne produkte, posle plačilnega prometa, poslovanje s tujo valuto in izvedene finančne instrumente;

– bančništvo, ki vključuje tekoče račune, depozite, posojila, trgovanja s finančnimi instrumenti, opravljanje plačilne-ga prometa.

Skupina pri poslovanju pretežno opravlja kreditne in depo-zitne posle. Poslovni segmenti so razkriti po metodologiji, ki je uporabljena pri pripravi internih poročil in jih obravnava odbor ALCO, ki ga sestavljajo tudi člani uprave. Med letom ni bilo pomembnejših sprememb pri segmentih poročanja.

Obveznosti in sredstva so po segmentih poslovanja pri-kazani glede na to, v katerem segmentu so bili pridobljeni oziroma h kateremu segmentu so bili plasirani.

Transakcije med poslovnimi segmenti za namen medseboj-nega obračunavanja temeljijo na usklajenih osnovah prenosa (interni prenosi dohodkovnih efektov med poslovnimi po-dročji, ključi prenosa stroškov storitvenih in režijskih enot na profitne). Neto obresti so v poročilu vključene po sistemu tržnih transfernih cen, pri čemer se posameznim poslom obračunajo transferni prihodki in odhodki ter transferne obrestne marže, ki kažejo prispevek posameznih poslov k neto obrestim skupine.

Sistem transfernih cen za prerazporejanje neto obrestnih prihodkov je metodološko zasnovan in potrjen s strani od-bora ALCO, prav tako odbor mesečno prejema poročila o transfernih cenah obrestovanih sredstev in obveznosti.


Prikaz prilagoditve poslovnih segmentov konsolidaciji:


31. 12. 2010 Banke Podjetja in javni sektor Gospodinjstva Skupaj

Celotni prihodki 3.780 104.009 28.261 136.050Čiste obresti 2.347 38.415 14.305 55.067Čiste opravnine (1.442) 10.565 7.138 16.261Dobički finančnih poslov (6.381) 8.128 3.288 5.035Drugi čisti poslovni dobički 5 (188) (276) (459)Stroški z amortizacijo (1.781) (12.100) (25.868) (39.749)Rezervacije (214) 404 89 279Oslabitve (2.584) (27.807) (618) (31.009)Celotni poslovni izid (10.050) 17.417 (1.942) 5.425Davek od dohodkov pravnih oseb — — — (925)Čisti poslovni izid 4.500

Sredstva segmenta 490.362 1.695.103 387.482 2.572.947Odvisna podjetja — 14.697 — 14.697Nerazporejeno — — — 10.436Skupaj sredstva 2.598.080

Obveznosti segmenta 638.721 968.094 791.326 2.398.141Odvisna podjetja — 13 — 13Kapital — — — 199.926Skupaj obveznosti in kapital 2.598.080

Druge postavke segmentovVlaganja v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva 75 2.112 574 2.761Amortizacija opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev 102 2.874 781 3.757

Poročilo o poslovanju po segmentih za leto 2010:


31. 12. 2010 Podatki za Banko Celje d.d. Prilagoditev konsolidaciji Podatki za Skupino Banke Celje

Čiste obresti 55.067 (59) 55.008Čiste opravnine 16.261 (1) 16.260Dobički finančnih poslov 5.035 6 5.041Drugi čisti poslovni dobički (459) 753 294Stroški z amortizacijo (39.749) (406) (40.155)Rezervacije 279 (28) 251Oslabitve (31.009) (5) (31.014)Celotni poslovni izid 5.425 260 5.685Davek od dohodkov pravnih oseb (925) (1) (926)Čisti poslovni izid 4.500 259 4.759

Sredstva segmenta 2.598.080 1.137 2.599.217

Obveznosti segmenta 2.398.154 361 2.398.515Kapital 199.926 776 200.702Skupaj obveznosti in kapital 2.598.080 1.137 2.599.217


Poročilo o poslovanju po segmentih za leto 2009:


31. 12. 2009 Banke Podjetja in javni sektor Gospodinjstva Skupaj

Celotni prihodki 7.776 113.837 24.168 145.781Čiste obresti 16.966 27.427 9.495 53.888Čiste opravnine (898) 10.944 6.698 16.744Dobički finančnih poslov 1.797 5.529 (1.442) 5.884Drugi čisti poslovni dobički 24 68 14 106Stroški z amortizacijo (1.433) (16.755) (22.037) (40.225)Rezervacije (163) 620 (198) 259Oslabitve (5.283) (20.972) (1.884) (28.139)Celotni poslovni izid 11.010 6.861 (9.354) 8.517Davek od dohodkov pravnih oseb — — — (1.746)Čisti poslovni izid 6.771

Sredstva segmenta 363.977 1.774.239 366.156 2.504.372Odvisna podjetja — 17.327 — 17.327Nerazporejeno — — — 37.384Skupaj sredstva 2.559.083

Obveznosti segmenta 663.432 920.473 776.294 2.360.199Odvisna podjetja — 11 — 11Kapital — — — 198.873Skupaj obveznosti in kapital 2.559.083

Druge postavke segmentovVlaganja v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva 177 2.588 549 3.314Amortizacija opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev 207 3.026 643 3.876

Prikaz prilagoditve poslovnih segmentov konsolidaciji:


31. 12. 2009 Podatki za Banko Celje d.d. Prilagoditev konsolidaciji Podatki za Skupino Banke Celje

Čiste obresti 53.888 (383) 53.505Čiste opravnine 16.744 (1) 16.743Dobički finančnih poslov 5.884 51 5.935Drugi čisti poslovni dobički 107 677 784Stroški z amortizacijo (40.226) (506) (40.732)Rezervacije 259 (24) 235Oslabitve (28.139) (6) (28.145)Celotni poslovni izid 8.517 (192) 8.325Davek od dohodkov pravnih oseb (1.746) (27) (1.773)Čisti poslovni izid 6.771 (219) 6.552

Sredstva segmenta 2.559.083 1.150 2.560.233

Obveznosti segmenta 2.360.210 632 2.360.842Kapital 198.873 518 199.391Skupaj obveznosti in kapital 2.559.083 1.150 2.560.233


Prikaz segmentov po geografskih področjih:

Skupina ustvarja strukturno največji del prihodkov na domačem trgu.

Skupina v letu 2010 s posameznim komitentom ni ustvarila 10 % ali več skupnih prihodkov skupine. Enako velja za pred-hodno poročevalsko obdobje.


31. 12. 2010 Celotni prihodki Dolgoročna sredstva

Slovenija 123.827 1.445.199Evropska unija 6.576 260.433Države nekdanje Jugoslavije 6.940 28.946Ostalo (1.293) 50.748Skupaj 136.050 1.785.326


31. 12. 2009 Celotni prihodki Dolgoročna sredstva

Slovenija 123.467 1.340.545Evropska unija 12.210 187.363Države nekdanje Jugoslavije 9.210 65.161Ostalo 894 15.679Skupaj 145.781 1.608.748


3 ČISTE OBRESTI


2010 2009

Prihodki iz obresti 112.628 120.432Krediti in vloge strankam, ki niso banke 89.604 95.263Krediti in vloge bankam 404 798Vrednostni papirji 19.837 21.475 – finančna sredstva, namenjena trgovanju 1.374 2.115 – finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi IPI 971 1.108 – finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 5.680 6.047 – finančna sredstva v posesti do zapadlosti 11.812 12.205Vloge pri centralni banki 374 409Izvedeni finančni instrumenti - obrestni swap 2.409 2.487

Odhodki za obresti (57.620) (66.927)Krediti in vloge strank, ki niso banke (30.868) (37.486)Krediti in vloge bank (12.188) (14.656)Izdani vrednostni papirji in potrdila o vlogi (11.792) (11.376)Izvedeni finančni instrumenti - obrestni swap (1.798) (2.166)Krediti in vloge centralni banki (974) (1.243)

Čiste obresti 55.008 53.505

Skupina je v letu 2010 realizirala 28.709 tisoč evrov prihodkov posamično oslabljenih kreditov (v letu 2009: 29.540 tisoč evrov).

