letno poročilo sklada toneta pavčkadrustvo-sloru.si/wp-content/uploads/2015/06/zaključno... ·...

LETNO POROČILO SKLADA TONETA PAVČKA

ZA LETO 2016 DRUŠTVO SLOVENIJA RUSIJA

20. januar 2017

Sklad Toneta Pavčka: Letno poročilo za leto 2016

2

KAZALO VSEBINE

1 Uvod.................................................................................................................................................. 3

2 Zahvala sponzorjem ......................................................................................................................... 6

3 Koledar dogodkov 2016 ..................................................................................................................... 7

4 Poročila o izvedenih dogodkih .......................................................................................................... 8

Zvezdno mesto ......................................................................................................................... 8

Festival otroške pesmi Veseli veter (Sklad Toneta Pavčka) ...................................................... 10

Mednarodna izmenjava s šolo N. 639 iz Sankt Peterburga (Gimnazija Poljane) ....................... 12

Mednarodna izmenjava z gimnazijo 1522 iz Moskve (Gimnazija Nova Gorica) ......................... 13

O, končno je nastopil čas za jutri – gledališka predstava (Gimnazija Poljane) ........................... 15

Mednarodno izobraževanje v Rusiji za pedagoške delavce iz Slovenije (Sklad Toneta Pavčka) 17

Rusija, Russia or Россия: Predstavitev Rusije, ruskega jezika, kulture, vere in kulinarike (OŠ

Danile Kumar) ..................................................................................................................................... 18

5. teden ruskega filma v Škofji Loki (Gimnazija Škofja Loka) .................................................. 20

Iz ruskega samovarja: spoznavanje ruskega jezika in kulture (Gimnazija Celje Center) ........... 24

Prijateljstvo v sliki, besedi in pesmi – rusko popoldne (OŠ Center Novo mesto) ...................... 28

Ruski večer 1. gimnazije v Celju ali Ljubezen po rusko (I. gimnazija v Celju) ............................. 30

Puškin med nami 4: spoznavanje književnika A. S. Puškina in njegovega romana Stotnikova hči

(OŠ Savsko naselje) ............................................................................................................................. 32

V družbi ruskih jedi in kulture (GRM Novo mesto) ................................................................... 33

Spoznavamo rusko kulturo – s poudarkom na baletu (OŠ Naklo) ............................................. 35

Novoletno praznovanje v ruščini za dvojezične otroke v Sloveniji ............................................ 37

Natečaj za najboljši esej »Vršič – vez obdobij in narodov« ........................................................ 39

Okrogla miza Sklada............................................................................................................... 40

5 Finančno poročilo ........................................................................................................................... 42

Sklep nadzornega odbora o namembnosti uporabe sredstev sklada Toneta Pavčka za obdobje

od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2016 ........................................................................................... 43


3

1 Uvod

Devet let je minilo od podpisa Deklaracije o sodelovanju na področju promocije ruskega jezika in kulture v

slovenskem šolstvu. S podpisom deklaracije se je začelo poslanstvo Sklada Toneta Pavčka, za katerega se

je v teh letih izkazalo, da ga učitelji in mentorji krožkov in različnih skupin prepoznajo, predvsem pa

potrebujejo. Prepoznajo ga zaradi poslanstva, potrebujejo pa zaradi možnosti kakovostnega ustvarjanja

in doživljanja v ruskem jeziku, ki prinaša mladim vpogled v rusko zgodovino, literaturo, umetnost, skratka

vpogled v življenje ruskega človeka nekoč in danes.

Sklad je tudi v letu 2016 nadaljeval svoje delo. Poleg rednih, z razpisom predvidenih nalog, smo člani

strokovnega odbora začutili potrebo, da našo dejavnost razširimo in šolam v vsej vertikali ponudimo

nekaj stalnic, za katere se je v zadnjih letih izkazalo, da si jih mladi želijo. Tudi zaradi tega smo prepričani,

da smo z delom Sklada omogočili okrepitev medkulturnega dialoga med mladimi ter razvijanje

kompetenc, veščin in spretnosti vseh deležnikov v projektih. Tako so Festival otroške pesmi Veseli veter,

obisk Zvezdnega mesta in evalvacijsko srečanje z mentorji in mentoricami projektov postali kažipot

našega dela.

Ob tej priložnosti se velja posebej zahvaliti našim sponzorjem, podjetjema Krka d.d. in Riko d.o.o. ter

Društvu Slovenija Rusija s partnerji. Zahvaljujemo se tudi vsem drugim našim partnerjem, izvajalcem

projektov, kolegom mentorjem in mentoricam ter drugim podpornikom za njihov trud. Prepričani smo,

da ni bil zaman, za Sklad pa vse to predstavlja le še dodatno vzpodbudo za nadaljnje delo.

Delovanje Sklada prispeva k popularizaciji ruskega jezika in kulture med slovensko mladino. Ne posega v

strokovno področje poučevanja ruščine na šolah, ampak s prizadevnim delom vseh udeležencev tako v

novih kakor tudi že uveljavljenih inovativnih projektih podpira dobre ideje, ki se lahko realizirajo tudi s

pomočjo Sklada. Tudi v letu 2016 si je sklad prizadeval pritegniti veliko število mladih. To je njegov

osnovni projekt, ki raste tako po obsegu kot kakovosti, kar je seveda zelo dobro. V preteklem letu smo

namenili 70 % razpisnih sredstev izvajalcem projektov, 30 % pa je bilo namenjenih lastnim projektom.

Še vedno lahko na državni ravni beležimo stabilno rast interesa za ruski jezik. Ruščina je v letu 2016

postala v nekaterih osnovnih šolah izbirni jezik tretje triade, kar pomeni, da bodo z učenjem dijaki

nadaljevali tudi v srednji šoli, morda celo v terciarnem izobraževanju. Trend se pozna tudi v številu

kandidatov, ki opravljajo ruščino na splošni maturi. Statistika za zadnjih 10 let je naslednja:

Leto 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Št. kandidatov

16 17 14 29 30 40 43 46 45 46

Vir: RIC, 2016


4

Statistika sodelovanja šol pri projektih Sklada Toneta Pavčka

Šolsko leto Število OŠ Število SŠ Skupaj

2007/2008 3 7 10

2008/2009 5 10 15

2010 6 11 17

2011 10 12 22

2012 9 8 17

2013 30 22 52

2014 19 28 47

2015 24 29 53

2016 54 16 70

Vir: poročila izvajalcev projektov Sklada

V novi evropski perspektivi 2016–2022 bodo šole v vsej vertikali povabljene k sodelovanju na različnih

razpisih, kot so razpisi za raziskovanje novih učnih okolij, medkulturni dialog, bralno in kulturno

pismenost ter razvoj večjezičnosti kot ene izmed kompetenc znotraj šolske jezikovne izkaznice. Zato

obstaja veliko možnosti, da se bo ruščina na šolah še bolj uveljavila, obenem pa bo pomoč Sklada, tudi

tehnična, izredno dobrodošla pri realizaciji projektov.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

Število udeleženih šol

Število OŠ

Število SŠ

Skupaj


5

Novi časi tudi za Sklad predstavljajo nove izzive in potrudili se bomo, da bomo z našimi partnerskimi

šolami prek realizacije naših načrtov našli dobre in pravilne rešitve.

Strokovni odbor ob koncu uvodnega pregleda v letu 2016 doseženih rezultatov ponovno izraža iskreno

zahvalo vsem, ki si že vrsto let prizadevajo za povezovanje in zbliževanje slovenskega in ruskega naroda

ter za krepitev slovensko-ruskih odnosov na področju znanosti, kulture in izobraževanja.

Naj bo 10. jubilejno leto delovanja Sklada ustvarjalno in sodelovalno.

Januar 2017

Predsednik strokovnega odbora Sklada, Koordinatorica Sklada

ravnatelj Gimnazije Škofja Loka Julija Mesarič

Jože Bogataj, prof.


6

2 Zahvala sponzorjem

Iskreno se zahvaljujemo sponzorjem Sklada Toneta Pavčka za promocijo ruskega jezika in

kulture v osnovnih in srednjih šolah Republike Slovenije, ki se zavedajo, da je treba vlagati

v prihodnost – v mlade.

S podporo projektom Sklada, našim šolarjem, pomagajo raziskovati ruski jezik in kulturo,

sprejemati drugačnost ter širiti splošno razgledanost otrok, ki pomembno vpliva na

oblikovanje posameznika, ki bo v prihodnje sooblikoval gospodarsko, kulturno in politično

življenje v državi. Sponzorji s svojim plemenitim dejanjem pomagajo krepiti gospodarske

in politične vezi med Slovenijo in Rusijo.


7

3 Koledar dogodkov 2016

1. februar 2016 Šolanje otrok v Zvezdnem mestu Sklad Toneta Pavčka

2. marec 2016 Festival otroške pesmi Veseli veter Sklad Toneta Pavčka

3. april 2016 Mednarodna izmenjava s šolo N. 639 iz Sankt Peterburga

Gimnazija Poljane

4. april 2016 Mednarodna izmenjava z gimnazijo 1522 iz Moskve

Gimnazija Nova Gorica

5. september 2016 O, končno je nastopil čas za jutri (gledališka predstava)

Gimnazija Poljane

6. september 2016 Mednarodno izobraževanje v Rusiji za pedagoške delavce iz Slovenije (Sklad Toneta Pavčka)

Sklad Toneta Pavčka

7. oktober december 2016

Rusija, Russia or Россия: Predstavitev Rusije, ruskega jezika, kulture, vere in kulinarike

OŠ Danile Kumar

8. november 2016 5. teden ruskega filma v Škofji Loki Gimnazija Škofja Loka

9. november 2016 Iz ruskega samovarja: spoznavanje ruskega jezika in kulture

Gimnazija Celje center

10. december 2016 Prijateljstvo v sliki, besedi in pesmi (rusko popoldne)

OŠ Center, Novo mesto

11. december 2016 Ruski večer 1. gimnazije v Celju ali Ljubezen po rusko

I. gimnazija v Celju

12. december 2016 Puškin med nami 4: spoznavanje književnika A. S. Puškina in njegovega romana Stotnikova hči

OŠ Savsko naselje Ljubljana

13. december 2016 V družbi ruskih jedi in kulture Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma

14. december 2016 Spoznavamo rusko kulturo (s poudarkom na baletu)

Osnovna šola Naklo

15. december 2016 18. novoletno praznovanje v ruščini za dvojezične otroke v Sloveniji

Vesela dRuščina

16. december 2016 Natečaj za najboljši esej »Vršič – vez obdobij in narodov«

Sklad Toneta Pavčka

17. december 2016 Okrogla miza Sklada Sklad Toneta Pavčka


8

4 Poročila o izvedenih dogodkih

Zvezdno mesto Koordinatorica: Jerneja Judež

Center za priprave kozmonavtov »Jurija A. Gagarina« (CPK) in agencija »Prosto kosmos« (Enostavno vesolje) sta v sodelovanju z Društvom Slovenija Rusija in Skladom Toneta Pavčka po izredno uspešnem

obisku 24 mladih iz Slovenije decembra 2015 tudi v letu 2016 gostila šolarje iz Slovenije.

