MIK, mednarodno trgovsko in proizvodno podjetje, D.O.O., Gaji 42 b, 3000 CELJE

LETNO PORO ILOz mnenjem neodvisnega revizorja

za obdobje od 1.1.2006 do 31.12.2006

Celje, junij 2007

2

KAZALO Stran

1. Uvodne besede direktorja 3

2. Predstavitev podjetja 4

2.1 Naziv, sedež in pravna oblika 4 2.2 Dejavnost družbe 5 2.3 Organizacija in kadri 8 2.4 Strategija, cilji in vizija podjetja 9

3. Letno ra unovodsko poro ilo 10

3.1 Izjava o odgovornosti poslovodstva 10 3.2 Ra unovodski izkazi 11

3.2.1 Izkaz stanja 11 3.2.2 Izkaz poslovnega izida 13

3.2.3 Izkaz gibanja kapitala 15 3.2.4 Izkaz denarnih tokov 15 3.3 Pojasnila k ra unovodskim izkazom 15

3.3.1 Razkritja v skladu z ZGD 15 3.3.2 Razkritja v skladu s SRS 17 3.3.2.1 Razkritja postavk v izkazu stanja 17 3.3.2.2 Razkritja postavk v izkazu poslovnega izida 27 3.3.2.3 Razkritja postavk v izkazu gibanja kapitala 31 3.3.2.4 Razkritja postavk v izkazu denarnih tokov 31 3.3.3 Kazalniki 32

4. Poslovno poro ilo 34 4.1 Prikaz in pojasnila o položaju in razvoju družbe 34 4.1.1 Analiza poslovanja 34 4.1.2 Odnos do kupcev, dobaviteljev in konkurence 37 4.1.3 Raziskave, razvoj, odnos do kakovosti in okolja 38

4.2 Premoženjsko finan no stanje in sestava financiranja 39 4.3 Poslovni dogodki po koncu poslovnega leta 42 4.4 Ocena možnosti prihodnjega razvoja 42 5. Letno revizorjevo poro ilo 44

3

1. UVODNE BESEDE DIREKTORJA

MIK, mednarodno trgovsko in proizvodno podjetje, d.o.o., Gaji 42/b iz Celja (sledi podjetje), je prisotno na trgu že od leta 1990. Dejavnost podjetja zaznamuje proizvodnja PVC stavbnega pohištva, veleprodaja materialov za uokvirjanje slik in trženje z nepremi ninami.

Sodimo med srednje velika podjetja. Vse širše odprta vrata v svet se kažejo z delovanjem na ve lokacijah, kjer naše poslovne enote tržijo blagovno znamko MIK Celje. V Sloveniji smo zgradili mrežo prodajnih salonov (Murska Sobota, Maribor, Celje, Ljubljana, Izola, Nova Gorica, Kranj in v odpiranju Novo Mesto). Širimo prodajno mrežo preko pogodbenih predstavnikov na obmo ju Kosova, Albanije, Švice in Portorika.

Podjetje je izgradilo svojo celostno podobo in skrbi za lastno publiciteto (televizijske reklame, asopisi in šport). Imamo izgrajeno spletno stran z naslovom www.mik-ce.si. Izdelano imamo predstavitveno brošuro in prodajalce opremljamo z lastnim prodajnim gradivom. Imamo tudi zgoš enko z vsemi potrebnimi podatki tako za investitorje kot projektante. Del marketinga, poleg intenzivnega oglaševanja preko vseh medijev, usmerjamo predvsem v sponzorsko podporo rokometa na regionalni in državni ravni, nogometa na regionalni ravni in v humanitarne dejavnosti.

Vizija rasti in razvoja podjetja narekujeta tudi velik poudarek na izobraževanju zaposlenih na vseh sektorjih. S pridobljenim znanjem in nasveti naših arhitektov ter strokovno izobraženih prodajnih strokovnjakov smo tako stranki v veliko pomo pri reševanju tehni nih detajlov. Razpolagamo z izjemnimi loveškimi viri, ki jih odlikuje izredna pestrost in pripadnost kolektivu. Naš cilj je v im ve ji meri približati dostopnost znanja vsem zaposlenim in biti odprti za strokovnjake.

Zelo pomembno podro je uspešnega dela ostaja zagotavljanje likvidnosti s pravilno strategijo pogajanja in dolo anja pla ilnih pogojev ter izterjava. Poleg tega je pomembna tudi dobi kovnost poslovanja, leto 2006 smo zaklju ilo s pozitivnim istim poslovnim izidom 93 mio SIT.

Ves as moramo slediti novostim in se prilagajati potrebam kupcev na trgu. Prednost pred ostalimi ponudniki v tej panogi je zagotovo prezra evalni sistem Geeco, kvalitetno okovje in antikorozijski sistem Tricot, kvalitetna RAL montaža in možnost izbire razli nihbarvnih odtenkov po RAL lestvici za svoja okna.

Med na rti za leto 2007 je najve ji projekt izgradnja objekta in infrastrukture ter selitev proizvodnje, s podpornimi službami, komerciale in uprave v industrijsko cono Arclin pri Vojniku, kjer bo na skupnem zemljiš u 32.000 m2 kar 16.400 m2 velik proizvodno - poslovni objekt.

Franci Pliberšek, univ.dipl.inž.arh. Direktor

4

2. PREDSTAVITEV PODJETJA

2.1 Naziv, sedež in pravna oblika

FIRMA: MIK, Mednarodno trgovsko in proizvodno podjetje, d.o.o.

SKRAJŠANA FIRMA: MIK, D.O.O.

SEDEŽ: 3000 CELJE, Trnovlje, Gaji 42 b

DRŽAVA: Slovenija

PRAVNO ORGANIZACIJSKA OBLIKA: Družba z omejeno odgovornostjo

USTANOVITEV: 31.03.1990, vpis pri Okrožnem sodiš u v Celju, št. reg. Vložka 063/10176800

OSNOVNI KAPITAL 250.000.000,00 SIT

ZA ETEK POSLOVANJA: 01.04.1990

IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA ZA DDV: SI70919844

MATI NA ŠTEVILKA: 5370507

STAND. KLASIFIKACIJA DEJAVNOSTI: 25.230 – Proizvodnja izdelkov iz plasti nih mas za gradbeništvo

VELIKOST: Družba je v skladu z 52. lenom Zakona o gospodarskih družbah razvrš ena med srednje velika podjetja

TRANSAKCIJSKI RA UNI: 02232 – 0016867670

TRANSAKCIJSKI RA UN: 06000 – 0063301141

TRANSAKCIJSKI RA UN: 06000 – 1063301107

5

POSLOVNO LETO: Poslovno leto je enako koledarskemu in jetrajalo od 01.01.2006 do 31.12.2006

ZASTOPANJE DRUŽBE: Direktor: Pliberšek Franci

ORGANI DRUŽBE: Direktor Poslovodstvo - vodje sektorjev

LASTNIŠTVO: 75% Franci Pliberšek, 25% MIK, d.o.o.

PODRUŽNICE: Podjetje nima podružnic.

2.2 Dejavnost družbe

Podjetje MIK, d.o.o je z delovanjem pri elo v letu 1990. Osnovna dejavnost podjetja je veleprodaja vsega potrebnega za uokvirjanje slik ter prodaja lesno obdelovalnih strojev in od leta 1998 še proizvodnja in prodaja PVC stavbnega pohištva.

Statisti no se uvrš amo pod dejavnost »proizvodnja izdelkov iz plasti nih mas za gradbeništvo« s standardno klasifikacijo 25.230. Poleg navedene glavne dejavnosti pa je družba registrirana še za ve dejavnosti, med katerimi so bistvene:

· Trgovina na debelo z drugimi polizdelki. · Druga trgovina na debelo. · Trgovina na debelo z lesom, gradbenim materialom in sanitarno opremo. · Posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov. · Arhitekturno in gradbeno projektiranje in z njim povezano tehni no

svetovanje. · Cestni tovorni promet. · Druga trgovina na drobno zunaj prodajalne. · Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki ( dejavnost prodajnih galerij). · Skladiš enje. · Organizacija izvedbe nepremi ninskih projektov za trg. · Trgovanje z lastnimi nepremi ninami. · Dajanje lastnih nepremi nin v najem. · Dejavnost agencij za posredništvo v prometu z nepremi ninami. · Drugo projektiranje in tehni no svetovanje. · Trgovina na debelo s kovinskimi proizvodi, inštalacijskim materialom,

napravami za ogrevanje. · Trgovina na debelo z obdelovalnimi stroji. · Trgovina na debelo z gradbenimi stroji.

6

Podjetje MIK, d.o.o. se v Celju nahaja na dveh lokacijah. Poslovni prostori v Gajih 42 b, Celje, so namenjeni veleprodaji letev in vsega za uokvirjanje. Sem spadajo poleg prodaje letev še kartoni za passepartoute, kaširana pena, hrbtiš a, gotovi okvirji (ovali, blendele) in priro ni material (obešanke razli nih oblik, žeblji ki, samolepilni trakovi, ro ne pištole za pritrjevanje ozadij). V tej upravni stavbi je tudi galerija, kjer se vršijo slikarske razstave priznanih umetnikov.