4 PRIHODKI IZ DIVIDEND


2010 2009

Dividende iz finančnih sredstev, namenjenih trgovanju 441 459Dividende iz finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 287 263Skupaj 728 722

POJASNILA K POSAMEZNIM POSTAVKAM RAČUNOVODSKIH IZKAZOV


5 ČISTE OPRAVNINE


2010 2009

Prejete opravnine 18.811 19.003Kartično poslovanje 6.660 7.073Plačilni promet 6.419 6.744Dana jamstva 1.472 1.466Drugo 4.260 3.720

Dane opravnine (2.551) (2.260)Kartično poslovanje (1.639) (1.363)Plačilni promet (299) (320)Borzne storitve in drugi posli z VP (172) (138)Drugo (441) (439)

Čiste opravnine 16.260 16.743

6 REALIZIRANI DOBIČKI IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, KI NISO MERJENI PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA


2010 2009

Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 1.637 1.204Dolžniški vrednostni papirji 706 43Lastniški vrednostni papirji 931 1.161

Finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti (240) 141

Skupaj 1.397 1.345

Skupina je realizirala med leti primerljiv dobiček iz finančnih sredstev, ki niso merjena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Največ je k realizaciji dobička prispevala prodaja delnic, pridobljenih za poplačilo kreditov, in obveznic.

7 ČISTE (IZGUBE) / DOBIČKI IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, NAMENJENIH TRGOVANJU


2010 2009

Lastniški vrednostni papirji (296) 350Dolžniški vrednostni papirji (10) (403)Terminske pogodbe s pripadajočimi vrednostnimi papirji 740 1.927Valutni izvedeni finančni instrumenti (8.884) 826Obrestne zamenjave in opcije (obrestna kapica) 1.303 1.157Nakup in prodaja tujih valut 329 373Skupaj (6.818) 4.230

Skupina uporablja valutne izvedene finančne instrumente za varovanje valutne izpostavljenosti, zato je potrebno njihove učinke presojati z učinki tečajnih razlik (tabela 10).


8 (IZGUBE) IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, PRIPOZNANIH PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA


2010 2009

Dobički iz vrednotenja obveznic 108 1.391Izgube iz vrednotenja izdanih vrednostnih papirjev (161) (2.096)Skupaj (53) (705)

Dobiček iz vrednotenja obveznic je posledica vrednotenja kupljenih obveznic na pošteno vrednost, ki jo skupina oblikuje na podlagi razpoložljivih kotacij z informacijskega portala (Reuters ali Bloomberg).

Skupina je v letu 2010 pri izdanih vrednostnih papirjih pripoznala izgubo v višini 161 tisoč evrov na osnovi vrednotenja po internem modelu.

9 SPREMEMBE POŠTENE VREDNOSTI PRI OBRAČUNAVANJU VAROVANJ PRED TVEGANJI


2010 2009

Čista izguba izvedenih finančnih instrumentov, namenjenih varovanju (390) —Čisti dobiček varovanih postavk 488 —Skupaj 98 —

Skupina je z računovodskim obračunavanjem pred tveganji zavarovala pošteno vrednost dela izdane obveznice, ki se nanaša na spremembo obrestnih mer.

10 ČISTI DOBIČKI IZ TEČAJNIH RAZLIK


2010 2009

Pozitivne tečajne razlike 24.460 13.261Negativne tečajne razlike (14.797) (12.947)Skupaj 9.663 314

V primerjavi s predhodnim letom je skupina v letu 2010 realizirala bistveno višji dobiček tečajnih razlik, predvsem kot rezultat rasti tečajev v švicarskih frankih in dolarjih ter odprte pozicije v tuji valuti.

11 ČISTI DOBIČKI IZ ODPRAVE PRIPOZNANJA SREDSTEV BREZ NEKRATKOROČNIH SREDSTEV V POSESTI ZA PRODAJO


2010 2009

Pri prodaji poslovnih prostorov in stanovanj 24 49Pri prodaji računalniške in druge opreme 2 (20)Skupaj 26 29

Dobički ob odpravi pripoznanja opredmetenih osnovnih sredstev se nanašajo predvsem na neodpisano sedanjo vrednost ob prodaji poslovnih prostorov v višini 18 tisoč evrov in prodaji naložbenih nepremičnin v višini 6 tisoč evrov.


12 DRUGI ČISTI POSLOVNI DOBIČKI


2010 2009

Dobički 1.058 1.123Prihodki od prodaje nepremičnin 757 605Prihodki iz naslova najemnin 186 207Drugi poslovni prihodki 115 311

Izgube (764) (339)Vrnjene opravnine (298) -Članarine (120) (110)Prispevki humanitarnim organizacijam (112) (117)Davki in druge dajatve (111) (106)Drugi poslovni odhodki (123) (6)

Skupaj 294 784

13 ADMINISTRATIVNI STROŠKI


2010 2009

Stroški dela (20.819) (21.407)Plače (15.779) (16.592)Dajatve za pokojninsko zavarovanje (2.071) (2.201)Prispevki za socialno zavarovanje (1.111) (1.172)Drugi stroški dela (1.858) (1.442)

Splošni in administrativni stroški (15.565) (15.411)Stroški informacijske tehnologije (4.125) (3.852)Stroški poslovnih kartic (2.365) (2.540)Stroški vzdrževanja (1.901) (2.067)Stroški oglaševanja (893) (1.003)Stroški materiala in energije (696) (661)Stroški pisarniškega materiala (407) (576)Najemnine (740) (518)Revizijske in svetovalne storitve (358) (263)Stroški drugih storitev (4.080) (3.931)

Skupaj (36.384) (36.818)

V znesku storitev revidiranja in svetovanja se na revidiranje letnega poročila za leto 2010 nanaša 53 tisoč evrov, preostanek stroškov predstavlja plačila za nadzor in druge svetovalne storitve.

14 AMORTIZACIJA


Oznaka tabele 2010 2009

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev 26 (2.531) (2.902)Amortizacija neopredmetenih sredstev 28 (1.231) (979)Amortizacija naložbenih nepremičnin 27 (9) (33)Skupaj (3.771) (3.914)


15 REZERVACIJE



Rezervacije za prevzete obveznosti 42 67 677Rezervacije za obveznosti do zaposlenih 42 452 (252)Rezervacije za pravno nerešene tožbe 42 (268) (162)Druge rezervacije 42 — (28)Skupaj 251 235

16 OSLABITVE


2010 2009

Oslabitve kreditov, merjenih po odplačni vrednosti (23.496) (20.373)

Oslabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (7.518) (7.772)Oslabitve lastniških vrednostnih papirjev (7.518) (6.618)Oslabitve dolžniških vrednostnih papirjev — (895)Oslabitve vzajemnih skladov — (259)

Skupaj (31.014) (28.145)

V letu 2010 je skupina oblikovala več oslabitev iz naslova kreditov kot v preteklem letu, predvsem zaradi slabših gospo-darskih razmer in povečane plačilne nediscipline.

17 DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB IZ REDNEGA POSLOVANJA



Davek (1.409) (3.133)Odloženi davek 29.2 483 1.360Davčna obveznost (926) (1.773)

Dobiček pred obdavčitvijo 5.455 8.517Davek izračunan po 20 % davčni stopnji (v 2009: 21 %) (1.091) (1.788)Davčno nepriznani odhodki (250) (421)Davčne olajšave 224 218Prihodki, ki ne povečujejo davčne osnove 191 218

Skupaj (926) (1.773)

Nižji obračunan davek od dohodkov pravnih oseb je predvsem posledica nižjega dobička in nižje stopnje obdavčitve, ki je v letu 2010 znašala 20 %.

Davčna uprava lahko kadarkoli izvede davčno inšpekcijo za tekoče poročevalsko obdobje v naslednjih petih letih ter na osnovi rezultatov naloži dodatno obveznost ali kazen. Uprava ni seznanjena z nobenimi okoliščinami, ki bi lahko bile razlog za potencialno obveznost iz tega naslova.


18 ČISTI DOBIČEK NA DELNICO


2010 2009

Čisti dobiček poslovnega leta 4.759 6.552Čisti dobiček, ki pripada prednostnim delničarjem (952) (1.310)Čisti dobiček, ki pripada navadnim delničarjem 3.807 5.242

Število navadnih delnic 406.653 406.653Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico (v evrih na delnico) 9 13

Osnovni dobiček na delnico je izračunan z delitvijo čistega dobička s tehtanim povprečnim številom izdanih navadnih delnic, zmanjšanim za odkupljene lastne delnice.

Izdani podrejeni dolžniški vrednostni papirji ne nosijo pravice do zamenjave za kapital, zato ne predstavljajo novih po-tencialnih delnic.

19 DENAR V BLAGAJNI IN STANJE NA RAČUNIH PRI CENTRALNI BANKI


2010 2009

Gotovina v blagajni 10.691 11.814Vloge pri centralni banki 117.633 28.426Skupaj 128.324 40.240

Skupina je v letu 2010 zvišala vloge pri centralni banki iz naslova depozitov prek noči.Povprečna obveznost za obvezno rezervo je v letu 2010 znašala 26.535 tisoč evrov (2009: 27.417 tisoč evrov).Skupina mora izpolnjevati zahteve zagotavljanja obvezne rezerve pri centralni banki. Višina obvezne rezerve je odvisna od obsega in strukture prejetih vlog. Trenutna zahteva Banke Slovenije glede izračuna zneska obvezne rezerve je dolo-čena v višini 2 % za vse vloge in dolžniške vrednostne papirje z ročnostjo do dveh let. Skupina je vse leto 2010 brez težav zagotavljala potrebno višino obvezne rezerve.