Prvi termin je potekal od 16. do 21. februarja pod naslovom »Ljudje Prihodnosti. Združitev«. Udeležilo se ga je 36 mladih ter

spremljevalca Vojko Kogej in Jerneja Judež.

Drugega termina med 24. oktobrom 2016 in 31. oktobrom 2016 se je udeležilo 28 otrok

ter spremljevalca Svetlana Kogej in Vojko Kogej. Tema izobraževanja je bila

»Enostavno vesolje«.

V okviru izobraževanja v Zvezdnem mestu

so se udeleženci srečali s kozmonavti,

ogledali so si prave simulatorje, natančne kopije

vesoljskih postaj Mir in Mednarodne vesoljske postaje, kabinet prvega vesoljca Jurija Gagarina, centrifugo, Muzej letalstva v Moninu, tovarniški muzej raketnih motorjev Znanstveno-proizvodnega združenja Energomaš v Himkah, sodelovali so v interaktivnem vesoljskem kvizu, itd.

Izobraževanja, ki so obsegala zgodovino vesoljskih raziskav, poznavanje pionirjev kozmonavtike in njihove dosežke, pripravo kozmonavtov, vesoljske ladje, orbitalne postaje, skafandre, vesoljsko medicino

in vesoljsko biologijo so izvajali strokovnjaki CPK. Zunanja sodelavka je izvajala učenje ruščine. V Moskvi

so si mladi ogledali VDNH, Kremelj in muzeje, Rdeči trg in stari Arbat.

Izobraževanje v Zvezdnem mestu je povzročilo izjemno zanimanje za ruski jezik in kozmonavtiko med

mladimi po vsej Sloveniji. Obeh ekskurzij se je udeležilo 64 otrok iz 37 različnih osnovnih in srednjih šol

(Koper, Piran, Ajdovščina, Nova Gorica, Kranj, Ljubljana, Domžale, Radomlje, Logatec, Trbovlje, Radeče,

Novo mesto, Velenje, Slovenj Gradec, Celje, Maribor). Na pobudo udeležencev in učiteljev je Vojko Kogej

skupaj z otroki izvajal predstavitvena predavanja za učence, ki se šolanja niso mogli udeležiti.

Predavanjem v Celju, Škofji Loki, Novem mestu, Ljubljani, Novi Gorici je prisluhnilo več kot 600 učencev

in dijakov.

Bivanje v Zvezdnem mestu, izviru vesoljskih poletov s človeško posadko, in Moskvi, vse prevoze v Rusiji in

izlete je krila agencija »Prosto kosmos«. Stroške šolanja v CPK, prehrano in letalsko karto so krili starši

udeležencev oziroma udeleženci sami. Društvo Slovenija Rusija je zagotovilo administrativno podporo pri pripravi programa, sprejemanju prijav udeležencev, urejanju dokumentacije za prijavo v Zvezdnem

mestu, urejanju dokumentacije za potne liste, ob pomoči konzulata Ruske federacije v Ljubljani je

zagotovilo brezplačne humanitarne vize ter krilo stroške letalskih kart spremljevalcev.

ogledali so si prave simulatorje, natančne kopije


9

Organizator se zahvaljuje za angažirano, srčno ter prostovoljno delo Vojku Kogeju, ki je v sodelovanju z

družbo »Prosto kosmos« pripravil program ter poskrbel za prevajanje vseh predavanj na šolanjih in

ekskurzijah. Zahvaljuje se tudi spremljevalcem za njihovo skrb za mlade.

K izvedbi projekta so zelo pripomogli tudi Center za pripravo kozmonavtov »Jurija A. Gagarina« (CPK), družb »Prosto kosmos« (Enostavno vesolje) in Veleposlaništvo RF v Sloveniji ter njegova konzularna služba.


10

Festival otroške pesmi Veseli veter (Sklad Toneta Pavčka) Koordinatorica: Julija Mesarič

Konec marca in v začetku aprila je v Sloveniji potekal V. mednarodni festival otroške pesmi Veseli

veter, na katerem so nastopili otroci in najstniki iz Slovenije, Poljske, Češke, Hrvaške in Rusije. Festival v

Sloveniji na pobudo Marie Pateeve uspešno poteka od leta 2002.

V letošnjem letu je kulturni dogodek združil rekordno število udeležencev. Na festivalskem odru se je

zvrstilo več kot 700 otrok in mladostnikov v starosti od 7 do 17 let. Kljub temu, da jih večina med njimi

(še) ne govori rusko, so se vsi izvrstno spopadli z izzivom – petjem v ruščini.

Mednarodna žirija v sestavi Olga Ulokina, akademska glasbenica, muzikologinja in glasbena

pedagoginja, Anka Jazbec, zborovodkinja otroškega zbora RTV Slovenija, in Matej Jevnišek, urednik za

otroško glasbo 1. programa Radia Slovenija je izbrala zmagovalce v 4 kategorijah: solisti, dueti, skupine in zbori. Med 30 prijavljenimi točkami so izbrali 20 najboljših, ki smo jih 2. 4. 2016 videli na gala koncertu v dvorani Španskih borcev.

Rezultati festivala:

Kategorija: Solisti

Mlajša starostna skupina

I – Vasilisa Yatsko, 8 let, mentorica Marina Igrickaja

II – Arina Michalachi, 7 let, mentorica Marina Igrickaja

Srednja starostna skupina

I – Anna Berestneva, 13 let, mentorica Anna Mogutina

II – Anamarija Glavina in plesna skupina Malinka, mentorica Tatjana Mikolaj

III – Alisa Guskova, 12 let, in Nuša Perenda, 13 let, mentorica

Suzana Makič

Starejša starostna skupina

I – Urška Klančič, 16 let,

mentorici Mateja Jakša Jurkovič

in Ines Vozelj Šteharnik

II – Ni dodeljeno

III – Maruša Mujdrica, 17 let, mentor Tomi Bušinosti in Danica Muhič

Kategorija: Dueti

I – Aleksandr Simič in Ilja Mogutin, mentorica Anna Mogutina


11

II – Ni dodeljeno

III – Ni dodeljeno

Kategorija: Skupine

I – Skupina Rulada, mentorica Anna Mogutina

I – Skupina I. gimnazije Celje, mentorici Adriana Požute Pavlovčič in Darja Poglajen

II – Ni dodeljeno

III – Laura Ćurin, Kristina Posavec in vokalna skupina Malinka, mentorica Tatjana Mikolaj

Kategorija: Zbori

Mlajša starostna skupina

I – Skupni zbor mreže vrtcev Najdihojca, mentorica Liana Cerar

II – Ni dodeljeno

III – Ni dodeljeno

Starejša starostna skupina

I – Zbor OŠ Tone Čufar, Maribor, mentorica Kerstin Vuga

II – Otroški zbor OŠ Notranjski odred, Cerknica, mentorica Daša Joželj Kranjc

III – Otroški zbor Gumbki OŠ Center, Novo mesto, mentorica Jana Zorko

Dobitnica glavne nagrade Gran prix je postala 14-letna Tina Drnovšček iz Nove Gorice. Tina si je z odlično izvedo pesmi Nas milliony (P. Gagarina, M. Mironov, L. Gutkin, M. Matecko) pripela vstopnico za

sodelovanje na jubilejnem V. mednarodnem vokalnem tekmovanju mladih izvajalcev Veseli veter, ki bo maja 2016 potekalo v Moskvi.

Organizatorji V. mednarodnega festivala otroške pesmi Veseli veter Ruski center znanosti in kulture,

Društvo Slovenija Rusija in Vesela dRuščina, zavod za izobraževanje in kulturo ob pokroviteljstvu Mestne

občine Ljubljana vsem mladim udeležencem festivala želijo še veliko ustvarjalnega elana in užitkov pri

glasbenem udejstvovanju. Projekt ne bi mogli izvesti brez Društva Slovenija Rusija, ki je v okviru sklada Toneta Pavčka finančno podprlo projekt.


12

Mednarodna izmenjava s šolo N. 639 iz Sankt Peterburga (Gimnazija Poljane)

Koordinatorica: Ines Vozelj Šteharnik

V šolskem letu 2015/2016 je potekala mednarodna izmenjava med Gimnazijo Poljane in šolo № 639 iz

Sankt Peterburga, na kateri je poudarjeno učenje tujih jezikov. Izmenjave se je iz obeh šol udeležilo po 23

dijakov in 2 učitelja. Dijaki so bili stari od 14 do 17 let. V okviru našega obiska Rusije, med 2. in 9. aprilom

2016, je na šoli potekal tudi Mednarodni forum socialnih iniciativ z naslovom »Just act«. Dijaki so izbrali temo s področja varstva okolja in prisotnim predstavili dva kratka filma.

Naši dijaki so na forumu dobili nagradi za najboljši film in zmago v debati na temo varne rabe interneta ter posebno pohvalo za znanje ruščine.

V času izmenjave smo obiskali tudi mesto Novgorod ter si ogledali balet Labodje jezero v Marijinem gledališču (Мариинский театр).

Mentorici projekta sva bili Ines Vozelj Šteharnik, prof. ruščine, ter Katarina Torkar Papež, prof.

slovenščine.


13

Mednarodna izmenjava z gimnazijo 1522 iz Moskve (Gimnazija Nova Gorica)

Koordinatorica: Vesna Prinčič Crosatto

Dijaki iz moskovske gimnazije 1522 so obiskali Slovenijo v času med 2. in 9. aprilom 2016, a projekt se je začel že veliko prej. Dijaki v Moskvi so od januarja pripravljali gradivo o Ani Karenini.

Dijaki 4. letnika, ki se pripravljajo na maturo in so roman že poznali, so pri urah ruščine brali odlomke

romana v ruščini in ustvarjali modernejše prevode. Sproti so iz Moskve pošiljali PowerPoint predstavitve Tolstojev življenjepis, oznako oseb iz romana, predstavitev gimnazije, Moskve in Rusije in prevajali za skupen nastop na odru. Za predstavitev življenjepisa Tolstoja, ki je uporaben tudi pri pouku slovenščine,

so izdelali slovenske podnapise. Sodelovalo je vseh 9 dijakov četrtega letnika.

Dijaki tretjih letnikov (ki se učijo rusko drugo leto) so v ruščini pripravili prospekta Nove Gorice in Benetk

ter nato vodili skupino po Novi Gorici in Benetkah. Zbrali so tudi druge prospekte Slovenije. Sodelovalo je vseh 10 dijakov 3. letnika.

Dijaki 2.a (ki imajo ruščino kot 2. jezik) so pripravili gradivo o Ruski kapelici ter jih spremljali tja. Sodelovalo je vseh 8 dijakov.

Dijaki 2. letnikov, ki se učijo ruščino 1. leto, so skupaj z Rusi pripravili uro o skladatelju Dmitriju

Šostakoviču, eno uro pa smo posvetili 50. obletnici ruske risanke Krokodil Gena. Sodelovalo je vseh 27 dijakov.

Vsi dijaki, ki se učijo rusko, so v gledališki dvorani gimnazije poslušali predstavitev o Gimnaziji 1522, o

Rusiji in Moskvi. Skupaj z njihovimi sošolci in dijaki 1. letnikov, ki bi radi vzeli ruščino kot 3. jezik, si je nastop ogledalo približno 200 dijakov.