V poslovnih prostorih na Bežigrajski 14, v Celju, pa poteka proizvodnja PVC stavbnega pohištva. Proizvajamo PVC okna (enokrilna, ve krilna, drsne oziroma panoramske stene, harmonika vrata, sestavljene stene), PVC vrata in zimske vrtove. Izdelki so narejeni iz profilov Gealan S 3000, Gealan S 7000 IQ in S 8000 IQ. Poleg tega so naš prodajni asortiman tudi dodatki, kot so: notranje police, zunanje police, notranje in zunanje žaluzije, PVC in ALU rolete, komarniki… V letu 2006 je podjetje odprlo tudi poslovne prostore v Novi Gorici in v Kranju za prodajo PVC stavbnega pohištva. Podjetje MIK, d.o.o. je v letu 2006 tudi ustvarilo prihodke iz prodaje nepremi nin v znesku 183.180 tiso SIT.

GRAF 1: Struktura prodaje v odstotkih po programih za leto 2006.

Struktura prodaje v odstotkih po programih za leto 2006

4,07%

90,46%

5,47%

LETVICEPVC STAVBNO POHIŠTVONEPREMI NINE

Pri primerjavi rasti osnovnih dejavnosti podjetja, prodaja letvic in prodaja PVC stavbnega pohištva, se je delež prodaje PVC stavbnega pohištva glede na leto 2005 pove al kar za 7,71 % , medtem ko se je delež prodaje letvic in že izdelanih okvirjev zmanjšal za 7,15% (graf 2).

7

GRAF 2: Primerjava strukture prodaje v SIT po osnovnih programih za leti 2005 in 2006.

4,30% 5,30%

95,70% 94,70%

0,00%

20,00%

40,00%

60,00%

80,00%

100,00%

Primerjava strukture prodaje v odstotkih po programih za leti 2005 in 2006

2006 4,30% 95,70%

2005 5,30% 94,70%

LETVICE PVC

GRAF 3: Struktura prodaje po trgih za leto 2006.

-

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

3.000.000

3.500.000

v 00

0 si

t

Struktura prodaje po trgih za leto 2006

TUJINASLO

TUJINA 18.375 92.318

SLO 117.908 2.937.477 183.180

LETVICE PVC STAVBNO POHIŠTVO NEPREMI NINE

8

2.3 Organizacija in kadri

V letu 2006 smo zaposlili veliko novih sodelavcev, zato pomeni kadrovska politika našega podjetja odgovornost pri izbiri kandidatov. Glede na to, da želimo s to politiko zagotoviti uresni itev ciljev podjetja, jo kratkoro no in dolgoro no na rtujemo. V veliki meri se pri odlo anju poslužujemo raznih metod, tako da izvemo im ve informacij o sposobnosti kandidatov, njihovih »temeljih«, na katerih je vredno graditi njihovo nadaljnje u enje. Izobraževanje je sestavni del firme na vseh podro jih: od proizvodnje, tehnološkega razvoja, do komerciale, saj le tako lahko sledimo vsem novostim in trendom, ki prihajajo.

V podjetju smo, skladno s finan nimi možnostmi, omogo ili izobraževanje in usposabljanje delavcev na raznih seminarjih, delavnicah in strokovnih posvetih. Takšnih izobraževanj so se udeleževali delavci na razli nih nivojih zaposlitve, organizirali pa smo tudi notranja usposabljanja, predvsem s podro ja komuniciranja in prodaje ter varstva pri delu.

Podjetje MIK, d.o.o. je poslovno leto za elo s 103 zaposlenimi, zaklju ilo pa ga je s 140 zaposlenimi. V letu 2006 smo skupno zaposlili 46 delavcev, od tega vse za dolo en as.Zaposlovanje je bilo enakomerno razporejeno ez vse leto in sicer predvsem v oddelkih proizvodnje, komerciale in tehnološkega razvoja. Glede na to, da imamo zastavljeno vizijo odpiranja novih salonov po Sloveniji, vodstvo podjetja na rtuje pove anje zaposlovanja predvsem na podro ju komerciale.

Medletna fluktuacija (prekinitve na lastno željo) je znašala 9 delavcev. Rast podjetja je pospešena od leta 2002, ko je bilo število zaposlenih 35, in je pri elostrmo naraš ati. Vsakoletni neto prirast zaposlenih je razviden iz tabele:

GRAF 4: Neto prirast zaposlenih po letih.

Neto prirast zaposlenih po letih

1012

25

21

prirast po letih

štev

ilo z

apos

leni

h 20062005200420032002

37

9

Podjetje MIK, d.o.o. je organizirano centralizirano, po funkcionalnem na elu. Poslovne funkcije podjetja so oblikovane centralno v sektorje. V podjetju so oblikovani naslednji sektorji:

proizvodnja, nabava, tehnološki razvoj, komerciala, zimski vrtovi, montaža in servis, marketing, investicije, ra unovodstvo in finance ter pravna služba.

Na elu vodstvenega teama podjetja je generalni direktor Franci Pliberšek, univerzitetni diplomiran inženir arhitekture, ki je hkrati tudi lastnik podjetja in s svojim vodstvenim teamom nadzoruje celoten potek poslovanja podjetja. Vodstveni team sestavljajo izvršna direktorica Nataša Kova i , univerzitetna diplomirana ekonomistka, tehni ni direktor Matej Cvikl, univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva, ter vodja sektorja okvirji Adrijana Pliberšek, univerzitetni diplomiran strojnik. Reševanje teko eproblematike podjetja se tako rešuje na podlagi teamskega dela tako v najvišji vodstveni strukturi podjetja kot tudi v nižjih enotah, kjer je delo razdeljeno po navedenih sektorjih, ki z svojim kvalitetnim nadzorovanjem lastnega podro ja pripomorejo h kar najboljšemu skupnemu uspehu.

Priloga 1: Organigram podjetja MIK, d.o.o.

2.4 Strategija, cilji in vizija podjetja

Lastnik in vodstvo podjetja MIK, d.o.o. imamo vizijo ustvariti uspešno podjetje za proizvodnjo PVC stavbnega pohištva, veleprodajo letvic in poslovanje z nepremi ninami ter v podjetju pripeljati umetniško dejavnost na višjo raven. Postati želimo eden od vodilnih proizvajalcev PVC stavbnega pohištva na evropskem trgu z razvejano prodajno mrežo po celotni Evropi in bivši skupni državi.

Našim strankam želimo ustvariti prijetno bivalno okolje, ki bo ugodno vplivalo na njihovo raven kvalitete življenja z dviganjem kakovosti izdelkov še na višjo raven. Prav tako nameravamo vlagati v posodobitev kapacitet, širitev prodajnega asortimana, v izobraževanje obstoje ih in zaposlovanje visoko izobraženih kadrov.

Ustvariti naše podjetje uspešno, pomeni dose i kon ne cilje: planirana dobi konosnost, ve anje tržnega deleža, pove evanje obsega in kakovosti proizvodnje, rast in razvoj celovitega sistema delovanja, doseganje planirane ravni razvoja kakovosti ter doseganje okolje-varstvenih kriterijev.

10

3. LETNO RA UNOVODSKO PORO ILO

3.1 Izjava o odgovornosti poslovodstva

Poslovodstvo potrjuje ra unovodske izkaze za leto, kon ano na dan 31. decembra 2006, na straneh 11 do 15 in uporabljene ra unovodske usmeritve ter pojasnila k ra unovodskim izkazom na straneh od 15 do 32 letnega poro ila.

Podjetje Mik, d.o.o. je glede na kriterije Zakona o gospodarskih družbah (sledi ZGD) zavezano k reviziji, zato k letnemu poro ilu prilaga tudi Izkaz finan nega izida ter primerljive postavke 2006/2005.

IZJAVA O ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA

Direktor in vodja ra unovodstva in financ sta odgovorna za pripravo letnega poro ila tako, da le-to predstavlja resni no in pošteno sliko finan nega stanja družbe na dan 31.12.2006 – izidov poslovanja za leto, ki se je kon alo 31.12.2006.

Odgovorna potrjujeta, da so bile dosledno uporabljene ustrezne ra unovodske usmeritve ter da so bile ra unovodske ocene izdelane po na elu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Potrjuje se tudi, da so ra unovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja ter v skladu z veljavno zakonodajo in s Slovenskimi ra unovodskimi standardi.

Direktor in vodja ra unovodstva in financ sta tudi odgovorna za ustrezno vodeno ra unovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za prepre evanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.

Direktor:

Franci Pliberšek, univ.dipl.inž.arh.

Vodja ra unovodstva:

Nataša Kova i , univ.dipl.ekon.