Sredstva obvezne rezerve so praviloma v celoti razpoložljiva za dnevno poslovanje skupine, zato so v celoti upoštevana med denarnimi ustrezniki (tabela 47).

20 FINANČNA SREDSTVA, NAMENJENA TRGOVANJU



Izvedeni finančni instrumenti 20a 12.645 16.129

Dolžniški vrednostni papirji 32.023 35.795Obveznice 14.722 15.958 – kotirajo na borzi vrednostnih papirjev 13.576 15.958 – ne kotirajo na borzi vrednostnih papirjev 1.146 —Potrdila o vlogi 17.301 19.837

Lastniški vrednostni papirji 20.697 35.823Delnice 20.697 35.823 – kotirajo na borzi vrednostnih papirjev 12.498 17.982 – ne kotirajo na borzi vrednostnih papirjev 8.199 17.841

Skupaj 65.365 87.747


V letu 2010 so zmanjšanja finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, v večji meri posledica prodaj delnic.

Skupina v letih 2009 in 2010 ni zastavila finančnih sredstev, namenjenih trgovanju, prav tako skupina ni imela dolžniških vrednostnih papirjev z originalno zapadlostjo do treh mesecev.

20a Izvedeni finančni instrumenti


Pogodbena vrednost Poštena vrednost31. 12. 2010 31. 12. 2009 2010 2009

Terminski posli z vrednostnimi papirji 46.140 63.849 6.965 10.503Obrestne zamenjave 75.303 84.758 5.203 4.801Valutne zamenjave 75.306 87.653 443 755Opcija (obrestna kapica) 10.000 10.000 34 70Skupaj 206.749 246.260 12.645 16.129

V letu 2010 je skupina zmanjšala obseg trgovanja s terminskimi pogodbami, katerih poštena vrednost je ob koncu leta znašala 6.965 tisoč evrov (2009: 10.503 tisoč evrov).

Največji vpliv na izkazano pošteno vrednost obrestnih zamenjav imajo sklenjene obrestne zamenjave za varovanje izda-ne obveznice. V tem primeru je skupina plačevala nižje variabilne obresti in prejemala fiksne obresti ter tako realizirala neto pozitivni rezultat. Pozitivno vrednotenje obrestnih zamenjav na dan 31. decembra 2010 se je tako glede na dan 31. decembra 2009 povečalo zaradi nižje obrestne krivulje.

21 FINANČNA SREDSTVA, PRIPOZNANA PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA


Dolžniški vrednostni papirji 2010 2009

Obveznice 29.445 18.437Zastavljene obveznice države — 11.342Skupaj 29.445 29.779

V postavko so vključene strukturirane, inovativne in navadne obveznice. Obveznice v višini 13.686 tisoč evrov so ekonom-sko varovane z obrestnimi zamenjavami (2009: 13.852 tisoč evrov). V letu 2010 je zmanjšanje naložb finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, posledica zapadlosti vrednostnih papirjev, pozitivno pa je na spremembo vplivalo prevrednotenje obveznic na višjo pošteno vrednost v skupni višini 108 tisoč evrov (tabela 8).

Računovodenje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, temelji na odpravi ne-usklajenosti vrednotenja finančnih sredstev na različnih osnovah, ki bi izhajale iz merjenja finančnih sredstev po odplačni vrednosti in obrestnih zamenjav po pošteni vrednosti.

Skupina med finančnimi instrumenti, pripoznanimi po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, izkazuje obve-znice z vgrajenimi izpeljanimi finančnimi instrumenti, ki lahko pomembno spreminjajo pričakovane denarne tokove. Za te naložbe ima skupina oblikovano politiko, ki med drugim opredeljuje zahtevano donosnost in obdobje investiranja.

Skupina v letu 2010 ni zastavila nobenih finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (2009: 11.342 tisoč evrov).


22 FINANČNA SREDSTVA, RAZPOLOŽLJIVA ZA PRODAJO


22a Razčlenitev po vrstah finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo2010 2009

Stanja Oslabitve Stanja Oslabitve

Dolžniški vrednostni papirji 195.046 92 182.523 4.360Obveznice 191.098 92 172.573 4.360Blagajniški zapisi in zakladne menice 3.948 — 9.950 —

Lastniški vrednostni papirji 50.699 16.881 58.824 9.459Delnice 47.742 16.881 58.318 9.459Deleži 2.957 — 506 —

Vzajemni skladi 10.403 3.146 9.685 3.146

Skupaj bruto 22a 256.148 20.119 251.032 16.965Skupaj neto 22a 236.029 234.067

22b Zastavljeni vrednostni papirji 2010 2009Obveznice države — 17.426Obveznice bank — 5.668Skupaj 22b — 23.094

Skupaj 22a in 22b 236.029 257.161

Naložbe v lastniške vrednostne papirje sestavljajo naložbe v delnice in deleže, izkazane po pošteni in nabavni vrednosti. Med naložbe po nabavni vrednosti so vključene naložbe v višini 3.189 tisoč evrov in vključujejo naložbe v Bankart d.o.o. Ljubljana, Skupno pokojninsko družbo d.d. Ljubljana, KDD d.d. Ljubljana, Regionalno razvojno agencijo d.o.o. Celje in Swift La Hulpe Belgija. Z izjemo Regionalne razvojne agencije d.o.o. Celje, kjer ima banka 15,7-odstotni lastniški delež, so ostali deleži banke v kapitalu nižji in ne presegajo 6,0 %.

Zmanjšanje lastniških vrednostnih papirjev v letu 2010 je predvsem posledica prodaje delnic.

Gibanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo:


Lastniški vrednostni papirji Dolžniški vrednostni papirji

Delnice Deleži Vzajemni skladi ObvezniceBlagajniški zapisi,

zakladne meniceSkupaj finančna

sredstva RZP

Stanje 1. 1. 2010 48.859 506 6.539 191.307 9.950 257.161Nakup 6.606 2.451 — 44.469 3.944 57.470Prodaja (16.478) — — (13.113) — (29.591)Unovčitev ob zapadlosti — — — (31.504) (9.997) (41.501)Sprememba poštene vrednosti (608) — 718 (987) (13) (890)Oslabitve (7.518) — — — — (7.518)Obresti in tečajne razlike — — — 834 64 898Stanje 31. 12. 2010 30.861 2.957 7.257 191.006 3.948 236.029



Lastniški vrednostni papirji Dolžniški vrednostni papirji

Delnice Deleži Vzajemni skladi ObvezniceBlagajniški zapisi,

zakladne meniceSkupaj finančna

sredstva RZP

Stanje 1. 1. 2009 26.124 506 5.213 183.375 19.918 235.136Nakup 29.859 — 320 46.935 9.936 87.050Prodaja (1.416) — — — — (1.416)Unovčitev ob zapadlosti — — — (42.168) (19.987) (62.155)Sprememba poštene vrednosti 910 — 1.265 4.425 (48) 6.552Oslabitve (6.618) — (259) (794) — (7.671)Obresti in tečajne razlike — — — (466) 131 (335)Stanje 31. 12. 2009 48.859 506 6.539 191.307 9.950 257.161

V letu 2010 so bile oblikovane oslabitve delnic v višini 7.518 tisoč evrov. Razlogi za oblikovanje oslabitev so podrobneje predstavljeni v pojasnilu 16.

23 KREDITI BANKAM


2010 2009Stanja Oslabitve Stanja Oslabitve

Vpogledne vloge 22.027 — 13.788 —Kratkoročni krediti 61.687 — 72.423 —Dolgoročni krediti 2.234 40 2.357 67Skupaj bruto 85.948 40 88.568 67Skupaj neto 85.908 88.501

Med denar in denarne ustreznike (tabela 47) so vključeni krediti bankam z zapadlostjo do 90 dni v znesku 83.714 tisoč evrov (2009: 86.209 tisoč evrov).

V letu 2009 in 2010 so bile oblikovane oslabitve za kredit eni tuji poslovni banki.