Na predstavitvi o Ani Karenini, ki so jo skupaj izvedli dijaki gimnazije 1522 iz Moskve in naši dijaki 4.

letnika, ter na predavanju profesorja doktorja Skaze so prisostvovali vsi maturantje naše gimnazije, to je približno 180 dijakov. Prisotni so bili tudi nekateri profesorji, vsi profesorji slovenščine in nekateri člani

novogoriške sekcije Društva Slovenija Rusija, vključno z bivšim ravnateljem gimnazije Bojanom Bratino.

Ruski dijaki in dve profesorici so si med enotedenskim bivanjem ogledali Novo Gorico, samostan Kostanjevico in se celo povzpeli na Sabotin, kjer so obiskali muzej 1. svetovne vojne. Rusko kapelico so doživeli kljub zaprti cesti na Vršič in visokem snegu ob kapelici. Sprehodili so se po Bledu in Ljubljani ter obiskali Postojnsko jamo in Predjamski grad. Na njihovo izrecno željo so si ogledali tudi Benetke z

Doževo palačo.


14

Na srečanju pri županu Mestne občine Nova Gorica je ruska delegacija v imenu svojega ministrstva (Департамент образования города Москвы) predala priznanje za 10-letno delo v okviru Akademije diplomacije mladih (Академия детской дипломатии):

- županu Mateju Arčonu,

- prejšnjemu ravnatelju novogoriške gimnazije gospodu Bojanu Bratini,

- sedanji ravnateljici Jasni Rojc in

- profesorici ruščine Vesni Prinčič Crosatto.

Gimnazija Nova Gorica je predala zahvalo za projekt Ana Karenina profesoricama in ravnateljici V. V. Vorobjevi.

Pri projektu so sodelovale naslednje profesorice s področja ruščine: Vesna Prinčič Crosatto in Katja Pečnikar, ki je takrat pri nas opravljala prakso, ter profesorica matematike Irena Vidmar, ki govori rusko.

Pri podpori projekta so aktivno sodelovali: ravnateljica Jasna Rojc, njena namestnica Irena Zuljan, profesor slovenščine Nejc Rožman Ivančič, dijak 4. c Matjaž Lovrečič za pouk slovenščine, prof.

angleščine Maks Pavlica, prof. matematike Ana Kretič Mamič, upokojeni uslužbenec Lado Pavliha, šoferji

ter tehniki.

Ocenjujemo, da je ta projekt zelo povezal dijake obeh šol. Pri pogovoru z ruskimi dijaki in pri pouku so imeli naši dijaki priložnost spoznati živ ruski jezik. Novogoriški maturantje so imeli možnost, da so se

podrobneje seznanili s Tolstojevim delom in njegovimi liki v avtentičnem jeziku in z očmi Rusov.

Do spremembe po predračunu je prišlo zaradi vključitve Ruske kapelice. Ker cesta čez Vršič ni bila

prevozna, so si dijaki in spremstvo v enem dnevu ogledali Rusko kapelico, Bled (brez gradu) in Ljubljano z gradom.

gradom.


15

O, končno je nastopil čas za jutri – gledališka predstava (Gimnazija Poljane)

Koordinatorica: Katarina Torkar Papež

Produkcija: Gimnazija Poljane in Srednja šola za

oblikovanje in fotografijo Ljubljana

Mentorji: Katarina Torkar Papež, prof., Ines Vozelj

Šteharnik, prof., akad. kipar Damijan Kracina

Izhodišče postavitve: motivi ruskih avantgardističnih

smeri: futurizma (hilejci, zaum, kubofuturizem), konstruktivizma in absurdizma (oberiuti)

Namen in cilj:

1. neprizanesljivo brcniti izpraznjeno besedo in normirano tradicijo,

2. razdirati predvidljivo logiko, ustvarjati avantgardistično umnost in zaupati v novega človeka,

3. spomniti na zgodovinsko klofuto javnemu okusu in aktualizirati sodobno družbeno-kulturno problematiko.

Uprizoritev je:

1. spomnila na revolucijo forme kot posledico umetniške želje po radikalni spremembi iztirjenega sveta;

2. naglasila paradoks, v katerem revolucije, izpete v slepih ulicah, vendarle in kar naprej ustvarjajo evolucije;

3. vklicala premislek o današnji družbi.

Perspektiva uprizoritve:

ni le groteskna onemelost, ampak vprašanji, kaj lahko pove spomin in kako naprej.

Postavitev predstave:

- avla, hodniki (instalacije po motivih Kandinskega) in dvorana Gimnazije Poljane, - Slovensko narodno gledališče Nova Gorica (Vizije, državno tekmovanje najboljših srednješolskih

skupin – usvojena nagrada vizionar za najbolj inovativen pristop v igri – SŠOF, 21. 5. 2016), - Mini teater Ljubljana (v okviru Festivala sodobnih idej Ljubljana, 8. 9. 2016).

Premiera in ponovitve predstave:

26. 1. 2016, 27. 1. 2016, 28. 1. 2016, 3. 2. 2016, 7. 3. 2016, 19. 4. 2016

Finančna podpora


16

Produkcijo sta finančno podprli Gimnazija Poljane in SŠOF. Predstave so bile brezplačne.

Za sponzorska sredstva iz Sklada Toneta Pavčka so zaprosili naknadno, ko so odigrali vse predstave na

šoli, zato Sklad kot sponzor še ni mogel biti naveden.

Sodelujoči

Izvajalci:

Bodočniki: Eva Benkovič, Katja Duh, Tia Garibaldi, Brina Minca Herlec, Patrik Hlebanja, Nina Jakulin

Vavpotič, Agata Padar Kogoj, Ela Puc, Eva Reuchman, Liza Sočan

Narator: Andraž Harauer

Drugi: Žan Brelih

Naivnež: Nika Bronič

Luč/ kostumi/ scena/ instalacije:

Klara Lapajna, Paloma Pertot, Nana Barborič Vesel, Judita Kociper, Nina

Hostnik, Sara Plankar, Hana Uma Zagmajster, Maja Bojanić

Grafična podoba: Tina Milošič

Ilustracije majic: Nina Biščak

Zvok: Nik Keber

Mentor likovne zasnove: Damijan Kracina

Lektorica za ruski jezik: Ines Šteharnik Vozelj

Dramatizacija in režija: Katarina Torkar Papež


17

Mednarodno izobraževanje v Rusiji za pedagoške delavce iz Slovenije (Sklad Toneta Pavčka)

Koordinatorica: Julija Mesarič

Na povabilo agencije Rossotrudničestva ob podpori Sklada je 16 slovenskih pedagoških delavcev iz vrtcev

in osnovnih šol sodelovalo v izobraževalnem programu Evreka v Moskvi.

Program Eureka poudarja pomen dvojezične

predšolske vzgoje (angleščina, ruščina),

heterogenih oddelkov (36 let) in strukturiranja okolja in dejavnosti tako, da otrok sam najde rešitve ponujenih izzivov.

V izobraževanje od 25. do 30. 9. 2016 je bilo vključenih 24 udeležencev iz Mongolije,

Vietnama, Kazahstana, Belorusije, Armenije, Izraela, Španije in Slovenije.

Glavni jezik predavanj in sporazumevanja je bila ruščina. Izobraževanje so sestavljala strokovna

predavanja in diskusije, hospitacije v vrtcih in šolah ter kulturni program. Udeleženci so se seznanili s pristopi in načini izobraževanja in vzgoje v Rusiji.

Seznam pedagoških delavcev iz Slovenije, ki so sodelovali v projektu:

1. Mateja Bregant, Vrtec Borisa Pečeta, Maribor, 2. Saša Mezek, OŠ Vide Pregarc, 3. Marjeta Por, OŠ Vide Pregarc, 4. Urška Palčnik Krajcar, Vrtec Šentjur, 5. Ana Dolinar, Vrtec Jelka, Ljubljana, 6. Tanja Vasle, I. OŠ Žalec, 7. Katja Ivezić, I. OŠ Žalec, 8. Sara Špelec, KUD, 9. Jerneja Judež, DSR, 10. Andreja Demšar, Vrtec Škofja Loka, 11. Nika Arnolj, Vrtec Škofja Loka, 12. Tina Jemec, Vrtec Škofja Loka, 13. Sergeja Zemljarič, Vrtec Galjevica, Ljubljana, 14. Mojca Bilban, Vrtec Galjevica, Ljubljana, 15. Monika Weingerl, Vrtec Galjevica, Ljubljana, 16. Nenad Vranešević, Vrtec Zarja, Celje.

Udeleženci iz Slovenije so ocenili program kot zelo koristen in kakovosten. Zadovoljni so bili s pripravo programa, hkrati pa so z veseljem spoznali metode, ki se uporabljajo v okviru ruske predšolske vzgoje.


18

Rusija, Russia or Россия: Predstavitev Rusije, ruskega jezika, kulture, vere in kulinarike (OŠ Danile Kumar)

Koordinatorica: Špela Mosbruker

Projekt je bil izveden v štirih korakih (gl. spodaj). Po načrtovanju in iskanju možnosti, ki bi ustrezale učencem obeh šol (OŠ Danile Kumar in Danila Kumar

International School) ter bi bile možne za izpeljavo, so se odločili, da ponudijo opcije vsem učencem. Največ odziva in interesa je bilo na razredni stopnji obeh šol, zato so učenci te stopnje predstavljali večinsko

starostno skupino. Največ učencev, ki se je udeležilo dejavnosti, je bilo starih med 8 in 11 let (tj. 3., 4. in 5.

razred osnovne šole). 1. Obisk Ruskega centra

Prva dejavnost je zajemala obisk Ruskega centra v središču Ljubljane, ki so ga obiskali učenci

podaljšanega bivanja nacionalne stopnje in nekaj učencev podaljšanega bivanja mednarodne šole, ki so

se prijavili za obisk. Uslužbenke centra so jim razkazale center, razložile poslanstvo centra in učencem

predstavile Rusijo. Učenci so si ogledali risanko in se o njej pogovorili. Na koncu so izvedeli nekaj dejstev

o Rusiji, pogledali knjige o Rusiji, ruski pokrajini, kulturi in umetnosti ter knjige v ruski cirilici.

2. Likovna delavnica

Likovna delavnica je bila namenjena učencem podaljšanega bivanja. Obiskali so jo učenci 1., 2., 3., 4. in 5.

razreda. Likovna delavnica je zajemala izdelovanje babušk in balalajk. Hkrati so učenci spoznali rusko

glasbo (npr. inštrumentalne pesmi na balalajko ter klasične skladatelje, npr. Čajkovskega). : Nekaj učencev mednarodne šole je pod vodstvom gospe Anje Dežman udeležencem delavnice predstavilo

rusko cirilico, da so lahko na koncu z njo podpisali svoje izdelke. Del delavnice je zajemal tudi branje ruskih pravljic in knjig v slovenščini, angleščini in ruščini odvisno od narodnosti in interesa učencev.

3. Kuharska delavnica

V petek, 25. 11. 2016, so na šoli izvedli kuharsko delavnico pod vodstvom g. Irine Miyanovich. Skoraj

štiriurna delavnica je bila namenjena učencem nacionalne in mednarodne šole, obiskali in sodelovali so

učenci razredne stopnje obeh šol.