Celje, 30.06.2007

11

3.2 Ra unovodski izkazi

3.2.1 Izkaz stanja Bilanca stanja na dan 31.12.2006 in 31.12.2005

31.12.2006 01.01.2006 31.12.2005 POSTAVKA v 000 SIT v 000 SIT v 000 SIT

SREDSTVA 2.029.903 1.716.176 1.804.628 A.STALNA SREDSTVA 861.508 866.153 954.605 l. Neopredmetena dolgoro na sredstva 19.465 6.702 6.702 1. Dolgoro no odloženi stroški poslovanja 0 2. Dolgoro no odloženi stroški razvijanja 0 3. Dolgoro ne premoženjske pravice 19.465 6.702 6.702 4. Dobro ime 0 5. Predujmi za neopredmetena dolgoro na sredstva 0 ll. Opredmetena osnovna sredstva 825.048 843.195 843.195 1. Zemljiš a 1.209 1.209 1.209 2. Zgradbe 463.913 455.234 455.234 3. Proizvajalne naprave in stroji 109.526 25.070 25.070 4. Druge naprave in oprema 153.602 109.360 109.360 5. Drobni inventar, ve letni nasadi, osnovna reda in druga opredmetena osnovna sredstva 67 67

6. Opredmetena osnovna sred. v gradnji in izdelavi 96.698 252.255 252.255 7. Predujmi za pridobitev opredmetenih osnov. sred. 100 0 0 lll. Naložbene nepremi nine 0 0 0 lV. Dolgoro ne finan ne naložbe 14.708 14.708 104.708 1. Deleži in dolgor.finan ne terjatve do podj.v skup. 0 0 0 2. Deleži in dolgor. finan ne terjatve do pridr. podj. 0 0 0 3. Deleži in druge dolgoro ne finan ne terjatve 14.708 14.708 14.708 4. Lastni deleži 0 0 90.000 V. Dolgoro ne poslovne terjatve 0 0 0 Vl. Odložene terjatve za davek 2.287 1.548 0 B.GIBLJIVA SREDSTVA 1.160.404 845.049 845.049 l. Sredstva za prodajo 0 0 0 ll. Zaloge 456.651 257.398 257.398 1. Material 193.816 130.541 130.541 2. Nedokon ana proizvodnja 11.268 0 0 3. Proizvodi 93.183 25.368 25.368 4. Trgovsko blago 123.511 101.489 101.489 5. Predujmi za zaloge 34.873 0 0 lll. Kratkoro ne finan ne naložbe 35.670 94.124 94.124 1.Kratkoro ne finan ne naložbe razen posojil 0 94.124 94.124 a. Delnice in deleži v družbah v skupini 0 0 0 b. Druge delnice in deleži 0 0 0 c. Druge kratkoro ne finan ne naložbe 0 94.124 94.124 2. Kratkoro na posojila 35.670 0 0 a. Kratk. posojila dana družbam v skupini 0 0 0 b. Druga kratkoro na posojila 35.670 0 0 lV. Kratkoro ne poslovne terjatve 555.198 454.919 454.919 1. Kratkoro ne poslovne terjatve do družb v skupini 0 0 0 2. Kratkoro ne poslovne terjatve do kupcev 467.782 369.632 369.632 3. Kratkoro ne poslovne terjatve do drugih 87.416 85.287 85.287

12

V. Denarna sredstva 112.882 38.608 38.608 C. AKTIVNE ASOVNE RAZMEJITVE 7.994 4.974 4.974 Zabilan na sredstva 10.265 15.355 15.355

31.12.2006 01.01.2006 31.12.2005

POSTAVKA v 000 SIT v 000 SIT v 000 SIT OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 2.029.903 1.716.176 1.804.628 A. KAPITAL 678.189 584.551 679.195 l. Vpoklicani kapital 250.000 250.000 250.000 1. Osnovni kapital 250.000 250.000 250.000 2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) 0 0 0 ll. Kapitalske rezerve 0 0 0 lll. Rezerve iz dobi ka 26.742 22.097 112.097 1. Zakonske rezerve 26.585 21.940 21.940 2. Rezerve za lastne deleže 90.000 90.000 90.000 3. Lastne delnice in lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka) -90.000 -90.000 0

4. Statutarne rezerve 5. Druge rezerve iz dobi ka 157 157 157 lV. Presežek iz prevrednostenja 0 0 0 V. Preneseni isti poslovni izid 312.454 312.454 121.813 Vl. Prenesena ista izguba 0 0 0 Vll. isti dobi ek poslovnega leta 88.993 0 195.285 Vlll. ista izguba poslovnega leta 0 0 0 B. REZERVACIJE IN DOLG.PAS. AS.RAZMEJ. 246.125 169.414 163.222 1. Rezervacije 9.147 6.192 0 2. Dolgoro ne pasivne asovne razmejitve 236.978 163.222 163.222 C. DOLGORO NE OBVEZNOSTI 261.478 279.563 279.563 1.Dolgoro ne finan ne obveznosti 255.290 274.829 274.829 a. Dolgoro ne finan ne obvez. do družb v skupini 0 0 0 b. Dolgoro ne obveznosti do bank 0 0 0 c. Druge dolgoro ne obveznosti 255.290 274.829 274.829 2. Dolgoro ne poslovne obveznosti 0 0 0 3. Odložene obveznosti za davek 6.188 4.734 4.734

. KRATKORO NE OBVEZNOSTI 789.243 580.743 580.743 1. Obveznosti vklju ene v skupine za odtujitev 0 0 0 2. Kratkoro ne finan ne obveznosti 16.064 41.000 41.000 a. Kratk. finan ne obveznosti do družb v skupini 0 0 0 b. Kratk. finan ne obveznosti do bank 0 41.000 41.000 c. Druge kratkoro ne finan ne obveznosti 16.064 0 0 3. Kratkoro ne poslovne obveznosti 773.179 539.743 539.743 a. Kratk. Poslovne obveznosti do družb v skupini 0 0 0 b. Kratk. Poslovne obveznosti do dobaviteljev 370.365 347.236 347.236 c. Druge kratkoro ne poslovne obveznosti 402.814 192.507 192.507

D. KRATK. PASIVNE ASOVNE RAZMEJITVE 54.868 101.905 101.905

Zabilan ne obveznosti 10.265 15.355 15.355

Vodja ra unovodstva : Direktor : Nataša Kova i , univ.dipl.ekon. Franci Pliberšek, univ.dipl.inž.arh.

13

3.2.2 Izkaz poslovnega izida za leto 2006

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA OBDOBJE OD 1.1.2006 DO 31.12.2006 in za 2005 1.1. - 31.12. 2006

1.1.-31.12. 2005

POSTAVKA v 000 SIT v 000 SIT

A. ISTI PRIHODKI OD PRODAJE 3.349.257 2.784.102

l. isti prihodki od prodaje na doma em trgu 3.238.564 2.727.584 1. isti prihodki od prod. proizv.in stor.na dom.trgu razen najemnin 2.918.133 2.256.938 2. isti prihodki od najemnin 0 0 3. isti prihodki od prodaje blaga in materiala 320.431 470.646 ll. isti prihodki od prodaje na trgu EU 92.318 19.030 1. isti prihodki od prodaje proizvodov in storitev 92.318 12.200 2. isti prihodki od prodaje blaga in materiala 0 6.830 lll. isti prihodki od prodaje na trgu izven EU 18.375 37.488 1. isti prihodki od prodaje proizvodov in storitev 18.375 13.580 2. isti prihodki od prodaje blaga in materiala 23.908 B. POVE ANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZV.IN NED.PROIZVOD. 79.083 5.514

C. ZMANJŠ. VREDNOSTI ZALOG PROIZV.IN NED. PROIZV. 0 0 . USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN LASTNE STORITVE 7.631 8.970

D. SUBVENCIJE, DOTACIJE, REGRESI, KOMPENZACIJE IN DR.PRIHODKI, KI SO POVEZANI S POSLOVNIMI U INKI 0 0

E. DRUGI POSLOVNI PRIHODKI 14.416 618 F. KOSMATI DONOS OD POSLOVANJA 3.450.387 2.799.204

G. POSLOVNI ODHODKI 3.333.792 2.541.028

l. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV 2.637.448 2.085.607 1. Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 232.538 325.579 2. Stroški porabljenega materiala 1.793.691 1.316.981 a) stroški materiala 1.755.235 1.283.778 b) stroški energije 26.724 20.212 c) drugi stroški materiala 11.732 12.991 3. Stroški storitev 611.219 443.047 a) transportne storitve 19.055 9.352 b) najemnine 10.582 8.237 c) povra ila stroškov zaposlencem v zvezi z delom 12.317 16.312 d) drugi stroški storitev 569.265 409.146

ll. STROŠKI DELA 600.242 397.152 1. Stroški pla 437.813 280.473 2. Stroški pokojninskih zavarovanj 70.561 45.232 3. Stroški drugih zavarovanj 0 4. Drugi stroški dela 91.868 71.447

lll. ODPISI VREDNOSTI 83.950 53.005 1. Amortizacija neopr.dolg.sr.in opredmetenih osnovnih sredstev 83.066 51.951 2. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopr.dolg.sr.in opr.osn.sr. 520 0 3. Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih 364 1.054

14

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ZA OBDOBJE OD 1.1.2006 DO 31.12.2006 in za 2005

1.1. - 31.12. 2006

1.1.-31.12. 2005

POSTAVKA v 000 SIT v 000 SIT

lV. DRUGI POSLOVNI ODHODKI 12.152 5.264 1.Rezervacije 3.505 0 2.Drugi stroški 8.647 5.264

H. DOBI EK IZ POSLOVANJA 116.595 258.176 I. IZGUBA IZ POSLOVANJA 0 0 J. FINAN NI PRIHODKI 9.527 6.336 Finan ni prihodki od obresti (upoštevano že v ll. In lll.) 8.637 6.336 l. Finan ni prihodki iz deležev 890 0 1. Finan ni prihodki iz deležev v družbah v skupini 0 0 2. Finan ni prihodki iz deležev v pridruženih družbah 0 0 3. Finan ni prihodki iz deležev v drugih družbah 0 0 4. Finan ni prihodki iz drugih naložb 890 0 ll. Finan ni prihodki iz danih posojil 3.848 6.336 1. Finan ni prihodki iz posojil danih družbam v skupini 0 0 2. Finan ni prihodki iz posojil danih drugim 3.848 6.336 lll. Finan ni prihodki iz poslovnih terjatev 4.789 0 1. Finan ni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini 0 0 2. Finan ni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 4.789 0 K. FINAN NI ODHODKI 16.058 17.480 Finan ni odhodki za obresti (upoštevano že v ll. In lll.) 16.058 17.480 l. Finan ni odhodki iz oslabitve in odpisov finan nih naložb 0 0 ll. Finan ni odhodki iz finan nih obveznosti 10.484 10.734 1. Finan ni odhodki iz posojil prejetih od družb v skupini 0 0 2. Finan ni odhodki iz posojil prejetih od bank 0 0 3. Finan ni odhodki iz izdanih obveznic 0 0 4. Finan ni odhodki iz drugih finan nih obveznosti 10.484 10.734 lll. Finan ni odhodki iz poslovnih obveznosti 5.574 6.746 1. Finan ni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini 0 0 2. Finan ni odhodki iz obvez. do dobaviteljev in meni nih obveznosti 5.574 6.746 3. Finan ni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti 0 0 L. DRUGI PRIHODKI 17.174 7.203 l. Subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani sposlovnimi u inki 1.504 618

ll. Drugi finan ni prihodki in ostali prihodki 15.670 6.585 M. DRUGI ODHODKI 1.870 12.845 N. CELOTNI DOBI EK 125.368 241.390 O. CELOTNA IZGUBA 0 0 P. DAVEK IZ DOBI KA 31.014 30.844 R. ODLOŽENI DAVKI 716 4.734 S. ISTI DOBI EK OBRA UNSKEGA OBDOBJA 93.638 205.812

Vodja ra unovodstva : Direktor : Nataša Kova i , univ.dipl.ekon. Franci Pliberšek, univ.dipl.inž.arh.

