letno poročilo 2008 · 2010-03-19 · 5 / mp dzu d. d. letno poročilo 2008 nagovor predsednika...

Letno poročilo 2008

1 / MP DZU d. d. Letno poročilo 2008

Letno poročilo 2008


KAZALO


NAGOVOR PREDSEDNIKA NADZORNEGA SVETA MP DZU D. D. 4NAGOVOR PREDSEDNIKA UPRAVE MP DZU D. D. 51. SPLOŠNE INFORMACIJE 61.1. Predstavitev 71.2 Organi upravljanja 7

1.2.1 Uprava družbe 71.2.2. Nadzorni svet 7

1.3. Prikaz organizacijske strukture 71.4. Obseg dovoljenj za opravljanje storitev 91.5. Lastništvo MP DZU d. d. 91.6. Izjava po 545. členu ZGD-1 101.7. Rezultati algoritma VAR (Value At Risk) 102. POJASNILA MP DZU D. D. KOT DRUŽBE, KI JE ZAVEZANA K UPORABI ZAKONA, KI UREJA PREVZEME 122.1 Struktura osnovnega kapitala MP DZU d. d. 132.2 Omejitve prenosa delnic MDUR 132.3 Kvalificirani deleži 132.4 Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice 132.5 Delniška shema za delavce 132.6 Omejitve glasovalnih pravic 132.7 Razkritja o dogovorih med delničarji 132.8 Pravila družbe v zvezi z imenovanjem ter zamenjavo članov uprave in nadzornega sveta ter spremembah statute 132.9 Pooblastila članov uprave 142.10 Pomembni dogovori, katerih stranka je družba in katerih učinek nastopi na podlagi spremembe kontrole v družbi 142.11 Dogovori med družbo in člani uprave ali nadzornega sveta ali delavci 143. PREGLED OPRAVLJANJA STORITEV 163.1. Upravljanje vzajemnih skladov 173.2. Prodaja in trženje vzajemnih skladov MP-SKLADI.SI 17

3.2.1. Pregled prodaje in marketinga v letu 2008 174. OBVLADOVANJE TVEGANJ DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE 244.1. Obvladovanje operativnih in sistemskih tveganj 254.2. Obvladovanje finančnih tveganj 25

4.2.1. Tveganje dolgoročne plačilne nesposobnosti in likvidnostno tveganje 254.2.2. Obvladovanje naložbenih tveganj 254.2.3. Tveganja izpolnitve nasprotne stranke 264.2.4. Tveganje velike izpostavljenosti do posamezne osebe 26

5. DELNICE MDUR 286. POROČILO O POSLOVANJU MP-SKLADI.SI V LETU 2008 307. POSLOVNE USMERITVE IN STRATEGIJA RAZVOJA DRUŽBE 348. IZJAVA UPRAVE MP DZU D. D. O POSLOVNEM IN RAČUNOVODSKEM POROČILU 369. RAČUNOVODSKI POROČILO SKUPINE MEDVEŠEK PUŠNIK DZU IN OBVLADUJOČE DRUŽBE MEDVEŠEK PUŠNIK, DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE, D .D. LJUBLJANA ZA POSLOVNO LETO 2008 38Poročilo neodvisnega revizorja 3910. RAČUNOVODSKE USMERITVE 4811. DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA 7612. IZJAVE ODVISNIH DRUŽB 7813. DODATEK K LETNEMU POROČILU 8013.1. Poročilo o izpolnjevanju pravil o obvladovanju tveganj 8113.2. Poročilo o izpolnjevanju pravil varnega in skrbnega poslovanja 8213.3. Poročilo o stanju notranjih kontrol 8313.4. Poročilo o kvaliteti informacijskega sistema 8513.5. Poročilo o pravilnosti in popolnosti obvestil in poročil 87


Nagovor predsednika Nadzornega svetaMP DZU d. d.

Za nami je težko leto. Najtežje od vsega začetka našega poslovanja in prepričan sem, da težje kot prihajajoča leta. Zavedam se, da je vodenje podjetja s področja financ in upravljanja premoženja v času tako globoke krize zahtevna naloga, ki jo lahko izpeljejo samo ljudje z največjim strokovnim znanjem in hkrati najmočnejšimi živci.

Od začetka leta 2008 pa do danes, ko nastaja tole poročilo, so sredstva naših strank v skladih naše družbe za upravljanje padla za slabi dve tretjini na dobrih 50 milijonov EUR. Izgubili smo 90 milijonov evrov, ki bi na letnem nivoju družbi za upravljanje prinesli 2 milijona evrov upravljavske provizije. Ti podatki pa so zgolj povzetek dogajanja v kriznem letu 2008. In vidim jih predvsem kot začetek novega cikla.

Kajti na prihodnost naše družbe vseeno zrem z zmernim optimizmom. Razlogov za to je več. Najprej je uprava uspela znižati stroške tako, da družba tudi pri sedanjem obsegu sredstev v upravljanju posluje s sicer majhnim, pa vendarle dobičkom. Nadalje smo okrepili in konsolidirali upravo družbe, tako da je pripravljena na izzive težkega trga. Že v lanskem letu so bile naše poprodajne aktivnosti zelo uspešne. Vlagatelji nam še vedno zaupajo, kar se kaže v tem, da je delež neto odlivov sredstev strank v skupnem zmanjšanju premoženja strank zgolj 15 %. Preostalih 85 % je posledica finančne krize, torej ogromnega znižanja tečajev delnic. In na koncu, gledano na dolgi rok je donos naših glavnih vzajemnih skladov še vedno boljši od donosa ustreznih trgov in segmentov trgov.

Zato bi želel zaključiti s pričakovanjem, da je lansko leto pomenilo sicer težko, vendar pa tudi koristno izkušnjo. Prepričan sem, da bomo obogateni s temi novimi spoznanji iz težkih časov zgradili temelje za nov vzpon naše družbe za upravljanje in premoženja naših strank.

Jure Klepecpredsednik Nadzornega sveta


Nagovor predsednika Uprave MP DZU d. d.

Spoštovani delničarji in investitorji,

Menim, da je podrobno opisovanje dogajanja v letu 2008 v našem širšem okolju, odvečno. Bilo je eno najtežjih, če ne najtežje v vseh letih našega obstoja. Čeprav je zgodovinski spomin podjetja MP DZU d.d. kratek in se v poslovanju še nismo soočili z večjimi padci, pa finančna kriza ni obšla nikogar. Niti udeležencev, ki imajo zgodovinske spomine daljše od stoletja. S krizo smo se soočili in spopadli zelo hitro, dejansko prej, kot večina finančne industrije. Z racionalizacijo poslovanja smo okrepili bilančno trdnost, z močnimi kontrolnimi mehanizmi pa zmanjšali možnost operativnih napak, ki bi lahko družbo še dodatno obremenila v obdobju, ko je poslovanje najšibkejše. In v okviru rigidnosti UCITS strukture upravljali sklade ter skrbeli za kompleksno prodajno iniciativo. Za leto 2008 bi lahko rekel, da je leto streznitve, ki je odločno pokazalo limite obstoječega poslovnega modela. To je modela, temelječega na delniških UCITS produktih. V podjetju smo že od začetka svojega poslovanja gradili poslovno nišo specializiranih, nišnih delniških UCITS produktov. V obdobju vzpona je omenjena politika omogočila izreden razvoj podjetja, dejansko iz nič v enega največjih lokalnih ponudnikov delniških produktov. Finančna kriza pa je izpostavila karakteristiko modela, to je njegovo močno volatilnost in UCITS produktno rigidnost. Poslovanje podjetja je praktično popolnoma odvisno od gibanja delniških trgov, ki so osnova za prihodkovno stran podjetja, to je sredstev v upravljanju.

Produkti UCITS ne omogočajo zadosti tržnega prilagajanja z namenom amortizacije padcev, kar bi koristilo tako investitorjem v sklade kot delničarjem podjetja. Poslovna prihodnost podjetja bi morala biti zaradi tega usmerjena v diverzifikacijo produktnega portfelja, to je v oblikovanje produktnega portfelja različnih in dokaj nekoreliranih investicijskih razredov ter v vzpostavljanje prodajnih poti, ki imajo značilnosti varčevanja in manj karakter investiranja. Menim, da bi z omenjeno diverzifikacijo dosegli stabilnejši denarni tok. In iz visoke rasti in volatilnosti prešli v obdobje, kjer sta rast in stabilnost nov moto podjetja.

mag. Igor Erkerpredsednik Uprave


1. SPLOŠNE INFORMACIJE

1.1. Predstavitev

Ime podjetja: MEDVEŠEK PUŠNIK, Družba za upravljanje, d. d.

Skrajšano ime podjetja:

MP DZU d. d.

Sedež: Ulica Gradnikove brigade 11, 1000 Ljubljana

E-pošta: [email protected]: 01/587–47– 77Faks: 01/587–47–70

MEDVEŠEK PUŠNIK, Družba za upravljanje, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju Družba oz. MP DZU d. d.), je bila ustanovljena 29. 11. 2002 in vpisana v sodni register pod št. vložka 1/37412/00 dne 21. 02. 2003 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Delnice so bile dne 4. 4. 2003 z odločbo R-1155/IH/03 vknjižene v Centralni register vrednostnih papirjev Centralne klirinško-depotne družbe d. d. in s tem izdane v nematerializirani obliki.

Dejavnost družbe je upravljanje vzajemnih skladov.

MP DZU d. d. je javna delniška družba, z delnicami katere (z oznako MDUR) se trguje na prostem trgu Ljubljanske borze d. d..

Družba pri svojem poslovanju ne uporablja posebnih kodeksov.

Podrobnejši in ažurni podatki o poslovanju MP-SKLADI.SI so na voljo na spletni strani www.mp-skladi.si.

1.2 Organi upravljanja

1.2.1 Uprava družbe

Do 8. 2. 2008 sta Družbo vodila mag. Jovan Lukovac (predsednik Uprave) in mag. Igor Erker (član Uprave), z dnem 8. 2. 2008 pa je vodenje Družbe prevzela nova dvočlanska Uprava v sestavi: mag. Igor Erker (predsednik Uprave) ter Natalija Stošicki (članica Uprave).

Delo predsednika Uprave Družbe obsega:strateške usmeritve, kadrovsko-organizacijsko področje, pregled in koordinacijo delovanja DZU, iskanje dodatnih vrednosti in sinergijskih učinkov vzajemnih skladov, upravljanje premoženja vzajemnih skladov, razvoj novih produktov in storitev Družbe, pripravo strateških naložbenih usmeritev in vodenje sektorja naložb.

Izobrazba:Igor Erker je leta 1997 diplomiral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2002 pa je

MP DZU d.d.

SEKTOR INFORMATIKE

SEKTOR NOTRANJIH KONTROL

SEKTOR ZALEDNIH

SLUŽB

SEKTOR UPRAVLJANJA PREMOŽENJA

Nadzorni svet

NOTRANJA REVIZIJA

zaključil redni podiplomski magistrski študij upravljanja premoženja (investment management) v CASS Business School v Londonu.

Delo člana Uprave Družbe obsega:odgovornost za prodajo, strateški razvoj novih produktov družbe, spremljanje zakonitosti poslovanja Družbe, zagotavljanje podpore poslovanja družbe za upravljanje in vzajemnih skladov (zaledne službe), notranje kontrole in vodenje pravnega sektorja.

Izobrazba:Natalija Stošicki je leta 1992 diplomirala na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

1.2.2. Nadzorni svet

Tabela 1: Člani Nadzornega sveta Družbe

1.3. Prikaz organizacijske strukture

Na dan 31. 12. 2008 je Družba zaposlovala 16oseb, in sicer poleg dveh članov Uprave še dva svetovalca Uprave, štiri analitike v naložbenem sektorju, dve osebi v tržnem sektorju, sedem oseb v zalednih službah in poslovnega sekretarja.

Organigram 1:Prikaz organizacijske strukture MP DZU d.d.

1. Jure Klepec predsednik NS

2. dr. Mojmir Mrak član NS

3. Srečo Jadek član NS

4. Ivan Pušnik član NS

5. dr. Nataša Todorović član NS


SEKTOR UPRAVLJANJA PREMOŽENJA

SEKTOR TRŽENJA IN PRODAJE

PRAVNI SEKTOR

Uprava

NOTRANJA REVIZIJA ADMINISTRACIJA SVETOVANJE

UPRAVI


Tabela 2:Izobrazbena struktura zaposlenih

Poleg redno zaposlenih oseb je imela Družba na dan 31. 12 .2008 za opravljanje posameznih pomožnih storitev pogodbena razmerja z zunanjimi izvajalci, in sicer:

za vzdrževanje in razvoj programske opreme za vodenje in spremljanje poslovanja vzajemnih skladov: ITEO SPIN, d. o. o. Moj denar IT, d. o. o.;

za potrebe informatike: Triglif, d. o. o.; za potrebe arhiviranja: Mikrocop d. o. o.; za potrebe vodenja računovodstva za

Družbo: MP RNR d. o. o.; za potrebe revizije: ERNST&YOUNG d. o. o.; za kadrovske storitve: Kami, d. o. o.; za oblikovanje in izvajanje marketinškega

komuniciranja: Connecta, d. o. o.; za prodajo enot premoženja vzajemnih

skladov:

3PLUS naložbeno zavarovalno zastopanje d. o. o.;

4 R poslovni sistem d. o. o.; adriatica.net Center potovanj d. o. o.; ASISTA SKUPINA, družba za finančno

svetovanje, d. o. o.; Atka- Prima posredništvo,

storitve d. o. o.; Ažur trading d. o. o.; Banka Koper d. d.; Banka Volksbank d. d.; BPH, bolj prijazna hiša, d. o. o.; Certius BPH d. o. o.; DA-MA-FIN d. o. o.; Delnica d. o. o.; Dima center, podjetje za

marketing, d. o. o.; Dividenda posredništvo d. o. o.; Donos poslovno svetovanje d. o. o.; Enter Krško računalništvo, trgovina in

poslovne storitve d. o. o.; Factor banka d. d.; Finančna hiša, zavarovalno zastopniška

družba d. o. o.; Finančni center, poslovno finančne

storitve, d. o. o.; GBD d. d.;

Higi1, posredništvo in druge storitve, Haris Omanović s. p.;

Hypo Alpe-Adria-Bank d. d. Individa d. o. o.; Investicije Lava Plus finančno in poslovno

sodelovanje d. o. o.; i-svetovanje d. o. o.; KD Finančna točka, premoženjsko

svetovanje, d. o. o.; KED, Finančno zastopanje in gradbena

dela, d. o. o.; Medvešek Pušnik, Borzno posredniška

hiša, d.d. Ljubljana; Medvešek Pušnik, zavarovalno

zastopniška družba, d. d.; Naložbe Lukač posredništvo in

storitve d. o. o.; Nasvet.info finančno in poslovno

svetovanje d.o.o.; Nerthus zavarovalno zastopništvo d.o.o.; Oražem Trening sistem, družba za

izobraževanje in finančno svetovanje, d. o. o.;

S-Finančni center d. o. o.; Trendmart, finančno svetovanje in

zavarovalno zastopanje, d. o. o.; Variza zavarovalno zastopniška

družba d. o. o.; Venetica zavarovalno zastopniška družba

d. o. o.; Viga zavarovalniško zastopanje d. o. o.; Vitanal d. o. o.; Vzajemci d. o. o.; Zavarovalna Hiša Luič, zavarovalno

zastopstvo d. o. o.; Zm Providus, družba za zavarovalniško

zastopanje d. o. o.;

za posredovanje vrednostnih papirjev za račun vzajemnih skladov:

AK JENSEN INC., Oslo, Norveška -borzno posredovanje z vrednostnimi papirji na mednarodnih kapitalskih trgih,

ALFA CAPITAL HOLDINGS (CYPRUS) LIMITED, Nicosia, Ciper - borzno posredovanje z vrednostnimi papirji na tujih kapitalskih trgih,

AUCTOR BROKERI AD, Skopje, Makedonija - borzno posredovanje na makedonskem trgu

BALTIVALA & KARANI SECURITIES INDIA LTD., Indija - borzno posredovanje na indijskem trgu, posredovanje na indijskem trgu,

CERTIUS BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA D. O. O., Ljubljana – borzno posredovanje z vrednostnimi papirji na slovenskem kapitalskem trgu,

DRAGON CAPITAL, Ukrajina - borzno posredovanje v Ukrajini.

ECZACIBASI SECURITIES, Istanbul, Turčija – borzno posredovanje na turškem trgu,

FIMA VRIJEDNOSNICE D.O.O. - Hrvaška- borzno posredovanje na hrvaškem trgu.

FINANS YATIRIM MENKUL DEGERLER A.S., Istanbul, Turčija - borzno posredovanje na turškem trgu,

G-TRADE - borzno posredovanje z vrednostnimi papirji na mednarodnih kapitalskih trgih,

GARANTI SECURITIES CORP. - Turčija -borzno posredovanje na turškem trgu,

GEDIK INVESTMENT SECURITIES INC., Istanbul, Turčija – borzno posredovanje na turškem trgu,

GLOBAL MENKUL DEĞERLER A.Ş., Istanbul, Turčija – borzno posredovanje na trgu Kazakhstana,

HYPO ALPE-ADRIA-BANK d. d., Ljubljana - borzno posredovanje z vrednostnimi papirji na slovenskem kapitalskem trgu,

IKTISAT YATIRIM MENKUL DEGERLER A.S., Istanbul, Turčija – borzno posredovanje na turškem trgu,

KAROLL JSC INVESTMENT INTERMEDIARY LICENSED, Sofia, Bolgarija – borzno posredovanje z vrednostnimi papirji na tujih kapitalskih trgih,

MF GLOBAL London, Velika Britanija –borzno posredovanje z vrednostnimi papirji na mednarodnih kapitalskih trgih,

MARBAS, Menkul Degerler A.S., Istanbul, Turčija – borzno posredovanja na turškem trgu,

MERRILL LYNCH INTERNATIONAL, London, Velika Britanija – borzno posredovanje in skrbništvo z vrednostnimi papirji na mednarodnih kapitalskih trgih,

MP BPH d. d. Ljubljana, borzno posredovanje z vrednostnimi papirji na slovenskem kapitalskem trgu,

NLB TUTUNSKA BROKER Skopje, Makedonija – borzno posredovanje v Makedoniji.

NOVA LJUBLJANSKA BANKA d. d.,Ljubljana, Ljubljana – borzno posredovanje na tujih kapitalskih trgih,

SINTEZA INVEST GROUP a.d. Beograd, Srbija – borzno posredovanje z vrednostnimi papirji na tujih kapitalskih trgih,

SWISS CAPITAL S.A. , Bukarešta, Romunija – borzno posredovanje z vrednostnimi papirji na tujih kapitalskih trgih,

Družba ima za opravljanje skrbniških storitev za posamezni vzajemni sklad na osnovi zakona, ki ureja poslovanje investicijskih skladov, sklenjene pogodbe o opravljanju skrbniških storitev z Novo Ljubljansko banko d. d.

Stopnja izobrazbe Število zaposlenih

VIII. stopnja 3

VII. stopnja (univ.) 6

VII. stopnja (visoka) 4

V. stopnja 3

Skupaj 16


1.4. Obseg dovoljenj za opravljanje storitev

Osnovna dejavnost Družbe je upravljanje investicijskih skladov. Za opravljanje te dejavnosti ima Družba dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki ga je pridobila 14. 01. 2003. Družba je od začetka leta 2003 upravljala dva vzajemna sklada, za katera je dovoljenje pridobila dne 16. 07. 2003, in sicer:

Delniški vzajemni sklad MP-GLOBAL.SI; Delniški vzajemni sklad MP-PLUS.SI.

Agencija za trg vrednostnih papirjev je Družbi za upravljanje dne 30. 06. 2004 izdala tudi dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev. Te storitve Družba v letu 2008 še ni pričela opravljati.

Dne 30. 03. 2005 je Družba pridobila dovoljenje za upravljanje tretjega sklada, in sicer:

Vzajemnega sklada MP-ASIA.SI.

Dne 05. 10. 2005 je Družba pridobila dovoljenje za upravljanje treh skladov, in sicer:

Indeksnega vzajemnega sklada MP-EUROSTOCK.SI;Delniškega vzajemnega sklada MP-ENERGY.SI;

Delniškega vzajemnega sklada MP-TECH.SI.

Dne 16. 02. 2006 je Družba pridobila dovoljenje za upravljanje dodatnega sklada, in sicer:

Delniškega vzajemnega sklada MP-BALKAN.SI.

Dne 29. 03. 2006 je Družba dobila dovoljenje za upravljanje še enega sklada, in sicer:

Delniškega vzajemnega sklada MP-TURKEY.SI.

Dne 11. 10. 2006 je Družba pridobila dovoljenje za upravljanje še treh skladov, in sicer:

Delniškega vzajemnega sklada MP-INDIA.SI;

Delniškega vzajemnega sklada MP-WATER.SI;

Delniškega vzajemnega sklada MP-GOLD.SI.

1.5. Lastništvo MP DZU d. d.

Osnovni kapital Družbe znaša 312.969,45 € in je razdeljen na 75.000 delnic. Družba MP DZU d. d. je odvisna družba, njen 50,0013-odstotni lastnik je družba Medvešek Pušnik Borzno posredniška hiša d. d. Ljubljana in se uskupinja v okviru skupine Medvešek Pušnik. Konsolidirano letno poročilo skupine Medvešek Pušnik je na voljo na sedežu družbe Medvešek Pušnik Borzno posredniška hiša d. d.Ljubljana, na Ulici Gradnikove brigade 11 v Ljubljani.

Tabela 3:Lastniška struktura delničarjev družbe na dan 31. 12. 2008

Zap. št. Delničar Št. delnic % lastništva

1 MP BPH d.d., ULICA GRADNIKOVE BRIGADE 011, 1000 LJUBLJANA, SLOVENJA 37.501 50,001%

2 ZVEZA BANK REG.Z.ZO.J.BANK UND REVISIONS, PAULITSCHGASSE 5-7, 9010 KLAGENFURT, AVSTRIJA

7.206 9,608%

3 LUKOVAC JOVAN, ŠENTPAVEL 002, 1261 LJUBLJANA - DOBRUNJE, SLOVENJA 6.745 8,993%

4 ERKER IGOR, SPODNJE GAMELJNE 019B, 1211 LJUBLJANA - ŠMARTNO, SLOVENJA 4.540 6,053%

5 TOWRA S.A., 36, AVENUE MARIE - THERESE, L - 2132 LUXEMBOURG, LUKSEMBURG 3.470 4,627%

6GAZNAFTA INVESTMENTS LIMITED, 70 KENNEDY AVEPAPABASILIOU HOUSE 2ND FLOOR, 1076 NICOSIA, CIPER

3.395 4,527%

7 POTOČNIK MARKO, CESTA MARŠALA TITA 018, 4270 JESENICE, SLOVENJA 1.790 2,387%

8 ŠOBER MATEJA, CLEVELANDSKA ULICA 025, 1000 LJUBLJANA, SLOVENJA 1.639 2,185%

9SIMONETI MARKO, ULICA ŽELJKA TONIJA 051, LJUBLJANA, 1211 LJUBLJANA -ŠMARTNO, SLOVENJA 1.500 2,000%

10 HYPO ALPE ADRIA BANK AG, ALPEN ADRIA PLATZ 1, 9020 KLAGENFURT, AVSTRIJA 1.300 1,733%

11 FRKAL SANJA, MRAKOVA CESTA 007, 1360 VRHNIKA, SLOVENJA 516 0,688%

12 Škrk Martin, Cesta na Brdo 067, 1000 LJUBLJANA, SLOVENJA 500 0,667%

13ČRNIGOJ LAURA, TRDINOVA CESTA 012, ŠMARJE-SAP, 1293 ŠMARJE - SAP, SLOVENJA

500 0,667%

14 GRILANC VALTER, PRVAČINA 049A, 5297 PRVAČINA, SLOVENJA 456 0,608%

15 KOČEVAR JASMINKA, ULICA JULETA GABROVŠKA 019, 4000 KRANJ, SLOVENJA 452 0,603%

16 VEHOVAR TEŽAK ŽIVA, ŽUPANČIČEVA ULICA 004, 1000 LJUBLJANA, SLOVENJA 443 0,591%

17 MEJAČ KSENIJA, MUCHERJEVA ULICA 006, 1000 LJUBLJANA, SLOVENJA 400 0,533%

18 METALKA TRGOVINA d.d., DALMATINOVA ULICA 002, 1000 LJUBLJANA, SLOVENJA 400 0,533%

19 HRNČIČ BRDNIK JASNA, MAJARONOVA ULICA 016, 1000 LJUBLJANA, SLOVENJA 310 0,413%

20 TIRŠEK ŠINDIČ TINA, GLINŠKOVA PLOŠČAD 012, 1000 LJUBLJANA, SLOVENJA 300 0,400%

21 ŠINDIČ SAŠO, GLINŠKOVA PLOŠČAD 012, 1000 LJUBLJANA, SLOVENJA 300 0,400%

22 JELOVŠEK JANEZ, KAJUHOVA ULICA 002, 1000 LJUBLJANA, SLOVENJA 290 0,387%

23 LUKOVAC DANIJELA, ŠENTPAVEL 002, 1261 LJUBLJANA - DOBRUNJE, SLOVENJA 200 0,267%

24 FAJDIGA NINA, TOPNIŠKA ULICA 070, 1000 LJUBLJANA, SLOVENJA 167 0,223%

25 FAJDIGA SANA, MENCINGERJEVA ULICA 015, 1000 LJUBLJANA, SLOVENJA 167 0,223%

26I.M.2000 d.o.o. Koper, FERRARSKA ULICA 014, KOPER, 6000 KOPER - CAPODISTRIA, SLOVENJA 98 0,131%

27 ZUPAN MATJAŽ, STANEŽIČE 026D, 1210 LJUBLJANA - ŠENTVID, SLOVENJA 95 0,127%

28 RAJER VERONIKA, ULICA BRATOV UČAKAR 028, 1000 LJUBLJANA, SLOVENJA 50 0,067%

29 TRIFUNAC DRAGANA, BRUNA VALENTIJA 019, 52440 POREČ, HRVAŠKA 40 0,053%

30 CIAN KARMEN, MALGAJEVA ULICA 012, 1000 LJUBLJANA, SLOVENJA 37 0,049%

31 TRČEK IGOR, BEVKE 061B, 1358 LOG PRI BREZOVICI, SLOVENJA 33 0,044%

32 NASTRAN IN PARTNER d.n.o. Škofja Loka, POD PLEVNO 043, 4220 ŠKOFJA LOKA, SLOVENJA

30 0,040%

33GEMAR, d.o.o., PRISTANIŠKA ULICA 012, KOPER, 6000 KOPER - CAPODISTRIA, SLOVENJA

30 0,040%

34 KOLMAN ALOJZ, CESTA NA KLJUČ 041, 1000 LJUBLJANA, SLOVENJA 20 0,027%

35 DUBROVNIK SILVA, ULICA PARIŠKE KOMUNE 019, 2000 MARIBOR, SLOVENJA 20 0,027%

36 KORELIČ FABIO, POLJSKA POT 004, PRADE, 6000 KOPER - CAPODISTRIA, SLOVENJA 15 0,020%

37 HVALA DAMIJAN, ROŽNA ULICA 014, 5282 CERKNO, SLOVENJA 15 0,020%

38 CESAR BORUT, MIREN 142C, 5291 MIREN, SLOVENJA 15 0,020%

39 BERČAN MATEJ, KAJUHOVA ULICA 002, 1000 LJUBLJANA, SLOVENJA 6 0,008%

40 VLASTELICA ANDREA, PONOVA VAS 001A, 1290 GROSUPLJE, SLOVENJA 4 0,005%

41 AMON MIHA, ZAGRADIŠČE 012A, 1261 LJUBLJANA - DOBRUNJE, SLOVENJA 4 0,005%

42 ZAGOŽEN PETER, MATKE 011, 3312 PREBOLD, SLOVENJA 1 0,001%

Vir: KDD d. d


1.6. Izjava po 545. členu ZGD-1

Družba MP DZU d. d. je v letu 2008 v vseh poslih, ki so potekali z matično družbo MP BPH d. d. dobila ustrezna plačila in vračila in na osnovi poslov ni bila prikrajšana.