Gospa Irina je predhodno zamesila testo, nato pa je ob prihodu učencev

zapisala recept in razložila postopek

priprave jedi. Učenci so nato razvaljali

testo in najprej pripravili pelmene z mesom. Po pokušanju in pospravljanju

posode so skuhali še sladke varenike s

skuto.

4. Ruska jed za celotno šolo

V okviru projekta smo 15. 12. 2016 pripravili rusko sladico, ki so jo dobili vsi učenci, ki imajo v šoli kosilo.

Gre za rusko jabolčno pito. Sladico je prejelo skupno 730 učencev in okoli 20 učiteljev.


19

SODELUJOČI

Projekt je koordinirala Špela Mosbruker (profesorica slovenščine) s pomočjo Nataše Mukaetove

(profesorica francoščine). Odgovorna oseba je bila Irena Šteblaj, ravnateljica mednarodne šole. Pri

izvedbi so pomagali tudi drugi učitelji: Ana Smolnikar (učiteljica glasbe za izbor in nabor ruske glasbe),

Anja Dežman (učiteljica razrednega pouka na razredni stopnji mednarodne šole in sovodja likovnih delavnic ter ljubiteljica ruskega jezika), učitelji podaljšanega bivanja (Oliver Frlič, Jasna Lavrenčič, Anja

Koželj).

Pri širjenju ruskega jezika in predstavitvi pisave so v okviru likovno-kulturne delavnice pomagali učenci

mednarodne šole, ki prihajajo iz Rusije.

Pri kuharski delavnici je pomagala g. Irina Miyanovich, ki prihaja iz Rusije.

Pri pripravi jedi za celotno šolo so pomagale Erika Barbo (vodja šolske prehrane) in šolske kuharice.

Skupno je pri projektu (delavnici in obisku centra) sodelovalo 82 učencev, večinoma so bili z razredne

stopnje. Poleg tega je skupno 730 učencev in 20 zaposlenih prejelo pito kot sladico ob kosilu.

DOSEGANJE CILJEV

Učenci so spoznali rusko kulturo, umetnost, izdelke, jezik, pisavo in kulinariko. Sodelovali so številni

učenci in učitelji. Pomembno je, da so bili del projekta učenci nacionalne in hkrati tudi mednarodne šole,

saj je tako projekt dobil mednarodni značaj. Učenci, ki sicer nimajo veliko možnosti za spoznavanje drug

drugega (tj. učenci nacionalne in mednarodne šole), so se torej družili ob spoznavanju ruske kulture.

V prihodnosti bi radi še več dejavnosti v Ruskem centru znanosti in kulture (npr. predstavitev knjižnice,

kakšno krajše učenje ruskega jezika za učence, ki ga ne poznajo) in ga bodo z veseljem še obiskali. K

sodelovanju bi radi povabili še več staršev (npr. ruske starše mednarodne šole, ki bi lahko pripravili nekaj

predavanj/delavnic o Rusiji za otroke različnih starosti). Hkrati bi k sodelovanju želeli pritegniti tudi

starejše učence, ki niso bili preveč motivirani za sodelovanje in udeležbo.


20

5. teden ruskega filma v Škofji Loki (Gimnazija Škofja Loka)

Koordinator: Jože Bogataj

Gimnazija Škofja Loka je pobudnica in ena izmed soorganizatorjev prireditve, ki je bila v Škofji Loki organizirana že peto leto. Ob organizacijski in finančni pomoči Občine Škofja Loka, strokovnjakov Ruskega centra znanosti in kulture iz Ljubljane, producenta Mosfilm iz Moskve ter Kina Sora je letos pripravila brezplačne projekcije filmov modernega ruskega filma s premierno projekcijo filma Gagarin, prvi v vesolju, in sicer za vse tiste, ki si želijo tovrstnega pogleda v svet moderne ruske kinematografije.

Letošnji festival ruskega filma je tudi letos finančno podprl Sklad Toneta Pavčka pri Društvu Slovenija Rusija. Sklad skrbi za promocijo ruščine v osnovnih in srednjih šolah.

1. Kratek opis realiziranega projekta Junija 2016 so na Gimnaziji Škofja loka stopili v kontakt z Ruskim centrom znanosti in kulture za

organizacijo omenjenega festivala. Kratke vsebine izbranih filmov, ki so bili predvideni za Teden ruskega filma v Škofji Loki, so na Gimnaziji Škofja Loka prejeli konec septembra. Prof. ruščine

Marjeta Petek Ahačič je na Gimnaziji Škofja Loka izvedla delavnice z dijaki 4. letnika, ki se učijo ruščino, in sicer so pripravljali prevod kratkih vsebin iz ruščine v slovenščino. Gradivo je bilo

pripravljeno za nadaljnjo obdelavo v začetku oktobra, ko je Občina Škofja Loka prevzela oblikovanje

in tiskanje brošur. Želja občinstva je, da so filmi v sklopu Tedna ruskega filma v Škofji Loki podnaslovljeni, za kar je letos

poskrbel Ruski center znanosti in kulture.


21

V tem času je potekala komunikacija med Občino Škofja Loka (ga. Katja Štucin), Kinom Sora (Tea

Oblak), Gimnazijo Škofja Loka (Jože Bogataj, Marjeta Petek Ahačič), v začetku oktobra je bil na

občini organiziran tudi koordinacijski sestanek, ko se je doreklo o programu svečane otvoritve TRF. Gradiva so šla v tisk in bila pripravljena teden dni pred začetkom filmskega tedna. Svečana otvoritev 5. Tedna ruskega filma v Škofji Loki v četrtek, 24. novembra, ki jo je povezoval

ravnatelj Gimnazije Škofja Loka Jože Bogataj, je postregla s pestrim kulturnim programom:

mezzosopranistka Saška Kolarič ob spremljavi pianistke Jasne Jan Sešek je zapela dve romanci Petra Iljiča Čajkovskega, iz Agencije talentov Rulada pa sta se s tremi pesmimi iz ruskih filmov predstavila Ana Mogutina in Andrej Galicky. Po pozdravnih nagovorih župana občine Škofja Loka mag. Miha

Ješeta in direktorja Ruskega centra znanosti in kulture Jurija Meteljova je sledil pogovor s producentom filma Gagarin, prvi v vesolju g. Olegom Kapancem, ki ga je vodila prof. Marjeta Petek Ahačič, v slovenščini pa povzela Julija Mesarič.

Šolska predstava je bila v petek, 25. 11., ob 14. uri za dijake Gimnazije Škofja Loka, Gimnazije Kranj,

Strokovne gimnazije Radovljica in Gimnazije Franceta Prešerna Kranj. Ostale predstave so bile

najavljene po razporedu s projekcijo ob 18. ali/in 20. uri. Pripravo na celotni dogodek je koordiniral ravnatelj Jože Bogataj, na Občini Škofja Loka pa Katja

Štucin.

2. Število udeležencev projekta Prireditev Teden ruskega filma je namenjena predvsem promociji ruske kulturne dediščine in ruščine

skozi medij filma. Predstave v Tednu ruskega filma v Škofji Loki so bile tako kot vedno namenjene šolski mladini in odraslim, ogled pa je bil brezplačen. Za potrebe srednjih šol v regiji so organizirali tudi šolsko predstavo (v času pouka oz. zgodaj popoldne), za ostale pa po dve večerni predstavi, tako

da si je bilo v enem dnevu (predvidoma popoldne in zvečer) mogoče ogledati dva različna filma.


22

Številke so naslednje:

- otvoritveni film si je ogledalo okoli 180 dijakov in gostov otvoritvene slovesnosti,

- vsak predvajan film si je ogledalo okoli 80 gledalcev, nekaj je bilo tudi srednješolcev in študentov,

- izbrani film v okviru šolske predstave (v petek, 25. 11. 2016) si je ogledalo 150 učencev in dijakov

(dijaki dveh srednjih in učenci dveh osnovnih šol iz regije),

- Gimnazija Škofja Loka je zaradi sporočilne vrednosti in kakovosti film Gagarin, prvi v vesolju

uvrstila med obvezne vsebine za dijake 1.,2 in 3. letnika, tako da si je zadnji dan TRF, to je 30.

11., omenjeni film ogledalo prek 300 gimnazijcev.

Skupaj si je filme v okviru 5. TRF v Škofji Loki ogledalo okoli 1000 dijakov, študentov in drugih

ljubiteljev ruske kulture.

3. Mediji

Veliki (jumbo) plakat je bil objavljen v tednu pred prireditvijo na oglasnem mestu Občine Škofja Loka,

prireditve sta nekaj dni pred pričetkom najavljala tako lokalni Radio Sora kakor tudi Radio 1 na

nacionalni ravni.

V četrtek, 24. novembra, je povzela otvoritveno slovesnost in predstavila program tudi novinarka

lokalnega časopisa Loški glas, ki ga prejemajo vsa gospodinjstva štirih gorenjskih občin (gl. priloga,

članek).

4. Število udeleženih strokovnjakov s področja ruščine

V TRF v Škofji Loki ni bilo veliko strokovnjakov s področja ruščine, razen učiteljev in profesorjev

ruščine (v spremstvu) na šolski predstavi in ruskih gostov ter organizatorjev, ki jih je na ogled

uvodnega filma povabil Ruski kulturni center v Ljubljani.

5. Ocena doseganja zastavljenih ciljev

Cilji projekta (gl. točko 2) so bili doseženi.

Vsi organizatorji, torej Gimnazija Škofja Loka, Občina Škofja Loka, Ruski center znanosti in kulture iz

Ljubljane in Društvo Slovenija Rusija, so poskrbeli za največjo možno promocijo in oglaševanje. Ker

so se odločili za omejeno število tiskanih gradiv (stroški), so prek svojih mrež pošiljali elektronska

vabila oziroma brošuro z vsebino projekta.

6. Mnenja dijakov Gimnazije Škofja Loka o filmu Gagarin, prvi vesolju

Film Gagarin, prvi v vesolju me je zelo navdušil. Všeč mi je bila igralska zasedba, še posebej lik

Gagarina. Navdušila me je tudi glasba v filmu. Všeč mi je, kako je v filmu prikazano življenje ljudi in

njihov odnos do novih odkritij v času hladne vojne pa tudi življenje med 2. svetovno vojno. Zelo me je

pritegnilo, kako je bilo prikazano vzdušje med Rusi, ko so izvedeli, da je prvi človek v vesolju prav

njihov rojak. Zelo me veseli, da se je režiser odločil narediti film o Gagarinu, saj je ta kot prvi človek v

vesolju zares simbolično spremenil svet na splošno in ne samo Sovjetske zveze ter je bil zelo

pomembna osebnost v takratnem času ter še vedno je. Upam, da se bodo filmi o pomembnih

osebnostih iz zgodovine še naprej ustvarjali, saj si jih bom rade volje ogledala.

Rebeka Klemenčič, 3.e

Kot ljubiteljica biografskih filmov in filmov po resničnih dogodkih sem pred ogledom filma Gagarin,

prvi v vesolju imela visoka pričakovanja, ki pa jih je film zagotovo dosegel. Film je dobro zasnovan, z


23

veliko simbolike, dobro sliko in zvočno spremljavo, pa tudi igralci so svojo vlogo odlično odigrali.