15

PODATKI IZ IZKAZA BILAN NEGA DOBI KA/BILAN NE IZGUBE ZA LETO 2006 in 2005 1.1.-

31.12.20061.1.-

31.12.2005 POSTAVKA v 000 SIT v 000 SIT

A. ISTI DOBI EK POSLOVNEGA LETA 93.638 205.812 B. ISTA IZGUBA POSLOVNEGA LETA 0 C. PRENESENI ISTI DOBI EK 312.454 121.813

. PRENESENA ISTA IZGUBA 0 D. ZMANJŠANJE KAPITALSKIH REZERV 0 E. ZMANJŠANJE REZERV IZ DOBI KA 0 1. zmanjšanje zakonskih rezerv 0 2. zmanjšanje rezerv za lastne deleže 0 3. zmanjšanje statutarnih rezerv 0 4. zmanjšanje drugih rezerv iz dobi ka 0 F. POVE ANJE REZERV IZ DOBI KA 4.645 10.527 1. pove anje zakonskih rezerv 4.645 10.527 3. pove anje rezerv za lastne deleže 0 5. pove anje statutarnih rezerv 0 7. pove anje drugih rezerv iz dobi ka 0 G. BILAN NI DOBI EK 401.447 317.098 H. BILAN NA IZGUBA 0

3.2.3 Izkaz gibanja kapitala

Priloga 2: Izkaz gibanja kapitala za obdobje od 31.12.2005 do 31.12.2006

3.2.4 Izkaz denarnih tokov

Priloga 3: Izkaz denarnih tokov za leti 2006 in 2005

3.3. Pojasnila k ra unovodskim izkazom

3.3.1. Razkritja v skladu z ZGD

Družba uporablja metode vrednotenja postavk v letnih ra unovodskih izkazih v skladu s SRS. Tudi ob spremembi SRS se nobena od metod vrednotenja in spremljanja ni spremenila, razen tiste, ki so bile s standardom predpisane.

Metode vrednotenja posami nih postavk v ra unovodskih izkazih in metode, ki so bile uporabljene za izra un odpisov vrednosti so opredeljene pri razkritju posameznih postavk ra unovodskih izkazov.

Postavke, ki izvorno glasijo na tujo valuto, so v bilanci stanja izražene po prera unu v doma o valuto po srednjem te aju Banke Slovenije na dan sestave bilance stanja; postavke v izkazu poslovnega izida pa so prera unane v doma o valuto na dan nastanka le teh, prav tako po srednjem te aju Banke Slovenije.

16

Družba ni udeležena z najmanj 20 in ve % v kapitalu drugih družb, je pa imetnik 4.295 delnic družbe Celjski sejem.

Družba izkazuje oblikovane dolgoro no odložene prihodke v znesku 163.222 tiso SIT. Ti odloženi prihodki predstavljajo sklad, formiran za pokrivanje tveganj v zvezi z odpravo reklamacij, nastalih v garancijski dobi. Garancijska doba se giblje od deset let (PVC material, okovja, police,…) do dveh let (žaluzije). V letu 2006 je enako kot v preteklih letih nastopilo nekaj škodnih dogodkov, ki pa so bili izkazani kot odhodki obra unskega obdobja, saj je podjetje ocenilo, da garancijska doba pretežnemu delu njihovih prodanih proizvodov še ni potekla, zato je primerno, da se zadrži obstoje i nivo rezervacij na datum bilanciranja 31.12.2006.

Družba ima obveznosti, katerih rok dospelosti je daljši od petih let. Dolgoro na posojila v vrednosti 255.290 tiso SIT na dan 31.12.2006 so beležena z rokom pri etka odpla evanja v letu 2008 v višini prve desetine obveznosti.

Družba nima obveznosti, ki bi bile zavarovane s stvarnim jamstvom. Družba nima obveznosti, ki niso izkazane v bilanci stanja.

Družba ustvarja iste prihodke od prodaje na doma em in tujem trgu (evropskem in tretjih državah). Deleži so podani v odstavku 3.3.2.2. Prodaja je razdeljena na tri podro ja poslovanja in sicer na prodajo proizvodov PVC stavbnega pohištva, prodajo blaga – letvic za uokvirjanje slik ter že izdelanih okvirjev in prodajo nepremi nin. Deleži celotno ustvarjenih prihodkov, skupaj s primerjavo preteklega leta od prodaje so slede i:

Tabela 1: Deleži ustvarjenih prihodkov od prodaje za leti 2006 in 2005

2006 2005Prodaja proizvodov 90,46 % 82,75 %Prodaja blaga - letvic 4,07 % 4,63 %Prodaja nepremi nin 5,47 % 12,62 %

Število zaposlenih po skupinah glede na izobrazbo v letu 2006:

Tabela 2: Število zaposlenih glede na izobrazbo.

Stopnja izobrazbe I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. Št. zaposlenih 1 10 14 36 55 8 16 0

Kon no stanje zaposlenih na dan 31.12.2006 je bilo 140.

Družba uporablja metode v skladu s SRS za sestavo letnih ra unovodskih izkazov in le teh ne koristi za uveljavitev dav nih olajšav. Družba ni v sklopu obvladujo e družbe; ni vklju ena v skupino niti ni odvisna družba.

17

3.3.2. Razkritja v skladu s SRS

Vsi ra unovodski izkazi družbe ter obseg in vsebina razkritij so sestavljeni v skladu s SRS in internim Pravilnikom o ra unovodstvu družbe Mik, d.o.o.

Družba je upoštevala pri pripravi ra unovodskih izkazov splošna pravila o vrednotenju: asovna neomejenost delovanja, dosledna stanovitnost in nastanek poslovnega

dogodka.

Poslovodstvo družbe upošteva pri izbiranju ra unovodskih usmeritev in odlo anju o njih uporabi ter pri pripravljanju ra unovodskih izkazov tri zahteve: previdnost, prednost vsebine pred obliko in pomembnost. Temeljni cilj podjetja je objektivno prikazovanje finan nega stanja in rezultatov poslovanja podjetja v poslovnem letu. Primerljivost ra unovodskih izkazov s preteklim letom 2005 je prikazana.

Družba izkazuje stanja v ra unovodskih izkazih za celotno podjetje, ne pa lo eno po podro nih odsekih.

3.3.2.1 Razkritja postavk v izkazu stanja

Podatkovna osnova za sestavo izkaza stanja so izvirne in izvedene ra unovodske listine, evidentirane na kontih glavne knjige. Vsi posli oziroma poslovni dogodki, ki jih je v preteklem letu beležilo podjetje, so dokumentirani v ra unovodskih izkazih. Pomembnejše postavke v nadaljevanju razkrivamo.

V letu 2006 podjetje poleg pove anja realizacije in s tem terjatev do kupcev, beleži tudi pove anje osnovnih sredstev. To pove anje temelji na ve dogodkih: investicijah v poslovne enote Nova Gorica in Kranj, nakupu nove proizvodne linije ter nakupu nepremi nin, ki so na dan sestave bilance še v gradnji in se bodo aktivirale v prihodnjih letih ob otvoritvi novih poslovnih enot.

Glede dolgoro no odloženih prihodkov za stroške popravil v garancijski dobi podjetje ocenjuje, da bodo do sedaj oblikovani dolgoro no odloženi prihodki zadoš ali za kritje z njimi povezanih odhodkov.

SREDSTVA

Opredmetena osnovna sredstva

Opredmetena osnovna sredstva so v družbi vrednotena v skladu s SRS in Pravilnikom o ra unovodstvu po nabavni ceni, ki jo sestavljajo fakturna cena, pove ana za uvozne in nevra ljive nakupne dajatve in stroške v zvezi z usposobitvijo osnovnih sredstev, ter zmanjšana za dobljene popuste.

18

V skupini osnovnih sredstev beleži družba zemljiš a, zgradbe, proizvodne naprave in stroje, druge naprave in opremo ter drobni material, katerega doba koristnosti je daljša od leta dni in posami na nabavna vrednost ve ja od tolarske protivrednosti 100 €. Vklju uje tudi dane predujme za opredmetena osnovna sredstva.

Kot opredmetena osnovna sredstva se štejejo tudi nadomestni deli in orodja za stroje. Nadomestni deli in orodja manjše vrednosti, ki dajejo strojem novo uporabno vrednost, pove ajo gospodarsko korist, pove ujejo nabavno vrednost osnovnega sredstva in se v dobi koristnosti tega stroja tudi nadomestijo. Nadomestni deli manjše vrednosti, ki pa so namenjeni zgolj popravilu ali vzdrževanju, se beležijo kot strošek vzdrževanja in se ne amortizirajo. Nadomestni deli ve je vrednosti nad 2.500 €, se v skladu z ra unovodsko usmeritvijo obravnavajo kot opredmetena osnovna sredstva, ki se amortizirajo ne glede na za etek njihove uporabe.