1.7. Rezultati algoritma VAR (Value At Risk)

Sklad/Indeks* VAR v €Sprememba σ

donosnostiOdstopanja glede na

indeks

MP-ASIA.SI 2.004.051 17,39 % -9,10 %

FTSE ALL WORLD SERIES ASIA PACIFIC INDEX 19,13 %

MP-BALKAN.SI 1.192.319 11,69 % -65,40 %

MSCI EMERGING MARKETS EASTERN EUROPE LOCAL

33,78 %

MP-ENERGY.SI 328.346 19,03 % -25,25%

FTSE GLOBAL ENERGY EUR INDEX 25,45 %

MP-GLOBAL.SI 2.915.068 15,75 % -8,50 %

FTSE WORLD SERIES WORLD EUR INDEX 17,22 %

MP-GOLD.SI 258.193 21,79 % -42,87 %

FTSE GOLD MINES SERIES ALL MINES 38,13 %

MP-INDIA.SI 618.560 21,42 % 20,91 %

BSE SENSEX 30 INDEX 17,71 %

MP-PLUS.SI 462.574 21,65 % 25,76 %


MP-TECH.SI 91.436 17,58 % -11,01 %

MSCI WORLD INFORMATION TECHNOLOGY IN EUROS INDEX

19,75 %

MP-TURKEY.SI 369.104 29,09 % 20,89 %

ISE 100 INDEX 24,07 %

MP-WATER.SI 103.892 12,97 % -20,07 %


SKUPAJ 8.343.543

Vir: Bloomberg in interni vir* Indeks = primerjalni indeks = Benchmark

Iz zgornje tabele je razvidno da, so mesečni standardni odkloni donosnosti sedmih od desetih aktivnih skladov bili nižji od mesečnih standardnih odklonih donosnosti posameznih primerljivih indeksov. Za tri sklade je mesečni standardni odklon donosnosti sklada presegel mesečni standardni odklon donosnosti primerljivega indeksa, in sicer MP-PLUS.SI (za 25,76 %), MP-INDIA.SI (za 20,91 %) ter MP-TURKEY.SI (za 20,89 %), ki so na koncu leta 2008 predstavili skupaj 6.293.754 €, oziroma 12,40% premoženja, ki ga upravlja Družba.

Nižja volatilnost večine skladov v primerjavi z benchmarkom je posledica ukrepov, ki jih je Družba sprejela med svetovno finančne krizo in medvedjim trendom na svetovnih borzah za znižanje naložbenega tveganja skladov, in sicer povečanje denarnih sredstev vseh skladov in znižanje izpostavljenosti precej tveganim panogam v trenutnih okoliščinah, zlasti surovinam in finančnim storitvam. Ne glede na ukrepe za znižanje tveganja, sprejetih v drugi polovici leta, je v primeru sklada MP-PLUS.SI, bil mesečni standardni odklon donosnosti sklada višji na letni ravni od benchmarka, predvsem zaradi višje bete sklada v prvi polovici leta 2008. V primeru MP-INDIA.SI in MP-TURKEY.SI je bila donosnost sklada zelo podobna donosnosti benchmarka ne glede na višji mesečni standardni odklon donosnosti sklada v primerjavi z benchmarkom; slednji je posledica nekoliko drugačne naložbene strukture sklada v primerjavi z benchmarkom, ki bo po oceni Družbe omogočila višjo dolgoročno donosnost za sklad.


2. POJASNILA MP DZU D. D. KOT DRUŽBE, KI JE ZAVEZANA K UPORABI ZAKONA, KI UREJA PREVZEME


MP DZU d. d. je od 14. 12. 2007 javna družba v skladu z Zakonom o trgu finančnih instrumentov, s katere delnicami z glasovalno pravico se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, in je s tem zavezana k spoštovanju določil Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 79/06- ZPre-1). MP Invest d. d., ki je hčerinska družba MP DZU d. d. ni zavezani k uporabi Zakona o prevzemih v smislu določila 4. člena ZPre-1.

2.1 Struktura osnovnega kapitala MP DZU d. d.

Osnovni kapital MP DZU d. d. znaša na 31. 12. 2008 312.969,45 € (tristodvanajsttisočdevetstodevetinšestdeset €, 45/100) in je v celoti vplačan. Razdeljen je na 75.000 (petinsedemdesettisoč) kosovnih delnic; delnice so imenske in so izdane v nematerializirani obliki. V centralni register so vpisane pod oznako MDUR in so v celotni izdaji uvrščene na prosti trg Ljubljanske borze d. d. Vse delnice so delnice enega razreda. Po vsebini pravic so delnice navadne (redne) s pravico do udeležbe na dobičku družbe, udeležbe pri upravljanju družbe, pri čemer ena delnica daje pravico do enega glasu na skupščini, in do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju družbe.

2.2 Omejitve prenosa delnic MDUR

Delnice družbe MP DZU d. d. so prosto prenosljive brez omejitev. V statutu ni predvidena omejitev imetništva vrednostnih papirjev niti potreba po pridobitvi dovoljenja družbe ali drugih imetnikov vrednostnih papirjev za prenos delnic. Prav tako družbi MP DZU d. d. ni znano, da bi obstajali dogovori med delničarji družbe, ki bi lahko povzročili omejitev prenosa vrednostnih papirjev ali glasovalnih pravic.

Za pridobitev delnic družbe za upravljanje, na podlagi katere oseba posredno ali neposredno doseže ali preseže kvalificirani delež v družbi za upravljanje po Zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, slednji določa, da je potrebno predhodno pridobiti dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev, prav tako za vsako nadaljnjo pridobitev delnic družbe za upravljanje, na podlagi katere oseba doseže ali preseže mejo 10-, 20-, 33- ali 50-odstotnega deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu družbe za upravljanje ali na podlagi katerih oseba postane obvladujoča družba družbe za upravljanje. Če namerava oseba, ki je pridobila dovoljenje, odtujiti delnice tako, da bi se zaradi tega njen

delež zmanjšal pod mejo, za katero je pridobila dovoljenje, mora o tem predhodno obvestiti ATVP.

2.3 Kvalificirani deleži

Z dnem uveljavitve ZTFI (dne 11.8.2007) je 10. člen Zakona o prevzemih (ZPre-1) prenehal veljati, vendar se je - skladno s 3. odstavkom 587. člena ZTFI - uporabljal vse dokler se po 3. odstavku 589. člena ZTFI ni začel uporabljati oddelek 3.3. ZTFI - ki določa obveznosti glede informacij o pomembnih deležih v javni družbi, katere delnice so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu - kar pa se je zgodilo v dveh mesecih od uveljavitve ZTFI. Pragovi pomembnega deleža po 105. členu ZTFI so deleži glasovalnih pravic v posamezni javni družbi, ki pripadajo posameznemu delničarju ter predstavljajo 5, 10, 15, 20, 25 odstotkov, 1/3, 50 ali 75 odstotkov vseh glasovalnih pravic v tej javni družbi, pri čemer se kot osnova za ugotavljanje pomembnega deleža upoštevajo vse delnice javne družbe z glasovalno pravico, vključno z lastnimi delnicami in delnicami, prikaterih je uresničevanje glasovalne pravice omejeno po zakonu ali po statutu družbe v skladu z zakonom.

Kvalificirani delež imetništva delnic MDUR v skladu z Zakonom o prevzemih so na dan 31. 12. 2008 dosegale 4 osebe. V Tabela 3 so navedena neposredna imetništva delničarjev MP DZU d. d., ki so kvalificirani imetniki delnic MDUR v skladu z ZPre-1 na dan 31. 12. 2008.

Pomembne spremembe, ki so se v lastniški sestavi zgodile po 31. 12. 2008, je MP DZU d. d. ažurno objavila na SEO-netu. Po 31. 12. 2008 do objave letnega poročila ni bilo pomembnejših sprememb v lastniški strukturi Družbe.

2.4 Imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice

Nobeden izmed delničarjev MP DZU d. d. v letu 2008 ni bil imetnik vrednostnih papirjev družbe MP DZU d. d., ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice. Družba MP DZU d. d. namrečnima izdanih vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.

2.5 Delniška shema za delavce

Družba MP DZU d. d. nima izdelane posebne delniške sheme za delavce.

2.6 Omejitve glasovalnih pravic

Ni omejitev glasovalnih pravic niti dogovorov, pri katerih bi bile s sodelovanjem družbe MP DZU d. d. finančne pravice, ki izhajajo iz vrednostnih papirjev, ločene od lastništva vrednostnih papirjev. Poudariti pa je potrebno, da so določene omejitve glasovalnih pravic določene z Zakonom o bančništvu (Ur.l. RS, št. 131/06; ZBan-1), in sicer v 54. in 55. členu.

2.7 Razkritja o dogovorih med delničarji

Družbi MP DZU d. d. niso znani dogovori med delničarji, ki bi lahko povzročili omejitev prenosa vrednostnih papirjev ali glasovalnih pravic.

2.8 Pravila družbe v zvezi z imenovanjem ter zamenjavo članov uprave in nadzornega sveta ter spremembah statute

Skupščina veljavno odloča, če je na seji prisotnih več kot 15% glasov vseh delničarjev. Skupščina odloča z večino oddanih glasov, če zakon ne določa drugačno večino. O spremembah statuta odloča skupščina s ¾ večino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. V statutu MP DZU d. d. ni drugih pogojev v zvezi s spremembo statuta.

Statut MP DZU d. d. v zvezi z organom uprave določa, da družbo vodi, zastopa in predstavlja uprava, ki ima najmanj dva člana; da nadzorni svet enega od njiju imenuje za predsednika uprave; da člana uprave imenuje nadzorni svet za dobo največ 5 (pet) let z možnostjo neomejenega ponovnega imenovanja; za člana uprave družbe za upravljanje je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje zakonsko določene pogoje.


Pristojnosti nadzornega sveta določa veljavna zakonodaja. Za člana nadzornega sveta družbe za upravljanje je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje zakonsko določene pogoje. Statut družbe pa določa, da ima družba najmanj 3 in največ 6 članov nadzornega sveta, pri čemer število članov nadzornega sveta določi skupščina; mandat članov nadzornega sveta traja 4 (štiri) leta; da skupščina lahko odpokliče člane nadzornega sveta, ki jih je izvolila, pred potekom mandatne dobe - za sklep o odpoklicu je potrebna najmanj tričetrtinska večina oddanih glasov.

2.9 Pooblastila članov uprave

Skupščina delničarjev družbe MP DZU d. d. upravi MP DZU d. d. ni izdala pooblastil za izdajo delnic ali nakup lastnih delnic niti kakšnih koli drugih posebnih pooblastil. Pooblastila uprave so določena z veljavno zakonodajo s področja investicijskih skladov in družb za upravljanje ter gospodarskih družb in statutom družbe. V Zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje je določeno skupno zastopstvo družbe s strani uprave. Družba ima sprejet Poslovnik o delu uprave, ki ureja delovanje uprave, pristojnosti, način dela ter drugo, kar je pomembno za delo in odločanje uprave.

2.10 Pomembni dogovori, katerih stranka je družba in katerih učinek nastopi na podlagi spremembe kontrole v družbi

Ne obstajajo dogovori, katerih stranka je družba MP DZU d. d., ki avtomatično pričnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme. Seveda pa lahko ob zamenjavi kontrole v družbi pride do spremembe v strategiji in poslovni politiki družbe, kar se lahko odrazi na vseh dogovorih, katerih stranka je družba.

2.11 Dogovori med družbo in člani uprave ali nadzornega sveta ali delavci

Ni dogovorov med družbo MP DZU d. d. in člani uprave ali nadzornega sveta ali delavci, ki bi predvidevali nadomestilo, če ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon, ki ureja prevzeme, odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga, ali njihovo delovno razmerje preneha.


3. PREGLED OPRAVLJANJA STORITEV


3.1. Upravljanje vzajemnih skladov

Osrednja dejavnost Družbe je upravljanje premoženja vzajemnih skladov z različnimi naložbenimi politikami in načini upravljanja. Z naraščanjem števila skladov je Družba vpeljala enotno poimenovanje za vse sklade, ki jih upravlja, in sicer MP-SKLADI.SI. Upravljanje naložb, ki zajema spremljanje inanaliziranje naložbenih odločitev, se izvaja na sedežu Družbe, in sicer v sektorju naložb.

Na sedežu Družbe se izvaja tudi administriranje vzajemnih skladov –ugotavljanje tekočih VEP in spremljanje ter izvajanje vplačil oz. izplačil skladov.

3.2. Prodaja in trženje vzajemnih skladov MP-SKLADI.SI

Skladno s Pravili upravljanja se je prodaja enot premoženja vzajemnih skladov vršila na sedežu Družbe ter na vpisnih mestih pogodbenih partnerjev Družbe (in njihovih poslovalnic).

3.2.1. Pregled prodaje in marketinga v letu 2008

3.2.1.1. Pregled vzajemnih skladov v letu 2008

V letu 2008 se je število vzajemnih skladov, ki jih upravljajo slovenski upravljavci, povečalo za 17, pri čemer so trije vzajemni skladi nastali iz preoblikovanja treh investicijskih družb (Maksima ID, d. d., Infond ID, d .d. ter Infond ID 1, d. d.). Skupaj je bilo konec leta registriranih 127 slovenskih vzajemnih skladov. Močno se je povečalo tudi število tujih vzajemnih skladov, ob koncu leta jih je bilo registriranih okrog 150.

Graf 1:Število slovenskih registriranih vzajemnih skladov po obdobjih

Vir: ATVP* V letu 2008 so se tri investicijske družbe preoblikovale v vzajemne sklade (Maksima ID, d. d., Infond ID, d .d. ter Infond ID 1, d. d.)

Graf 2:Število vlagateljev v vzajemnih skladih po letih

Vir: ATVP, www.nlbskladi.si, www.infond.si, lastni izračuni

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

350.000

400.000

450.000

31.12.2005 31.12.2006 31.12.2007

Število vlagateljev v vzajemnih skladih

Ocena povečanja števila vlagateljev v vzajemnih skladih zaradi preoblikovanja družb: Maksima ID, d.d. => vzajemni sklad NLB Skladi - Globalni ; Infond ID, d.d. => vzajemni sklad Infond Global; Infond ID 1, d.d. => vzajemni sklad Infond Dynamic

0

20

40

60

80

100

120

140

31.12.2005 31.12.2006 31.12.2007

(Maksima ID, d. d., Infond ID, d .d. ter Infond ID 1, d. d.).

31.12.2007 31.12.2008

Ocena povečanja števila vlagateljev v vzajemnih skladih zaradi preoblikovanja družb: Maksima ID, Globalni ; Infond ID, d.d. => vzajemni sklad Infond Global;

31.12.2007 31.12.2008 *


Graf 3:Čista vrednost sredstev (ČVS) v vzajemnihskladih po letih (v mio €)

* Vpliv preoblikovanja investicijskih družb Maksima ID, d. d., Infond ID, d .d. ter Infond ID 1, d. d. v vzajemne sklade.Vir: ATVP, lastni izračuni

Graf 4:Vrsta vzajemnih skladov po letih

* Leto 2005 še ni razlikovalo statistike med skladi skladov in skladi denarnega trga. Posledično so podatki skupaj navedeni pod kategorijo skadi skladovVir: ATVP, ZDU-GIZ, lastni izračuni

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

3.500

31.12.2005 31.12.2006

31.12.2005 * 31.12.2006

skladi skladov 2,3% 1,8%

skladi denarnega trga 0,0% 0,3%

obvezniški 4,4% 2,3%

mešani 43,1% 34,1%

delniški 50,1% 61,6%

50,1%61,6%

43,1%34,1%

0%10%20%30%40%50%60%70%80%90%

100%

Vzajemni skladi priljubljena oblika varčevanja. v slovenskih vzajemnih skladih varčevalo okrog 300.000 vlagateljev (2007), ki so skupaj imeli okrog 1.350 milijonov čiste vrednosti sredstev. Slednja se je v letu 2008, kot posledica globalne finančne krize, močno zmanjšala, in sicer kar za 54 % glede na konec leta 2007.

Z upoštevanjem preoblikovanja treh investicijskih družb (d .d. ter Infond ID 1, d. d.vlagateljev,vzajemnih skladih, poveča za okrog 100.000 na 397.472, čista vrednost sredstev pa na 1.513 milijonov €.

Graf 4 nam pokaže, da se je v letu 2008 tzmanjševanja deleža mešanih vzajemnih skladov, ki je bil prisoten v zadnjihnekoliko ustavil. prevladujejo delniški vzajemni skladi. 2008 je bilo 62,0 % delniških, 33,4 % mešanih, 2,1 % obvezniških, 1,2 % skladov denarnega trga ter 1,3 % skladov skladov. Zmanjšanje deleža delniških vzajemnih skladov iz 66,4 % konec leta 2007 na 62,0 % konec leta 2008 je prav tako posledica upada čiste vrednosti sredstev, ki je pri delniški

Deleži obvezniškihdenarnega trga ter glede na leto 2007 povečali za 1,5 odstotne točke, vendar skupaj še manj kot 5 % vseh vzajemnih skladov. Glede na izredno volatilno obdobje v letu 2008 lahko pričakujemo, da se bo delež konservativnejših skladov (obvezniški, denarni) še povečal.

31.12.2007 31.12.2008 *

31.12.2006 31.12.2007 31.12.2008

1,8% 1,4% 1,3%

0,3% 0,4% 1,2%

2,3% 1,3% 2,1%

34,1% 30,5% 33,4%

61,6% 66,4% 62,0%

61,6% 66,4% 62,0%

34,1% 30,5% 33,4%

Vzajemni skladi so tudi v letu 2008 bili izredno priljubljena oblika varčevanja. Konec leta 2008 je v slovenskih vzajemnih skladih varčevalo okrog 300.000 vlagateljev (- 8 % glede na konec leta 2007), ki so skupaj imeli okrog 1.350 milijonov € čiste vrednosti sredstev. Slednja se je v letu

kot posledica globalne finančne krize, močno zmanjšala, in sicer kar za 54 % glede na konec leta 2007.

Z upoštevanjem preoblikovanja treh investicijskih družb (Maksima ID, d. d., Infond ID, d .d. ter Infond ID 1, d. d.) v vzajemne, se število vlagateljev, ki so ob koncu leta 2008 varčevali v vzajemnih skladih, poveča za okrog 100.000 na 397.472, čista vrednost sredstev pa na 1.513

€.

nam pokaže, da se je v letu 2008 trend zmanjševanja deleža mešanih vzajemnih skladov, ki je bil prisoten v zadnjih nekaj letih,

ustavil. V Sloveniji še vedno močno prevladujejo delniški vzajemni skladi. Konec leta 2008 je bilo 62,0 % vseh vzajemnih skladov delniških, 33,4 % mešanih, 2,1 % obvezniških, 1,2 % skladov denarnega trga ter 1,3 % skladov

Zmanjšanje deleža delniških vzajemnih skladov iz 66,4 % konec leta 2007 na 62,0 % konec leta 2008 je prav tako posledica upada

e vrednosti sredstev, ki je bila največja prav delniških vzajemnih skladih (glej Graf 5).

bvezniških vzajemnih skladov, skladov denarnega trga ter skladov skladov so se sicer glede na leto 2007 povečali za 1,5 odstotne točke, vendar skupaj še vedno predstavljajo manj kot 5 % vseh vzajemnih skladov. Glede na izredno volatilno obdobje v letu 2008 lahko pričakujemo, da se bo delež konservativnejših skladov (obvezniški, denarni) še povečal.

Graf 5:Čista vrednost sredstev (ČVS) (v mio €) glede na vrsto vzajemnih skladov po letih

* Leto 2005 še ni razlikovalo statistike med skladi skladov in skladi denarnega trga. Posledično so podatki skupaj navedeni pod kategorijo skadi skladovVir: ATVP, ZDU-GIZ, lastni izračuni

31.12.2005 * 31.12.2006

delniški 689 1.182

mešani 593

obvezniški 61

skladi denarnega trga 0

skladi skladov 32

0

400

800

1.200

1.600

2.000

Graf 5 kaže kako močan je bil vpliv svetovne finančne krize na čisto vrednost sredstev slovenskih vzajemnih skladov. Slednja je pri delniškihznašala 938 milijonov leta 2007).

Mešanim vzajemnim skladom se je ČVS zmanjšala za 43 % 505 milijonov milijonov €

31.12.2006 31.12.2007 31.12.2008

1.182 1.943 938

654 893 505

43 38 32

7 11 18

34 40 20


kaže kako močan je bil vpliv svetovne finančne krize na čisto vrednost sredstev slovenskih vzajemnih skladov. Slednja je pri

vzajemnih skladih konec leta 2008 znašala 938 milijonov € (- 52 % glede na konec leta 2007).

Mešanim vzajemnim skladom se je v letu 2008 ČVS zmanjšala za 43 % glede na leto 2007 na 505 milijonov €, obvezniškim pa za 17% na 32

€.


3.2.1.2. Pregled sredstev v upravljanjupo slovenskih družbah za upravljanje v letu 2008

Tabela 4:Obseg sredstev po slovenskih DZU (v mio €)

31.12.07 31.12.08 * 31.12.08

Triglav DZU, d. o. o.

597 338 338

KD Investments DZU, d. o. o.

717 268 268

NLB Skladi, d. o. o.

286 164 236

Probanka DZU, d. o. o.

242 113 113

KBM Infond DZU, d. o. o.

192 86 169

Publikum PDU, d. d.

256 78 78

Abančna DZU, d. o. o.

137 69 69

MP DZU d. d. 146 55 55

Ilirika DZU, d. o. o.

117 53 53

Primorski skladi, d. d.

95 52 52

Perspektiva DZU, d. o. o.

72 49 49

Krekova družba DZU, d. o. o.

35 16 16

NFD DZU, d. o. o.

16 8 8

* Izločen je vpliv preoblikovanja investicijskih družb Maksima ID, d. d., Infond ID, d .d. ter Infond ID 1, d. d. v vzajemne sklade.Vir: ATVP, lastni izračuni

Graf 6: Tržni deleži slovenskih družb za upravljanje nadan 31. 12. 2008

Vir: ATVP, lastni izračuni

0,5%

1,1%

3,3%

3,4%

3,5%

3,7%

0,0% 5,0%

NFD DZU, d. o. o.