Vsekakor mi ni žal, da sem si ta film ogledala, saj je eden boljših filmov, kar sem jih doslej videla, in mi

bo v spominu ostal še kar dolgo časa.

Tjaša Miklavčič, 3.e

Film je presegel pričakovanja. Zgodba je bila predstavljena na čisto unikaten način. Gagarin je vir

navdiha, v njegovo preizkušnjo sem se tako vživela, da sem sedela na skrajnem robu sedeža in z njim

dobesedno prelivala solze. Nisem profesionalka, a pohvaliti moram tudi kinematografijo in raznolike nenavadne zorne kote kamere. Poleg tega me je fascinirala tudi glasba, ki je vedno zajela pravo občutje v filmu in ga s tem še poglobila. Skratka, film sem svetovala vsem prijateljem in domačim, saj

te v svojih 108 minutah pelje čez nepozabno izkušnjo.

Petra Kuralt, 3.a

S šolo smo si ogledali film o Juriju Gagarinu. Film me je osebno zelo pozitivno presenetil, saj mi po navadi tuji filmi niso všeč. Zdelo se mi je, da je film odlično predstavil, kako je potekal prvi polet. Tudi tistim, ki o vesolju in kozmonavtiki ne vedo nič. Zdi se mi, da je bil v filmu dobro ujet tudi čas, v

katerem je živel Gagarin, in pa takratni način življenja v Rusiji. Poleg vseh naštetih stvari pa se mi je

odlična zdela tudi igralska zasedba, saj se mi zdi, da so svojo vlogo igralci odigrali tako, da so pritegnili vse, ki so si film ogledali. Film si bom z veseljem ogledala še kdaj.

Larisa Meglič, 3.c

Oba filma, ki sem si ju ogledala, sta bila izredno kvalitetno narejena tako z ustvarjalne kakor tudi s tehnične plati, ki je bila pričakovano brezhibna. Veliko sem se naučila o ruski kulturi in pogledu Rusov

na svet. Ne morem reči, da mi je bil kateri od filmov ljubši, saj sta bila oba zanimiva po svoje in na

drugačen način. Najbolj napet del iz obeh filmov je bila zagotovo hokejska tekma med Kanado in SZ. Imela sem občutek, kot da sem tam. O Gagarinu sem že prej kar nekaj vedela, vendar sem si s filmom

svoje obzorje še razširila. Zelo rada imam filme, ki nam dajo mnogo misliti.

Taša Križnar, 1.e Mnenja zbrala Marjeta Petek Ahačič, prof.


24

Iz ruskega samovarja: spoznavanje ruskega jezika in kulture (Gimnazija Celje Center)

Koordinatorica: Darja Poglajen, prof.

KDAJ?, KJE?, KAJ?

V torek, 22. novembra 2016, ob 17. uri je bila v študijski čitalnici Osrednje knjižnice Celje izvedena

kulturna prireditev z naslovom POEZIJA IZ SAMOVARJA – Čajanka ob glasbi ruskih avtorjev in poeziji

Aleksandra Sergejeviča Puškina.

KDO?

Prireditev je bila skupni projekt Gimnazije Celje – Center in Osrednje knjižnice v Celju, na njej pa so sodelovali še zunanji gostje.

NASTOPAJOČI

Nastopili so sedanji in nekdanji dijaki, instrumentalni in vokalni solisti Gimnazije Celje – Center, III. osnovne šole Celje in Glasbene šole Celje, recitatorji – sedanji in nekdanji dijaki Gimnazije Celje – Center, I. gimnazije v Celju in Šolskega centra Celje – Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije, in

Harlekina – društva za umetnost plesa Celje.

MENTORJI

Mentorji dijakom so bili: Gregor Deleja, prof. glasbe in ravnatelj Gimnazije Celje – Center (glavni koordinator), Darja Poglajen, prof. slo in rus. na Gimnaziji Celje – Center (izbor in priprava celotnega besedila, skrb za ruski jezik v zapetih pesmih in recitacijah, priprava moderatorjev prireditve, koordinacija projekta, skrb za celostno podobo večera), Polonca Bajc, prof., Osrednja knjižnica Celje (sokoordinacija in skrb za celostno podobo večera), Zarja Lednik, prof., (sokordinatorka na III. osnovni šoli Celje), Mojca


25

Fideršek, prof., Glasbena šola Celje (mentorica učenke s III. osnovne šole), Sandra Jazbec, prof. (izbor

glasbe in koreografija), Tanja Bračun, prof., Gimnazija Celje – Center (izdelava in postavitev scenografije).

SCENOGRAFIJA

Scenografijo so idejno zasnovali, izdelali in postavili dijaki Gimnazije Celje – Center pod vodstvom mentorice Tanje Bračun, prof.

PLES

V plesnih točkah, ki so povezovale čajanko, je sodelovalo šest članic Harlekina – društva za umetnost

plesa Celje (Š. Jezovšek, D. Preskar, N. Podbrežnik, Ž. Steiner, A. Šarman in N. Čuvan).

STAROST NASTOPAJOČIH

Večina nastopajočih je bila dijakov drugega, tretjega in četrtega letnika gimnazije, sodelovali sta nekdanji

dijakinji Gimnazije Celje – Center, ki sedaj študirata ruščino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nastopili pa

so tudi osnovnošolci in letos prvikrat dijakinja Šolskega centra Celje – Srednje šole za strojništvo,

mehatroniko in medije. Vseh nastopajočih je bilo 18.

VSEBINA PRIREDITVE

Življenje in poezija Aleksandra Sergejeviča Puškina, ruska glasba D. Šostakoviča, Rimskega-Korsakova, Modesta P. Musorgskega, ljudske pesmi in ples.

DOLŽINA PRIREDITVE

Prireditev je trajala 1 uro in 20 minut.

CELOSTNA PODOBA VEČERA

Darja Poglajen, prof., in Polonca Bajc, prof.


26

OBČINSTVO

Obiskovalci (dvorana sprejme okrog 100 obiskovalcev) so do zadnjega kotička (dodatni stoli in stojišča;

vseh je bilo predvidoma 120) napolnili čitalnico in ob koncu prireditve nastopajoče nagradili z močnim

aplavzom. Po končani uradni prireditvi so obiskovalci prebrali še pet Puškinovih pesmi po svoji izbiri.

DRUŽENJE

Že med prireditvijo so plesalke ves čas v sklopu svoje koreografije občinstvu ponujale čaj in sladkarije in

tako brisale mejo med nastopajočimi in poslušalci. Po prireditvi so obiskovalci, ki so prireditev sprejeli z

velikim navdušenjem, prebrali še nekaj Puškinovih pesmi in se zadržali na klepetu ob čaju.

CILJI

Namen prireditve:

K sodelovanju pritegniti nove šole (ravnatelje, mentorje in učence) in druge kulturne ustanove in

predstaviti čim širšemu občinstvu delček bogate ruske kulture ter pri njem zbuditi oz. še povečati

zanimanje zanjo.

* Precej ljudi, ki so obiskali to prireditev, se je kmalu nato odzvalo vabilu na ogled baleta Jevgenij Onjegin v izvedbi ansambla SNG Opera in balet Maribor, ki smo ga organizirali 1. 12. 2016. S tem smo zaokrožili

kulturni dogodek, povezan s skorajšnjo obletnico smrti A. S. Puškina.

ODZIV MEDIJEV

Dogodek je bil promoviran v medijih, s katerimi ima Osrednja knjižnica Celje sklenjene pogodbe (TV

Celje, Novi tednik, Radio Celje, Radio Antena, Celje info, Radio Štajerski val), na spletni strani OKC in na FB (3x s slikami po dogodku), v mestnem časopisu Zavoda Celeia in mesečniku OKC.

Vsi mediji razen TV Celje so dogodek oglaševali skladno z dogovorom (objave po radiu 2 x dnevno 3 dni zaporedoma).

Dogodek je objavil tudi časopis Celjan v številki 827.


27

OGLAŠEVANJE

Veliki plakati na ključnih točkah po mestu in v vseh

kulturnih institucijah ter šolah, vabila po pošti in

množičnih občilih, programski listi za vse obiskovalce

večera.

OSTALI NASTOPI

Del programa z ruske čajanke smo predstavili na

občnem zboru DSR v Ljubljani v torek, 6. 12. 2016, del

pa ga bomo tudi na Rusijadi 2017 v Škofji Loki.

UGOTOVITVE

Veseli in zelo hvaležni smo, da imata Društvo Slovenija Rusija in Sklad Toneta Pavčka posluh za naše delo

in da ga finančno podpirata. Čajanka Iz ruskega samovarja … je bila prva od dveh prireditev, ki ju

načrtujemo v šolskem letu 2016/2017 (druga bo spomladi, in sicer tradicionalni ruski večer, ki ga

prirejamo vsako drugo leto; letošnji bo že peti).

Čajanko Iz ruskega samovarja nameravamo spremeniti v vsakoletni jesenski tradicionalni projekt (prvo

smo pripravili že lansko jesen), saj ruska literatura in kultura v najširšem smislu ponujata izjemno veliko

možnosti za uresničitev tega cilja. Ker je zagnanosti in volje tako med mentorji kot med dijaki in učenci

dovolj, upamo, da bosta v prihodnjih letih tudi ob podpori Društva Slovenija Rusija, Sklada Toneta Pavčka

in Veleposlaništva RF v RS živela oba projekta in vključila čim več mladih ustvarjalcev in poustvarjalcev

ter občinstva.


28

Prijateljstvo v sliki, besedi in pesmi – rusko popoldne (OŠ Center Novo mesto)

Koordinatorica: Danica Rangus

Prvi ponedeljek v decembru na OŠ Center Novo Mesto vsako leto namenijo ustvarjanju praznično

obarvanih izdelkov. Tako je bilo tudi 5. decembra 2016, ko so nastajali okraski za novoletno jelko, voščilnice, drobna darila, darilna embalaža in sladke dobrote. Učenci od 6. do 9. razreda so ustvarjali v 20

delavnicah, ki so jih tokrat obarvali rusko, saj je bil to zaključek projekta z naslovom Prijateljstvo v sliki, besedi in pesmi.

Tehniški dnevi v osnovni šoli so skupaj z naravoslovnimi, kulturnimi in športnimi dnevi sestavni del dni

dejavnosti. Namen tehniškega dneva je izdelava uporabnega tehniškega izdelka. Pomembni so zaradi

vključenosti učenca v faze dela: v iskanje problemov, načrtovanje, pripravo, izvedbo dela in evalvacijo. Tudi

odnos med učencem in učiteljem je partnerski. Njihova prednost se kaže v pomembni vlogi vplivanja na

učenčev razvoj komunikacijskih, predstavnih, učnih in organizacijskih spretnosti. Večji vpliv tehniških dni se

odraža tudi na telesnih, praktičnih, socialnih in procesnih spretnostih ter na področju spretnosti reševanja

problemov.