Družba uvrš a v opredmetena osnovna sredstva tudi vsa v uporabo prenesena investicijska vlaganja, tista, ki pove ujejo gospodarsko korist in funkcionalnost sredstev. Takšna vlaganja pove ujejo nabavno vrednost osnovnih sredstev in se nadomestijo v dobi koristnosti tega sredstva. V primeru, ko pa gre zgolj za vzdrževalna dela in popravila, govorimo o stroških vzdrževanja.

Družba obra unava amortizacijo opredmetenih osnovnih sredstev posami no, po metodi enakomernega asovnega amortiziranja, znotraj poslovnega leta se letna amortizacija razdeli po obdobjih enakomerno mese no glede na število mesecev amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev v poslovnem letu. Uporabljene amortizacijske stopnje so dolo ene v skladu z na inom amortizacije in SRS in so naslednje:

· zgradbe in poslovni prostori 5,00 % · ra unalniki in ra unalniška oprema 33,33 do 50,00 % · ostali stroji in oprema 25,00 % · proizvajalni stroji in naprave 25,00 do 33,33 % · drobni inventar 33,33 do 50,00 % · prometna sredstva - tovorna 25,00 % · prometna sredstva – osebna 12,50 do 33,33 %

Sprejeta ra unovodska usmeritev dolo a ugotavljanje slabitev osnovnih sredstev obdobno vsakih pet let, ob izvedbi letnega popisa, za pomembne skupine. Pomembne skupine osnovnih sredstev so tiste, katerih vrednost pred ugotovitvijo nadomestljive vrednosti presega 30 % neodpisane vrednosti vseh opredmetenih osnovnih sredstev. Družba v letu 2006 ni ugotavljala oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev. Prevrednotovanja, krepitve opredmetenih osnovnih sredstev družba ne opravlja.

Družba nima opredmetenih osnovnih sredstev, ki bi bila zastavljena kot jamstvo za dolgove, niti nima v finan nem najemu nobenega opredmetenega osnovnega sredstva.

19

Tabela 3: Opredmetena osnovna sredstva v letu 2006 (v 000 SIT):

Nabavna vrednost Zemljiš a Gradbeni objekti

Investicije v teku

Oprema in naprave

Drobniinventar

Skupaj

Za .Sa.31.12.2005 1.209 523.810 252.255 369.045 4.055 1.150.374Pove anje 0 34.856 189.814 0 224.670Zmanjšanje 0 0 155.557 11.114 140 166.811K.Sa. 31.12.2006 1.209 558.666 96.698 547.745 3.915 1.208.233

Popravek vrednosti Zemljiš a Gradbeni objekti

Investicije v teku

Oprema in naprave

Drobniinventar

Skupaj

Za .Sa. 31.12.2005 0 68.576 0 234.615 3.988 307.179Pove anje-amortiz. 0 26.177 0 52.354 67 78.598Zmanjšanje 0 0 0 2.352 140 2.492K.Sa. 31.12.2006 0 94.753 0 284.617 3.915 383.285

Sedanja vrednost Zemljiš a Gradbeni objekti

Investicije v teku

Oprema in naprave

Drobniinventar

Skupaj

Sa. 31.12.2005 1.209 455.234 252.255 134.430 67 843.195Sa. 31.12.2006 1.209 463.913 96.698 263.128 0 824.948

Vrednost gradbenih objektov vklju uje tudi vrednost stavbnih zemljiš . Po vpisu lastništva v zemljiško knjigo se vrednost zemljiš a izvzame iz osnove za obra un amortizacije, v skladu s SRS.

Sedanja vrednost opredmetenih osnovnih sredstev na dan 31.12.2005 je bila 843.195 tiso SIT, na dan 31.12.2006 pa 824.948 tiso SIT. Dani predujmi za opremo so na dan 31.12.2006 znašali 100 tiso SIT.

Družba je v letu 2006 investirala za 189.814 tiso SIT v opremo. V okviru tega so bile postavke ra unalniška oprema, proizvodna orodja, pohištvo in druga pisarniška oprema. Glavnino nakupov opredmetenih osnovnih sredstev je družba financirala iz lastnih sredstev. Za sofinanciranje nakupa nove proizvodne linije v vrednosti 143.039 tiso SIT pa smo pridobili nepovratna sredstva od Javnega sklada RS za podjetništvo v višini 78.674 tiso SIT.

V letu 2006 je bil v lastnih prostorih odprt salon Nova Gorica. V okviru gradbenih objektov predstavljajo posamezne vrednosti naslednji gradbeni objekti po lokacijah:

20

Tabela 4: Gradbeni objekti po lokacijah.

Lokacija sedanja vrednost v tiso SITCelje, Gaji 61.351Celje, Bežigrajska 58.025Maribor 14.152Ljubljana 226.821Izola 49.481Murska Sobota 19.362Nova Gorica 34.721skupaj 463.913

Družba izkazuje tudi opredmetena osnovna sredstva v gradnji oziroma izdelavi v vrednosti 96.698 tiso SIT. To so vrednosti investicij, ki so že prešla v last podjetja, niso pa se še za ela uporabljati v letu 2006.

Neopredmetena osnovna sredstva

Med neopredmetena osnovna sredstva družbe spadajo dolgoro ne premoženjske pravice v vrednosti 19.465 tiso SIT. V letu 2006 družba ne beleži prejetih predujmov za neopredmetena dolgoro na sredstva. Med dolgoro ne premoženjske pravice družbe spadajo licence oz. pravice do uporabe raznih ra unalniških programov. Za ta sredstva uporabljamo 25,00 do 33,33 % amortizacijsko stopnjo. Pri pomembnih neopredmetenih osnovnih sredstvih, to je tistih, katerih posami navrednost presega 30 % vrednost vseh neopredmetenih dolgoro nih osnovnih sredstev, družba preverja nadomestljivo vrednost. Družba ne izvaja prevrednotovanja neopredmetenih osnovnih sredstev v smislu okrepitve sredstev.

Zaloge

Družba izkazuje stanje zalog na dan 31.12.2006, usklajeno s popisom v skladiš u, v vrednosti 456.651 tiso SIT. Zaloge družbe predstavljajo zaloge materiala, trgovskega blaga, proizvodov in nedokon ane proizvodnje ter prejete predujme za zaloge.

Tabela 5: Stanje zalog na dan 31.12.2006 in 31.12.2005:

Stanje zalog 31.12.2006v 000 SIT

31.12.2005 v 000 SIT

zaloga materiala 193.816 130.541 zaloga nedokon ane proizvodnje 11.268 0 zaloga dokon anih proizvodov 93.183 25.368 zaloga trgovskega blaga 123.511 101.489 predujmi za zaloge 34.873 0 skupaj 456.651 257.398

21

Vrednost zalog materiala in trgovskega blaga, skupaj s predujmi za zaloge, nedokon ano proizvodnjo in proizvodi se je v primerjavi z letom 2005 pove ala za 199.253 tiso SIT. Razlogi so predvsem v pove anem obsegu poslovanja in na drugi strani nestabilna situacija kar se ti e nabave železa in stekla.

Enota zaloge materiala je vrednotena po nabavni ceni, ki jo sestavlja nakupna cena zmanjšana za dobljene popuste. V porabo se prenaša po metodi povpre nih cen. Evidenca zaloge materiala se vodi sinteti no in analiti no lo eno po vrstah materiala. V skladu z ra unovodsko usmeritvijo se zaloge materiala zaradi slabitve prevrednotujejo, e njihova knjigovodska vrednost presega tržno vrednost (le ta je mišljena kot

nadomestitvena vrednost, razen e je ta ve ja od iste iztržljive vrednosti).

Enota zaloge trgovskega blaga se vrednoti po nabavni ceni, pove ani za odvisne stroške nabave, uvozne dajatve ter zmanjšana za dobljene popuste. Zaloga trgovskega blaga se vodi po zadnji nabavni ceni. Ta zaloga se zaradi slabitve prevrednotuje, e njihova knjigovodska vrednost presega tržno vrednost, s katero pa je mišljena nadomestljiva vrednost, razen e je ta manjša od iztržljive vrednosti, znižane za kosmati dobi ek.

Enota zalog nedokon ane proizvodnje in gotovih proizvodov se vrednoti po proizvajalnih stroških. Proizvajalni stroški se zajemajo kot neposredni stroški materiala, neposredni stroški dela in neposredni stroški amortizacije ter splošni proizvajalni stroški. Splošni proizvajalni stroški so tisti, ki so obra unani v okviru proizvodnje, vendar jih ni mogo eneposredno razvrstiti na posamezni poslovni u inek, zato se po klju u razdeljujejo na njih. Evidenca dokon anih proizvodov se vodi v glavni knjigi zbirno, analiti no pa po posameznih proizvodnih u inkih, vezanih na izbrane delovne naloge. Zaloga dokon anihproizvodov se v primeru slabitve prevrednotuje in sicer, e knjigovodska vrednost presega iztržljivo vrednost, le ta je nadomestljiva vrednost, razen e je ta manjša od iste iztržljive vrednosti, zmanjšane za kosmati dobi ek.