MP DZU d. d.


Publikum PDU, d. d.






Tabela 5:Tržni deleži slovenskih DZU

31.12.07 31.12.08 * 31.12.08


20,5% 25,1% 22,5%


24,7% 19,8% 17,8%


9,8% 12,2% 15,7%


8,3% 8,4% 7,5%


6,6% 6,4% 11,2%

Publikum PDU, d. d.

8,8% 5,8% 5,2%


4,7% 5,1% 4,6%

MP DZU d. d. 5,0% 4,1% 3,7%


4,0% 3,9% 3,5%


3,3% 3,8% 3,4%


2,5% 3,6% 3,3%


1,2% 1,2% 1,1%

NFD DZU, d. o. o.

0,6% 0,6% 0,5%

* Izločen je vpliv preoblikovanja investicijskih družb Maksima ID, d. d., Infond ID, d .d. ter Infond ID 1, d. d. v vzajemne sklade.Vir: ATVP, lastni izračuni

Kot smo že investicijske družbe preoblikovale v vzajemne sklade, kar je vplivalo na podatke o obsegu sredstev, ki jih upravlja upravljanje. Kpreoblikovanja upravljanje poNLB Skladi d. o. o. ter KBM Infond DZU d. o. o.

V Tabela sredstev ter družb za2008 prikazali podatke, ki bodisi ne upoštevajo enkratne dogodke v zvezi s preoblikovanimi družbami za upravljanje

Največja slovenska družba za upravljanje je konec leta% tržni deležsredstev. Tržni delež MP DZU d.2008 znašal 4,1 %na leto 2007)milijonov €

Glede na podatke z preoblikovanja2008 največ povečali tržni delež družbi DZU, d. o. o.sta ga izgubili družbi d. o. o. ter

3,3%

3,4%

3,5%

3,7%

4,6%

5,2%

11,2%

7,5%

15,7%

17,8%

5,0% 10,0% 15,0% 20,0%

31.12.2007 31.12.2008 * 31.12.2008

Kot smo že omenili so se v letu 2008 tri investicijske družbe preoblikovale v vzajemne

, kar je vplivalo na podatke o obsegu sredstev, ki jih upravlja določena družba za upravljanje. Kot posledica postopkov preoblikovanja sta se dvema družbama za upravljanje povečala tržna deleža, in sicer družbi NLB Skladi d. o. o. ter KBM Infond DZU d. o. o.

Tabela 4 in Tabela 5 prikazujemo obseg sredstev ter tržne deleže različnih slovenskih

upravljanje pri čemer bomo za leto 2008 prikazali podatke, ki bodisi upoštevajo in

ne upoštevajo enkratne dogodke v zvezi s preoblikovanimi družbami za upravljanje.

Največja slovenska družba za upravljanje je a 2008 bila Triglav DZU, d. o. o. (25,1

% tržni delež), ki je upravljala 338 milijonov € sredstev. Tržni delež MP DZU d. d. je konec leta 2008 znašal 4,1 % (- 0,92 odstotne točke glede na leto 2007), pri čemer je družba upravljala 55

€ sredstev.

Glede na podatke z izločenim vplivom preoblikovanja lahko ugotovimo, da sta v letu 2008 največ povečali tržni delež družbi Triglav DZU, d. o. o. ter NLB Skladi, d. o. o., največ pa sta ga izgubili družbi KD Investments DZU,

ter Publikum PDU, d. d.

22,5%

25,0% 30,0%

3.2.1.3. Prodaja MP-SKLADI.SI v letu 2008

Čista vrednost sredstev v upravljanju v vzajemnih skladih družbe MP DZU d. d. je na zadnji dan leta 2008 znašala 55.087.261,75 €. Glede na zadnji dan leta 2007 so je čista vrednost sredstev v upravljanju zmanjšala za 90,5 milijonov € oziroma za 62 %, pri čemer je bil učinek neto odlivov iz skladov 12,7 milijonov €. To pomeni, da od celotnega zneska zmanjšanja sredstev za 90,5 milijona € predstavlja 12,7 milijona € oziroma 14 % neto odlive iz skladov, medtem ko je 77,8 milijonov € oziroma 86 % posledica zmanjšanja vrednosti tečajev na svetovnih kapitalskih trgih zaradi globalne finančne krize.

Kot kaže Tabela 5, je tržni delež MP DZU d. d. med slovenskimi družbami za upravljanje konec leta 2008 znašal 4,1 %, kar je glede na 5,0 % tržni delež konec leta 2007 zmanjšanje za 0,9 odstotne točke.

3.2.1.4. Prodaja MP-SKLADI.SI v letu 2008 po partnerjih

Struktura prodaje po pogodbenih partnerjih kaže, da se je kljub močni prodajni mreži 71,96 % vseh novih vplačil v lanskem letu (zmanjšanje za 8,76 odstotnih točk glede na leto 2007) opravilo v prodajnem sistemu skupine Medvešek Pušnik, in sicer 43,78 % v MP BPH d. d., 25,32 % v MP DZU d. d., 2,86 % pa je bilo vplačil s strani MP ZZD d. d., ki je pričela vpisovati nova naložbena življenjska zavarovanja z dnem 15. 10. 2007.

Preostali 28,04-odstotni delež je pripadal zunanjim pogodbenim partnerjem, med katerimi je najvišji delež prodaje točk vzajemnih skladov doseglo podjetje Oražem trening sistem, d. o. o. s 16,40-odstotnim deležem prodaje, sledili pa sta podjetji KD Finančna točka, d. o. o. z 2,88 % in Vzajemci, d. o. o. z 2,30 %.

Od celotnih novih vplačil je 24,49 %, pripadlo Delniškemu vzajemnemu skladu MP-INDIA.SI, z22,60 % mu je sledil Delniški vzajemni sklad MP-GLOBAL.SI, s 13,64 % Delniški vzajemni sklad MP-ASIA.SI ter z 10,04 % Delniški vzajemni sklad MP-GOLD.SI.

Število pogodbenih partnerjev se je v letu 2008zmanjšalo za 2, njihovo skupno število je konec leta 2008 znašalo 43.

Graf 7:Delež prodaje MP-SKLADI.SI po partnerjih

Vir: interni vir

Graf 8:Delež vplačil po skladih

Vir: interni vir

MP DZU; 25,32%

ORAŽEM TRENING SISTEM; 16,40%

KD FT; 2,88%MP ZZD; 2,86%

VZAJEMCI; 2,30%INDIVIDA; 1,29%

OSTALI; 5,18%

MP

MP-ASIA.SI; 13,64%

MP-GOLD.SI; 10,04%

MP-BALKAN.SI; 8,12%

MP-TURKEY.SI; 6,73%

MP-ENERGY.SI; 5,53%

MP-WATER.SI; 4,13%

MP-TECH.SI; 3,89%

MP-EUROSTOCK.SI; 0,67%

MP-PLUS.SI; 0,15%


MP BPH; 43,78%

MP-INDIA.SI; 24,49%

MP-GLOBAL.SI; 22,60%


3.2.1.5. Pregled strukture trženja

Glede na razmere na kapitalskih trgih v letu 2008 in njihov vpliv na prihodke Družbe je oddelek marketinga stalno prilagajal razpoložljivasredstva namenjena trženju. Od planiranih 320.000 € sredstev namenjenih za marketing v letu 2008 jih je dejansko bilo porabljenih 210.000 €, oziroma 34 % manj glede na plan. Dinamika porabe sredstev pokaže, da je bilo v prvi polovici leta porabljenih 77 % vseh sredstev v drugi polovici leta pa preostalih 23 %, pri čemer so stroški marketinga v zadnjem kvartalu znašali le dobrih 15.000 € oziroma 7 % vseh porabljenih sredstev.

Pretežni del sredstev za marketing je bil porabljen za medijski zakup, kar je razvidno tudi iz strukture stroškov v Tabela 6.

Tabela 6:Struktura stroškov za marketing

Kategorija Delež

Medijski zakup 69 %Tiskani mediji 22 %

TV 21 %

Internet 18 %

Javne objave 8 %

Tisk 11 %

Oblikovanje 8 %

Razno 12 %

Skupaj 100 %Vir: interni vir

Cilj, ki ga zasledujemo v oglaševalski strategiji, je optimizacija oglaševalske učinkovitosti, in sicer na način, da največji delež oglaševalskega proračuna porabimo za medijsko izpostavljenost in manj za oblikovanje in druge spremljajoče storitve. Tako smo 69 % marketinških sredstev porabili za medijske zakupe. V zadnjih treh mesecih 2008 se je intenziviralo neposredne stike med vlagatelji in upravljavci premoženja vzajemnih skladov na investicijskih večerih. Prodajo investicijskih kuponov na podlagi svetovanja in izobraževanja vlagateljev bo družba nadaljevala tudi v letu 2009.


4. OBVLADOVANJE TVEGANJ DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE


Družba je pri svojem poslovanju in opravljanju storitev upravljanja vzajemnih skladov izpostavljena različnim tveganjem: operativnemuin sistemskemu tveganju, tveganju neskladnosti s predpisi, tveganju dolgoročne plačilne nesposobnosti in likvidnostnemu tveganju, naložbenemu (tržnemu) tveganju, tveganju neizpolnitve nasprotne stranke (kreditno tveganje), tveganju izpostavljenosti do posamezne osebe, tveganje kapitalske neustreznosti.V poslovnem letu 2008 je Družba na osnovi vzpostavljenega sistema upravljanja in obvladovanja tveganj tekoče ugotavljala, merila, spremljala in upravljala oz. obvladovala posamezna tveganja. Družba ima ravnanje s posameznimi tveganji sistemsko opredeljeno v internem Pravilniku o načrtu za obvladovanje tveganj v Družbi za upravljanje, ki je bil sprejet 23. 12. 2004 in dopolnjen 12.12.2007.

V okviru vzpostavljenega sistema obvladovanja tveganj je Družba zagotavljala, da je – glede na skupni obseg premoženja vzajemnih skladov, ki jih upravlja, in glede na izpostavljenost – vedno razpolagala z ustreznim kapitalom. Družba izračunava kapitalsko ustreznost pri vsakem ugotavljanju poslovnega izida, v primeru večjih predvidenih sprememb, ki bi vplivale na kapitalsko ustreznost, in na osnovi tekočih rezultatov pa odloča oz. po potrebi predlaga pristojnim organom Družbe (Nadzornemu svetu in skupščini) rešitve, ki zagotavljajo kapitalsko ustreznost Družbe tudi v vmesnem obdobju. O izpolnjevanju kapitalske ustreznosti družba poroča Agenciji za trg vrednostnih papirjev.

Družba gospodari z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse dospele obveznosti. V tem smislu oblikuje in izvaja politiko rednega upravljanja z likvidnostjo. Uprava Družbe v okviru upravljanja z likvidnostjo redno spremlja gibanje količnikov likvidnosti ter izračunava likvidnostno pozicijo.

Družba ugotavlja, meri in upravlja oz. obvladuje tveganja na osnovi vzpostavljenega sistema notranjih kontrol delovnih procesov v Družbi, funkcionalne in prostorske ločenosti sektorjev, ustrezne tehnološke in informacijske podpore, ki zagotavlja varnost vnosa, obdelave in prenosa podatkov, ter na osnovi sistema poročanja nadzornim inštitucijam in obveščanja javnosti.

4.1. Obvladovanje operativnih in sistemskih tveganj

Operativno tveganje izvira iz napak ali pomanjkanja ustreznega nadzora nad dokumentacijo, postopki, izvedbo in knjiženjem poslovnih dogodkov ter na splošno iz vseh

tveganj, ki jim je Družba izpostavljena pri opravljanju svoje dejavnosti.

Operativna in sistemska tveganja so tesno povezana s pomanjkljivostjo notranjih kontrol in izhajajo iz:

kaznivih dejanj, vključno s prevarami in krajami zaposlenih, strank Družbe in tretjih oseb,

profesionalnih obveznosti – pravnih obveznosti pri opravljanju dejavnosti Družbe, obveznosti do delničarjev, poslovnih partnerjev,

obveznosti do države – vključno z usklajenostjo z zakonodajo, ki ureja poslovanje Družbe in delovno ter davčno zakonodajo,

tveganj v povezavi s človeškimi viri (npr. nezadostna ali neustrezna zasedenost delovnih mest glede na obseg in kompleksnost poslovanja Družbe tveganja napak pri delu, ipd.);

napak pri obveščanju javnosti: objavljeni podatki se razlikujejo od dejanskih;

tveganj, povezano z informacijskim sistemom: informacijski sistem Družbe za upravljanje ne zagotavlja pravilnega in zanesljivega zbiranja, vodenja, prenosa in obdelave podatkov ter tveganje nepooblaščenega vstopa vanj in tveganje, povezano z zagotavljanjem varnosti podatkov,

tveganje povezano z organizacijsko strukturo: organizacijska struktura družbe ne zagotavlja stroškovne in delovne učinkovitosti ter regulatorne zanesljivosti, funkcionalnih razmejitev organizacijskih enot, opredeljenih pristojnosti in odgovornosti po poslovnih procesih in nalogah ter sprejetih poslovnih odločitvah,

prekinitev poslovanja zaradi naravnih in drugih katastrof.

Obvladovanje operativnih in sistemskih tveganj

Družba obvladuje operativna in sistemska tveganja na osnovi zagotavljanja skladnosti poslovanja Družbe s Pravilnikom o kadrovskih, tehničnih in organizacijskih pogojih (Ur.l. RS št. 107/07): dokumentiranja predpisanih delovnih procesov in poslovnih odločitev, vzpostavljenih procedur za odobritev in avtorizacijo, z vzpostavitvijo zaščit dostopa v informacijski sistem in varovanja zaupnih podatkov, ter rednim izvajanjem notranjih kontrol, vzpostavljenih na vseh nivojih poslovnih procesov in spremljanja kadrovske ter organizacijske ustreznosti.

Z vzpostavljenimi varnostnimi mehanizmi različnih ravni pravic dostopa, vnosa, obdelave in izvoza podatkov na osnovi sistema gesel, z

evidentiranjem obdelav podatkov, z zagotavljanjem neprekinjenega delovanja informacijskega sistema in s sistemom shranjevanja rezervnih kopij ter obnovitev informacijskega sistema Družba zmanjšuje tveganja, povezana z informacijskim sistemom.

4.2. Obvladovanje finančnih tveganj

4.2.1. Tveganje dolgoročne plačilne nesposobnosti in likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje, da bo podjetje naletelo na težave pri zbiranju sredstev, potrebnih za izpolnitev prevzetih obvez.

Za poravnavo dospelih in kmalu dospelih obveznosti mora imeti Družba zadostna likvidna sredstva. Upravljanje z likvidnostjo Družba vrši z z rednim pregledovanjem strukture naložb, dnevnim spremljanjem obveznosti in njihove dospelosti, z usklajevanjem zapadlosti terjatev in obveznosti ter upravljanjem z viri oz. denarnimi prilivi in naložbami na način, ki zagotavlja pravočasno poravnavo vseh dospelih obveznosti. Likvidnost Družbe se spremlja tudi z izračunavanjem ustreznih finančnih kazalcev (npr. kratkoročnega koeficienta likvidnosti).

Tveganje dolgoročne plačilne nesposobnosti je verjetnost nezmožnosti pokriti izgube, povzročene z vsemi vrstami tveganj, z razpoložljivim kapitalom. Gre torej za tveganje, da Družba ne bo mogla izpolniti obveznosti do poslovnih partnerjev, upnikov, delničarjev.

V letu 2008 Družba ni imela likvidnostnih težav in je svoje obveznosti poravnavala redno in ob zapadlosti.

4.2.2. Obvladovanje naložbenih tveganj

Naložbe Družbe so izpostavljene različnim oblikam tveganj. Velik del naložb Družbe predstavljajo dolgoročne in kratkoročne finančne naložbe. Tržno tveganje vključuje nevarnost zmanjšanja vrednosti bilančne in izvenbilančne pozicije zaradi spremembe tržnih pogojev (obrestnih mer, tržnih cen finančnih instrumentov, likvidnosti oz. poštene vrednosti in unovčljivosti finančnih naložb), preden bi Družbi uspelo te pozicije likvidirati.

Osnovno tveganje predstavlja verjetnost padca poštene vrednosti finančne naložbe oz. padca tržne cene finančnega instrumenta. Pomembna


je tudi relativna iztržljivost finančne naložbe oziroma njihova likvidnost v kolikor naložbo predstavljajo vrednostnimi papirji, ki so predmet nakupov in prodaj na trgu.

Izvajanje politike obvladovanj tržnih tveganj je v letu 2008 potekalo na osnovi razpršitve naložb ter s sprotno kontrolo izpostavljenosti tržnim tveganjem. Kljub razpršitvi naložb je zaradi finančne krize na vseh kapitalskih trgih bila v letu 2008 potrebna oslabitev finančnih naložb oz. njihovo prevrednotenje na nižje vrednosti.

Spremenljivost deviznih tečajev povzroča izpostavljenost finančnih naložb Družbe valutnemu tveganju. Izpostavljenost valutnim tveganjem se pri poslovanju Družbe kaže kot vpliv nihanja valutnih tečajev na vrednost naložb, na denarne tokove in na vrednost premoženja Družbe. Družba je imela v letu 2008 največjo čisto valutno izpostavljenost v hrvaških kunah in evrih.

4.2.3. Tveganja izpolnitve nasprotne stranke

MP DZU d.d. je izpostavljena tveganju, da od vzajemnih skladov, ki jih upravlja, ne bo prejela plačila za opravljeno storitev upravljanja premoženja teh vzajemnih skladov. Takšno tveganje je majhno glede na to, da poslovno voljo vzajemnega sklada izraža in izvaja MP DZU d.d.. Do takšnega tveganja bi lahko prišlo le v primeru plačilne nesposobnosti oz. likvidnostnih težav vzajemnih skladov.

4.2.4. Tveganje velike izpostavljenosti do posamezne osebe

Velika izpostavljenost Družbe do posamezne osebe je izpostavljenost do osebe, ki dosega ali presega 10 % kapitala Družbe. Družba ima veliko izpostavljenost do hčerinske družbe MP Invest d.o.o. Zagreb, iz naslova dolgoročne naložbe v kapital te družbe.

Družba spremlja in meri ta tveganja ter je iz naslova udeležbe v kapitalu hčerinske družbe v letu 2008 izvršila oslabitve teh naložb.


5. DELNICE MDUR


Delnica MDUR je bila 13. 12. 2007 uvrščena v segment vstopne kotacije Ljubljanske borze d. d. V letu 2008 se je z delnicami MDUR trgovalo v 13-ih trgovalnih dneh v skupnem prometu 113.920 € (povprečni dnevni promet 8.763 €). Največji dnevni promet je 29. 2. 2008 znašal 38.000 €. Delnica sodi med slabše likvidne.

Najvišji enotni tečaj delnice MDUR je v letu 2008 znašal 320,00 €, najnižji pa 200,00 €. Zadnji sklenjen posel z delnicami MDUR je bil sklenjen dne 30. 7. 2008 in sicer po ceni 240,00 €.Ob koncu leta 2008 je enotni tečaj delnice MDUR znašal 240,00 €, kar pomeni, da je tržna kapitalizacija Družbe znašala 18.000.000,00 €.

Graf 9:Gibanje cene in vrednosti prometa z delnicami MDUR v letu 2008

Vir: LJSE

190

210

230

250

270

290

310

330

Cen

a de

lnic

e M

DU

R v

€

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

Prom

et z

del

nico

MD

UR

v €


6. POROČILO O POSLOVANJU MP-SKLADI.SI V LETU 2008

MP-SKLADI.SI so se v letu 2008 tržili in prodajali na ozemlju Republike Slovenije. S statusom kvalificiranih skladov z direktivo UCITS3 imajo ob ustrezni notifikaciji pri regulatorju države članice možnost prodaje in trženja tudi v državah članicah EU.

Ob koncu leta 2008 je čista vrednost sredstev v vseh MP-SKLADI.SI znašala 55.087.261,75 €. V strukturi skladov predstavlja čista vrednost sredstev Delniškega vzajemnega sklada MP-GLOBAL.SI 33,6 %, sledi mu Delniški vzajemni sklad MP-ASIA.SI z 20,9 % ter nato Delniški vzajemni sklad MP-BALKAN.SI z 18,5 %, kateremu se je delež glede na konec leta 2007 zmanjšal za 5,3 odstotnih točk.

MP DZU d.d., Gradnikove brigade 11, 1000 Ljubljana, upravlja indeksni vzajemni sklad MP-EUROSTOCK.SI in delniške vzajemne sklade MP-GLOBAL.SI, MP-PLUS.SI, MP-ASIA.SI, MP-TURKEY.SI, MP-BALKAN.SI, MP-ENERGY.SI, MP-TECH.SI, MP-INDIA.SI, MP-GOLD.SI in MP-WATER.SI. Pravila upravljanja, prospekt ter izvleček prospekta, kjer je točen opis investicijske politike, je možno brezplačno dobiti na sedežu družbe vsak delavnik od 9.00 do 15.00 ure oziroma vsak trenutek preko spletnih strani www.mp-skladi.si ter v rednem delovnem času na vseh pooblaščenih vpisnih mestih. Vlagatelj ima poleg prospekta in izvlečka prospekta tudi pravico do brezplačnega izvoda letnega ter polletnega poročila. OPOZORILO: Pretekla donosnost naložbe ni pokazatelj njene donosnosti v prihodnosti. Tveganost vzajemnih skladov je velika, zlasti v krajšem obdobju vlaganja (do pet let). Pri samem neto donosu je potrebno upoštevati tudi vstopno provizijo (najvišja pri vseh navedenih skladih znaša 3%). Izstopne provizije ni, razen pri MP-EUROSTOCK.SI ter pri MP-BALKAN.SI, kjer znaša največ 3%. Donos tako znižajo vstopni kot tudi izstopni stroški.

Graf 10:Deleži MP-SKLADI.SI konec leta 2007 in 2008

Vir: interni vir

Graf 11:Struktura MP-SKLADI.SI na dan 31. 12. 2008

Vir: interni vir

MP-GLOBAL.SI

MP-ASIA.SI MP-BALKAN.SI

MP-EUROSTO

CK.SI

MP-INDIA.SI

MP-PLUS.SI

2007 31,6% 19,0% 23,8% 6,9% 5,1% 5,3%

2008 33,6% 20,9% 18,5% 7,9% 5,2% 3,9%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

MP-ASIA.SI; 20,9%

MP-BALKAN.SI; 18,5%

MP-EUROSTOCK.SI; 7,9%

MP-INDIA.SI; 5,2%

MP-PLUS.SI; 3,9%

MP-ENERGY.SI; 3,1%

MP-TURKEY.SI; 2,3%

MP-WATER.SI; 1,5%

MP-TECH.SI; 0,9%


MP-ENERGY.SI

MP-TURKEY.SI

MP-WATER.SI

MP-TECH.SI

3,2% 2,5% 1,0% 0,8%

3,1% 2,3% 1,5% 0,9%

MP-GLOBAL.SI; 33,6%

ASIA.SI; 20,9%

TECH.SI; 0,9%


Graf 12:Število vlagateljev po skladih na dan 31.12. 2008

Iz Graf 12: je razvidno, da je konec leta 2008 bilo največ vlagateljev v Delniškem vzajemnem skladu MP-GLOBAL.SI, in sicer 5.322. Drugi sklad z največ vlagatelji je bil MP-ASIA.SI z 4.369 vlagatelji, tretji pa Delniški vzajemni sklad MP-BALKAN.SI.

Tabela 7:Splošne značilnosti MP-SKLADI.SI na dan 31. 12. 2008

Vir: interni viri

Sklad Začetek poslovanja

Začetni VEP v (nominalna vrednost)

MP-GLOBAL.SI 22.8.2003

MP-PLUS.SI 25.8.2003

MP-ASIA.SI 18.4.2005

MP-ENERGY.SI 13.10.2005

MP-TECH.SI 13.10.2005

MP-EUROSTOCK.SI 9.12.2005

MP-BALKAN.SI 21.2.2006

MP-TURKEY.SI 12.4.2006

MP-INDIA.SI 12.10.2006

MP-GOLD.SI 20.11.2006

MP-WATER.SI 20.11.2006

Vir: interni viri

Začetni VEP v € (nominalna vrednost)

VEP v € na 31.12.2008

Sprememba VEP glede na

obračunski dan pred 12 meseci

(%)

Število enot v obtoku

4,17 3,6002 -51,77 5.140.226,02

417,29 197,3629 -63,68 10.826,12

4,17 3,5117 -51,83 3.281.108,51

4,17 2,9164 -50,16 591.713,13

4,17 2,5952 -44,37 200.447,43

4,17 4,0359 -39,27 1.072.984,00

41,73 26,2294 -64,20 388.987,00

41,73 19,5281 -61,82 64.964,32

41,73 25,9154 -61,52 111.456,05

41,73 30,8527 -31,53 38.414,22

41,73 26,5095 -40,98 30.216,05

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

ČVS Število vlagateljev

18.505.841,72 5.322

2.136.673,47 101

11.522.268,74 4.369

1.725.672,16 1.044

520.201,17 235

4.330.456,13 329

10.202.895,62 2.506

1.268.629,77 809

2.888.428,21 1.238

1.185.182,25 275

801.012,50 249


7. POSLOVNE USMERITVE IN STRATEGIJA RAZVOJA DRUŽBE


Razvoj MP DZU d. d. bo v letu 2009 odvisen od razmer na kapitalskih trgih, konkurenčnih razmer, pričakovanj in potreb vlagateljev, zlasti nagnjenosti vlagateljev k varčevanju v določeni naložbeni politiki, ter sprememb regulative.