V več delavnicah so učenci izdelovali darilno embalažo, tj. darilne vrečke, ovojnice in škatlice, ter jih na različne načine okrasili z zimskimi in ruskimi motivi. Pri ustvarjanju voščilnic so morali biti zelo natančni,

saj so delali s tankimi papirnatimi prtički (servietna tehnika) in majhnimi zvitki papirja (Iris folding

tehnika). Nastalo je tudi nekaj elektronskih voščilnic za tiste, ki gredo v korak s časom – ki je minil tako hitro, da učenci niso mogli uresničiti vseh idej. Kot darilo so lahko uporabili srečne pujske, poslikane

prodnike, koralde iz papirja ali pa poslikane keramične krožnike. Praznično vzdušje so nato v šoli in doma

ustvarili okraski iz naravnega voska in satnic, papirne krogle, nastale z zgibanjem papirja, volneni cofki in zvezdni mobile.

K ruskemu zaključku tehniškega dne sta vodili dve delavnici. V eni so ustvarjali »matrjoške« iz stekla

(mentor Valter Rabič), v drugi pa pekli medene »babuške« (mentorica Mira Košiček).

FUSING STEKLA – TALJENJE – LEPLJENJE STEKLA – postopek dela

Najprej pripravimo risbo v naravni velikosti želena oblika končnega izdelka. Pripravimo steklo FLOT, debeline štiri milimetre. Steklo temeljito očistimo. Pripravimo delovno površino, nanjo položimo steklo, pod

steklo podstavimo risbo in jo z alkoholnim flomastrom prerišemo na steklo. Za eno »matrjoško« izrežemo dve

stekleni obliki. S steklarskim rezilom izrežemo obliki ter ju nato pobrusimo z vodobrusnim strojem. Stekli

osušimo in na zgornje steklo s konturo za steklo narišemo željeno risbo.

Na spodnje steklo posipamo barvni pigment, nanj položimo steklo z risbo in vse skupaj položimo na

keramično ploščo, ki smo jo predhodno posipali z ločilnim prahom. Postavimo peči v peč na točno

pripravljeno krivuljo pečenja. Čez 24 ur peč odpremo. Izdelek očistimo.

Sledilo je zanimivo potopisno predavanje o Rusiji. Turistične znamenitosti Moskve, Sankt Peterburga in Sibirije je predstavila direktorica Ruskega ekspresa iz Ljubljane, ga. Olga Kupljenik. Pozornost učencev je


29

pritegnila tudi z nagradno igro, saj je 20 izžrebanih učencev prejelo matrjoške. Prav vsi učenci pa so se

posladkali z rusko čokolado in bonboni.

Učenci so v pekarski delavnici spekli medene babuške in jih tudi okrasili. Dijaki Srednje šole za gostinstvo

in turizem iz Novega mesta pa so pripravili ruske kape, piroške z mesnim nadevom in sladke sirnike iz

skute. Ob koncu prireditve so nas z vsem tem tudi pogostili. Učenci, ki obiskujejo krožek ruščine, so zbrali

recepte ruskih jedi, jih uredili in oblikovali rusko-slovenski koledar Ruska kuhinja (Pусская кухня), ki smo ga natisnili in razdelili deležnikom pri realizaciji projekta. Nekaj besedil in pregovore so prevedli dijaki Gimnazije Novo mesto.

Ob tem dogodku so pripravili tudi priložnostno razstavo izdelkov, ki so nastali v delavnicah.

Učenci šole so nastopili tudi v dvorani Krke v Ljubljani na Dnevu ruske kulture. Zaigrali so odlomek iz igrice Svetlane Makarovič Premraženo sonce in navdušili s pesmijo Čebelar, katere refren so zapeli tudi v

ruščini (mentorice Jana Zorko, Urška Vuk, Urška Žižek, Teja Zagorc).

*****************************

V projektu z naslovom Prijateljstvo v sliki, besedi in pesmi – Rusko obarvan tehniški dan – je sodelovalo 270 učencev predmetne stopnje, starih med 11 in 15 let (delavnice, predavanje), 20 mentorjev in 45 učencev razredne stopnje OŠ Center, starih med 9 in 11 let (pevski zbor, dramski krožek, plesalke,

telovadka) s štirimi mentoricami. Trije dijaki gimnazije z mentorico Mijo Srebrnjak so sodelovali pri

prevodih, dijaki gostinske šole pod mentorstvom Anice Oblak Janko pa pri pripravi sladic. Pevski zbor je

na diatonični harmoniki spremljal učenec Vito Husak, ki obiskuje glasbeno šolo.

Prireditve se je udeležilo 270 učencev predmetne stopnje, 22 strokovnih delavcev, ravnateljica in

pomočnica ravnateljice, ga. Urška Mehle s Srednje šole za gostinstvo in turizem, ga. Bernarda Tomažič z

Gimnazije Novo mesto in ga. Tilka Bogovič, članica Društva Slovenija Rusija.

Poročilo o dogodku s fotografijami foto krožka je bilo objavljeno na spletni strani OŠ Center in v medijih

(Dolenjski list, lokalno.si, Mladi dopisnik).

Skladu Toneta Pavčka in DSR se lepo zahvaljujejo za finančno pomoč pri izvedbi projekta.


30

Ruski večer 1. gimnazije v Celju ali Ljubezen po rusko (I. gimnazija v Celju)

Koordinatorica: Katja Kitanovska

Večer je bil kombinacija govornih, plesnih, glasbenih in igralskih nastopov, njegova rdeča nit pa ljubezen.

Nastopili so dijaki I. gimnazije v Celju.

Večer je bil osnovan kot kronološki pregled za letošnje leto pomembnih obletnic rojstev pisateljev,

zgodovinarjev, skladateljev in objav njihovih del. Gledalce smo želeli seznaniti z zgodovino ruske besede, z osebnostmi, ki so ključno zaznamovale razvoj ruske literature, zgodovinopisja in glasbe.

Dogodek je otvorila dijakinja, ki je na pianino zaigrala Šostakovičevo Uspavanko.

Skozi ljubezen so jih popeljali znameniti ruski avtorji: Nikolaj M. Karamzin, eden najizrazitejših

predstavnikov ruskega sentimentalizma, jezikoslovec in zgodovinar. Naše gimnazijke so predstavile

njegovo delo Zgodovina ruske države (predvajan je bil tudi odlomek nanizanke, posnete po knjigi) in pa Karamzina kot reformatorja ruskega jezika. V ruščino je uvedel veliko

novih besed, med njimi tudi zaljubljenost (влюблённость), ki je

bila osrednja beseda večera.

Nadaljevali so z najslavnejšim

predstavnikom ruske romantike, zgodovinarjem, literatom, kritikom in publicistom Aleksandrom S. Puškinom, na katerega je imel kot zgodovinar in pisatelj velik vpliv prav Karamzin. Dijaki so zaigrali prizor iz njegove zgodovinske povesti Stotnikova hči. Udeleženci so spoznavali tudi poezijo Nikolaja S. Gumiljova, predstavnika srebrne dobe, enega od ustanoviteljev šole ruskega akmeizma, pisatelja proze, prevajalca in literarnega kritika. Ob glasbeni spremljavi je naš učenec deklamiral pesem Ona, ki jo je Gumiljov posvetil pesnici Ani Ahmatovi.

Vrh večera je bila zadnja točka, posvečena Dimitriju D. Šostakoviču, ruskemu pianistu in skladatelju, ko so ob njegovi glasbi zaplesale baletke, spremljal pa jih je gimnazijski orkester pod vodstvom umetniške

vodje, profesorice flavte in akademske flavtistke, Martine Anderlič. Posebna gostja večera je bila ruska

pianistka in profesorica klavirja na Glasbeni šoli Celje, Karine Gišjan Roškar. Med posameznimi točkami

je igrala dela Petra I. Čajkovskega. Pred vsakim govorjenim, igranim, plesnim in glasbenim nastopom so dijaki tudi predstavili umetnika oziroma njegovo delo. V ozadju je bila na platnu prikazana projekcija, na kateri so bili portreti, podatki (z animacijo sneženja) in posnetki. Po nastopu so dijaki pripravili

presenečenje in zapeli Katjušo.

Goste so po predstavi povabili na čaj in piškote. Pripravili smo tudi rusko pecivo.

Obiskovalci so popolnoma napolnili dvorano Gimnazijka, ki sprejme 250–300 ljudi. Sodeč po prijavah na družbenem omrežju Facebook je bilo med gosti najmanj 70 dijakov. Večera so se udeležili tudi župan MOC Bojan Šrot, direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman in predstavnici Ruskega centra


31

kulture in znanosti. Na večer so prišli tudi bivši profesorji ruščine na I. gimnaziji v Celju in drugi, ki so v

stiku z ruščino; naravni govorci in tisti, ki z Rusi poslujejo.

Cilj je bil na dogodek privabiti predvsem mladino, kar je po besedah koordinatorke Katje Kitanovske tudi

uspelo. Poleg tistih, ki se rusko že učijo, so na večer prišli tudi dijaki 1. letnika. Na večeru smo na

najrazličnejše načine predstavljali ruski jezik, z namenom, da bi se na ruščino prijavilo čim več dijakov.

Tako učenci kot učitelji so bili nad predstavo navdušeni, zato so možnosti za povečan vpis velike.

Kot mentorica in prof. ruščine je večer koordinirala Katja Kitanovska. Drugih strokovnjakov s področja

ruščine, ki bi sodelovali pri organizaciji večera, ni bilo.


32

Puškin med nami 4: spoznavanje književnika A. S. Puškina in njegovega romana Stotnikova hči (OŠ Savsko naselje)

Koordinatorica: Biljana Petač

1. Kratek opis realiziranega projekta V letu 2016 so se na šoli odločili, da bodo posvetili pozornost 180. obletnici izida romana Aleksandra Sergejeviča Puškina Stotnikova hči. Puškina so spoznali v preteklih letih kot pravljičarja, in sicer so brali njegovi pravljici Pravljico o popu in njegovem hlapcu Trapetu ter Pravljico o carju Saltanu. To sta bila projekta Puškin med nami 1 in 2, tretjič so spoznavali in prebirali njegove drame – »male tragedije«. Puškina so tako spoznali tudi kot dramatika. Letos so se zato odločili, da ga spoznajo kot proznega pisca. Projekt so poimenovali PUŠKIN MED NAMI

4. Odločili so se podrobneje spoznati ruskega pesnika, pisatelja, dramatika in literarnega ustvarjalca Aleksandra Sergejeviča Puškina, s poudarkom na njegovem zgodovinskem romanu Stotnikova hči. Besedilo je zadnje Puškinovo prozno besedilo, saj je leta 1837 zaradi posledic dvoboja umrl. V projekt so bili vključeni devetošolci, ki so v projektu sodelovali fakultativno. Spoznali so ruskega ustvarjalca A. S. Puškina in njegov zgodovinski roman Stotnikova hči. O romanu so izmenjevali mnenja, ugotavljali, kateri so stranski in glavni književni junaki, kako jih pisatelj predstavlja. Čas

dogajanja je resda oddaljen, vendar so poiskali vzporednice s kmečkimi upori pri nas. Zanimivo je

bilo njihovo čudenje, kako da je naslov romana Stotnikova hči, ko pa je slednja izrazito stranski lik. Delo na projektu so predstavili v knjigi STOTNIKOVA HČI A. S. PUŠKINA. Osnovni cilji projekta so bili: - učenci spoznajo ruskega pisatelja Aleksandra Sergejeviča Puškina, s poudarkom na njegovem

zgodovinskem romanu Stotnikova hči; - iščejo podatke o Pugačovskem uporu; - primerjajo razmere nastanka upora v Rusiji z razmerami v času kmečkih uporov pri nas; - spoznajo čas nastanka romana; - učenci o prebranem besedilu izražajo svoja mnenja in komentarje; - učenci se seznanijo z rusko kulturo in literaturo; - s spoznavanjem ruske zgodovine in kulture krepimo sodelovanje med kulturama.