24 KREDITI STRANKAM, KI NISO BANKE

Razčlenitev po vrstah posojilojemalcev, po poslih, ročnosti in valuti:– zneski v tisoč evrih

31. 12. 2010Kratkoročni

Oslabitve kratkoročnih Dolgoročni

Oslabitve dolgoročnih

V domači valuti 667.081 57.171 1.060.640 37.240Krediti državi — — 5.409 —Krediti prebivalstvu 50.578 3.318 265.348 4.338 – limiti na TRR in kartice 34.264 232 — — – stanovanjski krediti 4 — 139.217 2.003 – krediti za osebno potrošnjo 15.335 2.595 126.131 2.335 – nedovoljena stanja na TRR 975 491 — —Krediti podjetjem 616.503 53.853 789.883 32.902 – velikim podjetjem 264.820 13.726 406.597 6.523 – majhnim in srednjim podjetjem 347.214 37.386 340.582 24.296 – drugim 4.469 2.741 42.704 2.083

V tuji valuti 16.677 400 59.925 2.145Krediti prebivalstvu — — 24.107 788 – stanovanjski krediti — — 17.978 132 – krediti za osebno potrošnjo in drugi — — 6.129 656Krediti podjetjem 16.677 400 35.818 1.357 – velikim podjetjem 5.753 58 5.137 32 – majhnim in srednjim podjetjem 10.924 342 29.724 1.317 – drugim — — 957 8

Skupaj 683.758 57.571 1.120.565 39.385Skupaj po ročnosti neto 626.187 1.081.180Skupaj vse ročnosti neto 1.707.367


31. 12. 2009Kratkoročni

Oslabitve kratkoročnih Dolgoročni

Oslabitve dolgoročnih

V domači valuti 758.257 37.067 938.117 35.372Krediti državi — — 8.113 —Krediti prebivalstvu 53.193 1.756 236.917 5.610 – limiti na TRR in kartice 32.328 323 — — – stanovanjski krediti — — 113.262 2.745 – krediti za osebno potrošnjo 19.921 887 123.655 2.865 – nedovoljena stanja na TRR 944 546 — —Krediti podjetjem 705.064 35.311 693.087 29.762 – velikim podjetjem 308.512 6.514 358.449 7.662 – majhnim in srednjim podjetjem 385.697 25.979 305.867 20.394 – drugim 10.855 2.818 28.771 1.706

V tuji valuti 32.290 401 45.835 920Krediti prebivalstvu 8 — 23.700 365 – stanovanjski krediti — — 17.742 243 – krediti za osebno potrošnjo 8 — 1.051 73 – krediti za druge namene — — 4.907 49Krediti podjetjem 32.282 401 22.135 555 – velikim podjetjem 5.473 65 4.996 58 – majhnim in srednjim podjetjem 26.809 336 16.229 486 – drugim — — 910 11

Skupaj 790.547 37.468 983.952 36.292Skupaj po ročnosti neto 753.079 947.660Skupaj vse ročnosti neto 1.700.739


Oslabitve in odpisi za kredite strankam, ki niso banke, po vrstah kreditov:


Stanje 1. 1. 2010 Spremembe oslabitev Odpisi Stanje 31. 12. 2010

Krediti prebivalstvu 7.731 923 (210) 8.444Limiti na TRR in kartice 323 (91) — 232Stanovanjski krediti 2.988 (825) (28) 2.135Krediti za osebno potrošnjo 3.825 1.812 (51) 5.586Nedovoljena stanja na TRR 546 76 (131) 491Krediti za druge namene 49 (49) — —

Krediti podjetjem 66.029 23.933 (1.450) 88.512Velikim podjetjem 14.298 7.198 (1.157) 20.339Majhnim in srednjim podjetjem 47.196 16.438 (293) 63.341Drugim 4.535 297 — 4.832

Skupaj 73.760 24.856 (1.660) 96.956


Stanje 1. 1. 2009 Spremembe oslabitev Odpisi Stanje 31. 12. 2009

Krediti prebivalstvu 6.071 2.099 (439) 7.731Limiti na TRR in kartice 299 24 — 323Stanovanjski krediti 2.173 965 (150) 2.988Krediti za osebno potrošnjo 2.859 1.095 (129) 3.825Nedovoljena stanja na TRR 687 8 (149) 546Krediti za druge namene 53 7 (11) 49

Krediti podjetjem 47.252 20.143 (1.366) 66.029Velikim podjetjem 9.285 5.099 (86) 14.298Majhnim in srednjim podjetjem 34.122 14.354 (1.280) 47.196Drugim 3.845 690 — 4.535

Skupaj 53.323 22.242 (1.805) 73.760

25 FINANČNA SREDSTVA V POSESTI DO ZAPADLOSTI


25a Razčlenitev po vrstah finančnih sredstev v posesti do zapadlosti 2010 2009

Obveznice 276.273 130.613Zakladne menice — 83.346Skupaj 25a 276.273 213.959

25b Zastavljeni vrednostni papirji 2010 2009Obveznice države 32.390 59.418Obveznice bank — 41.818Skupaj 25b 32.390 101.236

Skupaj 25a in 25b 308.663 315.195

Skupina je v letu 2010 zastavila državne obveznice v posesti do zapadlosti v skupnem znesku 32.390 tisoč evrov (2009: 101.236 tisoč evrov).


Gibanje finančnih sredstev v posesti do zapadlosti:


Dolžniški vrednostni papirji Skupaj finančna sredstva v posesti do zapadlostiObveznice Zakladne menice

Stanje 1. 1. 2010 231.849 83.346 315.195Nakup 112.218 — 112.218Unovčitev ob zapadlosti (36.498) (83.346) (119.844)Obračunane obresti 11.710 102 11.812Plačane obresti (10.996) (102) (11.098)Prenos popravka kapitala zaradi prenosa iz RZP 380 — 380Stanje 31. 12. 2010 308.663 — 308.663


Dolžniški vrednostni papirji Skupaj finančna sredstva v posesti do zapadlostiObveznice Zakladne menice

Stanje 1. 1. 2009 283.577 9.979 293.556Nakup 26.838 82.274 109.112Unovčitev ob zapadlosti (77.068) (10.000) (87.068)Obračunane obresti 10.019 1.093 11.112Plačane obresti (12.205) — (12.205)Prenos popravka kapitala zaradi prenosa iz RZP 688 — 688Stanje 31. 12. 2009 231.849 83.346 315.195

Med finančna sredstva v posesti do zapadlosti skupina vključuje pretežno prvovrstne državne vrednostne papirje, saj ocenjuje, da jih je sposobna posedovati do zapadlosti.

V letu 2010 je skupina kupovala obveznice Republike Slovenije ter obveznice prvovrstnih bank.


26 OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA


Oznaka tabele

Zemljišča in gradbeni objekti

Računalniška oprema Ostala OS

OS v pripravi in drugo Skupaj

Nabavna vrednost 1. 1. 2009 33.315 13.935 8.609 1.426 57.285Povečanja — — 2 1.692 1.694Prenos iz OS v pripravi 345 611 158 (1.114) —Zmanjšanja (76) (1.644) (391) — (2.111)Prenos na naložbene nepremičnine — — — (2.003) (2.003)Nabavna vrednost 31. 12. 2009 33.584 12.902 8.378 1 54.865

Popravki vrednostiStanje 1. 1. 2009 19.190 9.335 4.864 — 33.389Amortizacija 14 650 1.545 707 — 2.902Zmanjšanja (74) (1.632) (349) — (2.055)Stanje 31. 12. 2009 19.766 9.248 5.222 — 34.236

Sedanja vrednost 31. 12. 2009 13.818 3.654 3.156 1 20.629

Nabavna vrednost 1. 1. 2010 33.584 12.902 8.378 1 54.865Povečanja — — — 1.619 1.619Prenos iz OS v pripravi 11 1.344 220 (1.575) —Zmanjšanja (144) (998) (477) — (1.619)Nabavna vrednost 31. 12. 2010 33.451 13.248 8.121 45 54.865

Popravki vrednostiStanje 1. 1. 2010 19.766 9.248 5.222 — 34.236Amortizacija 14 645 1.236 650 — 2.531Zmanjšanja (125) (974) (461) — (1.560)Stanje 31. 12. 2010 20.286 9.510 5.411 — 35.207

Sedanja vrednost 31. 12. 2010 13.165 3.738 2.710 45 19.658

Večje nabave v letu 2010 predstavljajo nakupi računalniške opreme za posodobitev, razširitev in zagotavljanje večje varnosti (diskovno polje, strežniki, routerji) v skupni višini 971 tisoč evrov, nabave druge računalniške opreme (POS terminalov, bankomatov) ter druge opreme. Znižanja so predvsem posledica prodaje in uničenja dotrajane neuporabne računalniške in druge opreme.

Vsa opredmetena osnovna sredstva so prosta bremen (v letu 2010 in v letu 2009).


27 NALOŽBENE NEPREMIČNINE



Stanje 1. 1. 306 8.591Povečanje — 121Prenos iz OS v pripravi — 2.003Prenos iz zalog 1.539 —Prodaja (29) (25)Prenos na dolgoročni leasing — (10.351)Amortizacija 14 (9) (33)Stanje 31.12. 1.807 306

Obseg naložbenih nepremičnin se je povečal za vrednost prenosa zaloge stanovanj, danih v poslovni najem.