Družba si bo prizadevala učinkovito upravljati premoženje vzajemnih skladov z izkoriščanjem tržnih priložnosti ter poudarkom na naložbe v finančne instrumente izdajateljev, ki beležijo dolgoročno kvaliteto, uspešnost in stabilnost svojega poslovanja.

Naložbene politike delniških vzajemnih skladov MP DZU d. d. že danes pokrivajo vse ključne kapitalske trge ter tiste gospodarske panoge v svetu, za katere pričakujemo, da imajo razvojni potencial.

Verjamemo, da bodo delniški varčevalni produkti zaradi nizkih vrednotenj ostali zanimiva varčevalna oblika gospodinjstev in naložbena oblika institucionalnih investitorjev. Delniške vzajemne sklade bo MP DZU d. d. tudi v letu 2009 upravljala aktivno.

Strateško bo MP DZU d. d. v letu 2009 osredotočena v razvoj novih in obstoječih produktov, tako da bo vlagateljem ponudila dolgoročnejšo obliko varčevanja v vzajemnih skladih v okviru varčevalnih načrtov, oblikovala nove produkte z naložbenimi politikami, usmerjenimi na dodatna geografska področja s potenciali gospodarske rasti, oziroma z investicijskimi strategijami absolutnih donosnosti (absolute strategies). Dodatna ponudba produktov bo oblikovana za tiste vlagatelje z bolj konzervativno naložbeno usmerjenostjo. Družba bo vlagateljem omogočala davčno ugodnejše prehajanje iz ene naložbene oblike/strategije v drugo, z oblikovanjem Krovnega sklada MP v letu 2009.

Pomemben del aktivnosti bo v letu 2009 usmerjen v neposreden stik in komunikacijo med vlagatelji in upravljavci vzajemnih skladov na investicijskih večerih ter v povečanje kvalitete servisiranja (informiranja in svetovanja) vlagateljev na vpisnih mestih.

Družba bo v letu 2009 nadaljevala z razvojem prodajne mreže (z vključitvijo novih prodajnih agentov in krepitvijo prodaje preko zavarovalniških produktov), del aktivnosti pa bo usmerila tudi na pridobivanje trgov in vlagateljev zunaj Slovenije ter trženju v tujini.

Nadaljnji razvoj družbe je v precejšnji meri odvisen tudi od prilagoditev na spremembe domače in evropske zakonodaje (evropske direktive investicijskih skladov: UCITS IV).

V letu 2009 pričakujemo umiritev gospodarske krize in povečanje stabilnosti finančnega sistema. V Družbi bomo v letu 2009 nadaljevali s povečevanjem učinkovitosti poslovanja

družbe, vključno s stroškovno učinkovitostjo, izkoriščanjem sinergijskih učinkov v okviru poslovne skupine Medvešek Pušnik kot tudi z zunanjimi partnerji ter utrjevanjem tržnega deleža v slovenskem prostoru.

Glavni cilj Družbe ostaja zadovoljstvo in zaupanje vlagateljev.


8. IZJAVA UPRAVE MP DZU D. D. O POSLOVNEM IN RAČUNOVODSKEM POROČILU


Uprava družbe izjavlja, da poslovno poročilo vključuje pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja in finančnega položaja družbe MP DZU d. d. ter skupine MP DZU d. d., vključno z opisom bistvenih vrst tveganja, ki jim je družba MP DZU d. d. in družba MP Invest d. d., ki jevključena v konsolidacijo, kot celota, izpostavljena.

Uprava potrjuje računovodske izkaze in konsolidirane računovodske izkaze skupine MP DZU d. d. po stanju na dan 31. 12. 2008, navedene v 8. poglavju in uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom.

Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila MP DZU d. d. ter konsolidiranega letnega poročila skupine MP DZU d. d., tako da ta predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izida poslovanja družbe MP DZU d. d. in skupine MP DZU d. d. za leto 2008.

Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, ter da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja.

Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi, skupaj s pojasnili, izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe MP DZU d. d. ter skupine MP DZU d. d. ter v skladu z veljavno zakonodajo in z MSRP.

Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodenje računovodstva, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti in nezakonitosti.

predsednik Uprave:mag. Igor Erker

članica Uprave:Natalija Stošicki

Izjava o odgovornosti članov Uprave

Člani Uprave in Nadzornega sveta družbe zagotavljajo, da je letno poročilo Skupine MP DZU in družbe MP DZU, d. d. z vsemi sestavnimi deli, vključno z izjavo o upravljanju družbe, sestavljeno in objavljeno v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter drugo veljavno zakonodajo in mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Za pripravo letnega poročila Skupine MP DZU in družbe MP DZU d. d. z računovodskimi izkazi in pojasnili, ki zainteresirani javnosti dajejo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja in izidov poslovanja tako za skupino kot za družbo, je odgovorna Uprava družbe.

Uprava prav tako izjavlja, da so računovodski izkazi skupine in družbe pripravljeni ob predpostavki nadaljevanja poslovanja v prihodnosti, da se izbrane računovodske usmeritve dosledno uporabljajo in da so razkrite morebitne spremembe le-teh.

Uprava je odgovorna za ukrepe za preprečevanje in odkrivanje prevar ter nepravilnosti ter za zagotavljanje ohranjanja vrednosti premoženja Skupine MP DZU in družbe MP DZU d.d..

Ljubljana, april 2009

predsednik Upravemag. Igor Erker

Članica upraveNatalija Stošicki


9. RAČUNOVODSKI POROČILO SKUPINE MEDVEŠEK PUŠNIK DZU IN OBVLADUJOČE DRUŽBE MEDVEŠEK PUŠNIK, DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE, D .D. LJUBLJANA ZA POSLOVNO LETO 2008


Poročilo neodvisnega revizorja


Računovodski izkazi skupine MP DZU

Konsolidiran izkaz poslovnega izida skupine MP DZU

v € Pojasnila 2008 2007

1 Čisti prihodki od prodaje 1 2.622.279 4.266.758

2 Drugi poslovni prihodki 1 5.283 1.426

3 Stroški blaga, materiala in storitev 3 1.352.409 1.911.959

4 Stroški dela 3 737.113 812.910

5 Odpisi vrednosti 3 172.988 69.609

6 Drugi poslovni odhodki 3 91.520 103.734

Poslovni izid iz poslovanja 273.532 1.369.972

7 Finančni prihodki 4 12.736 209.801

8 Finančni odhodki 5 774.818 84.442

Celotni poslovni izid -488.550 1.495.331

9 Davek iz dobička 6 52.919 368.127

10 Odloženi davki 7 79.964 355

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja -461.505 1.127.559

Od tega: skupina -342.870 1.155.011

manjšinski lastniki -118.635 -27.452

Čisti dobiček na delnico (v EUR) -4,57 15,40

Pojasnila na straneh od 55 do 74 so sestavni del računovodskih izkazov.


Konsolidirana bilanca stanja skupine MP DZU

v € Pojasnila 31.12.2008 31.12.2007

SREDSTVA 2.108.215 3.012.047

A. DOLGOROČNA SREDSTVA 1.274.039 1.405.751

I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 9 93.111 100.951

II. Opredmetena osnovna sredstva 10 381.115 447.059

III. Dolgoročne finančne naložbe 11 718.623 857.741

a) Druge dolgoročne finančne naložbe 718.623 857.741

IV. Odložene terjatve za davek 81.190

B. KRATKOROČNA SREDSTVA 810.869 1.573.584

I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 12 139.943 0

II. Kratkoročne finančne naložbe 13 89.716 283.850

III. Poslovne terjatve 15 154.303 396.981

IV. Terjatev za davek od dohodkov pravnih oseb 15 284.531 0

V. Denar in denarni ustrezniki 16 142.376 892.753

C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 17 23.307 32.712

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 2.108.215 3.012.047

A KAPITAL 18 1.003.121 2.126.824

I. Vpoklicani kapital 312.969 312.969

II. Kapitalske rezerve 0 87

III. Rezerve iz dobička 31.297 31.297

IV. Prevrednotovalni popravki kapitala 4.769 125.954

V. Preneseni čisti dobiček 944.691 388.185

VI. Čisti dobiček poslovnega leta -342.870 1.155.011

Skupaj kapital večinskih lastnikov 950.856 2.013.503

VII. Kapital manjšinskih lastnikov 52.265 113.321

B REZERVACJE 4.905 9.087

Rezervacije za pok. in pod. obv. 19 4.905 9.087

C DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 412.750 322.506

I. Dolgoročne finančne obveznosti 20 412.750 288.173

II. Odložene obveznosti za davek 7 0 34.333

Č KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 668.203 544.292

I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev 12 163 0

II. Kratkoročne finančne obveznosti 20 452.644 21.065

III. Kratkoročne poslovne obveznosti 21 215.396 324.570

IV. Kratkoročne obveznosti za davek 0 198.657

D KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 22 19.236 9.338



Konsolidiran izkaz denarnega toka skupine MP DZU

v € 2008 2007

PREJEMKI PRI POSLOVANJU 2.933.703 4.284.693

Prejemki od prodaje proizvodov in storitev 2.923.607 4.264.993

Drugi prejemki pri poslovanju 10.096 19.700

IZDATKI PRI POSLOVANJU 2.872.549 3.265.398

Izdatki dobaviteljem 1.442.860 1.731.092

Izdatki za zaposlene 753.630 960.282

Plačan davek od dohodkov pravnih oseb 536.107 291.405

Plačani drugi davki 48.717 45.110

Drugi izdatki pri poslovanju 91.235 237.509

ČISTI DENARNI TOK IZ POSLOVANJA 61.154 1.019.295

PREJEMKI PRI NALOŽBENJU 264.067 459.651

Prejemki od obresti 7.753 2.985

Vračila danih posojil 32.915

Prejemki od odtujitve finančnih naložb 214.617 456.666

Drugi prejemki pri naložbenju 8.782

IZDATKI PRI NALOŽBENJU 1.028.101 628.132

Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev 49.472 44.456

Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 70.205 80.530

Povečanje drugih finančnih naložb 781.462 503.146

Drugi izdatki pri naložbenju 126.962

ČISTI DENARNI TOK IZ NALOŽBENJA -764.034 -168.481

PREJEMKI PRI FINANCIRANJU 638.682 141.250

Prejemki pri najemu posojil 600.000

Vplačila delnic in deležev 38.682 140.732

Drugi prejemki pri financiranju 0 518

IZDATKI PRI FINANCIRANJU 686.001 301.308

Izdatki za obresti 36.098 9.416

Vračila prejetih posojil 46.153 21.892

Izdatki za plačilo dividend 603.750 270.000

ČISTI DENARNI TOK IZ FINANCIRANJA -47.319 -160.058

Prevedbene tečajne razlike -178 -181

GIBANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV

Začetno stanje 892.753 202.178

Povečanje/zmanjšanje -750.377 690.575

Končno stanje 142.376 892.753



Izkaz gibanja kapitala – skupina MP DZU

Leto 2008 (v €) Osnovni kapital

Kapitalske rezerve

Zakonske rezerve iz

dobička

Preneseni čisti

poslovni izid

Čisti poslovni

izid poslovnega

leta

Presežek iz

prevredno-tenja

Uskupinje-valni

popravek kapitala

Kapital, ki pripada

večinskim lastnikom

Kapital manjšinskih

lastnikovSkupaj

Stanje 1.1.2008 312.969 87 31.297 388.185 1.155.011 126.073 -119 2.013.503 113.321 2.126.824

Učinek prevrednotovalnih finančnih naložb, razporejenih za prodajo

0 0 0 0 0 -126.073 0 -126.073 0 -126.073

Prevedbene tečajne razlike 0 0 0 0 0 0 4.888 4.888 41 4.929

Skupaj prihodki/odhodki, ki so pripoznani v kapitalu

0 0 0 0 0 -126.073 4.888 -121.185 41 -121.144

Izguba tekočega leta 0 0 0 0 -342.870 0 -342.870 -118.635 -461.505

Skupaj prihodki/odhodki leta 0 0 0 0 -342.870 -126.073 4.888 -464.055 -118.594 -582.649

Vplačilo novega kapitala 0 0 0 0 0 0 0 0 36.000 36.000

Neto vplačila manjšinskih lastnikov 0 -36 0 5.194 0 0 0 5.158 21.538 26.696

Razporeditve 0 -51 0 1.155.062 -1.155.011 0 0 0 0 0

Dividende rednih delnic 0 0 0 -603.750 0 0 0 -603.750 0 -603.750

Stanje 31.12.2008 312.969 0 31.297 944.691 -342.870 0 4.769 950.856 52.265 1.003.121

Leto 2007 (v €) Osnovni kapital

Kapitalske rezerve

Zakonske rezerve iz

dobička

Preneseni čisti

poslovni izid

Čisti poslovni

izid poslovnega

leta

Presežek iz

prevredno-tenja

Uskupinje-valni

popravek kapitala

Kapital, ki pripada

večinskim lastnikom

Kapital manjšinskih

lastnikovSkupaj

Stanje 01.01.2007 312.969 0 31.297 126.830 531.355 61.231 0 1.063.682 0 1.063.682


64.842 64.842 64.842

Prevedbene tečajne razlike -119 -119 -119

Skupaj prihodki/odhodki, pripoznani v kapitalu

0 0 0 0 0 64.842 -119 64.723 0 64.723

Dobiček tekočega leta 1.155.011 1.155.011 -27.452 1.127.559

Skupaj prihodki/odhodki leta 0 0 0 0 1.155.011 64.842 -119 1.219.734 -27.452 1.192.282

Vplačilo novega kapitala 87 87 140.773 140.860

Razporeditve 531.355 -531.355 0 0 0

Dividende rednih delnic -270.000 -270.000 -270.000

Stanje 31.12.2007 312.969 87 31.297 388.185 1.155.011 126.073 -119 2.013.503 113.321 2.126.824



Računovodski izkazi družbe MP DZU d. d.

Izkaz poslovnega izida MP DZU d. d.

v € Pojasnila 2008 2007

1 Čisti prihodki od prodaje 1 2.607.454 4.289.402

2 Drugi poslovni prihodki 1 5.252 1.426

3 Stroški blaga, materiala in storitev 3 1.148.019 1.886.516

4 Stroški dela 3 609.439 799.043

5 Odpisi vrednosti 3 86.488 64.477

6 Drugi poslovni odhodki 2 86.972 87.690

Poslovni izid iz poslovanja 681.788 1.453.102

7 Finančni prihodki 4 2.475 206.302

8 Finančni odhodki 5 1.075.606 84.271

Celotni poslovni izid -391.343 1.575.133

9 Davek iz dobička 6 52.919 368.127

10 Odloženi davki 7 79.964 355

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja -364.298 1.207.361



Bilanca stanja MP DZU d. d.

v € Pojasnila 31.12.2008 31.12.2007

SREDSTVA 2.034.623 2.906.504

A. DOLGOROČNA SREDSTVA 1.274.039 1.609.865

I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve 9 93.111 78.856

II. Opredmetena osnovna sredstva 10 381.115 404.681

III. Dolgoročne finančne naložbe 11 718.623 1.126.328

a) Delnice in deleži v družbah v skupini 0 268.587

c) Druge dolgoročne finančne naložbe 718.623 857.741

IV. Odložene terjatve za davek 81.190 0

B. KRATKOROČNA SREDSTVA 737.571 1.263.927

I. Delnice in deleži v družbah v skupini za prodajo 104.000 0

II. Kratkoročne finančne naložbe 13 89.716 283.850

III. Poslovne terjatve 15 159.398 414.664

IV. Terjatev za davek od dohodkov pravnih oseb 15 284.531 0

V. Denar in denarni ustrezniki 16 99.926 565.413

C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 17 23.013 32.712

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 2.034.623 2.906.504

A KAPITAL 18 971.764 2.065.885

I. Vpoklicani kapital 312.969 312.969

II. Rezerve iz dobička 31.297 31.297

III. Presežek iz prevrednotenja 0 126.073

IV. Preneseni čisti dobiček 991.796 388.185

V. Čisti dobiček poslovnega leta -364.298 1.207.361

B REZERVACJE 19 4.905 9.087

Rezervacije za pok. in pod. obv. 4.905 9.087

C DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 20 412.750 322.506

I. Dolgoročne finančne obveznosti 412.750 288.173

II. Odložene obveznosti za davek 7 0 34.333

D KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 639.588 505.422

I. Kratkoročne finančne obveznosti 20 452.644 21.065

II. Kratkoročne poslovne obveznosti 21 186.944 285.700

III. Kratkoročne obveznosti za davek 0 198.657

Č KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE 22 5.616 3.604



Izkaz denarnega toka MP DZU d. d.

v € 2008 2007

PREJEMKI PRI POSLOVANJU 2.950.478 4.284.693

Prejemki od prodaje proizvodov in storitev 2.940.382 4.264.993

Drugi prejemki pri poslovanju 10.096 19.700

IZDATKI PRI POSLOVANJU 2.558.626 3.232.066

Izdatki dobaviteljem 1.279.238 1.722.909

Izdatki za zaposlene 629.264 953.353

Plačan davek od dohodkov pravnih oseb 536.107 291.405

Plačani drugi davki 44.942 30.090

Drugi izdatki pri poslovanju 69.075 234.309

ČISTI DENARNI TOK IZ POSLOVANJA 391.852 1.052.627

PREJEMKI PRI NALOŽBENJU 256.955 457.998

Prejemki od obresti 641 1.332

Vračila danih posojil 32.915 0

Prejemki od odtujitve finančnih naložb 214.617 456.666

Drugi prejemki pri naložbenju 8.782 0

IZDATKI PRI NALOŽBENJU 1.028.293 846.600

Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev 30.954 22.361

Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 51.877 52.506

Povečanje dolgoročnih finančnih naložb v odvisne družbe 164.000 268.587

Povečanje drugih finančnih naložb 781.462 503.146

ČISTI DENARNI TOK IZ NALOŽBENJA -771.338 -388.602

PREJEMKI PRI FINANCIRANJU 600.000 518

Prejemki pri najemu posojil 600.000 0

Drugi prejemki pri financiranju 0 518

IZDATKI PRI FINANCIRANJU 686.001 301.308

Izdatki za obresti 36.098 9.416

Vračila prejetih posojil 46.153 21.892

Izdatki za plačilo dividend 603.750 270.000

ČISTI DENARNI TOK IZ FINANCIRANJA -86.001 -300.790

GIBANJE DENARJA IN DENARNIH USTREZNIKOV

Začetno stanje 565.413 202.178

Povečanje/zmanjšanje -465.487 363.235

Končno stanje 99.926 565.413



Izkaz gibanja kapitala MP DZU d. d.

Leto 2008 (v €) Osnovni kapitalZakonske rezerve

iz dobičkaPreneseni čisti poslovni izid

Čisti poslovni izid poslovnega leta

Presežek iz prevrednotenja

Skupaj

Stanje 1.1.2008 312.969 31.297 388.185 1.207.361 126.073 2.065.885


-126.073 -126.073


0 0 0 0 -126.073 -126.073

Izguba tekočega leta -364.298 -364.298

Skupaj prihodki/odhodki leta 0 0 0 -364.298 -126.073 -490.371

Razporeditve 1.207.361 -1.207.361 0

Dividende rednih delnic -603.750 -603.750

Stanje 31.12.2008 312.969 31.297 991.796 -364.298 0 971.764

Leto 2007 (v €) Osnovni kapitalZakonske rezerve

iz dobičkaPreneseni čisti poslovni izid

Čisti poslovni izid poslovnega leta

Presežek iz prevrednotenja Skupaj

Stanje 1.1.2007 312.969 31.297 126.830 531.355 61.231 1.063.682


64.842 64.842


0 0 0 0 64.842 64.842

Dobiček tekočega leta 1.207.361 1.207.361

Skupaj prihodki/odhodki leta 0 0 0 1.207.361 64.842 1.272.203

Razporeditve 531.355 -531.355 0

Dividende rednih delnic -270.000 -270.000

Stanje 31.12.2007 312.969 31.297 388.185 1.207.361 126.073 2.065.885



10.RAČUNOVODSKE USMERITVE


Osnove za pripravo

Računovodski izkazi družbe in skupine so pripravljeni na osnovi računovodskih usmeritev, prikazanih v nadaljevanju. Navedene računovodske usmeritve so stalno uporabljene za vsa predstavljena obdobja, razen če ni drugače navedeno.

Družbe skupine MP DZU, vključene v konsolidacijo

Družba MP DZU d. d. je obvladujoča družba nad družbama MP INVEST d. d., Frane Petrića 1/III, 10000 Zagreb, ki je bila ustanovljena v letu 2007 in MP INVEST AD SKOPJE, St. Kliment Ohridski blv. No 23 ¼ , 1000 Skopje. Delež MP DZU d. d. v MP INVEST d.d. je na 31. 12. 2008 59,1%, delež v MP INVEST AD Skopje pa 82%.

Družba Sedež

Delež MP DZU d.d. v letu 2007

Delež MP DZU d.d. v letu 2008

MP INVEST D.D.Frane Petrića 1/III, ZAGREB

65,60% 59,10%

MP INVEST A.D. SKOPJE

St. Kliment Ohridski blv. No 23 1/4, 10000 Skpje

0 82,00%

Izjava o skladnosti

Računovodski izkazi družbe in skupine MP-DZU d. d. so pripravljeni v skladu z MSRP, ki so sprejeti s strani EU. Družba in skupina MP DZU d. d. je uporabila vse MSRP v računovodskih izkazih, ki so bili zahtevani za uporabo v letu 2008. Družba in skupina MP DZU d. d. ni predčasno uporabila nobenega standarda, kjer uporaba spremenjenih standardov ni bila zahtevana v letu 2008.

Spremembe nekaterih usmeritev v prihodnjih letih

MRS 39 in MSRP 7 - Prerazvrstitev v luči kreditne krize.

Spremenjena standarda omogočata prerazporeditev finančnih naložb in instrumentov, namenjenih za trgovanje, v ostale skupine pod določenimi pogoji.

Družba v poslovnem letu 2008 ni opravila nobenih prerazporeditev.

OPMSRP 11 - MSRP 2 - Posli z lastnimi delnicami in posli znotraj skupine.

To pojasnilo vsebuje navodilo za računovodsko obravnavo programov plačil z delnicami.

OPMSRP 14 - MRS 19 - Omejitev sredstev pokojninskega načrta, minimalne potrebe po financiranju in njuno medsebojno delovanje.

Pojasnilo obravnava način določevanja omejenega zneska presežkov sredstev pokojninskega načrta, ki ga podjetje lahko pripozna kot sredstvo na podlagi MRS 19 -Zaslužki zaposlencev.

Predčasna uporaba MSRP in OPMSRP pojasnil, ki še niso veljavna

Družba ni predčasno uporabila nobenega standarda ali pojasnila, ki še niso veljavna in bodo pričela veljati v prihodnosti.

Skladno z zahtevami Mednarodnih standardov računovodskega poročanja bodo morala podjetja za prihodnja obdobja upoštevati sledeče dopolnjena in spremenjena pojasnila:

OPMSRP 13 - Program zvestobe kupcev -začetek obvezne uporabe za obdobja, ki se začnejo 01.07.2008.

Pojasnilo zahteva, da podjetje obravnava dobroimetje, odobreno kupcu zaradi njegove zvestobe, ločeno od prodajne transakcije, za katero je kupcu dobroimetje odobreno.

Skladno z zahtevami Mednarodnih standardov računovodskega poročanja bodo morala podjetja za prihodnja obdobja upoštevati sledeča dopolnjena in spremenjena pojasnila v primeru, da jih bo sprejela EU:

OPMSRP 12 - Dogovori o koncesijah.

To pojasnilo vsebuje navodilo za računovodsko obravnavo pogodbenih obvez podjetij, ki opravljajo javne službe. Pojasnilo zahteva, da upravljalec sredstev ne sme le teh prikazati kot svoja opredmetena osnovna sredstva, temveč kot finančno naložbo in/ali neopredmeteno sredstvo.

OPMSRP 15 - Pogodbe za gradnjo nepremičnin.

Objavljeno je bilo julija 2008, z začetkom obvezne uporabe za obdobja, ki se začnejo 01.01.2009. Pojasnilo morajo podjetja uporabiti za nazaj. Pojasnilo daje napotek kdaj in kako morajo podjetja pripoznati prihodke in z njimi povezane odhodke od prodaje enote nepremičnin kadar graditelj in kupec podpišetapogodbo pred zaključkom gradnje. Poleg tega pojasnilo vsebuje napotek za določitev ali pogodba izpolnjuje kriterije MRS 11 ali MRS 18.

OPMSRP 16 - Varovanje pred tveganjem neto naložb v podjetja v tujini.