Družba v skladu z ra unovodskimi usmeritvami popisa zalog ugotavlja poleg koli inskega in vrednostnega stanja tudi kvaliteto le-teh. Na podlagi pisnega sklepa inventurnih komisij in potrditve s strani direktorja, nekurantno, uni eno,… zalogo odpiše v poslovnih knjigah, zniža tudi vrednost zalog za kalo in lom.

V letu 2006 podjetje ni prevrednotovalo zalog. Pri popisu zalog trgovskega blaga in zalog materiala na dan 31.12.2006, je podjetje beležilo naslednje viške in manjke:

Tabela 6: Viški in manjki pri popisu zalog.

viški v tiso SIT manjki v tiso SIT Popis zalog trgovskega blaga 125 295 Popis zalog materiala 250 2.911

22

Na podlagi inventurnega zapisnika je družba potrdila beležene lome, kale, uni enja, ki so bili v okviru normalnega kala za dejavnosti, ki jih družba opravlja, ter sprejela ukrepe v skladu SRS in internim Pravilnikom o ra unovodstvu.

Družba nima na skladiš u zalog, ki bi bile zastavljene kot jamstvo za obveznosti.

Terjatve

Družba ne izkazuje dolgoro nih poslovnih terjatev. Kratkoro ne poslovne terjatve pa so v primerjavi s preteklim letom porasle za 100.279 tiso SIT oziroma za 22%, kar je manj kot leto poprej, ko so terjatve porasle za 33.7% v primerjavi z letom 2004.

V okviru poslovnih terjatev je najve ja postavka kratkoro ne poslovne terjatve do kupcev, ki so v primerjavi s preteklim letom porasle za 98.230 tiso SIT oziroma za 26,58%.

Terjatve so izkazane v zneskih, kot izhajajo iz ustreznih izvirnih knjigovodskih listin. Med kratkoro nimi poslovnimi terjatvami, so kratkoro ne terjatve do kupcev v vrednosti 467.862 tiso SIT in kratkoro ne poslovne terjatve do drugih v vrednosti 87.336 tisoSIT. Kratkoro ne terjatve do kupcev so terjatve do doma ih in tujih kupcev, katerih vrednost izvirno glasi na tujo valuto, v ra unovodskih izkazih pa so izkazane prera unane v SIT po srednjem te aju Banke Slovenije na dan 31.12.2006.

Poslovne terjatve družbe so izpostavljene ve jim tveganjem: nepla ilom kupcev (nelikvidnost, ste aji, drugi vzroki…). Do preteklega leta družba ni imela zavarovanih terjatev pri ve ji zavarovalni družbi, temve le s prejetimi menicami in ban nimi garancijami, kadar je bilo to s kupcem dogovorjeno v konkretni prodajni pogodbi.

Kratkoro ne poslovne terjatve do kupcev doma predstavljajo 97% vseh kratkoro nih poslovnih terjatev do kupcev, medtem ko kratkoro ne terjatve do kupcev v tujini predstavljajo 3% vseh kratkoro nih terjatev. Glede zapadlosti na dan 31.12.2006 je stanje naslednje:

Tabela 7: Kratkoro ne terjatve po zapadlosti 31.12.2006 in 31.12.2005 (v 000 SIT):

Zapadlost 31.12.2006 31.12.2005Nezapadlo 193.706 116.292zapadlo do 45 dni 146.739 99.934zapadlo nad 45 dni 85.719 48.536zapadlo nad 90 dni 41.618 104.870skupaj: 467.782 369.632

Družba ima v internem Pravilniku o ra unovodstvu opredeljene tudi pogoje za ugotavljanje primernosti višine oblikovanega popravka vrednosti terjatev na podlagi vsakoletne presoje izterljivosti oziroma otežene izterljivosti terjatev. Družba ima na dan 31.12.2006 oblikovane popravke na tej podlagi v višini 27.125 tiso SIT. V preteklih

23

letih oblikovane dvomljive terjatve, ki so bile pla ane v letu 2006, pa so se beležile v dobro prevrednotovalnih poslovnih prihodkov.

Dobroimetja pri bankah, eki, gotovina

Denarna sredstva predstavljajo sredstva na tolarskem in deviznem transakcijskem ra unu, sredstva v blagajni ter kratkoro ne depozite na odpoklic in so na dan 31.12.2006 znašali 112.882 tiso SIT. Za prera un stanja deviznih zneskov v tolarsko protivrednost se uporablja srednji te aj Banke Slovenja na dan 31.12.2006.

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Kapital

Osnovni kapital družbe znaša 250.000 tiso SIT in je oblikovan kot vložek lastnika v 75% deležu in vložek podjetja Mik, d.o.o v 25% deležu.

Družba je imela oblikovane rezerve za lastne deleže v vrednosti 90.000 tiso SIT. V skladu z novimi SRS je družba na dan 01.01.2006 za vrednost odkupljenega lastnega deleža zmanjšala dolgoro ne finan ne naložbe in oblikovala postavko pridobljeni lastni poslovni deleži v okviru rezerv kot odbitno postavko. Tako je na tej podlagi bila bilan na vsota in višina kapitala na dan 1.1.2006 nižja za 90.000 tiso SIT. Družba je oblikovala rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi v skladu s SRS na dan 1.1.2006 v breme prenesenih dobi kov v višini 6.192 tiso SIT, ter obra unala terjatve za odloženi davek v dobro prenesenih dobi kov v znesku 1.548 tisoSIT. Na tej osnovi so se preneseni dobi ki zmanjšali za neto 4.644 tiso SIT.

V letu 2006 je družba dodatno oblikovala zakonske rezerve v znesku 4.645 tiso SIT in s tem pove ala skupni znesek teh rezerv na 26.585 tiso SIT. Poleg teh ima družba že prej oblikovane druge rezerve v višini 157 tiso SIT. Bilan ni dobi ek za poslovno leto 2006 je znašal 401.447 tiso SIT; v sestavi prenesenega istega dobi ka v vrednosti 312.454 tiso SIT in istega dobi ka poslovnega leta v vrednosti 88.993 tiso SIT.

Dolgoro ne rezervacije in dolgoro ne pasivne asovne razmejitve

Podjetje izkazuje na dan 31.12.2006 dolgoro ne pasivne asovne razmejitve v vrednosti 236.978 tiso SIT. V okviru tega je 163.222 tiso SIT dolgoro no odloženih prihodkov za dane garancije in 73.756 tiso SIT za prejeto subvencijo za sofinanciranje investicije.

V skladu s SRS in internim Pravilnikom o ra unovodstvu oblikuje podjetje dolgoro noodložene prihodke v % od letnih prihodkov od prodaje PVC stavbnega pohištva na osnovi danih garancij za proizvode (10-letna sistemska garancija), da se izogne tveganju ogrožene likvidnosti pri nenadnem nastanku škodnih dogodkov. Specifika lastnosti proizvodov iz tehnološko še nepoznanih materialov povzro a proizvajalcu stroške zaradi katerih oblikuje odložene prihodke na tej podlagi.

24

Družba ob koncu poslovnega leta presoja ustreznost izkazane višine dolgoro noodloženih prihodkov glede na dosežene prihodke od prodaje PVC stavbnega pohištva v preteklih letih in verjetnost nastopa škodnih dogodkov. V primeru ocenjenega odstopanja oblikovanih rezervacij od potrebnih se izvedejo ustrezni popravki višine rezervacij. Glede na analizo pojavov škodnih dogodkov v zadnjih letih je podjetje presodilo, da do sedaj oblikovani dolgoro no odloženi prihodki zadoš ajo za kritje tveganj, povezanih s proizvodnjo PVC stavbnega pohištva, zato v letu 2006 ni bilo dodatno odloženih prihodkov.

Družba je v letu 2006 pridobila 78.674 tiso SIT subvencije Javnega sklada RS za podjetništvo za sofinanciranje nakupa proizvodne opreme. Zmanjšanje v višini 4.918 tiso SIT se nanaša na sorazmerni del obra unane amortizacije te opreme, ki je bilo evidentirano med poslovne prihodke družbe. Kon no stanje odloženih prihodkov iz subvencije tako znaša 73.756 tiso SIT.

Kot je bilo omenjeno že v okviru pojasnil sprememb pri kapitalu družbe, je družba oblikovala dolgoro ne rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi zaposlenih glede na doseženo delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Razliko rezervacij odpravnin za doseženo delovno dobo pri prejšnjih delodajalcih bo družba vra unala v naslednjih 10 letih. Na dan 1.1.2006 so bile oblikovane tovrstne rezervacije za 6.192 tiso SIT, pove anja v teku leta so znašala 3.505 tiso SIT, obveznosti za izpla ila v teku leta 550 tiso SIT, tako da je stanje ob koncu leta znašalo 9.147 tiso SIT.

Dolgoro ni dolgovi

Podjetje izkazuje med dolgoro nimi dolgovi finan ne obveznosti, katerih vrednost se glasi na doma o valuto in je znašala na dan 31.12.2006 255.290 tiso SIT. Stanje na za etku leta v znesku 274.829 tiso SIT je zmanjšano za vra ilo posojila v znesku 30.000 tiso SIT in pove ano za pripisan znesek obresti v znesku 10.461 tiso SIT. Te dolgoro ne finan ne obveznosti predstavljajo finan ne obveznosti do ustanovitelja družbe. Obresti za leto 2006 so obra unane po stopnji 4,13 odstotkov.