28 NEOPREDMETENA SREDSTVA


Oznaka tabele

Računalniški programi in licence

Neopredmetena sredstva v pripravi in drugo Skupaj

Nabavna vrednost 1. 1. 2009 10.872 808 11.680Povečanja — 2.205 2.205Prenos iz OS v pripravi 2.645 (2.645) —Zmanjšanja (1.698) — (1.698)Nabavna vrednost 31. 12. 2009 11.819 368 12.187

Popravki vrednostiStanje 1. 1. 2009 7.564 — 7.564Amortizacija 14 979 — 979Zmanjšanja (1.698) — (1.698)Stanje 31. 12. 2009 6.845 — 6.845

Sedanja vrednost 31. 12. 2009 4.974 368 5.342

Nabavna vrednost 1. 1. 2010 11.819 368 12.187Povečanja — 1.145 1.145Prenos iz OS v pripravi 1.248 (1.248) —Nabavna vrednost 31. 12. 2010 13.067 265 13.332

Popravki vrednostiStanje 1. 1. 2010 6.845 — 6.845Amortizacija 14 1.231 — 1.231Stanje 31. 12. 2010 8.076 — 8.076

Sedanja vrednost 31. 12. 2010 4.991 265 5.256

Večje nabave v letu 2010 predstavljajo vlaganja v dokončanje izgradnje podatkovnega skladišča (prenos v uporabo v znesku 498 tisoč evrov) in računalniške programe, predvsem za področje poslovanja s prebivalstvom, v višini 428 tisoč evrov ter plačilni promet v znesku 282 tisoč evrov.

Poštena vrednost neopredmetenih sredstev ob koncu poslovnega leta ne odstopa od njihove knjigovodske vrednosti.


29 TERJATVE ZA DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

29.1 Terjatve za davek


2010 2009

Davek od dohodkov 1.582 1.862Odloženi davki 3.415 2.760Stanje terjatev 31. decembra 4.997 4.622

Terjatev za tekoče davke predstavlja razliko med obveznostjo za plačilo davka v višini 1.409 tisoč evrov in plačanimi akontacijami v višini 2.991 tisoč evrov.

29.2 Odložene terjatve za davek


2010 2009

Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo 3.030 2.248Rezervacije za obveznosti do zaposlenih 375 502Tržni vrednostni papirji 10 10Terjatve iz odloženih davkov 3.415 2.760

Gibanje odloženih davkov:


2010 2009

Stanje na dan 1. januarja 2.760 3.566

Spremembe odloženih davkov v izkazu poslovnega izida:Tržni vrednostni papirji – odprava terjatev — (26)Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo - oslabitve – oblikovanje terjatev za oslabitev 1.504 1.621 – odprava terjatev za oslabitev (893) (159)Rezervacije za obveznosti do zaposlenih – oblikovanje terjatev 4 24 – odprava terjatev (132) (85)Vrednotenje naložbenih nepremičnin — (15)Spremembe odloženih davkov v izkazu poslovnega izida na dan 31. decembra 483 1.360

Spremembe odloženih davkov v izkazu vseobsegajočega donosa:Vrednostni papirji, razpoložljivi za prodajo – vrednotenje po pošteni vrednosti (1.453) (3.081) – odprava 1.625 915Spremembe odloženih davkov v izkazu vseobsegajočega donosa na dan 31. decembra 172 (2.166)

Izkaz finančnega položaja na dan 31. decembra 3.415 2.760


30 DRUGA SREDSTVA


2010 2009

Finančna sredstva 2.208 2.160Terjatve po plačilnih karticah 734 725Druge terjatve do prebivalstva 2.045 2.059Terjatve za provizije 281 250Terjatve do kupcev 145 71Terjatve za dane predujme 37 60Druge terjatve 45 79Oslabitve (1.079) (1.084)

Nefinančna sredstva 4.190 7.812Zaloge blaga in storitev 4.027 7.662Odloženi stroški poslovanja 146 101Terjatve za vstopni DDV 17 49

Skupaj sredstva 6.398 9.972

Na manjšanje drugih sredstev je vplivalo predvsem znižanje zalog v odvisnem podjetju zaradi prodaje stanovanj v višini 2.518 tisoč evrov in prenosa na naložbene nepremičnine v znesku 1.539 tisoč evrov.

Gibanje oslabitev za druga sredstva:


Stanje 1. 1. 2009 1.127Oslabitve 57Odprava oslabitev (100)Stanje 31. 12. 2009 1.084Oslabitve 47Odprava oslabitev (52)Stanje 31. 12. 2010 1.079

31 FINANČNE OBVEZNOSTI DO CENTRALNE BANKE


2010 2009

Kratkoročni krediti pri ECB v domači valuti 70.013 20.051Dolgoročni krediti pri ECB v domači valuti — 110.435Skupaj 70.013 130.486


32 FINANČNE OBVEZNOSTI, NAMENJENE TRGOVANJU



Terminski posli z vrednostnimi papirji 46.140 63.849 1.679 1.652Obrestne zamenjave 75.303 84.758 1.691 2.602Valutne zamenjave 75.306 87.653 2.610 1.727Opcija (obrestna kapica) 10.000 10.000 34 70Skupaj 206.749 246.260 6.014 6.051

Pri terminskih poslih z vrednostnimi papirji poštena vrednost predstavlja negativna vrednotenja zaradi razlike v ceni pri terminskih prodajah.

V letu 2010 je skupina zmanjšala stanja valutnih zamenjav. Negativno vrednotenje iz tega naslova se je v primerjavi s predhodnim letom povečalo predvsem zaradi financiranja pozicije v švicarskih frankih in gibanja tečaja navedene valute.

33 FINANČNE OBVEZNOSTI, PRIPOZNANE PO POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA


Obrestna mera 31. 12. 2010 2010 2009

Potrdila o vlogi, z zapadlostjo 2012 5,00 % 1.547 1.519Podrejene obveznice BCE10, z zapadlostjo 2017 5,00 % 38.503 38.332Skupaj 40.050 39.851

Med finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti, skupina vključuje vrednostne papirje, ki so v skladu s politiko obvladovanja tveganj zavarovani z izvedenim finančnim instrumentom – obrestno zamenjavo. V okviru obrestne zamenjave je skupina nominalno obrestno mero zamenjala z variabilno obrestno mero in s tem zavarovala tveganje padca – nižanja dolgoročnih obrestnih mer.

Nominalna vrednost podrejene obveznice BCE10 znaša 37.000 tisoč evrov, poštena vrednost v letu 2010 pa 38.503 tisoč evrov (v letu 2009: 38.332 tisoč evrov).

Na osnovi Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic obveznice BCE10 predstavljajo podrejeni dolg banke, ki se vklju-čujejo v dodatni kapital I do višine 50 % temeljnega kapitala banke in imajo naslednje lastnosti:

– obveznice niso posebej zavarovane ali garantirane, za vse obveznosti jamči banka z vsem svojim premoženjem; – obveznosti iz obveznic so ob stečaju oziroma likvidaciji podrejene čistim dolžniškim instrumentom in so izplačane šele, ko so izplačane vse nepodrejene obveznosti do navadnih upnikov in obveznosti na podlagi podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital II in so visoko tvegan vrednostni papir;

– vplačane podrejene obveznice so na razpolago za kritje izgub banke šele v stečaju oziroma likvidaciji banke, niso pa na razpolago za kritje izgube v času rednega poslovanja banke.

Računovodenje finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, temelji na odpravi nedoslednosti merjenja, ki bi sicer izhajala iz pripoznavanja dobičkov in izgub na različnih podlagah. Na ta način pridobi banka ustreznejše informacije o obveznostih ter z njimi povezanimi izvedenimi finančnimi instrumenti za finančne ob-veznosti, pripoznane po odplačni vrednosti in obrestne zamenjave, merjene po pošteni vrednosti.

Podrejene obveznice BCE10 kotirajo na borzi vrednostnih papirjev, potrdila o vlogi pa ne.