Objavljeno je bilo julija 2008 z začetkom obvezne uporabe za obdobja, ki se začnejo 01.10.2008. Pojasnilo morajo podjetja uporabiti za prihodnja obdobja. OPMSRP 16 pojasnuje obračunavanje varovanja pred tveganjem neto naložb in daje navodila za določanje valutnih tveganj, ki izpolnjujejo kriterij za računovodsko varovanje neto naložb, pripoznanje neto naložb v skupini in kako določiti višino pozitivnih ali negativnih tečajnih razlik, ki izhajajo iz prevedbe neto naložbe in instrumenta varovanja, ki ga morajo podjetja reciklirati ob odsvojitvi neto naložbe.

Skladno z zahtevami Mednarodnih standardov računovodskega poročanja in EU, bodo morala podjetja za prihodnja obdobja upoštevati sledeče nove standarde:

MSRP 8 - Poslovni odseki - začetek obvezne uporabe za obdobja, ki se začnejo 01.01.2009.Ta standard nadomesti MRS 14 - Poročanje po odsekih. Novi standard zahteva razkritja poslovanja po odsekih v skladu z zahtevami poslovodstva za notranje potrebe. V primeru, da so rezultati izkazani v skladu z zahtevami poslovodstva za notranje potrebe drugačni od rezultatov v računovodskih izkazih, mora poslovodstvo te razlike pojasniti v računovodskih izkazih.

MRS 23 - Stroški izposojanja - začetek obvezne uporabe za obdobja, ki se začnejo 01.01.2009.Prenovljeni standard zahteva usredstvovanje stroškov izposojanja, ki so neposredno povezani ssredstvom, ki izpolnjuje dane kriterije. V skladu s prehodnimi zahtevami standarda morajo podjetja navedene spremembe upoštevati za obdobja, ki se začnejo 01.01.2009.

MRS 1 - Prenovljeno predstavljanje računovodskih izkazov.Objavljen je bil septembra 2007 z začetkom obvezne uporabe za obdobja, ki se začnejo 01.01.2009. Ta standard loči med lastniškimi in nelastniškimi spremembami v kapitalu. V skladu s prenovljenim standardom morajo podjetja v izkazu sprememb v kapitalu podrobno prikazati samo transakcije z lastniki, vse nelastniške spremembe v kapitalu pa v eni sami vrstici. Poleg tega novi standard uvaja izkaz vseobsegajočega poslovnega izida, v katerem so pripoznane vse postavke prihodkov in odhodkov, ki so vključene v določitev čistega poslovnega izida (dobiček ali izguba), kakor tudi vse druge postavke prihodkov in odhodkov in sicer ali v enem vseobsegajočem izkazu ali dveh medsebojno povezanih izkazih. Družba se še ni opredelila ali bo uporabila enega ali dva medsebojno povezana izkaza.

MSRP 2 - Plačilo z delnicami (dopolnila). Odbor za mednarodne računovodske standarde je


januarja 2008 objavil dopolnila k MSRP 2, ki pojasnujejo opredelitev pojma odmernih pogojev in določajo metodo obračunavanja ukinjenih izplačil. Navedena dopolnila veljajo za obdobja, ki se začnejo 01.01.2009.

Skladno z zahtevami Mednarodnih standardov računovodskega poročanja bodo morala podjetja za prihodnja obdobja upoštevati sledeče dopolnjene in spremenjene standarde, če jih bo potrdila EU:

MSRP 3R - Poslovne združitve in MRS 27R -skupinski in ločeni računovodski izkazi.

Prenovljena standarda sta bila objavljena v januarju 2008 z začetkom obvezne uporabe za obdobja, ki se začnejo 01.07.2009. MRSP 3R uvaja številne spremembe pri obračunavanju poslovnih združitev, ki bodo vplivale na višino pripoznanega dobrega imena, rezultatov v obdobju nakupa, kakor tudi na rezultate podjetja v prihodnjih poslovnih obdobjih. MRS 27R zahteva, da podjetja obračunajo spremembe v lastniškem deležu odvisnih družb kot spremembo v kapitalu. Posledično te spremembe ne bodo vplivale niti na dobro ime niti na dobiček ali izgubo podjetja. Poleg tega prenovljeni standard spreminja metodo obračunavanja izgube odvisne družbe in izgubovpliva nad odvisno družbo. Spremembe, ki jih prinašata MSRP 3R in MRS 27R morajo podjetja upoštevati za prihodnja obdobja, kar pomeni, da bodo vplivale na nakupe in transakcije z manjšinskimi deleži, ki jih bo imelo podjetje v prihodnosti.

Dopolnila k MRS 32 in MRS 1 - Finančni instrumenti s prodajno opcijo.

Dopolnila k MRS 32 in MRS 1 so bila objavljena februarja 2008 z začetkom obvezne uporabe za obdobja, ki se začnejo 01.01.2009. Dopolnilo k MRS 32 zahteva, da podjetja določene finančne instrumente s prodajno opcijo in obveznosti, ki izhajajo iz likvidacije, razvrstijo med kapital, če so izpolnjeni določeni kriteriji. Dopolnila k MRS 1 zahtevajo razkritje določenih informacij v zvezi s finančnimi instrumenti s prodajno opcijo, ki so pripoznani v kapitalu. Družba ne pričakuje, da bodo navedena dopolnila vplivala na njene računovodske izkaze.

MRS 39 - Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje - varovane postavke, ki izpolnjujejo kriterije.

Ta dopolnila so bila objavljena v avgustu 2008 z začetkom obvezne uporabe za obdobja, ki se začnejo 01.07.2009. Dopolnilo obravnava določanje enostranskega tveganja pri varovani postavki in, v določenih okoliščinah, opredelitev inflacije kot varovano tveganje ali del tveganja. Obenem tudi pojasnjuje, da lahko podjetje določi

del sprememb poštene vrednosti ali variabilnost denarnega toka finančnega instrumenta kot varovano postavko.

Izboljšave MSRP, ki jih še ni potrdila EU:

Maja 2008 je Odbor izdal svoj prvi sklop dopolnil k mednarodnim standardom, prvenstveno z namenom, da bi odpravil vsa neskladja in podrobneje pojasnil besedilo. Za vsak standard veljajo ločene prehodne določbe. Družba ni predčasno uporabila nobenega dopolnila, ki še niveljavno in bo pričelo veljati v prihodnosti.

MRS 1 - Predstavljanje računovodskih izkazov.

Sredstva in obveznosti, ki so namenjena trgovanju v skladu z MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznanje in merjenje, v bilanci stanje niso avtomatično uvrščena med kratkoročna sredstva.

MRS 16 - Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema).

Izraz »čista prodajna cena« zamenja nov izraz »poštena vrednost zmanjšana za stroške prodaje«. Opredmetena osnovna sredstva, ki jih podjetje daje v najem in jih po zaključku najema običajno odsvoji v teku rednega poslovanja, mora po zaključku najema, ko so opredmetena osnovna sredstva na razpolago za prodajo, prenesti med zaloge.

MRS 23 - Stroški izposojanja.

Standard uvaja novo opredelitev stroškov izposojanja z namenom združitve dveh postavk, ki se štejeta za sestavni del stroškov izposojanja, v eno samo postavko - stroški obresti obračunani na podlagi efektivne obrestne mere v skladu z MRS39.

MRS 28 - Finančne naložbe v pridružena podjetja.

Če podjetje obračuna pridruženo podjetje po pošteni vrednosti v skladu z MRS 39, mora upoštevati le tisto zahtevo MRS 28, po kateri mora razkriti naravo in obseg vseh pomembnih omejitev pridruženega podjetja pri prenosu sredstev v obliki gotovine ali poplačilu dolga na podjetje. Za potrebe preverjanja oslabitve, predstavlja finančna naložba v pridruženo podjetje eno samo sredstvo. Posledično, morebitno preverjanje oslabitve ni ločeno razporejeno na dobro ime, ki je vključeno v znesku finančne naložbe.

MRS 31 - Deleži v skupnih podvigih.

Če podjetje obračunava deleže v skupnih podvigihpo pošteni vrednosti v skladu z MRS 39, mora upoštevati le tiste zahteve MRS 31, po katerih mora razkriti obveznosti podvižnika in skupnega podviga in povzetek računovodskih informacij o

sredstvih, obveznostih ter prihodkih in odhodkih.

MRS 36 - Oslabitev sredstev.

Kadar podjetje oceni »pošteno vrednost zmanjšano za stroške prodaje« z uporabo diskontiranega denarnega toka, mora dodatno razkriti diskontno stopnjo skladno z razkritji, ki so potrebna pri določanju »vrednosti v uporabi« z uporabo diskontiranega denarnega toka.

MRS 38 - Neopredmetena sredstva.

Podjetje pripozna stroške reklame in promocije, ko pridobi pravico do blaga ali ob prejemu storitev. Novi standard odpravlja napotilo na uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja, razen če obstajajo prepričljivi dokazi, da je v danih okoliščinah ustreznejša kaka druga metoda.

MSRP 7 - Finančni instrumenti: Razkritja.

Odprava sklica na »skupaj prihodki od obresti« kot postavke stroškov financiranja.

MRS 8 - Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake.

Pojasnilo, da je pri izbiri računovodskih usmeritev obvezna uporaba samo tistega napotka, ki je sestavni del MSRP.

MRS 10 - Dogodki po datumu bilance stanja.

Pojasnilo, da dividende, ki so objavljene po datumu bilance stanja, niso vključene v postavko obveznosti.

MRS 18 - Prihodki.

Izraz »neposredni stroški« nadomesti nov izraz »stroški posla« kot je določeno v MRS 39.

MRS 19 - Zaslužki zaposlencev.

Nova opredelitev pojmov »stroški preteklega službovanja«, »donos sredstev programa« ter »kratkoročni« in drugi »dolgoročni« zaslužki zaposlencev. Spremembe programov, katerih posledica je zmanjšanje zaslužkov zaposlencev v zvezi s službovanjem v prihodnosti, mora podjetje obračunati kot omejitev. Z namenom zagotoviti skladnost z MRS 37, je izbrisano napotilo na pripoznanje morebitnih obveznosti.

MRS 20 - Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči.

Brezobrestna posojila ali posojila po nizki obrestni meri odobrena v prihodnjih obdobjih, ne bodo več oproščena pripisa obresti. Razliko med prejetim zneskom in diskontiranim zneskom mora podjetje obračunati kot državno podporo. Z namenom


uskladitve z drugimi MSRP so spremenjeni tudi nekateri izrazi.

MRS 27 - Skupinski in ločeni računovodski izkazi.

Kadar v ločenih računovodskih izkazih matična družba obračuna odvisno družbo po pošteni vrednosti v skladu z MRS 39, mora navedeno usmeritev uporabiti tudi po razvrstitvi odvisne družbe med sredstva na razpolago za prodajo.

MRS 29 - Računovodsko poročanje v hiperinflacijskih gospodarstvih.

Sprememba glede izjeme pri merjenju sredstev in obveznosti po izvirnih vrednostih. Po novem opredmetena osnovna sredstva ne predstavljajo dokončnega seznama temveč le zgled.Spremenjeni so tudi nekateri izrazi z namenom uskladitve z drugimi MSRP.

MRS 34 - Medletno računovodsko poročanje.

Čisti dobiček na delnico mora podjetje razkriti v medletnih računovodskih izkazih, če mora podjetje uporabljati MRS 33.

MRS 39 - Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje.

Spremembe v okoliščinah v povezavi z izvedenimi finančnimi instrumenti niso prerazvrstitve in zato jih po prvotnem pripoznanju podjetje lahko ali odstrani ali vključi med finančna sredstva po »pošteni vrednosti skozi poslovni izid«. Iz MRS 39 je odstranjeno napotilo na »odsek« pri določanju, ali instrument ustreza kriterijem za varovanje pred tveganjem. Pri ponovnem merjenju dolžniških instrumentov ob prenehanju računovodskega varovanja pred tveganjem mora podjetje uporabiti popravljeno efektivno obrestno mero.

MRS 40 - Naložbene nepremičnine.

Nepremičnine, ki so v postopku izgradnje ali razvoja za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremičnine, so razvrščene med naložbene nepremičnine. Če poštene vrednosti ni moč zanesljivo oceniti, mora podjetje naložbeno nepremičnino, ki je v postopku izgradnje, izmeriti po nabavni vrednosti vse dokler ne določi poštene vrednosti nepremičnine ali do zaključka gradnje. Prav tako so spremenjeni tudi pogoji za prostovoljno spremembo računovodskih usmeritev in sicer so usklajeni z MRS 8. Obenem je pojasnjeno, da je knjigovodska vrednost naložbenih nepremičnin, ki so v najemu, enaka pridobljeni cenitvi, povečani za znesek morebitnih pripoznanih obveznosti.

Družba MP DZU d.d. pregleduje vplive še neobveznih standardov in pojasnil in v tem trenutku ne more smiselno oceniti vpliv novih

zahtev, bo pa uporabila nova pojasnila v skladu z zahtevami teh pojasnil.

Osnove za izdelavo računovodskih izkazov

Računovodski izkazi so pripravljeni na podlagi izvirnih vrednosti, razen za sredstva, vrednotena po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida in sredstva namenjena za prodajo, ki so vrednotena po pošteni vrednosti. Računovodski izkazi so prikazani v evrih. Vse vrednosti so zaokrožene na evre brez centov, razen v primerih, ko je to posebej navedeno.

Pomembne računovodske ocene

Priprava računovodskih izkazov, ki so v skladu z MSRP, zahteva od poslovodstva določene ocene in predpostavke, katere vplivajo na neodpisano vrednost sredstev in obveznosti družbe ter razkritje potencialnih obveznosti na dan bilance stanja ter zneskov prihodkov in odhodkov družbe v obdobju, ki se konča na dan bilance stanja.

Poslovodske ocene zajemajo, med drugim, naslednje postavke: amortizacijsko dobo in preostalo vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, oslabitev finačnih instrumentov, popravke dvomljivih terjatev in tožbene zahtevke. Bodočih dogodkov in njihovega vpliva ni možno določiti z gotovostjo. Prav zaradi tega je potrebno pri računovodskih ocenah uporabiti presojo, saj se računovodske ocene spreminjajo glede na nove dogodke, izkušnje, dodatne informacije ter kot posledica sprememb poslovnega okolja, v katerem družba deluje. Dejanske posledice se lahko razlikujejo od ocenjenih.

Pomembne poslovodske presoje

Pri uporabi računovodskih usmeritev je moralo poslovodstvo poleg ocen, ki najbolj vplivajo na vrednosti v računovodskih izkazih, presoditi o naslednjih postavkah:

Razvrstitev finančnih inštrumentov: pomembne presoje poslovodstva se nanašajo na razvrstitev finančnih inštrumentov, to je ločevanje med finančnimi inštrumenti, ki so namenjeni za trgovanje in finančnimi inštrumenti za prodajo.

Osnove uskupinjevanja

Uskupinjeni računovodski izkazi obsegajo računovodske izkaze družbe MP DZU d. d. in njenih odvisnih družb na dan 31. 12. vsako leto. Računovodski izkazi odvisnih družb so

pripravljeni za enako poslovno leto, kot računovodski izkazi matične družbe z uporabo enotnih računovodskih usmeritev. V primeru nekonsistentnosti računovodskih usmeritev so v uskupinjenih računovodskih izkazih narejeni ustrezni popravki.

Vsa medsebojna stanja in transakcije, vključno z neuresničenimi dobički, ki izhajajo iz medsebojnih stanj in transakcij, se popolnoma izločijo. Vsa odvisna podjetja se pričnejo uskupinjevati z dnem, ko se prenese kontrola na Skupino in nasprotno se uskupinjevanje določenega odvisnega podjetja opusti, ko je kontrola nad odvisnim podjetjem prenesena iz Skupine. V primeru, da Skupina izgubi kontrolo nad odvisnim podjetjem med letom, se v uskupinjene računovodske izkaze vključijo rezultati odvisnega podjetja vse do dne, dokler je kontrola nad odvisnim podjetjem še obstajala.

Zgradbe in oprema

Zgradbe in oprema so vrednotene po nabavni vrednosti, zmanjšani za obračunano amortizacijo in morebitno oslabitev vrednosti. Družba in Skupina obračunava amortizacijo na podlagi enakomerne časovne razmejitve v skladu z ocenjeno dobo koristnosti. Amortizacijske stopnje se niso spreminjale in so v letu 2008 enake stopnjam leta 2007.

Odprava pripoznanja zgradb ali opreme se izvede v primeru, ko se sredstvo proda ali kodružba oziroma skupina ne pričakuje več ekonomskih koristi, ki bi lahko pritekale ob nadaljnji uporabi posameznega sredstva. Dobički in izgube zaradi odprave pripoznanja sredstva se vključijo v izkaz poslovnega izida v letu, ko se posamezno sredstvo izknjiži.

Preostala vrednost sredstev, ocenjena doba koristnosti sredstev oziroma metoda amortizacije je pregledana oziroma spremenjena, če je potrebno, letno pri pripravi letnih računovodskih izkazov.

Uporabljene so naslednje amortizacijske stopnje

Uporabljene stopnje pri amortizaciji opredmetenih osnovnih sredstev – skupina MP DZU:

Vrsta sredstva Stopnja

Gradbeni objekti 4%

Pisarniška oprema 10 - 12,5%

Motorna vozila 12,5 - 20%

Računalniki 25 - 33,3%

Tiskalniki in ostala strojna oprema

10 - 20%


Stroški izposojanja

Stroški izposojanja so pripoznani v obdobju, na katerega se nanašajo.

Neopredmetena sredstva

Neopredmetena sredstva so pripoznana po nabavni vrednosti. Uporabna vrednost posameznega neopredmetenega sredstva je omejena. Ko se obračunava amortizacija neopredmetenega sredstva, se pripozna v izkazu poslovnega izida. Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev je obračunana po stopnji 10-25%.

Nadomestljivi znesek dolgoročnih sredstev

Na dan poročanja družba in skupina oceni, ali obstajajo morebitni dejavniki, ki nakazujejo na to, da bi bilo potrebno dolgoročna sredstva oslabiti. V primeru obstoja indikacije oslabitve družba in skupina pripravita formalno oceno nadomestljive vrednosti posameznih sredstev. V primeru, da knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost, se vrednost sredstva oslabi na vrednost nadomestljivega zneska posameznega sredstva ali denar ustvarjajoče enote. Nadomestljiva vrednost sredstva je čistaprodajna vrednost oziroma vrednost v uporabi in sicer večja od njih. Vrednost v uporabi se določi tako, da se pričakovani bodoči denarni tokovi, diskontirajo na neto sedanjo vrednost z uporabo diskontne stopnje (pred davki), ki odraža sedanjo tržno oceno časovne vrednosti denarja in morebitno tveganje povezano s posameznim sredstvom. Pri sredstvu, kjer so bodoči denarni tokovi odvisni tudi od ostalih sredstev v posamezni denar ustvarjajoči enoti, se vrednost v uporabi izračuna na podlagi bodočih denarnih tokov te denar ustvarjajoče enote. Izgube, ki nastanejo na podlagi oslabitve, se pripoznajo med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki.

Naložbe

Družba in skupina razporedita naložbe v naslednje kategorije: finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, naložbe razpoložljive za prodajo ter posojila in terjatve. Razporeditev je odvisna od namena pridobitve.

Pripoznavanje finančnih sredstev

Družba in skupina na začetku pripozna vse naložbe, razen naložb, razporejenih v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida,

po pošteni vrednosti vključno s stroški nakupa, ki so direktno povezani s tem nakupom. Naložbe, razporejene v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, so pripoznane po pošteni vrednosti (direktni stroški nakupa niso vključeni v nabavno vrednost).

Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida

Finančna sredstva, razporejena v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se merijo po pošteni vrednosti. Dobički in izgube naložb, razporejenih v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida.

Poštena vrednost naložb, s katerimi se aktivno trguje na organiziranih trgih, je določena v višini objavljene ponudbene cene borzne kotacije na dan plačila. Za naložbe, kjer tržna cena ni objavljena na finančnih trgih, se poštena vrednost določi na podlagi podobnega inštrumenta ali pa je poštena vrednost določena, kot neto sedanja vrednost bodočih denarnih tokov, ki jih lahko družba in skupina pričakujeta iz določene finančne naložbe.

Nabave in prodaje posameznih finančnih naložb, razporejenih v skupino finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. so pripoznane na dan trgovanja; to je dan, ko sta se družba in skupina zavezali, da bo posamezno sredstvo nabavljeno ali prodano.

Naložbe razpoložljive za prodajo

Po začetnem pripoznanju so vse naložbe, ki jih družba in skupina opredelita kot naložbe, razpoložljive za prodajo, vrednotene po pošteni vrednosti oziroma nabavni vrednosti, v kolikor zaradi nedelujočega trga poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti. Dobički in izgube naložb, ki so razpoložljive za prodajo, se pripoznajo v kapitalu kot neto nerealizirani kapitalski dobički iz finančnih naložb za prodajo, dokler naložba ni prodana ali kakorkoli drugače odtujena. V primeru, da je naložba oslabljena, seoslabitev pripozna v izkazu poslovnega izida.

Nabave in prodaje posameznih finančnih naložb razporejenih v skupino razpoložljive za prodajo so pripoznane na dan trgovanja.

Družba in Skupina na dan bilance stanja ocenita, ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančnega sredstva razpoložljivega za prodajo, kot je npr. pomembno ali daljše padanje poštene vrednosti sredstva. Pri presoji dolgotrajnejšega zmanjšanja poštene vrednosti

lastniških vrednostnih papirjev pod njihovo nabavno vrednostjo se upošteva obdobje največ9 mesecev od dneva, ko se je inštrumentu poštena vrednost prvič zmanjšala pod nabavno vrednost in je ostala nižja celotno obdobje 9 mesecev, medtem ko pri presoji pomembnega zmanjšanja poštene vrednosti lastniških vrednostnih papirjev poslovodstvo upošteva najmanj 40% znižanje poštene vrednosti glede na nabavno vrednost. Če tak dokaz obstaja, je potrebno finančno naložbo prevrednotiti zaradi oslabitve. Če je bilo zmanjšanje poštene vrednosti finančnega sredstva, razpoložljivega za prodajo, pripoznano neposredno kot negativni presežek iz prevrednotenja in obstajajo nepristranski dokazi, da je to sredstvo oslabljeno, se za nabrano izgubo najprej zmanjša negativni presežek iz prevrednotenja in pripoznajo finančni odhodki. Znesek celotne nabrane izgube, za katerega se zmanjša negativni presežek iz prevrednotenja in pripoznajo finančni odhodki, je razlika med nabavno vrednostjo in sprotno pošteno vrednostjo, zmanjšano za izgubo zaradi oslabitve takšnega finančnega sredstva, ki je bila pripoznana v poslovnem izidu kot finančni odhodek.

Naložbe v podjetja v skupini

Naložbe v podjetja v skupini v posameznih izkazih MP DZU d. d. so pripoznane po nabavni vrednosti, zmanjšani za oslabitve. Podjetje v skupini je podjetje, kjer ima matično podjetje prevladujoči vpliv.

Posojila in terjatve

Posojila in terjatve so finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu. Ta skupina vključuje tako posojila in terjatve, ki jih pridobi podjetje kot tudi posojila in terjatve, ki izvirajo iz podjetja. Posojila in terjatve se merijo po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere.

Poslovne in druge terjatve

Poslovne terjatve so pripoznane v vrednosti izdanih računov, zmanjšane za morebitne popravke vrednosti. Ocena popravkov vrednosti je zasnovana na podlagi razumnega pričakovanja , da poplačilo ni več verjetno v celoti oziroma določenem znesku.


Denar in denarni ustrezniki

Denar in denarni ustrezniki vključujejo denar pri banki in v blagajni ter kratkoročne depozite z zapadlostjo do treh mesecev.

Delniški kapital

Navadne delnice so razvrščene v kapital. Direktni dodatni stroški izdaje novih delnic, zmanjšani za davčne učinke, bremenijo kapital. V primeru nakupa lastnih delnic, plačilo vključujoč direktne transakcijske stroške, zmanjšane za davčne učinke, bremeni kapital kot postavka trezorske (lastne) delnice do trenutka, ko te delnice niso prodane ali umaknjene. V primeru kasnejše prodaje teh lastnih delnic so vsi učinki prodaje vključeni v kapital.

Prejeti krediti in posojila

Vsi krediti in posojila so v začetku pripoznani po pošteni vrednosti.

Po začetnem pripoznanju se posojila merijo po metodi odplačne vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere skozi izkaz poslovnega izida. Pri izločitvi teh obveznosti se dobički ali izgube pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Rezervacije

Družba in skupina pripoznata rezervacije v primeru, ko obstajajo zaradi preteklega dogodka sedanje obveze (pravne ali posredne) in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi in je mogoče zanesljivo oceniti znesek obveze. Znesek, pripoznan kot rezervacija, je najboljša ocena izdatkov, potrebnih za poravnavo na dan bilance stanja obstoječe obveze. V primeru, ko je pomembna tudi časovna vrednost denarja, se rezervacije določijo na podlagi diskontiranih denarnih tokov z diskontno stopnjo (pred davki), ki odraža časovno vrednost denarja in kjer je ustrezno, se vključi tudi morebitno tveganje posamezne obveznosti.