Družba enkrat letno presoja pošteno vrednost dolgoro nih dolgov na podlagi pogodbe. Dolgoro na posojila se bodo za ela odpla evati s 1.1.2008 v višini desetine dolga (glavnica in obresti). Podjetje je s temi posojili investiralo izgradnjo poslovnega objekta in nove proizvodnje linije v letih 1998, 1999 in 2000. Dolgoro ni dolgovi niso zavarovani z nobenim zavarovalnim instrumentom. Podjetje izkazuje med dolgoro nimi dolgovi tudi obveznost za odloženi davek v znesku 6.188 tiso SIT, obra unan na dav no izkazane odhodke za nabavo opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoro nih sredstev do vrednosti 500 EUR. Upoštevana je 25 % stopnja.

25

Kratkoro ni dolgovi

Med kratkoro ne dolgove spadajo finan ne in poslovne obveznosti. Družba izkazuje v svojih poslovnih knjigah kratkoro nih dolgov za 789.243 tiso SIT; le-te predstavljajo:

Tabela 8: Kratkoro ni dolgovi na dan 31.12.2006 in 31.12.2005 (v 000 SIT): 31.12.2006 31.12.2005kratkoro ne finan ne obveznosti do bank 0 41.000Kratkoro ne finan ne obveznosti do drugih 16.064 0Skupaj kratkoro ne finan ne obveznosti 16.064 41.000Kratkoro ne poslovne obveznosti do dobaviteljev 370.365 347.236Obveznosti za prejete predujme 277.324 89.410druge kratkoro ne poslovne obveznosti 125.490 103.097Skupaj poslovne obveznosti 773.179 539.743

Za etno prepoznani zneski se glasijo na izvirne dokumente, katerih vrednosti se lahko spreminjajo v skladu s sporazumi z upniki. Obveznosti, ki izvirno glasijo na tujo valuto so v ra unovodskih izkazih prera unane v SIT po srednjem te aju Banke Slovenija na dan 31.12.2006.

Podlaga za kratkoro ne poslovne obveznosti do dobaviteljev so prejete fakture le-teh, podlaga drugih kratkoro nih finan nih in poslovnih obveznosti pa izvedene obra unske listine, ki izkazujejo obveznosti do države in druge obveznosti. Najve jo postavko kratkoro nih dolgov predstavljajo obveznosti do dobaviteljev, ki zajemajo:

Tabela 9: Kratkoro ne poslovne obveznosti do dobaviteljev na dan 31.12.2006 in 31.12.2005 (v tiso SIT).

31.12.2006 31.12.2005Dobavitelji za osnovna sredstva - doma i 6.221 127.449Dobavitelji za obratna sredstva - doma i 110.755 102.878Dobavitelji storitev - doma i 108.533 72.138Dobavitelji za ostalo - doma i 15.669 3.085Dobavitelji za obratna sredstva - tujina 126.287 5.828Dobavitelji storitev - tujina 2.900 35.858skupaj 370.365 347.236

Glede zapadlosti na dan 31.12.2006 je stanje kratkoro nih poslovnih obveznosti do dobaviteljev naslednje:

26

Tabela 10: Stanje kratkoro nih poslovnih obveznosti do dobaviteljev po zapadlosti na dan 31.12.2006 in 31.12.2005 ( v 000 SIT):

Zapadlost 31.12.2006 31.12.2005nezapadlo 267.365 298.312zapadlo do 45 dni 42.420 24.680zapadlo nad 45 dni 21.214 4.899zapadlo nad 90 dni 39.366 19.345skupaj: 370.365 347.236

Na koncu poslovnega leta družba presoja pošteno vrednost kratkoro nih dolgov na podlagi potrjenih IOP obrazcev dobaviteljev in drugih internih izvedenih dokumentov. V primeru, da je knjigovodska vrednost manjša od ugotovljene poštene vrednosti, opravi obvezno krepitev kratkoro nih dolgov v skladu s SRS.

Kratkoro ne asovne razmejitve

Kratkoro ne asovne razmejitve predstavljajo aktivne in pasivne asovne razmejitve. Na dan bilance stanja 31.12.2006 je podjetje izkazovalo za 7.994 tiso SIT aktivnih in za 54.868 tiso SIT pasivnih asovnih razmejitev.

Tabela 11: Aktivne asovne razmejitve na dan 31.12.2006 in 31.12.2005 (v 000 SIT):

31.12.2006 31.12.2005 Razmejeni stroški zavarovanja 866 3.530 kratkoro no odloženi stroški 5.578 524 ostali stroški 580 381 prehodno nezara unani prihodki 970 539 skupaj 7.994 4.974

Tabela 12: Pasivne asovne razmejitve na dan 31.12.2006 in 31.12.2005 (v 000 SIT):

31.12.2006 31.12.2005 vnaprej vra unani stroški 34.846 8.408 kratkoro no odloženi prihodki 20.022 93.497 skupaj 54.868 101.905

Podatkovna podlaga za obra un vrednosti vnaprej zajetih stroškov so bile prejete fakture dobaviteljev v letu 2007 za tiste storitve in dobavo, ki so se dejansko nanašale na poslovanje v letu 2006.

Podatkovna podlaga za izkazovanje kratkoro no odloženih prihodkov so bile izdane fakture za prodane proizvode do leta 2006, za katere kljub opominjanju in urgencam do

27

31.03.2007 niso bila prejeta pla ila. Podjetje v zadnjih letih širi obseg poslovanja tudi na ra un udeležbe v ve jih gradbenih projektih, kar pa se odraža v pove anem obsegu prihodkov od prodaje, za katere obstaja dvom o vnov ljivosti. Na tej podlagi se, v skladu s SRS in internim pravilnikom o ra unovodstvu, ti prihodki izkazujejo med kratkoro nimi razmejitvami do njihovega popla ila.

Zunajbilan ne obveznosti

Podjetje vodi zunajbilan ne obveznosti v znesku 10.265 tiso SIT. Od tega je 2.962 tiso SIT prejetih vzorcev Gealan in 7.303 tiso SIT danih vzorcev za PVC stavbno pohištvo.

3.3.2.2 Razkritja postavk v izkazu poslovnega izida

Oblika izkaza poslovnega izida za družbo, je po SRS opredeljena s 25.5. standardom kot razli ica I, h kateri so pojasnjeni tudi stroški po funkcionalnih skupinah.

Tabela 13: Stroški po funkcionalnih skupinah za leto 2006 in 2005. (v 000 SIT)

Stroški po funkcionalnih skupinah 2006 2005 Proiz.str.prodanih proizvodov in nab.vr. prodanega blaga in materiala 2.082.479 1.792.828 Stroški prodaje 359.148 172.859 Stroški uprave 892.165 575.341 Skupaj 3.333.792 2.541.028

Stroški po funkcionalnih skupinah se oblikujejo na podlagi dejanskih stroškov po treh skupinah sektorjev: proizvodnja, komerciala in uprava s podpornimi službami. Na podlagi deleža stroškov dela, ki ga zajema skupina sektorjev v skupnem strošku dela, se delijo ostali posredni stroški, neposredni stroški pa se delijo direktno po posameznih funkcionalnih skupinah.

Podlaga za sestavo letnega izkaza poslovnega izida so izvirne in izvedene ra unovodske listine. Posebne ra unovodske usmeritve so predstavljene pri pomembnih poslih in drugih poslovnih dogodkih.

Družba je za leto 2006 izkazala obveznosti za pla ilo davka iz dobi ka v vrednosti 31.014 tiso SIT in neto obveznost za odloženi davek v višini 716 tiso SIT.

PRIHODKI

Družba ustvarja iste prihodke od prodaje za proizvode in storitve ter za blago in material na doma em in tujem trgu. V letu 2006 so znašali isti prihodki od prodaje 3.349.257 tiso SIT, kar je za 20,29 % ve kot leto prej. Prihodki se izkažejo po prodajnih cenah, ki so zmanjšane za dane popuste. Izvirno izkazane vrednosti v tujih

28

valutah se na dan dobave blaga in izstavitve ra una prera unajo po srednjem te aju Banke Slovenije v doma o valuto. Podjetje je ustvarilo 3,3 % istih prihodkov na tujem trgu in 96,7 % na doma em.

Tabela 14: Sestava ustvarjenih istih prihodkov od prodaje za leto 2006 in 2005 (v 000 SIT):

isti prihodki od prodaje: 2006 2005proizvodov in storitev na dom.trgu 2.918.133 2.256.938blaga in materiala na doma em trgu 320.431 470.646proizvodov in storitev na tujem trgu 92.318 44.227blaga in materiala na tujem trgu 18.375 12.291skupaj: 3.349.257 2.784.102

Tabela 15: Sestava istih prihodkov od prodaje proizvodov in storitev na doma em trgu za leto 2006 in 2005 (v 000 SIT):

isti prihodki od prodaje proizvodov in storitev doma:

2006 2005

isti prihodki od prodaje PVC stavbnega pohištva 2.890.191 2.228.254isti prihodki od prodaje storitev 0 150isti prihodki od prodaje proizvedenih okvirjev 27.942 28.534

skupaj 2.918.133 2.256.938

iste prihodke od prodaje proizvodov in storitev na tujem trgu v vrednosti 92.318 tisoSIT sestavljajo prihodki od prodaje PVC stavbnega pohištva.

Tabela 16: Sestava istih prihodkov od prodaje blaga in materiala na doma em trgu za leto 2006 in 2005 (v 000 SIT):

isti prihodki od prodaje blaga in materiala doma:

2006 2005

isti prihodki od prodaje letvic 89.966 89.236isti prihodki od prodaje montažnega materiala 41.263 28.997isti prihodki od prodaje nepremi nin 183.180 351.396

ostali prihodki od prodaje 6.022 1.017skupaj 320.431 470.646

iste prihodke od prodaje blaga in materiala na tujem trgu v vrednosti 18.375 tiso SIT sestavljajo pretežno prihodki od prodaje letvic.