34 FINANČNE OBVEZNOSTI, MERJENE PO ODPLAČNI VREDNOSTI – VLOGE BANK

34a Razčlenitev po valuti in ročnosti obveznosti


2010 2009

Na vpogled 955 1.406V domači valuti 439 244V tuji valuti 516 1.162

Kratkoročne 53.480 55.204V domači valuti 53.480 55.204

Skupaj 54.435 56.610

34b Analiza po teritoriju


2010 2009

Slovenija 34.986 46.308Države bivše Jugoslavije 14.395 3.226Evropska unija 5.054 7.076Skupaj 54.435 56.610

35 FINANČNE OBVEZNOSTI, MERJENE PO ODPLAČNI VREDNOSTI – VLOGE STRANK, KI NISO BANKE

35a Razčlenitev glede na valuto in ročnost obveznosti ter glede na vrsto komitentov


2010 2009Na vpogled Kratkoročne Dolgoročne Na vpogled Kratkoročne Dolgoročne

Podjetja in zasebniki 120.797 320.668 330.857 88.479 429.262 232.440V domači valuti 118.878 320.539 330.857 86.256 429.202 232.439V tuji valuti 1.919 129 — 2.223 60 1 Prebivalstvo 321.012 245.655 159.969 293.321 297.347 112.587V domači valuti 313.165 241.377 158.245 287.433 292.401 111.527V tuji valuti 7.847 4.278 1.724 5.888 4.946 1.060

Skupaj 441.809 566.323 490.826 381.800 726.609 345.027Skupaj na vpogled, kratkoročne in dolgoročne 1.498.958 1.453.436




2010 2009

Slovenija 1.485.660 1.440.879Države bivše Jugoslavije 7.086 5.870Evropska unija 4.550 5.228Ostalo 1.662 1.459Skupaj 1.498.958 1.453.436

36 FINANČNE OBVEZNOSTI, MERJENE PO ODPLAČNI VREDNOSTI – KREDITI BANK

36a Razčlenitev po valuti in ročnosti obveznosti


2010 2009

V domači valuti 411.267 412.709Kratkoročni krediti 32.110 9.015Dolgoročni krediti 379.157 403.694

V tuji valuti 8.068 6.736Dolgoročni krediti 8.068 6.736

Skupaj 419.335 419.445



2010 2009

Slovenija 198.256 178.981Evropska unija 221.079 240.464Skupaj 419.335 419.445

37 FINANČNE OBVEZNOSTI, MERJENE PO ODPLAČNI VREDNOSTI – KREDITI STRANK, KI NISO BANKE


2010 2009Kratkoročni Dolgoročni Kratkoročni Dolgoročni

V domači valuti — 8.847 — —Skupaj 8.847 —


38 DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIRJI


Obrestna mera 31. 12. 2010 2010 2009

Potrdila o vlogi - domača valuta 99.405 113.360Do 1 leta 2,72 % 6.555 7.029Nad 1 leto do 2 let 3,63 % 28.988 54.384Nad 2 leti do 3 let 4,16 % 18.739 9.477Nad 3 leta do 4 let 5,01 % 41.454 39.927Nad 4 leta do 5 let 4,97 % 3.669 2.543

Obveznice - domača valuta 61.031 21.414Obveznice, zapadlost 2010 — — 21.414Obveznice, zapadlost 2015 4,69 % 61.031 —

Skupaj 160.436 134.774

Obveznici BCE13 in BCE14, z zapadlostjo v letu 2015, kotirata na borzi vrednostnih papirjev, potrdila o vlogi pa ne.

39 PODREJENE OBVEZNOSTI


Obrestna mera 31. 12. 2010 2010 2009

Podrejene obveznice, ki zapadejo v 2010 (EUR) — — 10.381Podrejene obveznice, ki zapadejo v 2011 (EUR) 4,90 % 13.032 13.027Podrejena potrdila o vlogi, ki zapadejo v 2014 (EUR) 2,27 % 10.278 10.275Podrejene obveznice, ki zapadejo v 2016 (EUR) 6,50 % 12.497 12.484Podrejene obveznice, ki zapadejo v 2017 (EUR) 3,24 % 49.551 49.467Skupaj 85.358 95.634

V letu 2004 je skupina izdala podrejene obveznice v višini 12,5 milijona evrov po obrestni meri 4,90 % in z zapadlostjo v letu 2011. Obresti izplačuje skupina letno. Prvi obrestni kupon je zapadel 15. februarja 2005, zadnji je zapadel 15. fe-bruarja 2011.

V oktobru in novembru leta 2007 je skupina izdala podrejena potrdila o vlogi v višini 10,25 milijona evrov po obrestni meri Euribor 6M, povečani za 1 odstotno točko, z zapadlostjo 7 let. Obresti skupina izplačuje polletno.

Skupina je v letu 2007 za izboljšanje kapitalske ustreznosti in zagotavljanje nadaljnje rasti obsega poslovanja ponovno izdala podrejene obveznice. V skladu z opredelitvijo v Sklepu o izračunu kapitala bank in hranilnic imajo naravo inovativnega finančnega instrumenta in se na podlagi odločbe Banke Slovenije z dne 4. decembra 2007 vključujejo v izračun temeljnega kapitala (Tier 1), morebitni presežek pa v dodatni kapital I. Glavne lastnosti izdanih inovativnih podrejenih obveznic so:

– instrument ima nedoločen rok zapadlosti, odpoklic pa je mogoč, vendar ne prej kot po desetih letih od dneva vplačila celotne emisije, v celoti in ne delno ter z odobritvijo Banke Slovenije;

– za izplačilo vseh obveznosti iz naslova obveznic jamči skupina z vsem svojim premoženjem neomejeno; – obveznice niso posebej zavarovane niti pokrite z garancijo skupine, z njo povezane osebe ali s kakšno drugo obliko po-godbe, ki bi v pravnem ali ekonomskem pogledu izboljšala stopnjo prioritete izplačil pred drugimi upniki;

– obveznosti iz obveznic so v celotni višini podrejene obveznostim do navadnih upnikov in obveznostim na podlagi po-drejenih dolžniških instrumentov, kar pomeni, da se ob morebitnem stečaju oziroma likvidaciji skupine izplačajo šele tik pred nekumulativnimi prednostnimi delnicami in navadnimi delnicami in so tako visoko tvegan vrednostni papir;

– skupina ne more izplačati dobička iz poslovanja skupine, če v tekočem letu ne poravna obveznosti iz naslova inovativ-nega instrumenta;

– vplačila iz naslova obveznic so brezpogojno razpoložljiva skupini in jih skupina lahko uporabi za pokrivanje izgube v času rednega poslovanja;


– skupina ima možnost, da zadrži plačilo obresti iz naslova obveznice, če v preteklem poslovnem letu ne izkazuje bi-lančnega dobička, izplačila po obveznici so nekumulativna, zato v tem primeru imetnik obveznice nima več terjatve iz naslova obresti.

Opisane inovativne podrejene obveznice je skupina izdala v nominalni višini 50 milijonov evrov z nedoločenim rokom zapadlosti po obrestni meri Euribor 6M, povečani za 2 odstotni točki. Navedena obrestna mera velja za obdobje 10 let, ob neodpoklicu se obrestni pribitek poveča za 1 odstotno točko. Prvi obrestni kupon je zapadel 28. junija 2008, naslednji obrestni kuponi zapadajo polletno.

Uprava Banke Celje d.d. je 13. maja 2009, za zagotovitev dodatnega kapitala za obvladovanje tveganj ter zagotovitev kvalitetnih virov za plasmaje v dolgoročne naložbe skupine, sprejela sklep o izdaji podrejenih imenskih obveznic Banke Celje d.d. – 12. emisija (oznaka BCE12). Po stanju 31. decembra 2010 je vpisanih 12.497 tisoč evrov po fiksni nominalni obrestni meri 6,5 %, z zapadlostjo 15. junija 2016. Obresti se izplačujejo letno, prvi obrestni kupon je zapadel v izplačilo 15. junija 2010, zadnji pa zapade 15. junija 2016.

Podrejene obveznice BCE12 imajo lastnosti podrejenega dolga in jih skupina vključuje v izračun dodatnega kapitala I. Vplačane podrejene obveznice so na razpolago za kritje izgube skupine šele v stečaju oziroma likvidaciji skupine in niso na razpolago za kritje izgube v času rednega poslovanja skupine. Obveznice niso posebej zavarovane niti pokrite z garan-cijo skupine, z njo povezane osebe ali s kakšno drugo obliko pogodbe, ki bi v pravnem ali ekonomskem pogledu izboljšala stopnjo prioritete izplačil pred drugimi upniki. Za izplačilo vseh obveznosti iz naslova obveznic jamči skupina z vsem svojim premoženjem neomejeno. Obveznosti iz obveznic so ob stečaju oziroma likvidaciji podrejene čistim dolžniškim instrumentom in so izplačane šele, ko so izplačane vse nepodrejene obveznosti do navadnih upnikov in obveznosti na podlagi podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital II.

Vse podrejene obveznice kotirajo na borzi vrednostnih papirjev.