V primeru, da družba in skupina določita rezervacije na podlagi diskontiranih denarnih tokov, se skozi leta pripoznajo povečanja v neto sedanji vrednosti kot finančni odhodki.

Kjer se pričakuje, da bodo nekatere ali vse izdatke, potrebne za poravnavo rezervacije, povrnile druge stranke, se povračila pripoznajo kot posebno sredstvo, vendar le v primeru, če je prejem skoraj gotov. V tem primeru se stroški rezervacije izkažejo zmanjšani za pričakovano povračilo stroškov.

Družba in skupina sta v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezani k plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih bodočih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan bilance stanja, popravljene z ocenjenim faktorjem fluktuacije zaposlenih.

Preračun tujih valut

Računovodski izkazi Družbe ter Skupine so predstavljeni v evrih, ki so funkcionalna in poročevalna valuta družbe. Transakcije v tuji valuti so v začetku pripoznane v funkcionalni valuti in so preračunane po tečaju na dan transakcije. Monetarna sredstva in obveznosti v tuji valuti so preračunana po tečaju funkcionalne valute na dan bilance stanja. Vse razlike, ki izhajajo iz preračuna tujih valut, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Nemonetarna sredstva in obveznosti, pripoznana na podlagi izvirnih vrednosti v tuji valuti, so preračunana po tečaju na dan transakcije. Nemonetarna sredstva in obveznosti, merjena po pošteni vrednosti v tuji valuti, so preračunana po tečaju, ko je bila poštena vrednost ugotovljena.

Funkcionalna valuta tuje odvisne družbe MP Invest d.d. je hrvaška kuna (HRK), tuje odvisne družbe MP Invest ad Skopje pa makedonski dinar (MKD). Na dan poročanja so izkazi odvisne družbe prepračunani v poročevalno valuto uskupinjenih računovodskih izkazov. Za bilanco stanja je uporabljen srednji tečaj Banke Slovenije na dan poročanja, medtem ko je za izkaz poslovnega izida uporabljen povprečni tečaj skozi celotno poslovno leto. Tečajne razlike, ki izhajajo iz preračuna funkcionalne valute v poročevalno valuto, se pripoznajo neposredno v kapitalu do trenutka odprodaje odvisne družbe, ko se te tečajne razlike prenesejo v izkaz poslovnega izida.

Prihodki

Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanja sredstev ali zmanjšanja dolgov. Prek poslovnega izida vplivajo na velikost kapitala. Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstev ali z zmanjšanjem dolga in je to povečanje mogoče zanesljivo izmeriti.

Prihodki se razčlenjujejo na poslovne prihodke, finančne prihodke in druge prihodke. Razčlenjujejo se tudi na prihodke, ustvarjene v razmerjih do podjetij v skupini, drugih povezanih podjetij in drugih podjetij.

Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki. Prihodke od prodaje sestavljajo vrednosti prodanih storitev v obračunskem obdobju. Pripoznajo se v obračunskem obdobju, v katerem je storitev delno ali v celoti opravljena.

Med prihodke Družbe in Skupine v pretežni meri sodijo:

Vstopna provizijaSkupina si za opravljanje svoje dejavnosti skladno s pravili upravljanja zaračunava vstopno provizijo, kar pomeni, da se zbrana sredstva, ki se prenašajo v posamezni vzajemni sklad zmanjšajo za vstopne stroške, vzajemni sklad pa upravlja s sredstvi v okviru čiste vrednosti sredstev. Prihodki iz vstopnih provizij se v celoti priznajo ob obračunu.

Upravljavska provizijaSkupina upravlja z enajstimi vzajemnimi skladi, ki jim zaračunava upravljavsko provizijo, kar pomeni, da se dnevno vrednost sredstev posameznih vzajemnih skladov zmanjša za upravljalske stroške.

Izstopna provizijaSkupina v skladu s pravili upravljanja zaračunava izstopno provizijo, kar pomeni, da se odkupna vrednost zmanjša za izstopne stroške, in takšno čisto vrednost nato dobi posameznik, ki je odprodal točke vzajemnega sklada.

Finančni prihodki so prihodki iz deležev, posojil in terjatev in se pojavljajo v zvezi s finančnimi naložbami in terjatvami. Razčlenjujejo se na finančne prihodke, ki niso odvisni od poslovnega izida (obresti) in prihodke, ki so odvisni od poslovnega izida drugih (dividende, deleži v dobičku).

Obresti

Prihodki od obresti se obračunavajo in pripoznajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem ter glede na neodplačani del glavnice in na osnovi efektivne obrestne mere.

Dividende

Prihodki od dividend se pripoznajo, ko družba pridobi pravico do izplačila.

Davki

Tekoči davki

Obveznost oziroma terjatev za tekoče davke za sedanje in pretekla obdobja se izmeri v znesku, ki ga družba pričakuje, da ga bo plačala oziroma


dobila povrnjenega od davčne uprave. Obveznosti ali terjatve za tekoče davke se izmerijo na podlagi zakonsko predpisanih davčnih stopenj.

Odloženi davki

Odložene terjatve in obveznosti za davek iz dobička se obračunavajo po metodi obveznosti v bilanci stanja. Pripoznavajo se samo odložene terjatve in obveznosti, ki izhajajo iz začasnih razlik.

Odloženi davek se pripozna neposredno v breme ali dobro kapitala, če se davek nanaša na postavke, pripoznane neposredno v breme ali dobro kapitala.

Odložena terjatev za davek se pripozna tudi za neizkoriščene davčne izgube in neizkoriščene davčne dobropise, ki se prenašajo v naslednje obdobje, v kolikor je verjetno, da bo v prihodnje na razpolago obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti neizkoriščene davčne izgube in neizkoriščene davčne dobropise.

Terjatve za odložene davke se pregledujejo na dan bilance stanja in se oslabijo za tisti del terjatev, za katerega ni več mogoče pričakovati, da bo v prihodnosti obstajal ustrezen obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo mogoče uporabiti neizkoriščene davčne izgube.

Obveznosti ali terjatve za odložene davke se izmerijo na podlagi davčnih stopenj, za katere se pričakuje, da bodo uporabljene, ko bo sredstvo realizirano ali obveznost plačana. Pri tem se upoštevajo davčne stopnje (in davčni predpisi), veljavni ali blizu sprejetja na dan bilance stanja.

Odprava pripoznavanja finančnih inštrumentov

Finančno sredstvo se izknjiži, ko so prenesena tveganja in koristi in kontrola nad pogodbenimi pravicami, povezanimi s finančnim inštrumentov. Finančna obveznost se izknjiži, ko je poplačana, ukinjena ali zastarana.

Poročanje po odsekih

Družba in skupina je kot primarni odsek za poročanje določila področni odsek. Družba in skupina ima le eno področje poslovanja in sicer upravljanje naložb, zato ima za potrebe izkazovanja v računovodskih izkazih samo en poslovni odsek, ki v nadaljevanju ni prikazan. Delitev na geografske odseke prav tako ni prikazana, saj je večina poslovanja Skupine v Sloveniji.

Področni odsek

Skupina je kot primarni odsek za poročanje določila področni odsek. Skupina ima le eno področje poslovanja in sicer upravljanje investicijskih skladov, zato ima za potrebe izkazovanja v računovodskih izkazih samo en poslovni odsek, ki v nadaljevanju ni prikazan.

Območni odsek

Skupina več kot 90% prihodkov ustvari v Sloveniji, zato ne izkazuje območnih odsekov.

Izkaz denarnih tokov

Izkaz denarnih tokov je temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov za prikazano obračunsko obdobje.

Izkaz denarnih tokov je narejen po neposredni metodi.


POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

1. Poslovni prihodki

v €MP DZU d.d. Skupina MP DZU

2008 2007 2008 2007

Prihodki od upravljavskih provizij 2.283.768 3.271.383 2.320.194 3.271.383

Prihodki od vstopnih provizij 175.144 811.064 181.143 811.064

Prihodki od izstopnih provizij 118.553 170.277 118.553 170.277

Drugi poslovni prihodki 35.241 38.104 7.672 15.460

Skupaj 2.612.706 4.290.828 2.627.562 4.268.184

Prikaz strukture prihodkov od upravljavskih provizij

Vzajemni sklad, ki ga upravlja DZU

v €

Upravljavska provizija Vstopna provizija Izstopna provizija

2008 2007 2008 2007 2008 2007

MP-GLOBAL.SI 771.860 1.074.214 46.656 187.374

MP-PLUS.SI 121.350 232.971 508 4.680

MP-ASIA.SI 521.158 712.812 25.095 81.570

MP-TECH.SI 22.779 24.001 3.514 3.769

MP-ENERGY.SI 70.722 93.991 6.696 14.195

MP-EUROSTOCK.SI 32.074 40.924 1.708 17.046 24.607 10.159

MP-BALKAN.SI 545.723 937.696 10.843 340.164 93.946 160.118

MP-TURKEY.SI 48.361 65.650 9.547 48.298

MP-INDIA.SI 114.801 71.065 56.242 94.800

MP-WATER.SI 19.568 14.339 4.210 8.816

MP-GOLD.SI 15.372 3.720 10.125 10.352

Skupaj 2.283.768 3.271.383 175.144 811.064 118.553 170.277

Izstopna provizija se obračunava samo pri Delniškem vzajemnem skladu MP-BALKAN.SI in indeksnem vzajemnem skladu MP–EUROSTOCK.SI.

2. Prikaz sredstev v upravljanju dobro poučenih vlagateljev

Družba v letu 2008 ni imela sredstev v upravljanju dobro poučenih vlagateljev.

3. Analiza stroškov

Stroški blaga, materiala in storitev


2008 2007 2008 2007

Stroški materiala 48.771 51.716 62.691 53.811

Stroški storitev 1.099.248 1.834.800 1.289.718 1.857.486

Drugi stroški 0 0 0 662

Skupaj 1.148.019 1.886.516 1.352.409 1.911.959


Stroški materiala


2008 2007 2008 2007

Stroški porabljene energije 1.407 3.690 2.592 4.113

Stroški pisarniškega materiala in strokovne literature 44.749 45.793 48.521 47.465

Drugi stroški materiala 2.615 2.233 11.578 2.233

Skupaj 48.771 51.716 62.691 53.811

Stroški storitev


2008 2007 2008 2007

Stroški prevoznih storitev 44.223 48.415 58.988 49.748

Stroški storitev vzdrževanja 69.434 75.449 76.992 77.364

Stroški najemnin 42.829 61.921 68.156 65.115

Povračila stroškov zaposlenih v zvezi z delom 42.664 103.982 50.007 105.740

Stroški plač. prometa in bančnih storitev,zavar.premije 26.578 54.703 33.097 54.762

Stroški intelektualnih in osebnih storitev 474.230 888.434 509.169 902.104

Stroški sejmov, reklame in reprezentance 210.989 380.979 271.271 381.736

Stroški storitev fiz. oseb, ki ne opravljajo dejavnosti 47.770 113.281 70.668 113.281

Stroški drugih storitev 140.531 107.636 151.370 107.636

Skupaj 1.099.248 1.834.800 1.289.718 1.857.486

Sestava stroškov revizije


2008 2007 2008 2007

Stroške revizije 9.348 8.991 12.456 13.868

Stroški nerevizijskih storitev (prevodi) 0 17.195 0

Skupaj 9.348 26.186 12.456 13.868

Stroški dela


2008 2007 2008 2007

Stroški plač 437.534 585.116 512.277 592.186

Stroški pokojninskih zavarovanj 59.449 72.386 77.949 76.787

Stroški drugih socialnih zavarovanj 33.360 42.765 49.278 42.765

Drugi stroški dela 79.096 98.776 97.609 101.172

Skupaj 609.439 799.043 737.113 812.910

Amortizacija in slabitve


2008 2007 2008 2007

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev 49.803 48.012 59.145 53.144

Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev 13.160 13.088 22.522 13.088

Izguba pri odtujitvi opredmetenih osnovnih sredstev 7.147 3.377 7.147 3.377

Slabitev neopredmetenih dolgoročnih sredstev 14.988 0 47.659 0

Slabitev opredmetenih osnovnih sredstev 0 0 35.125 0

Slabitev terjatev 1.390 0 1.390 0

Skupaj odpisi vrednosti 86.488 64.477 172.988 69.609


Drugi poslovni odhodki


2008 2007 2008 2007

Drugi poslovni odhodki 10.705 24.321 10.705 39.334

Dajatve, ki niso odvisne od stroškov dela ali drugih vrst stroškov 74.542 63.369 75.660 63.384

Drugi odhodki 1.725 5.155 1.016

Skupaj 86.972 87.690 91.520 103.734

4. Finančni prihodki


2008 2007 2008 2007

Obresti iz razmerij do drugih podjetij 756 1.252 9.473 4.669

Prihodki od tečajnih razlik 950 572 2.494 654

Prihodki od prodaje finančnih naložb razpoložljivih za prodajo 769 204.478 769 204.478

Skupaj 2.475 206.302 12.736 209.801

5. Finančni odhodki


2008 2007 2008 2007

Fin. odh. iz oslabitve in odpisov fin. naložb po pošteni vrednosti preko poslovnega izida 177.021 64.717 177.021 64.717

Finančni odhodki iz oslabitve finančnih naložb-družbe v skupini 301.974 0 0 0

Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov naložb, razpoložljivih za prodajo 555.822 0 555.822 0

Fin. odh. iz posojil, prejetih od bank 29.124 8.787 29.124 8.787

Fin. odh. iz izdanih obveznic 9.280 9.281 9.280 9.281

Fin. odh. iz obv. do dobaviteljev in meničnih obv. 236 74 236 74

Fin. odh. od tečajnih razlik 1.936 829 1.936 829

Fin. odh. iz drugih posl. obv. 213 583 1.399 754

Skupaj finančni odhodki 1.075.606 84.271 774.818 84.442

6. Davek od dobička

Uskladitev davčnega in računovodskega dobička, pomnoženega z davčno stopnjo v Sloveniji:


2008 2007 2008 2007

Poslovni izid obračunskega obdobja pred davki -391.343 1.575.133 -420.754 1.155.011

Popravek prihodkov -3.985 -716 -3.985 -716

Davčno nepriznani odhodki 666.024 48.023 668.798 51.963

Oblikovanje rezervacij 535 2.955 535 2.955

Povečanje davčne osnove 225 3.007 225 3.007

Davčna olajšave -30.917 -27.849 -32.107 -30.045

Davčne izgube

SKUPAJ 240.539 1.600.553 212.712 1.182.175

Davek od dobička (22% - 2008, 23% - 2007) 52.919 368.127 52.919 368.127


7. Odloženi davek – MP DZU d. d.

v €Bilanca stanja Izkaz uspeha

31. 12. 2008 31. 12. 2007 2008 2007

Prevrednotenje za prodajo razpoložljivih finančnih naložb na pošteno vrednost 0 35.559 0 0

Celotne obveznosti iz odložen davek od dobička 0 35.559 0 0

Rezervacije 491 1.226 -735 355

Prevrednotenje za prodajo razpoložljivih finančnih naložb na pošteno vrednost 80.699 0 80.699 0

Celotna sredstva od odloženih davkov na dobiček 81.190 1.226 79.964 355

Netiranje terjatev in obveznosti za odloženi davek -81.190 34.333 79.964 355

Odloženi davek – skupina MP DZU

v €Bilanca stanja Izkaz uspeha

31. 12. 2008 31. 12. 2007 2008 2007

Celotne obveznosti iz odložen davek od dobička 0 35.559 0 0

Rezervacije 491 1.226 -735 355

Prevrednotenje za prodajo razpoložljivih finančnih naložb na pošteno vrednost 80.699 0 80.699 0

Celotna sredstva od odloženih davkov na dobiček 81.190 1.226 79.964 355

Netiranje terjatev in obveznosti za odloženi davek -81.190 34.333 -79.964 -355

Razkritje gibanja odloženih davkov pripoznanih direktno v kapitalu

Gibanje odloženih davkov (v €)MP DZU d.d. Skupina MP DZU

2008 2007 2008 2007

Stanje 01.01. 34.333 17.419 34.333 17.419

Spremembe -115.523 16.914 -115.523 16.914

Stanje 31.12. -81.190 34.333 -81.190 34.333

8. Poslovni izid na navadno delnico

Osnovni čisti dobiček na delnico je izračunan, če čisti dobiček obračunskega obdobja, ki pripada navadnim delničarjem, delimo s tehtanim povprečnim številom v obračunskem obdobju uveljajočih se navadnih delnic. Tehtano povprečno število uveljajočih se navadnih delnic se izračuna iz podatkov o številu uveljajočih se navadnih delnic ob upoštevanju morebitnih odkupov in prodaj znotraj obdobja ter upoštevani čas, v katerem so bile delnice udeležene pri ustvarjanju dobička.


2008 2007 2008 2007

Prilagojeni čisti poslovni izid, ki pripada imetnikom navadnih delnic matičnega podjetja -364.298 1.207.361 -275.074 1.155.011

Tehtano povprečno število navadnih delnic za osnovni čisti dobiček na delnico 75.000 75.000 75.000 75.000

Čisti poslovni izid na delnico (v €) -4,86 16,10 -3,67 15,40

Knjigovodska vrednost delnice 13,58 26,85


9. Neopredmetena dolgoročna sredstva

Gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev v letih 2007 in 2008:

v €

MP DZU d.d. Skupina MP DZU

Druga neopredm. dolg. sredstva Druga neopredm. dolg. sredstva

NABAVNA VREDNOST

Stanje 1.1.2008 111.840 133.935

Pridobitve 42.649 77.300

Odtujitve -1.483 -17.615

Stanje 31.12.2008 153.006 193.620

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 1.1.2008 32.984 32.984

Amortizacija v letu 13.160 21.091

Odtujitve -1.237 -1.237

Slabitve 14.988 47.671

Stanje 31.12.2008 59.895 100.509

NEODPISANA VREDNOST 1.1.2008 78.856 100.951


v €


Druga neopredm. dolg. sredstva Druga neopredm. dolg. sredstva

NABAVNA VREDNOST

Stanje 1.1.2007 95.300 95.300

Pridobitve 17.042 39.137

Odtujitve -502 -502

Stanje 31.12.2007 111.840 133.935

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 1.1.2007 19.895 19.895

Amortizacija v letu 13.089 13.089

Odtujitve 0 0

Stanje 31.12.2007 32.984 32.984



Neopredmetena dolgoročna sredstva niso prevrednotena in so prosta bremen. Uporabljene amortizacijske stopnje so 10-25%.

10. Opredmetena osnovna sredstva

Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letih 2007 in 2008 – MP DZU d. d.:

v € Zgradbe Oprema Skupaj

NABAVNA VREDNOST

Stanje 1.1.2008 320.635 169.524 490.159

Pridobitve 0 41.880 41.880

Odtujitve 0 -22.720 -22.720

Stanje 31.12.2008 320.635 188.684 509.319

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 1.1.2008 14.470 71.008 85.478

Amortizacija v letu 11.573 38.230 49.803

Odtujitve 0 -7.077 -7.077

Stanje 31.12.2008 26.043 102.161 128.204

NEODPISANA VREDNOST 1.1.2008 306.165 98.516 404.681




NABAVNA VREDNOST

Stanje 1.1.2007 320.635 141.919 462.554

Pridobitve 0 52.679 52.679

Odtujitve 0 -25.074 -25.074

Stanje 31.12.2007 320.635 169.524 490.159

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 1.1.2007 2.896 52.769 55.665


Odtujitve 0 -18.199 -18.199

Stanje 31.12.2007 14.470 71.008 85.478



Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letih 2007 in 2008 – skupina MP DZU:


NABAVNA VREDNOST

Stanje 1.1.2008 320.635 217.033 537.668

Pridobitve 0 58.169 58.169

Odtujitve 0 -22.720 -22.720

Stanje 31.12.2008 320.635 252.482 573.117

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 1.1.2008 14.470 76.139 90.609


Odtujitve 0 -7.077 -7.077

Slabitve 0 48.106 48.106

Stanje 31.12.2008 26.043 165.959 192.002




NABAVNA VREDNOST

Stanje 1.1.2007 320.635 141.919 462.554

Pridobitve 0 100.188 100.188

Odtujitve 0 -25.074 -25.074

Stanje 31.12.2007 320.635 217.033 537.668

POPRAVEK VREDNOSTI

Stanje 1.1.2007 2.896 52.769 55.665


Odtujitve -18.199 -18.199

Stanje 31.12.2007 14.470 76.139 90.609



Opredmetena osnovna sredstva v 2008 niso bila prevrednotena.

Za poslovni prostor MP DZU d. d. je bilo v letu 2005 pridobljeno posojilo v višini 167.000 €. Posojilo je zavarovano s hipoteko na poslovni prostor v višini posojila. Zapadlost posojila je 1. 1. 2016.


11. Dolgoročne finančne naložbe

Dolgoročna finančna naložba MP DZU d. d. v odvisno podjetje

v € Vrednost naložbe na 31.12.2008 Vrednost naložbe na 31.12.2007

Podjetja

MP Invest d.d., Frane Petrića 1/III, 10000 Zagreb 0 268.587

Skupaj 0 268.587

Naložba v kapital odvisne družbe se vrednoti po nabavni vrednosti. Družba je v letu 2008 oslabila naložbo v MP Invest d. d. iz Zagreba za celotno vrednost, tako da je vrednost naložbe na 31. 12. 2008 0 €.

v € % osnovnega kapitala 2008 Kapital družbe 2008 Rezultat družbe 2008

Podjetja

MP Invest d.d., Frane Petrića 1/III, 10000 Zagreb 59,10% 75.617 -257.576

Druge dolgoročne finančne naložbe


31. 12. 2008 31. 12. 2007 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Druge dolgoročne finančne naložbe 717.805 855.193 717.805 855.193

Dolgoročna posojila 818 2.548 818 2.548

Skupaj 718.623 857.741 718.623 857.741

Druge dolgoročne finančne naložbe so naložbe v vzajemne sklade.

Dolgoročno posojilo znaša na dan 31. 12. 2008 3.037 €, del, ki zapade v letu 2009, je v bilanci stanja razvrščen med kratkročne naložbe. Efektivna obrestna mera za posojilo znaša 7%, posojilo je zavarovano z vpisom zastave na vrednostnih papirjih. Zadnja mesečna anuiteta zapade 01. 05. 2010.

12. Sredstva za prodajo

v €Skupina MP DZU

31. 12. 2008

Sredstva za prodajo 139.943

- druge naprave in oprema 12.981

- denarna sredstva 126.962

Obv., vključene v skupine za odprodajo 163

Krat. posl obv. do dob. 163

Med sredstva za prodajo je razvrščeno odvisno podjetje MP Invest AD Skopje. Nabavna vrednost naložbe je bila ob pridobitvi 164.000 €, naložba je oslabljena za 60.000 €. Zaradi razmer na finančnih trgih je bil konec leta 2008 sprejet skupščinski sklep o likvidaciji družbe. Delež MP DZU d. d. v odvisni družbi je 82 %, njen kapital je bil na dan 31. 12. 2008 127.535 €, izguba pa 73.809 €.


13. Kratkoročne finančne naložbe


31. 12. 2008 31. 12. 2007 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Druge kratkoročne finančne naložbe 87.497 263.691 87.497 263.691

Kratkoročna posojila 2.219 20.159 2.219 20.159

Skupaj 89.716 283.850 89.716 283.850

Znesek kratkoročnih posojil v višini 2.219 € je del dolgoročnega posojila, ki zapade v 2009.

14. Razporeditev dolgoročnih in kratkoročnih naložb glede na namen ob pridobitvi

MP DZU d. d. in Skupina MP DZU

v €Dolgoročna Kratkoročna

31. 12. 2008 31. 12. 2007 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Finančne naložbe po pošteni vrednosti skozi IPI 0 0 87.497 263.691

Za prodajo razpoložljive finančne naložbe 717.805 855.193 0 0

Posojila in terjatve 818 2.548 2.219 20.159

Skupaj 718.623 857.741 89.716 283.850

Dolgoročne finančne naložbe MP DZU d. d. so naložbe družbe v vzajemne sklade, ki jih upravlja in so razporejene med za prodajo razpoložljive finančne naložbe. Te naložbe so: Vzajemni sklad MP-ENERGY.SI, Vzajemni sklad MP-TURKEY.SI, Vzajemni sklad MP-INDIA.SI, Vzajemni sklad MP-GOLD.SI, Vzajemni sklad MP-BALKAN.SI (kotira na borzi), MP-MENA.HR in MP-GLOBAL.HR. Podjetje je na dan 31. 12. 2008 odpravilo pripoznanje teh naložb v kapitalu in jih oslabilo na pošteno vrednost. Dolgoročna finančna naložba je tudi naložba v odvisno podjetje MP Invest d. d., ki se vrednosti po nabavni vrednosti.

Kratkoročno finančno naložbo predstavlja naložba v vzajemni sklad MP-BALKAN.SI, ki kotira na borzi. Ta naložba je ovrednotena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid.

Zavarovanje danih posojil


31. 12. 2008 31. 12. 2007 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Poštena vrednost sredstev prejetih vzavarovanje za posojila

1.109 22.282 1.109 22.282

Dolgoročno posojilo je zavarovano z zastavo na vrednostnih papirjih hčerinske družbe MP Invest d. d.