2. Število udeležencev projekta (starostna struktura)

V projektu je sodelovalo 12 učencev OŠ Savsko naselje, od tega so aktivno sodelovali predvsem nadarjeni učenci, devetošolci.

3. Število udeleženih strokovnjakov s področja ruščine Kot strokovnjakinja za ruščino je sodelovala Biljana Petač, prof. slovenščine in ruščine.

4. Ocena doseganja ciljev projekta Zastavljene cilje so po njihovem mnenju v celoti dosegli.


33

V družbi ruskih jedi in kulture (GRM Novo mesto)

Koordinatorica: Urška Mehle

Septembra 2016 so se na razpis Sklada Toneta Pavčka prijavili na povabilo gospe Danice Rangus, članice

Društva Slovenija Rusija in učiteljice slovenščine na Osnovni šoli Center. Na njihovi šoli sicer ne poteka

pouk ruščine, tako da so si zastavili preproste cilje, in sicer:

• dijakom in širšemu občinstvu predstaviti rusko kulturo,

• predstaviti rusko kulinariko,

• izdati dvojezično knjižico z recepti ruskih

jedi,

• k sodelovanju pritegniti tudi druge šole.

Projekt so poimenovali »V družbi ruskih jedi in

kulture«, izvedli pa so ga v več delih. Najprej sta

učiteljici praktičnega pouka kuharstva in strežbe,

ga. Anica Oblak Janko in ga. Marjeta Dolinar, poiskali recepte tipičnih ruskih jedi in koktejlov

ter jih malce prilagodili, nato sta jih skupaj z dijaki pripravili in fotografirali. Sledila je izdelava knjižice z recepti, ki so jo poimenovali Ko zadiši po Rusiji.

Dijak novomeške gimnazije Luka Kunej (sodelovanje je koordinirala prof. Suzana Krvavica) je recepte prevedel v ruščino, poiskali pa so tudi nekaj zanimivosti o Rusiji in jih vključili v knjižico.

Na srečanje, ki je bilo 20. decembra v Hiši kulinarike in turizma, so povabili tri razrede dijakov (zaradi prostorske stiske žal niso mogli vseh), učitelje in druge goste. Po uvodnih nagovorih koordinatorke

projekta, ravnatelja Jožeta Avsca, gospe Marine Guskove iz Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani in podpredsednika Društva Slovenija Rusija g. Igorja Furlana je zazvenela Katjuša v dvojezični izvedbi

dijaka Anžeta Gramca in dijakinje Marine Kolar. Kulturni program, ki so ga dijaki pripravili s pomočjo

mentorice Urške Mehle, se je nadaljeval z recitacijami pesmi M. J. Lermontova, N. A. Zabolockega, M. Cvetajeve in A. P. Puškina v izvedbi dijakov Blaža Bregarja, Nine Jereb, Katje Lavš in Aleša Stariča ter

pesmima Dorogoj Dlinnoju, ki jo je zapela Eva Starič, in Podmoskovski večeri v izvedbi Eve Rajer. Obema

dijakinjama je pri ruski izgovorjavi pomagala prof. Irena Gorše. Dijakinji smeri turizem Nika Kramžar in

Patricija Lekše sta pripravili predstavitev Sankt Peterburga in Moskve, kulturni program pa se je zaključil

s ponarodelo Kalinko, ki jo je na harmoniko zaigral dijak Anže Gramec. V kratkem pogovoru z voditeljico

prireditve, dijakinjo Hano Šobar, sta svoj pogled na razlike med državama in njuno kulinariko predstavila

dva ruska priseljenca, Artjom Lesnikov in študent Mihail.

Sledila je pogostitev z jedmi, ki so jih s pomočjo obeh mentoric pripravili in postregli dijaki smeri

kuharstva in strežbe.

V projektu je skupno sodelovalo kar 74 dijakov šole in en dijak iz Gimnazije Novo mesto. Trideset dijakov iz 2. a, 4. a in 5. a oddelka je pripravljalo jedi in koktejle za izdelavo knjižice z recepti, pogostitev pa je

pripravilo in izvedlo 33 dijakov iz 1. b in 2. c oddelka. V kulturnem programu je sodelovalo 11 dijakov: 4


34

dijakinje iz 1. a oddelka, 4 dijaki iz 2. a oddelka, 1 dijak iz 3. a oddelka in 2 dijakinji iz 4. a oddelka. Prireditev si je ogledalo 65 dijakov 1. a, 2. a in 3. a oddelka.

CILJI

Menijo, da so cilje našega projekta več kot uspešno dosegli. Dijakom, ki se sicer ne učijo ruščine, so tako

pripravili vpogled v rusko kulturo, predvsem pa v rusko kulinariko. Poleg tega so se dijaki sami preizkusili v pripravi ruskih jedi. K sodelovanju so pritegnili tudi Gimnazijo Novo mesto in projekt predstavili širšemu občinstvu. Na pogovor o prireditvi jih je povabil predstavnik lokalnega radia, prav tako pa so novico posredovali tudi drugim lokalnim medijem.

Veseli so, da so prireditev s svojim obiskom počastili pomembni gostje, in sicer predstavnika Društva

Slovenija Rusija g. Igor Furlan in ga. Danica Rangus, predstavnika Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani ga. Marina Guskova in g. Sergej Šavli, ruski ataše, predstavnica Občine Novo mesto ga. Tončka

Novak, predstavnica Centra za poklicno izobraževanje ga. Anica Justinek, profesorica ga. Suzana

Krvavica z Gimnazije Novo mesto, ravnateljica OŠ Center ga. Marta Pavlin in drugi.

Skladu Toneta Pavčka se zahvaljujejo za finančno pomoč pri izvedbi projekta. Spoznavanje drugih kultur

in jezikov je namreč za dijake, ki se izobražujejo v smeri gastronomije in turizma, izredno pomembno. V

prihodnje bi si želeli, da bi pri projektu sodelovalo še več dijakov, zelo veseli pa bi bili tudi podpore pri

morebitni izvedbi tečaja ruščine za dijake, ki bi si to želeli.


35

Spoznavamo rusko kulturo – s poudarkom na baletu (OŠ Naklo)

Koordinatorica: Marjeta Šifrer

Pri pouku izbirnega predmeta ruščina so se učenci spoznali z rusko kulturo, s poudarkom na baletu.

Učenci so se seznanili z ruskim baletom – naredili so predstavitve skladatelja P. I. Čajkovskega in spoznali

njegova dela, balet Hrestač in Labodje jezero.

V decembru so obiskali razstavo rekvizitov/predmetov, ki so jih uporabili pri praizvedbi baleta Hrestač in prihajajo

iz Sankt Peterburga – razstavo so obiskali v okviru strokovne ekskurzije v Zagreb (10. 12. 2016). Naredili so tudi fotoreportažo.

Za balet Hrestač so pripravili koncertni list. V kinu Cineplexx so si ogledali baletno predstavo Hrestač in ob

tem spoznali še ruski Bolšoj teater (18. 12. 2016).

Na koncu so pripravili malo razstavo in napisali svoje vtise.

Cilj projekta je bil učencem pokazati/jih seznaniti z rusko kulturo, v tem primeru glasbo in baletom, in jim privzgojiti ljubezen do ruskega jezika in kulture.

Za pomoč pri izvedbi projekta se zahvaljujejo Društvu

Slovenija Rusija.

VTISI UČENCEV:

Ko so nam v Zagrebu predstavili Hrestača in celotno

zgodbo, se mi je zdela zanimiva. Najbolj mi je bilo všeč

to, ker smo si lahko ogledali originalne kostume iz predstave. Vodička nas je tudi lepo popeljala čez celotno

zgodbo.

Ko smo se v nedeljo odpravili v kino na ogled baletne predstave Hrestač, me je zelo zanimalo, kako bodo plesalci to zaigrali. Ko se je predstava začela, so plesalci odplesali 1. ples, ki se mi je zdel malo dolgočasen. Ko pa so odplesali 2. ples, mi je predstava postajala vse bolj zanimiva. Najbolj mi je bilo pa všeč, ker je bila predstava odigrana v živo iz Bolšoj teatra. Ugotovila sem tudi, da je za tako predstavo

treba veliko delati, saj je bil ples kar zahteven. Predstava se mi je vtisnila v spomin, in ko bom starejša, si jo bom morda še kdaj ogledala.

Žana Boncelj, 8. a


36

V soboto, 10. 12. 2016, smo se z izbirnim predmetom ruščina odpravili v Zagreb. Meni je bilo zelo všeč,

ker sem se prvič peljala z vlakom na daljše razdalje, všeč pa mi je tudi bila okolica Zagreba drsališče,

muzej, Hrestač ... Vesela pa sem, da smo imeli tudi nekaj prostega časa. Zagreb mi je bil zelo všeč, ker

smo se veliko zabavali, družili in se tudi naučili veliko novega o ruskem baletu. V baletu pa sem zelo

uživala, sploh, ker sem ga gledala prvič.

Tina Ivanc, 7. a

V nedeljo, 18. 12. 2016, smo se z ruščino odpeljali v planet Tuš Kranj in si ogledali predstavo Hrestač.

Predstava mi je bila zelo všeč, ker so se plesalci zelo trudili in dobro plesali. Tokrat sem prvič gledal balet

in bilo je res zanimivo.

Maj Logonder, 7. b


37

Novoletno praznovanje v ruščini za dvojezične otroke v Sloveniji

Koordinatorica: Liana Cerar

Osemnajstega decembra 2016 so v Ljubljani organizirali že 18. novoletni praznik po ruskih tradicijah. V Festivalni dvorani Pionirskega doma sta otroke ruske skupnosti obiskala Dedek Mraz in Sneguročka.

Na praznovanju se je zbralo približno 400 otrok in staršev iz vseh kotičkov Slovenije. Učenci zavoda

Vesela dRuščina in agencije talentov Rulada so za gledalce pripravili zanimivo predstavo Novoletne

dogodivščine Vesele druščine. Uprizorili so rusko narodno pravljico Leteča ladja, v kateri se dimnikar Ivanuška in carična Zabava zoperstavita pohlepnemu carju in preračunljivemu bogatemu plemiču – bojarju Polkanu. Glavnima junakoma se pridružita še dobra Povodni mož – Vodjanoj in Jaga baba. Na prireditvi se je predstavila tudi plesna skupina Vesele dRuščine pod vodstvom Irine Stankovič, ki nas je

popeljala v svet čarobnih in skrivnostnih ruskih narodnih plesov. Na odru sta se pridružila še vokalni zasedbi Orfej, ki jo vodi Marina Igricka, in Agencija talentov RULADA Anne Mogutine. Prireditev je bila še bolj privlačna po zaslugi odličnih kostumov in posebnih učinkov, ki so dopolnjevali praznično vzdušje.