40 FINANČNE OBVEZNOSTI, VEZANE NA FINANČNA SREDSTVA, KI NE IZPOLNJUJEJO POGOJEV ZA ODPRAVO PRIPOZNANJA


2010 2009

Kratkoročne finančne obveznosti do tujih bank v domači valuti 30.993 —Skupaj 30.993 —

V letu 2010 je skupina pri tujih bankah najela kratkoročne kredite, ki so zavarovani z vrednostnimi papirji – repo posli.

41 IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI, NAMENJENI VAROVANJU



Varovanje poštene vrednosti - hedge accounting 20.000 — 348 —Skupaj 20.000 — 348 —

Skupina je v letu 2010 zavarovala izdano obveznico pred obrestnim tveganjem, tako da je sklenila obrestno zamenjavo (IRS). Navedene instrumente skupina računovodsko obravnava v okviru pravil »Hedge Accountinga« kot varovanje po-štene vrednosti.


42 REZERVACIJE



Rezervacije za pravno nerešene tožbe 46a 8.169 7.901Rezervacije za potencialne obveznosti 46d 2.628 2.695Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti do zaposlenih 2.159 2.783Druge rezervacije 312 602Skupaj 13.268 13.981

31. decembra 2010 je bilo oblikovanih 8.169 tisoč evrov rezervacij za pravno nerešene tožbe iz naslova denacionalizacij-skega postopka upravne zgradbe. V letu 2010 je skupina dodatno oblikovala 268 tisoč evrov rezervacij iz tega naslova.

Druge rezervacije se v celoti nanašajo na rezervacije za nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo (NSVS). Če varčevalec v NSVS ne izkoristi možnosti najetja stanovanjskega kredita po pogojih NSVS, mora skupina Stanovanjskemu skladu RS vrniti vse premije, ki jih je varčevalec v času varčevanja prejel.

Gibanje rezervacij:


Rezervacije za pravno nerešene tožbe

Rezervacije za potencialne obveznosti

Rezervacije za pokojnine

Druge rezervacije Skupaj

Stanje 1. 1. 2009 7.957 3.372 2.893 855 15.077Oblikovanje / (sprostitev) rezervacij 162 (677) 252 28 (235)Poraba rezervacij (218) — (362) (281) (861)Stanje 31. 12. 2009 7.901 2.695 2.783 602 13.981Oblikovanje / (sprostitev) rezervacij 268 (67) (471) — (270)Poraba rezervacij — — (153) (290) (443)Stanje 31. 12. 2010 8.169 2.628 2.159 312 13.268

43 DRUGE OBVEZNOSTI



Obveznosti iz kartičnega poslovanja 3.584 3.159Obveznosti iz plač 2.412 2.482Obveznosti do dobaviteljev 2.020 1.778Vnaprej vračunani stroški 794 1.167Obveznosti iz davščin 464 397Obveznosti za provizije 60 49Obveznosti iz naslova plačila denacionalizacijskim upravičencem 42, 46a — 218Drugo 1.126 1.324Skupaj 10.460 10.574

Vse druge obveznosti, razen obveznosti iz davščin in obveznosti iz plač, so finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti.


44 KAPITAL

44.1 Vpisani kapital

Osnovni kapital banke v skupini je sestavljen iz 508.629 kosovnih delnic, ki glasijo na ime in so izdane v nematerializi-rani obliki. Med delnicami je 80 % navadnih delnic s pravico glasovanja in 20 % prednostnih delnic. Prednostne delnice nosijo pravico do prednostnega izplačila fiksne dividende. Na 24. redni skupščini delničarjev banke dne 11. junija 2009 so delničarji banke sprejeli sklep, da se kumulativne prednostne delnice preoblikujejo v nekumulativne, ki ne nosijo pravice do kumulativnosti izplačila dividend.

Na 23. redni skupščini delničarjev banke dne 22. maja 2008 so lastniki banke pooblastili upravo banke, da lahko v obdobju petih let poveča osnovni kapital z izdajo novih delnic. Znesek odobrenega kapitala ne sme preseči polovice osnovnega kapitala, ki obstaja v času, ko je bilo pooblastilo dano, kar predstavlja 211.061 delnic. Nove delnice lahko banka izdaja samo s soglasjem nadzornega sveta banke.

Banka v skupini je v oktobru 2008 uspešno izpeljala proces dokapitalizacije iz odobrenega kapitala, v katerem je prodala 86.506 delnic v skupni emisijski vrednosti 35 milijonov evrov. V letu 2009 in 2010 banka ni izdajala novih delnic iz na-slova odobrenega kapitala.

Delničarji banke z lastniškimi deleži, večjimi od 3 %, so prikazani v spodnji tabeli:

Delež v osnovnem kapitalu banke Delež glasovalnih pravic

Nova Ljubljanska banka d.d. Ljubljana 40,99 % 49,42 %Slovenska odškodninska družba d.d. Ljubljana 9,36 % 6,70 %NFD 1. Investicijski sklad d.d. Ljubljana 9,21 % 9,65 %Abanka Vipa d.d. Ljubljana 4,00 % 3,36 %Unior d.d. Zreče 3,88 % 4,84 %Zavarovalnica Triglav d.d. in Kritni sklad Ljubljana 3,75 % 2,68 %

Število delnic in višina osnovnega kapitala:

Delniški kapital v tisoč evrihŠtevilo delnic Navadne delnice Prednostne delnice Skupaj

Stanje 31. 12. 2008 508.629 13.584 3.396 16.980

Stanje 31. 12. 2009 508.629 13.584 3.396 16.980

Stanje 31. 12. 2010 508.629 13.584 3.396 16.980

44.2 Odkupljene lastne delnice

Po stanju 31. decembra 2010 in po stanju 31. decembra 2009 je imela banka v skupini v svojem portfelju 251 navadnih lastnih delnic v skupni višini 31 tisoč evrov, ki so evidentirane kot odbitna postavka kapitala.

44.3 Kapitalske rezerve

Kapitalske rezerve so se v letu 2008 povečale z 19.492 tisoč evrov na 51.542 tisoč evrov kot posledica prodaje navadnih in prednostnih delnic v procesu dokapitalizacije po ceni, ki je presegala nominalno vrednost vplačanih delnic. V letih 2009 in 2010 so kapitalske rezerve ostale nespremenjene v višini 51.542 tisoč evrov.


44.4 Rezerve skupine in zadržani dobiček

Spremembe v stanju rezerv:


Zakonske rezerve Druge rezerve iz dobička Zadržani dobiček Skupaj

Stanje 1. 1. 2009 2.904 113.013 633 116.550Povečanje za del čistega dobička poslovnega leta — 6.746 164 6.910Povečanje za neizplačane dividende iz preteklih let — 34 — 34Zmanjšanje za izplačane dividende — — (420) (420)Stanje 31. 12. 2009 2.904 119.793 377 123.074Povečanje za del čistega dobička poslovnega leta — 2.839 (220) 2.619Povečanje za neizplačane dividende iz preteklih let — 38 — 38Stanje 31. 12. 2010 2.904 122.670 157 125.731

Na osnovi določil 64. člena Zakona o gospodarskih družbah mora skupina oblikovati zakonske rezerve v tolikšni višini, da vsota zneska zakonskih rezerv in kapitalskih rezerv doseže 10 % osnovnega kapitala. Po stanju 31. decembra 2010 je imela skupina oblikovane zakonske rezerve v višini 17 % osnovnega kapitala.

Drugih rezerv iz dobička, ki jih skupina oblikuje za neznana tveganja in morebitne prihodnje izgube, skupina na osnovi določil statuta ne sme razporediti za izplačila delničarjem ali drugim osebam. Posledično jih lahko vključuje v izračun temeljnega kapitala v skladu s Sklepom o izračunu kapitala bank in hranilnic.

V skladu s statutom banke je izplačljiv le zadržani dobiček.

Skupina je na dan 31. decembra 2010 del čistega dobička tekočega leta v višini 2.250 tisoč evrov razporedila v druge rezerve iz dobička. V druge rezerve iz dobička je skupina razporedila tudi znesek 220 tisoč evrov iz zadržanih dobičkov.

44.5 Presežek iz prevrednotenja

Spremembe v stanju presežka iz prevrednotenja:


Stanje 1. 1. 2009 (3.767)Dobički iz spremembe poštene vrednosti VP, razpoložljivih za prodajo 1.702Prenos na oslabitve 7.772Prodaja VP, razpoložljivih za prodajo (1.047)Stanje 31. 12. 2009 4.660Izgube iz spremembe poštene vrednosti VP, razpoložljivih za prodajo (8.041)Prenos na oslabitve 7.518Prodaja VP, razpoložljivih za prodajo (166)Stanje 31. 12. 2010 3.971

45 DIVIDENDA NA DELNICO

Obveznost za izplačilo dividend nastane, ko je višina dividende potrjena na skupščini delničarjev banke. Dividenda za poslovno leto 2009 v višini 5,50 evra na navadno in prednostno delnico je bila potrjena na 25. skupščini delničarjev banke 8. junija 2010 in izplačana v septembru 2010.