15. Poslovne terjatve

Kratkoročne poslovne terjatve

v € MP DZU d.d. Skupina MP DZU

31. 12. 2008 31. 12. 2007 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Kratkoročne terjatve do kupcev – podjetij v skupini 11.444 22.644 0 0

Kratkoročne terjatve do kupcev v državi 124.573 381.997 128.497 381.997

Druge kratkoročne poslovne terjatve 23.381 10.023 25.806 14.984

Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb 284.531 0 284.531 0

Skupaj 443.929 414.664 438.834 396.981

Vse terjatve skupine MP DZU so nezapadle, razen sporne terjatve v višini 1.390 €, za katero je oblikovan popravek v enaki višini.


Gibanje popravkov terjatev


2008 2007 2008 2007

Na dan 1.1 0 0 0 0

Popravki v letu 1.390 0 1.390 0

Na dan 31.12 1.390 0 1.390 0

Kratkoročne terjatve MP DZU do kupcev so terjatve do vzajemnih skladov za upravljavsko provizijo, vstopno in izstopno provizijo.

Provizije po skladih Upravljavska Vstopna Izstopna

MP-BALKAN.SI 2,50% 3,00% 3,00%

MP-PLUS.SI 2,40% 3,00% 0

MP-GLOBAL.SI 2,40% 3,00% 0

MP.ASIA.SI 2,40% 3,00% 0

MP-INDIA.SI 2,40% 3,00% 0

MP-ENERGY.SI 2,00% 3,00% 0

MP-TECH.SI 2,00% 3,00% 0

MP-TURKEY.SI 2,00% 3,00% 0

MP-WATER.SI 1,50% 2,00% 0

MP-GOLD.SI 1,50% 2,00% 0

MP-EUROSTOCK.SI 0,50% 3,00% 3,00%

Upravljavska provizija je obračunana od povprečne čiste vrednosti sklada, vstopna in izstopna provizija pa se obračuna od vplačanega oz. izplačanega zneska.

Vstopna provizija je nad določenimi zneski tudi manjša od navedene v zgornji tabeli, izstopna pa je manjša pod določenimi izplačanimi zneski, skladno z veljavnimi prospekti.

16. Denar in denarni ustrezniki


31. 12. 2008 31. 12. 2007 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Gotovina v blagajni 228 171 607 171

Denarna sredstva na računih 93.200 562.216 93.222 563.194

Depozit na odpoklic 0 0 42.049 324.409

Devizna sredstva na računih 6.498 3.026 6.498 4.979

Skupaj 99.926 565.413 142.376 892.753

Denar in denarni ustrezniki so na voljo za dnevne operacije brez omejitev uporabe.

17. Aktivne časovne razmejitve


31. 12. 2008 31. 12. 2007 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Kratkoročno odloženi stroški do drugih 23.013 32.712 23.307 32.712

Skupaj 23.013 32.712 23.307 32.712

Kratkoročno odloženi stroški se nanašajo na storitve, plačane v 2008, črpani pa bodo v 2009.


18. Kapital


2008 2007 2008 2007

KAPITAL 971.764 2.065.885 1.003.121 2.126.824

Vpoklicani kapital 312.969 312.969 312.969 312.969

Kapitalske rezerve 0 0 0 87

Rezerve iz dobička 31.297 31.297 31.297 31.297

- zakonske rezerve 31.297 31.297 31.297 31.297

Presežek iz prevrednotenja 0 126.073 0 126.061

Uskupinjevalni popravek kapitala 4.769 -119

Preneseni čisti dobiček 991.796 388.185 944.691 388.185

Čisti dobiček/izguba poslovnega leta -364.298 1.207.361 -342.870 1.155.023

Kapital manjšinskih lastnikov 52.265 113.321

Osnovni kapital družbe MP DZU d. d. na 31. 12. 2008 znaša 312.969 € in je v celoti vplačan. Razdeljen je na 75.000 navadnih delnic. Rezerve se ne dajo deliti.

Zakonske rezerve so oblikovane na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in se lahko uporabijo za namene in pod pogoji, kot jih določa ZGD.Preneseni in čisti dobiček sta na voljo za razdelitev.

Bilančni dobiček


Čisti poslovni izid poslovnega leta -364.298 -461.505

+ preneseni čisti dobiček 991.796 944.691

= Bilančni dobiček 627.498 483.186

Družba MP DZU d. d. je v letu 2008 izplačala dividende v skupni višini 603.750 € iz dobička leta 2007 na podlagi sklepa skupščine z dne 27. 6. 2008. Dividenda na delnico je znašala 8,05 €. V letu 2007 so bile izplačane dividende v višini 270.000 €.

19. Rezervacije


31. 12. 2008 31. 12. 2007 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Rezervacije 4.905 9.087 4.905 9.087

Rezervacije so oblikovane za obveznosti do zaposlencev – stroški preteklega službovanja (jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi).

20. Finančne obveznosti


31. 12. 2008 31. 12. 2007 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Dolgoročne finančne obveznosti 412.750 288.173 412.750 288.173

Dolgoročne finančne obveznosti do bank 412.750 128.173 412.750 128.173

Dolgoročne obveznosti na podlagi obveznic 0 160.000 0 160.000

Kratkoročne finančne obveznosti 452.644 21.065 452.644 21.065

Kratk. finančne obveznosti do bank 285.245 21.065 285.245 0

Kratkoročne obveznosti na podlagi obveznic 167.399 0 167.399 21.065


Družba MP DZU d. d.je v letu 2005 najela dolgoročno posojilo v višini 167.000,00 € za nakup poslovnega prostora. Posojilo je zavarovano s hipoteko na poslovni prostor. Znesek posojila, ki odpade na kratkoročni del – zapade v letu 2009 – je razviden iz spodnje tabele. Zadnja, 120. anuiteta, zapade v plačilo 1. 1. 2016. Obrestna mera za posojilo je 3 mesečni EURIBOR + 1,65%.

Družba MP DZU d. d. je v letu 2008 najela dolgoročno posojilo v višini 300.000 €. Posojilo je zavarovano s hipoteko na poslovni prostor. Zapadlost posojila je 5. 6. 2011. Obrestna mera je 3 mesečni EURIBOR + 1,80 % letno.

Družba MP DZU d. d. je v letu 2008 najela tudi kratkoročno posojilo v višini 300.000 €. Posojilo je zavarovano z zastavo vrednostnih papirjev. Zapadlost posojila je 24.7.2009. Obrestna mera je 6 mesečni EURIBOR + 1,70 % letno.

Družba ima na 31. 12. 2008 kratkoročno obveznost iz izdaje obveznic (MDU1) v vrednosti 160.000,00 €. To je 16 obveznic z nominalno vrednostjo 10.000,00 €. Obveznice se obrestujejo po 5,8 % obrestni meri. Obresti se izplačujejo enkrat letno in sicer 15. 3. Nominalna vrednost glavnice je dospela v plačilo 15. 3. 2009in bila v celoti poravnana.

Pregled posojil, dobljenih pri bankah – MP DZU d. d.

Banka kreditodajalecSkupaj stanje kredita na dan

31.12.2008 v €

Kratk. del dolgoročnega posojila, ki zapade v plačilo

2009 v €Dolgoročni del posojila v € Zapadlost Zavarovanje

Dolgoročno posojilo 128.245 15.495 112.750 1.1.1016 HIPOTEKA

Dolgoročno posojilo 300.000 0 300.000 5.6.2011 HIPOTEKA

Kratkoročno posojilo 269.750 0 0 24.7.2009 ZASTAVA VP

SKUPAJ 697.995 15.495 412.750

Zavarovanje prejetih posojil

v €MP DZU d.d.

31. 12. 2008 31. 12. 2007

Knjigovodska vrednost sredstev, danih v zavarovanje za posojila 668.174 306.165

Odvisna družba MP INVEST d. d. in MP Invest AD Skopje nimata dolgoročnih in kratkoročnih finančnih obveznosti, zato tabela za skupino ni posebej prikazana.

21. Poslovne obveznosti


31. 12. 2008 31. 12. 2007 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Kratkoročne poslovne obveznosti 186.944 285.700 215.396 324.570

Kratkoročne obveznosti za davek 0 198.657 0 198.657

Skupaj 186.944 484.357 215.396 523.227

Kratkoročne poslovne obveznosti


31. 12. 2008 31. 12. 2007 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Kratk. obveznosti do dobaviteljev v skupini 0 124.587 0 124.587

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev 129.851 94.961 139.891 120.745

Kratkoročne obveznosti do delavcev 34.615 38.386 45.490 42.074

Druge kratkoročne obveznosti 22.478 27.766 30.015 37.164

Skupaj 186.944 285.700 215.396 324.570


22. Pasivne časovne razmejitve


31. 12. 2008 31. 12. 2007 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Kratk. vnaprej vračunani stroški in odhodki 5.616 3.604 19.236 9.338

Skupaj 5.616 3.604 19.236 9.338

23. Izvenbilančna sredstva in obveznosti


31. 12. 2008 31. 12. 2007 31. 12. 2008 31. 12. 2007

Izvenbilančne obveznosti/sredstva 840.582 167.000 840.582 167.000

24. Povezane osebe

Deset največjih delničarjev MP DZU d. d.:

Delničar31.12.2008

Delež v %Število delnic

MP BPH D.D. 37.501 50,001

ZVEZA BANK REG.Z.ZO.J. 7.206 9,608

LUKOVAC JOVAN 6.745 8,993

ERKER IGOR 4.540 6,053

TOWRA S.A. 3.470 4,627

GAZNAFTA INVESTMENTS LIMITED CYP 3.395 4,527

POTOČNIK MARKO 1.790 2,387

ŠOBER MATEJA 1.639 2,185

SIMONETI MARKO 1.500 2,000

HYPO ALPE ADRIA BANK AG AUT 1.300 1,733

SKUPAJ 69.086 92,114

Delničar31.12.2007

Delež v %Število delnic

MP BPH D.D. 37.501 50,001

ZVEZA BANK REG.Z.ZO.J. 7.000 9,333

LUKOVAC JOVAN 6.745 8,993

ERKER IGOR 4.500 6,000

PUŠNIK BOGDAN 3.520 4,693

TRIFUNAC DRAGANA 2.040 2,720

ŠOBER MATEJA 2.039 2,719

POTOČNIK MARKO 1.790 2,387

SIMONETI MARKO 1.500 2,000

GAZNAFTA INVESTMENTS 1.395 1,860

SKUPAJ 68.030 90,706


Skupni znesek bruto prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcije oz. nalog v družbe prejele naslednje osebe:

Uprava družbe

Vrsta prejemka (v €) MP DZU d.d.

JOVAN LUKOVAC

Plača (bruto bruto) 6.256

Bonitete 368

Drugi prejemki in povračila 572

SKUPAJ 7.196

IGOR ERKER


Bonitete 585

Drugi prejemki in povračila 12.495

SKUPAJ 96.742

NATALIJA STOŠICKI


Bonitete 1.256

Drugi prejemki in povračila 7.818

SKUPAJ 76.343

VSI SKUPAJ 180.281

Člani nadzornega sveta

Vrsta prejemka (v €) MP DZU d.d.

Sejnine 4.338

Plačilo za opravljanje funkcije 11.500

SKUPAJ 15.838

Obveznosti do povezanih oseb in promet v letu 2008 – MP DZU d. d.

v € Obveznost na 31.12.2007 Nakupi / obrestni odhodki v 2008 Obveznost na 31.12.2008

MP BPH D.D. 124.587 74.914 392

MP INVEST D.D. ZAGREB 0 473 473

MP RNR D.O.O. 0 50.700 5.700

MP DKS D.O.O. 0 1.800 0

Terjatve do povezanih oseb in promet v letu 2008 – MP DZU d. d.

v € Terjatev na 31.12.2007 Prodaje / obrestni prihodki v 2008 Terjatev na 31.12.2008

Povezana oseba

MP INVEST D.D. ZAGREB 22.644 27.600 9.200

MP INVEST A.D. SKOPJE 0 37.232 12.444


Druge povezane osebe z MP DZU d. d. – pravne osebe – na dan 31. 12. 2008:

Zap.št. Firma pravne osebe Sedež pravne osebe

Skupni vrednostni obseg sredstev vzajemnega sklada, naloženih v povezano osebo, v evrih

Odstotek , ki ga predstavljajo naložba ali naložbe v povezano osebo v vseh sredstvih vzajemnega sklada

Razlog za naložbo oziroma naložbe

1. MP BPH d.d. Ulica Gradnikove brigade 11, 1000 Ljubljana 0 0 /

2. Odvetniška pisarna Jadek&Pensa d.n.o. – o.p., Ljubljana Tavčarjeva ulica 6, 1000 Ljubljana 0 0 /

3. MP korporacijsko in davčno svetovanje, d.o.o. Ulica Gradnikove brigade 11, 1000 Ljubljana 0 0 /

4. MP Nepremičnine, d.d. Ulica Gradnikove brigade 11, 1000 Ljubljana 0 0 /

5. MP zavarovalno zastopniška družba, d.d. Ulica Gradnikove brigade 11, 1000 Ljubljana 0 0 /

6. MP INVEST d.d. Frane Petrića 1, 10000 Zagreb, Hrvaška 0 0 /

7. Greenpearl Investment SA, societe anonyme Avenue Alexandre-Vinet 25, Švica, Lausanne 0 0 /

8. DUF MF Invest d.d. Sarajevo Muhameda Kantardžića, 3/II, Sarajevo, BIH 0 0 /

9. MP RNR d.o.o. Ulica Gradnikove brigade 11, 1000 Ljubljana 0 0 /

10. MP Invest s.d. SkopjeBulevar Kliment Ohridski 23, 1000 Skopje, Republika Makedinija

0 0 /

11. Immobilia Investment Co. Ltd.Viale Stazione 16, P.O. Box 1539, Bellinzona 6501, Švica

0 0 /

12. Immobilia Investment Co. Ltd.Kennedy 70, Papabasiliou house, 2nf floor, P.C. 1076 Nicosia, Ciper

0 0 /

13. ARS INŽENERING d.o.o. Rožna dolina c. VI/36, 1000 Ljubljana 0 0 /


Druge povezane osebe z MP DZU d. d. – fizične osebe – na dan 31. 12. 2008:

Ime in priimek fizične osebe Kraj stalnega prebivališča

Natalija Stošicki 1410 Zagorje ob Savi

Milan Stošicki 1410 Zagorje ob Savi

Anja Stošicki 1410 Zagorje ob Savi

Andrej Stošicki 1410 Zagorje ob Savi

Mag. Igor Erker 1360 Vrhnika

Jelena Erker 1360 Vrhnika

Dr. Mojmir Mrak 1000 Ljubljana

Aleksandra Mrak, 1000 Ljubljana

Dr.Srečko Jadek 1210 Medno

Barbara Fajdiga Jadek 1210 Medno

Andraž Jadek 1210 Medno

Aljaž Jadek 1210 Medno

Jure Klepec 1000 Ljubljana

Simona Komšek Klepec 1000 Ljubljana

Samo Klepec 1000 Ljubljana

Vita Klepec 1000 Ljubljana

Ivan Pušnik Zagreb, Hrvaška

Aeksandra Pušnik 1000 Ljubljana

Tamara Pušnik 1000 Ljubljana

Tim Pušnik Jaušovec 2000 Maribor

Tisa Pušnik 1000 Ljubljana

Ticija Pušnik 1000 Ljubljana

Dr. Nataša Todorovič Beograd, Srbija in Črna Gora (začasno: London NW6 1BJ, UK)

24. Pojasnila v zvezi s tveganji

Cilji in politike upravljanje s finančnimi tveganji

Osnovni finančni inštrumenti Družbe in Skupine so finančne naložbe, bančni krediti, denarni depoziti in denar na računu. Glavni namen teh finančnih inštrumentov je doseganje dolgoročnih donosov Družbe in Skupine. Družba in Skupina ima tudi druge finančne inštrumente, kot na primer terjatve do kupcev in obveznosti do dobaviteljev, ki nastajajo iz poslovanja Družbe in Skupine.

Glavna tveganja, ki izhajajo iz finančnih inštrumentov Družbe in Skupine so tržno tveganje, obrestno tveganje, likvidnostno tveganje in kreditno tveganje. Uprava pregleduje in potrjuje politike za upravljanje s temi tveganji. Politike upravljanja s tveganji so povzete v nadaljevanju.

Upravljanje s kapitalom

Glavni namen upravljanja s kapitalom družbe je zagotoviti čim boljšo kreditno boniteto in kapitalsko ustreznost za potrebe financiranja poslovanja in zadoseganje čim višje vrednosti za delničarje.

Družba za upravljanje mora zagotoviti, da v skladu s 17. členom ZISDU-1 glede na skupni obseg premoženja, ki ga upravlja, vedno razpolaga z ustreznim kapitalom. V ta namen uprava družbe ugotavlja in odloča o kapitalski ustreznosti pri vsakem ugotavljanju poslovnega izida družbe za upravljanje. Če bi uprava ugotovila, da družba ni kapitalsko ustrezna, bi nadzornemu svetu in skupščini predlaga ustrezne rešitve.

V spodnji tabeli je izračun kapitalske ustreznosti. Družba je glede na dane kriterije iz 17.člena ZISDU-1 kapitalsko ustrezna. Glede na obseg sredstev, ki jih ima družba v upravljanju za račun vzajemnih skladov, je potrebno zagotoviti 200.000 € osnovnega kapitala, celotni kapital družbe pa tudi ni manjši od 25 % stalnih splošnih stroškov družbe za upravljanje.


MP DZU d. d.

v € 31.12.2008 31.12.2007

1 Osnovni kapital in kapitalske rezerve 312.969 312.969

2 Rezerve iz dobička 31.297 31.297

3 Preneseni čisti dobiček iz preteklih let 991.796 388.185

4 Čisti dobiček tekočega poslovnega leta (do višine 50%) 0 603.680

5 Podrejeni dolžniški instrumenti 0 32.000

6 Neodpisana vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev 93.111 78.856

7 Izguba tekočega poslovnega leta 364.298 0

8Naložbe DZU v delnice v osebe, ki pri ugotavljanju kapitalske ustreznosti izračunavajo kapital enako kot DZU in pri tem takšne naložbe lahko upoštevajo v izračunu svojega kapitala, kadar je DZU udeležena v kapitalu druge osebe z najmanj 10 % deležem

104.000 0

9 Kapital zaradi ugotavljanja kapitalske ustreznosti (1+2+3+4+5-6-7-8) 774.653 1.289.275

10 Celotna sredstva 2.034.623 2.906.504

11 Količnik pokritosti (v %) 38,07 44,36

Obrestno tveganje

Obrestno tveganje je tveganje, da bo vrednost finančnega instrumenta nihala oziroma, da se bo spremenil denarni tok kot posledica spremembe tržnih obrestnih mer. Družba je izpostavljena obrestnemu tveganju na podlagi dolgoročno prejetega posojila z variabilno obrestno mero. V kolikor se spreminjajo razmere na trgu (sprememba Euribor), bo le to imelo vpliv na spremembo obrestnih odhodkov. Družba ni izpostavljena spremembi poštenih vrednosti finančnih inštrumentov.

V spodnji tabeli je predstavljen analiza občutljivosti realno možne spremembe obrestnih mer na dobiček družbe pred obdavčitvijo (zaradi vpliva spremembe obrestne mere prejetih posojil) pri čemer so vse druge spremenljivke konstantne. Sprememba obrestnih mer ne vpliva na kapital družbe.

v € Povečanje / zmanjšanje (v bazičnih točkah)


Vpliv na dobiček pred davkom Vpliv na dobiček pred davkom

2008

Euribor 10 595 595

Euribor -10 -595 -595

2007

Euribor 10 144 144

Euribor -10 -144 -144

Valutno tveganje

Valutno tveganje je tveganje, da bo vrednost finančnih instrumentov nihala zaradi spremembe deviznih tečajev. Družba MP DZU in skupina MP DZU nista izpostavljeni večjemu valutnemu tveganju oz. je vpliv spremembe tečajev zanemarljiv. Družba opravlja vse svoje storitve v Sloveniji in je imela do 31. 12. 2008večino sredstev in obveznosti nominiranih v €. Med storitvami, ki jih drugi opravljajo zanjo, so tudi storitve iz tujine, tako da se tu pojavljajo valutna tveganja, vendar je njihov vpliv zanemarljiv.


Tržno tveganje

Družba in skupina sta izpostavljeni pomembnemu tržnemu tveganju na podlagi gibanja vrednosti enot premoženja naložb v vzajemne sklade, na katero družba nima vpliva. Naslednja tabela prikazuje občutljivost na spremembe svetovnih borznih indeksov, katerih vrednostne papirje ima družba posredno preko naložb v vzajemne sklade, če vsi ostali parametri ostanejo enaki.

Leto 2008 MP DZU d.d. Skupina MP DZU

Tržni indeksi Sprememba indeksa v %

Vpliv na dobiček pred davkom (v €)

Vpliv na kapital (v € Vpliv na dobiček pred davkom (v €)

Vpliv na kapital (v €)

ZA NALOŽBE, RAZPOLOŽLJIVE ZA PRODAJO

FTE WORLD SERIES EUR INDEX +/-10 0 +/-19.281 0 +/-19.281

BSE SENSEX 30 +/-10 0 +/-16.356 0 +/-16.356

MSCI ARABIAN MARKETS EX SA +/-10 0 +/-14.851 0 +/-14.851

FTSE GOLD MINES SERIES ALL MINES +/-10 0 +/-10.290 0 +/-10.290

ISE 100 INDEX +/-10 0 +/-6.437 0 +/-6.437

ZA NALOŽBO PREKO IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA

MSCI EMERGING MARKETS EASTERN EUROPE LOCAL +/-10 +/-8.749 +/-6.824 +/-8.749 +/-6.824

Leto 2007 MP DZU d.d. Skupina MP DZU

Tržni indeksiSprememba indeksa v %

Vpliv na dobiček pred davkom (v €) Vpliv na kapital (v €

Vpliv na dobiček pred davkom (v €) Vpliv na kapital (v €)

ZA NALOŽBE, RAZPOLOŽLJIVE ZA PRODAJO

BSE SENSEX 30 +/-10 0 +/-38.399 0 +/-38.399

ISE 100 INDEX +/-10 0 +/-16.861 0 +/-16.861

FTSE GOLD MINES SERIES ALL MINES +/-10 0 +/-14.465 0 +/-14.465

FTSE GLOBAL ENERGY EUR INDEX +/-10 0 +/-9.108 0 +/-9.108

FTSE WORLD SERIES WORLD EUR INDEX +/-10 0 +/-6.686 0 +/-6.686

ZA NALOŽBO PREKO IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA

MSCI EMERGING MARKETS EASTERN EUROPE LOCAL +/-10 +/-26.369 +/-20.304 +/-26.369 +/-20.304

Družba obvladuje tveganja sprememb cen finančnih instrumentov z aktivnim trgovanjem s tržnimi vrednostnimi papirji in z razpršitvijo naložb tako geografsko kot panožno. Družba ima dogovorjeno naložbeno politiko in sproti sistematično spremlja vse naložbe vzajemnih skladov.

Kreditno tveganje

Kreditno tveganje je tveganje, da stranka, vključena v pogodbo o finančnem instrumentu, ne bo izpolnila obveznosti in bo družbi povzročila finančno izgubo. Družba in Skupina sta kreditnemu tveganju izpostavljeni na naložbeni strani in sicer na področju naložb v vrednostne papirje, danih posojil in depozitov ter denarnih sredstev.

V zvezi z drugimi finančnimi sredstvi kot so: denarna sredstva, depoziti pri bankah, in finančna sredstva, opredeljena kot razpoložljiva za prodajo, izpostavljenost družbe kreditnemu tveganju izhaja predvsem iz tveganja neporavnave obveznosti druge pogodbene stranke, pri čemer je najvišja izpostavljenost enaka knjigovodski vrednosti teh finančnih instrumentov

Družba in Skupina sta izpostavljeni tveganju nevračila danih posojil in depozitov, vendar je tveganje po oceni uprave izredno majhno, saj so posojila zavarovana, sposobnost dolžnikov pa je visoka in so te naložbe razvrščene med netvegane. Družba posluje le s priznanimi in kreditno sposobnimi tretjimi osebami. Finančne naložbe so naložbe v vzajemne sklade in so v spodnji tabeli prikazane kot srednje varne naložbe, saj je nevarnost neizpolnitve nasprotne stranke večja. Družba nima pomembnega kopičenja kreditnega tveganja. V plačilo zapadlih, pa še ne udenarjenih naložb ni.