Po predstavi sta Dedek Mraz in Sneguročka z otroki zaplesala okoli novoletne jelke, se z njimi igrala in pela novoletne pesmi. Obiskovalci so se potrudili, tako da so številni otroci na prireditev prišli v

domiselnih kostumih. Tradicionalno so ob koncu praznika vsi otroci dobili novoletna darila.

Za uspeh praznovanja po ruskih tradicijah v Sloveniji je posebej zaslužna Liana Cerar, ki je že skoraj 20 let

srce in duša praznovanja – scenaristka, režiserka, scenografinja, kostumografinja in tonska mojstrica

hkrati.

Skozi vsa leta je koncept praznovanj ostal nespremenjen – glavni junaki praznika so otroci. Takšne

prireditve pomagajo ohraniti materni jezik in kulturo pri ruskih otrocih, ki živijo v Sloveniji ter pridno

obiskujejo dopolnilni pouk maternega jezika in kulture v Veseli dRuščini.


38

Organizatorji praznika se za podporo in pomoč pri izvedbi dogodka iskreno zahvaljujejo Veleposlaništvu

Ruske federacije v Republiki Sloveniji, Društvu Slovenija Rusija s partnerji, sponzorjem sklada KRKA, d.

d., in RIKO, d. o. o., ter Ruskemu centru znanosti in kulture.

Na predstavi je sodelovalo več kot 250 otrok v starosti od 3 do 16 let, številni starši, vabljeni gostje iz

Društva Slovenija Rusija, Ruskega centra znanosti in kulture, Veleposlaništva RF, sponzorji in drugi.

Skupno število udeležencev projekta je doseglo število 450.

Pri projektu je sodelovalo 7 učiteljic ruskega jezika, zborovodja, učiteljica petja, koreografinja in pedagoginja ter učenci iz 39 osnovnih in srednjih šol v Sloveniji.


39

Natečaj za najboljši esej »Vršič – vez obdobij in narodov« Koordinatorica: Julija Mesarič

Ob stoletnici ruske kapelice na Vršiču sta Severnoosetijski republikanski inštitut za usposabljanje

izobraževalnih delavcev (СОРИПКРО) in Severnoosetijska regionalna nevladna organizacija Društvo

pedagogov-psihologov s pomočjo svojih partnerjev iz Slovenije Fonda Slovenska filantropija in Inštituta

za civilizacijo in kulturo ob podpori Društva Slovenija Rusija organizirala natečaj za najboljši esej na temo

»Vršič – vez obdobij in narodov«, v katerem so lahko sodelovali mladostniki, stari med 14 in 17 let.

Svoje poglede in razmisleke o ruski kapelici, ki ima pomembno vlogo pri povezovanju Rusije in Slovenije, so oddali učenci 12 izobraževalnih ustanov v Severni Osetiji – Alaniji. Projekt je koordiniral predsednik Društva pedagogov-psihologov T. L. Čšievoj. Rusko-slovensko žirijo so sestavljali: predstavnik sklada Slovenska filantropija N. Lukaševič, koordinatorica Sklada Toneta Pavčka in članica Upravnega odbora

Društva Slovenija Rusija Julija Mesarič, predstavnica Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani V. V. Kilpjakova, zaposleni na Ministrstvu za kulturo in izobraževanje Republike Severna Osetija – Alanija, pedagogi republiških izobraževalnih ustanov, vodstvo Sklada za sejemsko in predstavitveno dejavnost

Republike Severna Osetija-Alanija.

Rezultati natečaja bodo razglašeni na svečani prireditvi, ki jo bomo izvedli v drugi polovici januarja 2017. Sklad Toneta Pavčka bo nagradil zmagovalce s posebnimi nagradami – knjigami Nikolaja Mašukova

Pravljice izpod Vršiča.

1. mesto

Gadzyceva Madina (Vladikavkaz)

2. mesto

Muradov Aleksendr (Vladikavkaz)

Hačirova Irina (Vladikavkaz)

3. mesto

Tahohova Valerija (Vladikavkaz)

Tebijeva Marija (Vladikavkaz)

Kutnij Adelina (Vladikavkaz)

Turmanova Salome (Vladikavkaz)

Alijev Imam (Kizljar)

Tatonov Gleb (Vladikavkaz)


40

Okrogla miza Sklada Koordinatorica: Julija Mesarič

Letos je že tradicionalna okrogla miza za koordinatorje in izvajalce projektov Sklada Toneta Pavčka za

promocijo ruskega jezika in kulture v slovenskih šolah potekala 6. decembra v prostorih Društva

Slovenija Rusija. V letošnjem letu je v okviru Sklada sodelovalo 11 izvajalcev s 17 projekti. Vsi udeleženci

so na kratko povedali o posebnostih izvedbe projektov in podali skupno oceno o produktivnem in korektnem sodelovanju. Predstavnica ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ga. Bronka Štraus je

predstavila možnosti za sodelovanje na razpisih za nepovratna sredstva.

Okrogli mizi je sledil kulturni večer Društva Slovenija Rusija, na katerem so koordinatorjem projektov in

šolam podelili priznanja. Predsednik strokovnega odbora Jože Bogataj se je v imenu Sklada za podporo zahvalil sponzorjema Sklada Krki, d. d., in Riku, d. o. o., Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter

Veleposlaništvu Ruske federacije v Sloveniji. Na pestrem kulturnem večeru so z igralskimi in glasbenimi

točkami projekte, ki jih je sofinanciral Sklad, predstavili dijaki Gimnazije Škofja Loka in Gimnazije Celje – Center.

Priznanja Sklada za prizadevno delo na področju promocije ruskega jezika in kulture so prejeli:

Darja Poglajen (Gimnazija Celje – Center) za projekt Večer ruske poezije. Jože Bogataj in Marjeta Petek Ahačič

(gimnazija Škofja Loka) za projekt 5.

teden ruskega filma v Škofji Loki. Katja Kitanovska (I. gimnazija v Celju)

za projekt Večer ruske kulture. Špela Mosbruker (OŠ Danile Kumar,

Ljubljana) za projekt »Rusija, Russia, Россия«.

Urška Mehle (OŠ Grm Novo mesto) za

projekt Večer ruske kuhinje in kulture. Ines Vozel Šteharnik (Gimnazija

Poljane, Ljubljana) za projekt šolske

izmenjave. Danica Rangus (OŠ Center Novo mesto) za projekt Ruski dan v šoli. Vesna Prinčič Krosatto (Gimnazija Nova Gorica) za projekt šolske izmenjave. Katarina Torkar Papež (Gimnazija Poljane, Ljubljana) za gledališko predstavo O, končno je

nastopil čas. Biljana Petač (OŠ Savsko naselje, Ljubljana) za projekt Puškin med nami. Liana Cerar (zavod Vesela dRuščina) za 18. novoletno praznovanje za otroke ruske skupnosti v

Sloveniji. Vojko Kogej (Društvo Slovenija Rusija) za izobraževalni projekt o vesolju za slovenske šolarje v

Rusiji.


41

Dan ruske kulture so oblikovali mladi ljubitelji ruske besede, literature in glasbe. Z izborom plesnih, glasbenih in gledaliških nastopov so se

predstavili osnovnošolci Osnovne šole Center iz

Novega mesta, dijaki I. gimnazije Celje, gimnazije Celje – Center in gimnazije Poljane ter študentje rusistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Nastopila je tudi zmagovalka festivala Veseli veter, Tina Drnovšček, prejemnica glavne

nagrade Grand prix festivala na mednarodnem vokalnem natečaju mladih pevcev v Moskvi.

Večer je popestrila prevajalka Lijana Dejak, ki je predstavila prevod romana Laurus Jevgenija Vodolazkina, za katerega je prejela Sovretovo nagrado – najvišje slovensko priznanje za vrhunske

književne prevode, ki jo vsako leto podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev.

Dan ruske kulture so oblikovali mladi ljubitelji


42

5 Finančno poročilo

2016

znesek v EUR

1. PRILIVI

1.1. Prenesena sredstva iz predhodnega obdobja 1.368,95

1.2. Sponzorska sredstva 18.000,00

SKUPAJ PRILIVI 19.368,95

2. ODLIVI

2.1. Sofinanciranje projektov 14.420,00

2.2. Sofinanciranje prireditev* 2.500,00

2.3. Stroški računovodstva, administracije in koordinacije

1.800,00

SKUPAJ ODLIVI 17.368,98

3. NERAZPOREJENA SREDSTVA SKLADA 648,95

*Stroški prireditev pomenijo stroške, ki jih je pripravilo in izvajalo DSR, in so v sklopu razpisnih pogojev

Sklada:

1000 eur – nastop tujih mladih umetnikov na festivalu Maslenica v Ljubljani,

500 eur – stroški nastopa učencev in dijakov sodelujočih v Skladu Toneta Pavčka na 20-letnici Društva

Slovenija Rusija,

1000 eur – sofinanciranje izdaje jubilejnega biltena Nad pregradami 3 ob 20-letnici Društva Slovenija

Rusija in 100-letnici Ruske kapelice s poudarkom na Skladu Toneta Pavčka.

Stroški računovodstva pomenijo stroške knjiženja in vodenja obračunov sklada na posebnem konto DSR,

prav tako pripravo vmesnih in zaključnih finančnih poročil Sklada.

Stroški administracije pomenijo poštne stroške, stroške priprave sponzorskih pogodb, kopiranja in

tiskanja zaključnega poročila sklada.

Stroški koordinacije pomenijo stroške priprave razpisa sklada, obdelave vlog priprave dokumentacije za

izvajalci projektov, komunikacije z izvajalci projektov, spremljanja izvajanja projektov, pripravo vmesnih

poročil za sponzorje Sklada, obdelavo končnih vsebinskih in finančnih poročil izvajalcev projektov ter

pripravo zaključnega poročila Sklada.


43

Sklep nadzornega odbora o namembnosti uporabe sredstev sklada Toneta Pavčka za obdobje od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2016

Iz programa in poročila o izvedbi programa strokovnega odbora sklada in poročila Društva (priloga) je

razvidno, da so bila vsa sredstva v letu 2016 uporabljena izključno za namene določene v deklaraciji v

skupnem znesku 17.368,98 EUR. Finančne transakcije so bile vodene preko računovodstva društva.

Sredstva sklada so bila vodena knjigovodsko ločeno od sredstev Društva.

5. Neporabljena finančna sredstva v višini 648,95 EUR so prenesena in bodo vključena v financiranje

programa za leto 2017.


44

POROČILO SKLADA TONETA PAVČKA ZA PROMOCIJO RUSKEGA JEZIKA IN KULTURE

V OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH RS, DRUŠTVO SLOVENIJA RUSIJA ZA LETO 2016

Dunajska 67, 1000 Ljubljana

Pripravil: Drejc Kokošar

Teksti: izvajalci projektov

Fotografije: izvajalci projektov

Lektoriranje: Urška Spitzer

Januar 2017

letno poročilo sklada toneta pavčkadrustvo-sloru.si/wp-content/uploads/2015/06/zaključno... ·...

Documents