46 POTENCIALNE IN PREVZETE OBVEZNOSTI

a) Pravni postopki

Na dan 31. decembra 2010 je imela skupina oblikovane rezervacije za pravno nerešene tožbe v skupni višini 8.169 tisoč evrov iz naslova denacionalizacijskega postopka, po katerem so denacionalizacijski upravičenci upravičeni do vračila nepremičnine v naravi in izplačila odškodnine za čas od dneva uveljavitve denacionalizacijske zakonodaje do izročitve nepremičnine (31. decembra 2009: 7.901 tisoč evrov). Banka je dne 30. decembra 2010 prejela sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, da se revizija postopka vračila poslovne stavbe v postopku denacionalizacije zavrže, kar pomeni končanje postopka pred rednim sodiščem v Republiki Sloveniji. Banka je vložila ustavno pritožbo zoper prejeti sklep Vrhovnega sodišča.

b) Potencialna obremenitev kapitala

Skupina na dan 31. decembra 2010 ni imela bodočih obveznosti za nakup opredmetenih osnovnih sredstev in neopred-metenih sredstev.

c) Potencialne in prevzete obveznosti

Osnovni namen teh instrumentov je zagotoviti, da so sredstva na razpolago, ko jih komitenti zahtevajo. Garancije in stand-by akreditivi predstavljajo nepreklicno jamstvo, da bo skupina izvršila plačilo takrat, ko komitent ne bo mogel izpolniti svojih obveznosti do tretje stranke. Zahteve po gotovini pri garancijah in stand-by akreditivih so manjše od zneska teh obveznosti, saj skupina na osnovi podatkov preteklih let ne pričakuje, da bo tretja stranka zahtevala gotovinsko izpolnitev obveznosti, zato so manj tvegani.

Prevzete obveznosti za kredite predstavljajo neizkoriščen del kreditov v obliki posojil, garancij in kreditnih pisem. Glede na kreditno tveganje teh obveznosti je skupina izpostavljena izgubi, ki je enaka vrednosti neporabljenih obveznosti.

d) Razčlenitev pogodbenih zneskov bančnih garancij, dokumentiranih akreditivov in prevzetih obveznosti



Garancije in stand-by akreditivi 80.261 84.578Dokumentarni akreditivi — 1.260Prevzete obveznosti 171.004 152.177 – zapadlost do 1 leta 140.188 141.387 – zapadlost nad 1 leto 30.816 10.790Skupaj 251.265 238.015Rezervacije za zunajbilančno tveganje 42 (2.628) (2.695)Skupaj 248.637 235.320

V znesek garancij je v letu 2010 vključenih 52.338 tisoč evrov (2009: 47.476 tisoč evrov) storitvenih garancij.

e) Gibanje storitvenih garancij


Stanje 1. 1. 2009 53.745Odobrene storitvene garancije 48.125Zapadle storitvene garancije (54.394)Stanje 31. 12. 2009 47.476Odobrene storitvene garancije 50.230Zapadle storitvene garancije (45.368)Stanje 31. 12. 2010 52.338

Prihodki iz naslova opravnin za storitvene garancije so v letu 2010 znašali 883 tisoč evrov (2009: 811 tisoč evrov).


47 DENAR IN DENARNI USTREZNIKI

Denar in denarni ustrezniki v konsolidiranem izkazu denarnih tokov predstavljajo instrumente z originalno zapadlostjo manj kot 90 dni.



Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki 19 128.324 40.240Krediti bankam 23 83.714 86.209Skupaj 212.038 126.449

48 ODNOSI S POVEZANIMI OSEBAMI

48.1 Stanje terjatev in zunajbilančnih obveznosti


2010Člani uprave in člani nadzornega

sveta s povezanimi osebamiOžje vodstvo s

povezanimi osebamiDelničarji z več kot 20 % delnic Skupaj

TERJATVEKrediti 195 318 3.097 3.610Vrednostni papirji — — 43.924 43.924Prevzete obveznosti 19 29 — 48Izdane garancije — — 2.573 2.573Skupaj 214 347 49.594 50.155

Odplačila kreditov med letom 31 185 76.123 76.339

OBVEZNOSTIDepoziti 779 1.141 10.052 11.972Obveznice in potrdila o vlogi — — 5.769 5.769Skupaj 779 1.141 15.821 17.741

Prihodki iz obresti 5 16 1.147 1.168Odhodki za obresti 48 53 581 682


2009Člani uprave in člani nadzornega

sveta s povezanimi osebamiOžje vodstvo s

povezanimi osebamiDelničarji z več kot 20 % delnic Skupaj

TERJATVEKrediti 202 429 2.784 3.415Vrednostni papirji — — 46.668 46.668Prevzete obveznosti 17 54 — 71Izdane garancije — — 1.314 1.314Obveznosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov — — 10.173 10.173Skupaj 219 483 60.939 61.641

Odplačila kreditov med letom 20 344 130.042 130.406

OBVEZNOSTIDepoziti 651 990 42.232 43.873Obveznice in potrdila o vlogi — 50 4.712 4.762Skupaj 651 1.040 46.944 48.635

Prihodki iz obresti 6 27 1.446 1.479Odhodki za obresti 41 50 443 534


Skupina za posle s povezanimi osebami uporablja Tarifo nadomestil Banke Celje d.d. in Sklep o obrestnih merah Banke Celje d.d., ki se uporabljata tudi za druge stranke.

48.2 Bruto izplačila upravi, nadzornemu svetu in ožjemu vodstvu


Člani uprave Člani nadzornega sveta Ožje vodstvo Skupaj

Fiksni prejemki 385 — 1.385 1.770Variabilni prjemki 94 — 199 293Drugi prejemki 85 — 204 289Sejnine — 36 — 36Skupaj 564 36 1.788 2.388

Upravi banke se je v januarju 2010 pridružil nov član, tako da je v letu 2010 ponovno štela tri člane. Število članov ožjega vodstva je 15.

48.3 Bruto izplačila članom uprave in nadzornemu svetu


PrejemkiČlani uprave Fiksni Variabilni Drugi Skupaj

Predsednik uprave 151 48 37 236Namestnik predsednika uprave 129 41 27 197Član uprave 105 5 21 131Skupaj 385 94 85 564

Fiksni prejemki vključujejo bruto plačo, variabilni prejemki del plače iz naslova uspešnosti poslovanja, drugi prejemki pa izplačan regres za letni dopust, premije za dodatno pokojninsko zavarovanje in rentno varčevanje ter obračunane bonitete.


Člani nadzornega sveta Fiksno plačilo za delo

Predsednik nadzornega sveta —Namestnik predsednika nadzornega sveta 10Član nadzornega sveta —Član nadzornega sveta —Član nadzornega sveta 9Član nadzornega sveta 8Član nadzornega sveta 9Skupaj 36

49 PLAČANI ODHODKI IZ NASLOVA PODREJENIH OBVEZNOSTI

Skupina je v letu 2010 obračunala 4.908 tisoč evrov obresti iz naslova izdanih podrejenih obveznic in 208 tisoč evrov obresti iz naslova izdanih podrejenih potrdil o vlogi, ki so vključene med odhodke za obresti.

50 POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH V LETU 2010 TER STANJE 31. DECEMBRA 2010

Na dan 31. decembra 2010 je bilo v banki zaposlenih 538 delavcev, od tega je imelo 36,25 % zaposlenih najmanj visokošol-sko izobrazbo, 19,70 % zaposlenih višješolsko izobrazbo, 40,33 % zaposlenih srednješolsko izobrazbo, 3,72 % zaposlenih pa je imelo nižjo stopnjo izobrazbe. V letu 2010 je bilo v banki povprečno zaposlenih 566 delavcev. Podatki o zaposlenih so podrobneje predstavljeni v poglavju 6.6 poslovnega poročila.

V odvisni družbi so bili ob koncu leta 2010 zaposleni 4 delavci, v letu 2009 je bilo zaposlenih 5 delavcev.


51 PODATKI O DELU POSLOVNO-ORGANIZACIJSKIH ENOT V TUJINI

Skupina nima poslovno-organizacijskih enot v tujini.

52 DOGODKI PO PRETEKU POSLOVNEGA LETA

V mesecu februarju 2011 so lastniki banke podpisali dogovor o prodaji 363.946 delnic banke in javno objavili poziv za zbiranje pisnih nezavezujočih ponudb za nakup delnic.

letno poroČilo skupine banke celje 201050421712-dbd7-4173... · 2 letno poročilo skupine banke...

Documents