Kreditna kvaliteta finančnih naložb

MP DZU d.d. – leto 2008

v €Netvegane naložbe (visoka

sposobnost dolžnika)

Srednje varne naložbe (srednja sposobnost

dolžnika)

Špekulativne naložbe (nižja sposobnost dolžnika)

Neporavnane zapadle naložbe ali oslabljene

naložbeSkupaj

Depoziti in posojila 3.037 0 0 0 3.037Finančna sredstva izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

0 87.497 0 0 87.497

Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo 0 717.805 0 0 717.805

Skupaj 3.037 805.302 0 0 808.339


MP DZU d.d. – leto 2007




dolžnika)



naložbeSkupaj


0 263.691 0 0 263.691


Skupaj 22.707 1.118.884 0 0 1.141.591

Skupina MP DZU – leto 2008

v € Netvegane naložbe (visoka sposobnost dolžnika)


dolžnika)



naložbeSkupaj


0 87.497 0 0 87.497


Skupaj 45.086 805.302 0 0 850.388,00





dolžnika)



naložbeSkupaj


0 263.691 0 0 263.691


Skupaj 347.116 1.118.884 0 0 1.466.000

Likvidnostno tveganje

Likvidnostno tveganje je tveganje, da bo podjetje naletelo na težave pri zbiranju finančnih sredstev, potrebnih za izpolnitev finančnih obveznosti. Družba zaradi strukture sredstev in možnega hitrega udenarjenja le-teh ni izpostavljena likvidnostnemu tveganju.

Družba in Skupina upravljata z likvidnostnim tveganjem s pomočjo spremljave likvidnosti sredstev in obveznosti do virov stredstev ter načrtovanja denarnih tokov. S tem orodjem upoštevata dospelost finančnih naložb in investicij skupaj z načrtovanimi odlivi, ki so posledica poslovanja družbe. Primanjkljaje denarnih sredstev družba rešuje z najemanjem posojil pri domačih bankah, kratkoročne presežke pa plasira v bančne depozite in vrednostne papirje. Plačila za opravljene storitve v zvezi z upravljanjem skladov so predvidljiva in stabilna, tako da družba nima težav pri zbiranju potrebnih finančnih sredstev za poravnavo svojih obveznosti. Družba zaradi strukture sredstev in možnega hitrega udenarjenja le-teh ni izpostavljena večjemu likvidnostnemu tveganju.

Zapadlost finančnih obveznosti družbe na dan 31. 12. 2007 in 2008 na osnovi pogodbenih, nediskontiranih plačil:

MP DZU d. d. – leto 2008

v € Na odpoklic Manj kot 3 mesece 3 -12 mesecev 1 -5 let Več kot 5 let Skupaj

Posojila in drugi obrestovani dolg 0 0 309.258 300.000 105.403 714.661

Izdane obveznice 0 169.280 0 0 0 169.280

Poslovne obveznosti 0 186.944 0 0 0 186.944

Skupaj obveznosti 2008 0 356.224 309.258 300.000 105.403 1.070.885


MP DZU d. d. – leto 2007


Posojila in drugi obrestovani dolg 0 0 22.657 0 160.490 183.147

Izdane obveznice 0 9.280 0 169.280 0 178.560

Poslovne obveznosti 0 285.700 198.657 0 0 484.357

Skupaj obveznosti 2006 0 294.980 221.314 169.280 160.490 846.064



Posojila in drugi obrestovani dolg 0 0 309.258 300.000 105.403 714.661

Izdane obveznice 0 169.280 0 0 0 169.280

Poslovne obveznosti 0 215.396 0 0 0 215.396

Skupaj obveznosti 2008 0 384.676 309.258 300.000 105.403 1.099.337



Posojila in drugi obrestovani dolg 0 0 22.657 0 160.490 183.147

Izdane obveznice 0 9.280 0 169.280 0 178.560

Poslovne obveznosti 0 324.570 198.657 0 0 523.227

Skupaj obveznosti 2007 0 333.850 221.314 169.280 160.490 884.934

Poštena vrednost finančnih naložb

Pri izračunu finančnih sredstev razpoložljivih za prodajo so uporabljene tržne vrednosti. Družba izkazuje kotirajoče vrednostne papirje po tržnih cenah.

Poštena vrednost denarnih sredstev ter kratkoročnih sredstev izračunanih na podlagi diskontiranja pričakovanih bodočih denarnih tokov ne odstopa bistveno od knjigovodskih vrednosti.

Dana in prejeta posojila vsebujejo variabilne obrestne mere, kar pomeni, da so odplačne vrednosti v večji meri enake poštenim vrednostim izračunanim na podlagi diskontiranja pričakovanih bodočih denarnih tokov.

Naložba v odvisno podjetje MP Invest d. d. iz Zagreba je zaradi nabrane izgube v družbi oslabljena na vrednost 0 €. Odvisno podjetje MP Invest AD Skopje je razporejeno med sredstva za prodajo in oslabljeno na pošteno vrednot. Družba je v likvidacijskem postopku.

Družba in Skupina vrednotita finančne naložbe na podlagi tržnih cen. Družba ocenjuje, da poštene vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti bistveno ne odstopajo od knjigovodskih.

Izkazovanje poštene vrednosti

MP DZU d. d.

Sredstva v €Knjigovodska vrednost Poštena vrednost

2008 2007 2008 2007

Denar 99.926 565.413 99.926 565.413

Depoziti in posojila 3.037 22.707 3.037 22.707

Finančna sredstva izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

87.497 263.691 87.497 263.691

Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo 717.805 855.193 717.805 855.193


Obveznosti v €Knjigovodska vrednost Poštena vrednost

2008 2007 2008 2007

Posojila in drugi obrestovani dolg 697.995 141.840 697.995 141.841

Izdane obveznice 160.000 160.000 160.000 160.000

Skupina MP DZU

Sredstva v €Knjigovodska vrednost Poštena vrednost

2008 2007 2008 2007

Denar 100.327 892.753 100.327 892.753

Depoziti in posojila 42.049 22.707 42.049 22.707

Finančna sredstva izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida

87.497 263.691 87.497 263.691

Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo 717.805 855.193 717.805 855.193

Obveznosti v €Knjigovodska vrednost Poštena vrednost

2008 2007 2008 2007

Posojila in drugi obrestovani dolg 697.995 141.840 697.995 141.841

Izdane obveznice 160.000 160.000 160.000 160.000


11.DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA


Konec leta je bil sprejet skupščinski sklep družbe MP Invest AD Skopje o likvidaciji družbe. V času sestavljanja tega poročila se je postopek že pričel pri pristojnem organu.

Družba MP Invest d. d. iz Zagreba je kapitalsko neustrezna in bo o njeni usodi odločala skupščina delničarjev.

15. 3. 2009 je dospela v plačilo nominalna vrednost glavnice iz naslova obveznic (MDU1) v višini 160.000 €. Obveznost je bila v celoti poravnana.

V letu 2009 je bilo do spremembe v upravi družbe. Za predsednico je bila imenovana Natalija Stošicki, za člana uprave pa Igor Erker.


12. IZJAVE ODVISNIH DRUŽB


Družba MP INVEST d. d., Frane Petrića 1/III, 10000 Zagreb je v letu 2008 v vseh poslih, ki so potekali z matično družbo MP DZU d. d. dobila ustrezna plačila in vračila in na osnovi poslov ni bila prikrajšana.

Družba MP INVEST AD SKOPJE, St. Kliment Ohridski blv. No 23 ¼ , 1000 Skopje je v letu 2008 v vseh poslih, ki so potekali z matično družbo MP DZU d. d. dobila ustrezna plačila in vračila in na osnovi poslov ni bila prikrajšana.


13.DODATEK K LETNEMU POROČILU


13.1. Poročilo o izpolnjevanju pravil o obvladovanju tveganj

Kratek opis posameznih vrst tveganj

Družba MP DZU d. d. je v poslovnem letu 2008 opravljala storitev upravljanja z vzajemnimi skladi. Družba je z Načrtom o obvladovanju tveganj investicijskih skladov in Pravilnikom o načrtu za obvladovanje tveganj v družbi opredelila tveganja:

tveganje neizpolnitve obveznosti naložbeno tveganje likvidnostno tveganje valutno tveganje tveganje dolžniških vrednostnih papirjev obrestno tveganje tveganje bonitete izdajatelja tveganje skrbništva.

Za družbo za upravljanje je opredelila naslednja tveganja:

pravila za izračun kapitala, pravila za obvladovanje tveganj družbe (ki

so navedena pod sekcijo o izpolnjevanju pravil varnega in skrbnega poslovanja),

roke za poročanje ATVP poročanje upravi družbe, ki zagotavlja

tekoče ugotavljanje in spremljanje tveganj.

Podrobneje so tveganja, ki jim je izpostavljena družba za upravljanje ter obvladovanje teh tveganj, navedena v 4. poglavju letnega poročila družbe za upravljanje za leto 2008.

Način obvladovanja tveganj

Družba je z Načrtom o obvladovanju tveganj investicijskih skladov in Pravilnikom o načrtu za obvladovanje tveganj v družbi uredila pravila in postopke za obvladovanje tveganj, ki jim je pri svojem poslovanju izpostavljena. Za vsako tveganje je določila in izvajala ukrepe. Pomembnejša tveganja pri poslovanju družbe obvladuje uprava tudi s sistemom internih kontrol in poročanja.

Pojasnilo glede izpolnjevanja revizorjevih priporočil iz preteklih let

Družba je pretekla revizorjeva priporočila, ki so bila podana, v celoti izpolnila.


13.2. Poročilo o izpolnjevanju pravil varnega in skrbnega poslovanja

Družba prepoznava tveganje pri upravljanju premoženja vzajemnega sklada, to je tveganje povzročitve škode imetnikom investicijskih kuponov, ki bi jih povzročila z ravnanjem, ki je v nasprotju s predpisi, s pravili upravljanja vzajemnega sklada ali s pravili stroke upravljanja finančnih naložb.

Opis izpolnjevanja pravil pri upravljanju premoženja vzajemnega sklada

Družba je z Načrtom o obvladovanju tveganj investicijskih skladov in Pravilnikom o načrtu za obvladovanje tveganj v družbi uredila pravila in postopke za obvladovanje tveganj, in sicer tudi tistih tveganj, ki se nanašajo na varno in skrbno poslovanje družbe pri opravljanju svoje dejavnosti upravljanja vzajemnih skladov. Za vsako tveganje je določila in izvajala ukrepe.

Pomembnejša tveganja neizpolnjevanja pravil varnega in skrbnega poslovanja obvladuje uprava s sistemom internih kontrol in poročanja, ustrezno podprtih z odgovarjajočimi internimi aktiin navodili, poleg tega skrbnost upravljanja s premoženjem vzajemnih skladov tekoče preverja tudi skrbnik vzajemnih skladov.

Opis izpolnjevanja pravil po vrstah storitev, katerih predmet so izvedeni finančni instrumenti

Vzajemni skladi ne vlagajo v izvedene finančne instrumente.

Pomanjkljivosti pri izpolnjevanju pravil varnega in skrbnega poslovanja

N/A


13.3. Poročilo o stanju notranjih kontrol

Opis delovanja notranjih kontrol

Sistem notranjih kontrol sestavljajo notranje kontrole in notranja revizija.

Organizacijo in delo notranjih kontrol v družbi ureja Pravilnik o organizaciji sistema notranjih kontrol. Podrobnejši opis nalog in delovnih procesov notranjih kontrol pa ureja dokument Delovni procesi v sektorju notranjih kontrol.

Sistem notranjih kontrol je organiziran tako, da:

prispeva k skrbnemu in varnemu poslovanju Družbe,

zagotavlja funkcionalno ločenost zaposlenih, ki delujejo v okviru funkcij sistema notranjih kontrol, od poslovnih področij, ki jih morajo ti zaposleni po službeni dolžnosti spremljati in kontrolirati,

zagotavlja organizacijsko ločenost posameznih funkcij sistema notranjih kontrol od poslovnih področij, ki jih mora ta funkcija spremljati in kontrolirati (notranje kontrole so organizacijsko izvajajo v sektorju notranjih kontrol, ki je tudi prostorsko ločen od drugih sektorjev in poslovnih področij Družbe),

obstajajo postopki za posredovanje pomembnih in upravičenih opozoril upravi Družbe o ugotovitvah notranjih kontrol,

višina plačil, povračil in drugih ugodnosti zaposlenih, ki delujejo v okviru funkcij sistema notranjih kontrol ni neposredno odvisna od uspešnosti poslovnih področij, ki jih ti zaposleni spremljajo in kontrolirajo.

Pri zagotavljanju skrbnega in varnega poslovanja Družbe mora sistem notranjih kontrol zagotavljati:

učinkovito in pravilno izvajanje načrtovanih poslovnih dejavnosti Družbe

zanesljivost informacij o finančnem in operativnem poslovanju Družbe in vzajemnih skladov, ki jih upravlja, za notranjo in zunanjo uporabo,

skladnost poslovanja Družbe z veljavno zakonodajo, standardi, kodeksi, notranjimi akti ter drugimi zanjo obvezujočimi dokumenti ter poslovnimi odločitvami in postopki,

preglednost in dokumentiranost procesa sprejemanja odločitev v okviru sistema notranjih kontrol, ki bo preprečeval konflikt interesov,

formalnost postopkov za izpolnitev predlogov in priporočil notranje revizije.

Družba zagotavlja notranjo kontrolo zlasti na naslednjih področjih poslovanja Družbe:

a. Upravljanje z vzajemnimi skladi b. Notranje kontrole delovnih postopkova. Notranje kontrole na področju zaposlenihb. Notranje kontrole na področju informacijskih

sistemov c. Tehnično in fizično varovanje dostopad. Poročanje (notranje in zunanje) in

obveščanje javnosti o nadzorovanih informacijah o Družbi ter o pomembnih pravnih in poslovnih dogodkih Družbe,

e. Varovanje zaupnih podatkovf. Poslov z vrednostnimi papirji za račun

Družbeg. Preprečevanje zlorab trga h. Preprečevanje in odkrivanje pranja denarjai. Računovodstvo ter finančno poslovanje in

spremljanje tveganj Družbe

Notranje kontrole upravljanje vzajemnega sklada obsegajo zlasti kontrolo:

prodaj in odkupov investicijskih kuponov vzajemnih skladov ter vodenje evidenc imetnikov kuponov,

Dopustnosti naložb in naložbenih omejitev,preverjanje pravilnosti sklepanja poslov v zvezi s premoženjem vzajemnih skladov ter s tem povezanih administrativnih in računovodskih postopkov

Zadolževanja vzajemnih skladov in zastav vrednostnih papirjev za zavarovanje obveznosti iz prejetih posojil / kontrola danih depozitov,

Spremljanja in obvladovanja tveganj vzajemnih skladov

Poročanja o poslovanju vzajemnega sklada in obveščanje javnosti o pomembnih pravnih in poslovnih dogodkih ter o nadzorovanih informacijah v zvezi s poslovanjem vzajemnih skladov

Računovodstva in finančnega poslovanjavzajemnih skladov

Preprečevanja zlorabe trga in pranja denarja.

Sistem notranjih kontrol vključuje postopke za posredovanje pomembnih opozoril upravi Družbe o ugotovitvah notranjih kontrol s predlogi ukrepov.

Delo notranje revizije ureja Pravilnik o delovanju notranje revizije, in obsega naslednja področja: pregledovanje in ocenjevanje ustreznosti

sistema upravljanja, Družbe, vključno s pregledovanjem kvalitete notranjih kontrol, in

pregled storitev, predanih v izvajanje osebam, iz 6. odstavka 5. člena ZISDU-1.

Spremljanje učinkovitosti notranje kontrole poslovanja Družbe, notranje revizije Družbe in sistemov za obvladovanje tveganja Družbeizvaja revizijska komisija.

Pojasnila glede izpolnjevanja revizorjevih priporočil iz preteklih let

Družba je pretekla revizorjeva priporočila, ki so bila podana, v celoti izpolnila.


13.4. Poročilo o kvaliteti informacijskega sistema

Namen revidiranja informacijskega sistema je bilo preveriti, ali so izpolnjeni tehnični pogoji po Sklepu o kadrovskih, tehničnih in organizacijskih pogojih ter dokumentaciji (Ur.l. 107/07) ter posledično, da preverimo zaupnost, neoporečnost in razpoložljivost računalniško podprtih podatkov in informacij ter v primeru ugotovljenih slabosti predlagamo izboljšave.

Pregled je bil opravljen z razgovori in strukturiran glede na metodologijo COBIT in standard SIST BS 7799-2: 2003.

Pregledali smo naslednja področja računalniško podprtega informacijskega sistema:

organizacija informacijskega sistema, računalniška strojna oprema, aplikativna programska oprema, uporaba,

razvoj in spremembe, fizično varovanje, varnostne kopije in

načrtovanje neprekinjenega poslovanja, logični nadzor dostopa do sistema.

Strategija

Družba ne razpolaga s strateškim dokumentom, ki bi enovito opredeljeval področje informacijske tehnologije. Z zunanjim dobaviteljem ima sklenjeno pogodbo, ki družbi nudi celostno svetovanje in podporo pri vzpostavitvi homogenega informacijskega sistema.

Pridobivanje in vzdrževanje aplikativne programske opreme

Za vzdrževanje aplikativne programske opreme družba uporablja zunanje sodelavce. Uporabniška dokumentacija obstaja, tehnična dokumentacija pa ni v posesti družbe.

Na področju razvoja aplikativne programske opreme je družba odvisna od zunanjih sodelavcev.

Aplikativna programska oprema

Aplikativna programska oprema je trenutno sestavljena iz različnih sklopov, osnovni del sestavljajo:

glavna knjiga –ITEO SPIN d.o.o., vodenje investicijskih računov – Mojdenar IT

d.o.o., Proklik – NLB d. d.,

MS Office.

Povezave med aplikativno programsko opremo

Aplikativna programska oprema oz. podpora poslovanju je heterogena.

Varnostna politika

Krovni dokument varnostne politike v družbi ne obstaja, vendar so posamezni segmenti varnostne politike ustrezno pokriti z internimi akti.

Fizično varovanje

Omara s strežniki in komunikacijsko opremo je v strežniški sobi, ki je opremljena s protipožarnim sistemom in klimatsko napravo. Dostop je omejen z elektronsko ključavnico.

Strežnik je varovan pred nenadnim izpadom omrežne napetosti z napravami za neprekinjeno napajanje (UPS).

Operacije

Arhiviranje podatkov za aplikativno programsko opremo se izvaja dnevno, in sicer kot celotni prenos oz. hranjenje podatkov. Arhiviranje se izvaja samodejno, dnevne kasete se hranijo v negorljivem sefu v pisarni, tedenske in mesečne pa v negorljivem sefu pri NLB. Rezervna lokacija je vzpostavljena s strani pogodbenega partnerja. Obratovalni postopki in vzpostavljene odgovornosti za obratovanje in ravnanje informacijskega sistema so ustrezno pokriti z internimi akti.

Obvladovanje dostopa do IT

Postopki za dodeljevanje pravic dostopa do informacijskega sistema so določeni z Navodilom za ravnanje z informacijskim sistemom. Postopek dodeljevanja novega uporabniškega imena ter spremembe pravic dostopa do informacijskega sistema se izvaja s pisnim zahtevkom prek elektronske pošte.

Najmanjša dolžina gesla je omejena na šest znakov oziroma na pet v domeni, prav tako je aktivirana samodejna menjava gesla po enem mesecu. Vključeno je pomnjenje zadnjih treh gesel. Aktivirano je tudi zaklepanje uporabniških imen po treh neuspešnih poskusih prijave v sistem. Pri novi aplikaciji za vodenje investicijskih računov politika gesel ni bila nastavljena, kar je predstavljalo dodatno varnostno tveganje, vendar se je to popravilo z nadgradnjo v letu 2008.

V aplikativni programski opremi so zagotovljene revizijske sledi. Za potrebe sledenja na nivoju posamezne transakcije so dodani podatki o uporabniku, datumu in času, ki je zapis ustvaril oz. spremenil. Na ključnih transakcijah se vse spremembe beležijo. Finančno občutljivi podatki se ne morejo spreminjati razen z novim finančnim dokumentom (storno).

Neprekinjenost poslovanja

Družba ima Načrt za neprekinjeno delovanje, ki ureja potrebne aktivnosti. Družba ima rezervno lokacijo pri zunanjem izvajalcu in ima vzpostavljen postopek testiranja ponovne vzpostavitve kritičnega poslovanja.

Nameščanje in potrditev sistema

Družba ne razvija aplikacij interno, tako da je razvojno okolje pri zunanjih izvajalcih. Testno in produkcijsko okolje pa je ustrezno razmejeno.

Strojna in komunikacijska oprema

Podjetje ima v uporabi oziroma na voljo sedem strežnikov, od katerih se eden nahaja pri pogodbenem partnerju in je pripravljen za vzpostavitev nadomestne lokacije v primeru potreb. Strežniki, delovne postaje in prenosni računalniki so povezani v lokalno računalniško mrežo in dalje v medmrežje s pomočjo stikal, usmerjevalnikov in modemov, za katere skrbi zunanji partner v skladu s pogodbo. Ustrezen nivo varnosti pri povezavi z internetom je dosežen z uporabo požarnega zidu. Dobavitelj storitve dostopa do interneta nudi podjetje NeINet d.o.o., družba pa ima še sekundarno internetno povezavo prek družbe Amis d.o.o.

Povzetek

Družba stalno razvija in nadgrajuje svoj informacijski sistem. V skladu s tem sodeluje z zunanjimi partnerji, najpomembnejši so TRIGLIF d.o.o., ITEO Spin d.o.o. in MojDenar IT d.o.o., ki nudijo celovito svetovanje in podporo pri razvoju. Razmerja z njimi so pogodbeno urejena. Družba je uredila novo strežniško sobo in rezervno lokacijo, kar je bistveno povečalo informacijsko varnost.


13.5. Poročilo o pravilnosti in popolnosti obvestil in poročil

Poročila in obvestila, s katerimi je Medvešek Pušnik, družba za upravljanje, d. d., v letu 2008 poročala agenciji za trg vrednostnih papirjev o svojem poslovanju in poslovanju investicijskih skladov, ki jih upravlja, so bila sestavljena na podlagi:

ZISDU-1, Sklepa o poročanju Agenciji za trg

vrednostnih papirjev o poslovanju investicijskih skladov in upravljanju finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev ter javni objavi podatkov in informacij o investicijskem skladu (Uradni list RS, št. 126/04, 137/06 in 52/07),

Sklepa o podrobnejši vsebini, načinu in rokih poročanja družbe za upravljanje oziroma podružnice tuje družbe za upravljanje o dejstvih in okoliščinah, povezanih s poslovanjem družbe za upravljanje oziroma podružnice tuje družbe za upravljanje in investicijskimi skladi (Uradni list RS, št. 126/04),

Sklepa o podrobnejši vsebini in rokih objav pravnih in poslovnih dogodkov, povezanih s poslovanjem družbe za upravljanje in investicijskih skladov, ki jih upravlja (Uradni list RS, št. 80/03 in 126/04),

Sklepa o podrobnejših pravilih za izračun kapitalske ustreznosti družbe za upravljanje, rokih, načinu in podrobnejši vsebini poročanja družbe za upravljanje Agenciji za trg vrednostnih papirjev o kapitalski ustreznosti ter podrobnejših pravilih o obvladovanju tveganj družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 126/04),

Sklepa o podrobnejši vsebini povzetka revidiranega letnega oziroma polletnega poročila investicijskega sklada (Uradni list RS, št 80/03),

Zakon o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/07, 100/07-pop., 69/08)

Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 79/06, 67/07-ZTFI, 1/08 in 68/08).

Skladno s Sklepom o poročanju Agenciji za trg vrednostnih papirjev o poslovanju investicijskih skladov in upravljanju finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev ter javni objavi podatkov in informacij o investicijskem skladu so bila pripravljena mesečna poročila o poslovanju investicijskih skladov (obrazci IS/M), mesečna poročila o poslovanju družbe za upravljanje in o premoženju dobro poučenih vlagateljev v upravljanju družbe za upravljanje ter redne inizredne javne objave v tiskanih medijih in v okviru elektronskega poročanja Ljubljanske borze, d. d.

V skladu s 97. členom ZISDU-1 je družba za upravljanje v rokih, določenih z ZISDU-1 za predložitev revidiranega letnega poročila oziroma polletnega poročila, dopolnila prospekte investicijskih skladov s podatki iz letnih poročil oziroma polletnih poročil. Dopolnjene prospekte je predložila Agenciji za trg vrednostnih papirjev, dostavila pa jih tudi vsem osebam, ki na podlagi pooblastila družbe za upravljanje opravljajo trženje in prodajo investicijskih kuponov vzajemnih skladov. Prospekti in pravila upravljanja so vsem zainteresiranim brezplačno na voljo tudi na sedežu družbe za upravljanje.

Poročila Agenciji za trg vrednostnih papirjev, drugim državnim organom in obvestila za javnost se pripravljajo v pravni službi. Medvešek Pušnik, družba za upravljanje, d. d. na podlagi Sklepa o podrobnejši vsebini in rokih objav pravnih in poslovnih dogodkov, povezanih s poslovanjem družbe za upravljanje in investicijskih skladov, ki jih upravlja, vodi arhiv vseh obvestil o pomembnih pravnih in poslovnih dogodkih, ki je dostopen javnosti na spletni strani družbe za upravljanje.


Oblikovanje in prelom: MP DZU d. d.Avtor mozaikov: Dr. p. Marko Ivan Rupnik

Fotografije: Volvox, Inmagine, 123RF, Getty Images, F. KilicLjubljana, 2009

letno poročilo 2008 · 2010-03-19 · 5 / mp dzu d. d. letno poročilo 2008 nagovor predsednika...

Documents