Kosmati donos iz poslovanja pa sestavlja še pove anje vrednosti zalog proizvodov v vrednosti 79.083 tiso SIT, usredstveni lastni proizvodi v vrednosti 7.631 tiso SIT in drugi poslovni prihodki v znesku 14.416 tiso SIT.

29

Finan nih prihodkov je izkazovala družba na dan bilance v vrednosti 9.527 tiso SIT, pretežno se nanašajo na prihodke od obresti in pozitivnih te ajnih razlik iz poslovanja. Drugi prihodki so znašali 17.174 tiso SIT, najve ji dve postavki pa sta bili prejete odškodnine v višini 8.647 tiso SIT in prejete kazni v višini 6.709 tiso SIT.

ODHODKI

Stroški blaga, materiala in storitev

Tabela 17: Sestava stroškov blaga, materiala in storitev za leto 2006 in 2005 (v 000 SIT):

Stroški blaga, materiala in storitev: 2006 2005nabavna vrednost prodanega blaga in materiala

232.665 325.579

stroški porabljenega materiala 1.793.691 1.316.981stroški storitev 611.219 443.047skupaj 2.637.576 2.085.607

Stroški blaga, materiala in storitev so za 26,46 % višji kot predhodno leto.

Tabela 18: Najpomembnejši stroški v okviru stroškov porabljenega materiala za leto 2006 in 2005 (v 000 SIT):

Stroški porabljenega materiala: 2006 2005stroški osnovnega materiala 1.755.235 1.283.778stroški energije 26.724 20.212drugi stroški materiala 11.732 12.991skupaj 1.793.691 1.316.981

Med stroški storitev so pomembnejši stroški montaž (346.848 tiso SIT), stroški transportnih storitev (18.600 tiso SIT) ter ostali stroški (245.771). Pogodbena vrednost za izvedbo revidiranja ra unovodskih izkazov družbe za leto 2006 je znašala 2.376 tiso SIT.

Stroški dela

Na dan 31.12.2006 je podjetje zaposlovalo 140 delavcev, povpre no 122 delavcev, ki so v poslovnem letu povzro ili za 600.242 tiso SIT stroškov dela, kar je za 51.14 % vekot predhodno leto.

30

Tabela 19: Sestava stroškov dela za leto 2006 in 2005 (v 000 SIT).

Stroški dela: 2006 2005stroški pla 437.813 280.473stroški prispevkov delodajalca 70.561 45.232drugi stroški dela 91.868 71.447skupaj 600.242 397.152

Med stroški dela so prejemki uprave znašali 20.489 tiso SIT.

Odpisi vrednosti

Družba beleži v letu 2006 za 83.950 tiso SIT odpisov vrednosti sredstev. Amortizacija NOS je znašala 4.468 tiso SIT in amortizacija OOS 78.598 tiso SIT torej je bremenila poslovni izid skupaj v vrednosti 83.066 tiso SIT, prevrednotovalni poslovnih odhodki pa v vrednosti 884 tiso SIT.

Metoda za obra un amortizacije, ki jo podjetje uporablja je enakomerno asovnoamortiziranje. Za dobo koristnosti je upoštevana pri akovana fizi na izraba, tehni nostaranje, ekonomsko staranje in zakonske omejitve dobe, ki je glede na posamezen dejavnik najkrajša. Na in obra unavanja amortizacije osnovnih sredstev je podrobneje predstavljen v razkritjih k bilanci stanja družbe.

Davek od dobi ka

Družba je v letu 2006 ugotovila za 125.368 tiso SIT celotnega dobi ka. Pri obra unavanju davka od dobi ka so bile v dav ni bilanci upoštevane ustrezne omejitve (samo dav no priznani odhodki), ki so pove ale dav no osnovo za 17.945 tiso SIT in zmanjšale dav no osnovo za 12.227 tiso SIT (pove anje odhodkov za odpis celotne nabavne vrednosti za OOS do 500 EUR). Družba je pri obra unu davka iz dobi kaupoštevala tudi olajšave, in sicer: olajšavo za zaposlene invalide v znesku 4.282 tisoSIT, investicijsko olajšavo v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva v znesku 37.759 tiso SIT ter olajšavo za donacije - izpla ila za humanitarne, dobrodelne, znanstvene vzgojno izobraževalne športne, kulturne ekološke in religiozne namene v znesku 1.109 tiso SIT. Ugotovljen davek od dobi ka za leto 2006 je znašal 31.014 tisoSIT, obveznost za odloženi davek pa 716 tiso SIT, preostali isti dobi ek poslovnega leta pa 93.638 tiso SIT.

31

3.3.2.3 Razkritja postavk v izkazu gibanja kapitala

Postavka kapitala znaša na dan 31.12.2006 - 678.189 tiso SIT.

V letu 2006 je družba dodatno oblikovala zakonske rezerve iz dobi ka v znesku 4.645 tiso SIT, tako da skupni znesek zakonskih rezerv iz dobi ka znaša 26.585 tiso SIT.

Na podlagi prenesenega istega dobi ka (v vrednosti 312.454 tiso SIT) in istega dobi ka teko ega poslovnega leta (v vrednosti 93.638 tiso SIT), zmanjšanega za dodatno oblikovane zakonske rezerve v vrednosti 4.645 tiso SIT, beleži družba bilan nidobi ek v vrednosti 401.447 tiso SIT, ki bo na osnovi sklepa lastnika opredeljen kot nerazporejen dobi ek.

Ostala razkritja o gibanju kapitala so navedena v okviru predhodnih to k. Izkaz gibanja kapitala je sestavljen v skladu s SRS po drugi razli ici.

3.3.2.4 Razkritja postavk v izkazu denarnih tokov

Podjetje izkazuje pozitivni denarni izid v obdobju 01.01.2006 do 31.12.2006 v znesku 74.274 tiso SIT. Za etno stanje sredstev je bilo 38.608 tiso SIT, kon no stanje pa 112.882 tiso SIT.

Pri poslovnih prihodkih se upoštevajo isti prihodki od prodaje, pove ani za poslovne prihodke (14.416 tiso SIT), finan ne prihodke iz poslovnih terjatev (4.789 tiso SIT) in druge prihodke ( 17.174 tiso SIT).

Pri poslovnih terjatvah so izklju eni prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih v višini 364 tiso SIT.

Pri poslovnih odhodkih brez amortizacije in dolgoro nih rezervacij se ne upošteva sprememba vrednosti zalog v višini 79.083 tiso SIT in usredstveni lastni proizvodi višini 7.631 tiso SIT .

Pri poslovnih dolgovih se ne upošteva pripis obresti, ki ni bil denarni tok v višini 5.211 tiso SIT.

Med denarnimi tokovi pri financiranju se ne upoštevajo pripisane obresti ki še niso bile denarni tok letu 2006 v višini 10.461 tiso SIT.

32

3.3.3 Kazalniki

Na osnovi primerjave razli nih ra unovodskih kategorij izkazuje podjetje naslednje vrednosti kazalnikov za poslovno leta 2006:

stopnja lastniškosti financiranja: kapital/obveznosti do virov sredstev 0,33 stopnja dolgoro nosti financiranja: vsota kapitala in dolgoro nih dolgov (skupaj z dolgoro nimi rezervacijami)/obveznosti do virov sredstev 0,58; stopnja osnovnosti investiranja: osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti)/sredstva 0,41; stopnja dolgoro nosti investiranja: vsota osnovnih sredstev (po neodpisani vrednosti), dolgoro nih finan nih naložb in dolgoro nih poslovnih terjatev/sredstva 0,43; koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev: kapital/osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) 0,79; koeficient neposredne pokritosti kratkoro nih obveznosti (hitri koeficient): likvidna sredstva/kratkoro ne obveznosti 0,14; koeficient pospešene pokritosti kratkoro nih obveznosti (pospešeni koeficient): vsota likvidnih sredstev in kratkoro nih terjatev/kratkoro ne obveznosti 0,85; koeficient kratkoro ne pokritosti kratkoro nih obveznosti (kratkoro nikoeficient): kratkoro na sredstva/kratkoro ne obveznosti 1,47;koeficient gospodarnosti poslovanja: poslovni prihodki/poslovni odhodki 1,04; koeficient iste dobi konosnosti kapitala: isti dobi ek v poslovnem letu/povpre ni kapital (brez istega poslovnega izida prou evanega leta) 0,16;koeficient dividendnosti osnovnega kapitala: vsota dividend za poslovno leto/povpre ni osnovni kapital 0.

33

Graf 5: Kazalniki gospodarnosti: Stopnja stroškovnosti poslovnih prihodkov za leti 2006 in 2005.

0,71

0,62

0,070,11

0,230,27

0,02 0,02

0,16 0,18

0,52 0,54

0,00

0,10

0,20

0,30

0,40

0,50

0,60

0,70

0,80

0,90

1,00

Proizvajalnastroškovnost

Prodajnastroškovnost

Upravnastroškovnost

Tehni nastroškovnost

Delovnastroškovnost

Materialnastroškovnost

Primerjava kazalnikov stroškovnosti poslovnih prihodkov za leti 2006 in 2005

LETO 2005 LETO 2006

Graf 6: Kazalniki obra anja za leto 2006.

Kazalniki obra anja sredstev

11,06

0,12

2,07

0,00

2,00

4,00

6,00

8,00

10,00

12,00

osnovna sredstva zaloge materiala zaloge trg. blaga

Vrsta sredstev

34

4. POSLOVNO PORO ILO

4.1. Prikaz razvoja in položaja družbe

4.1.1 Analiza poslovanja

MIK, mednarodno trgovsko in proizvodno podjetje, d.o.o., Gaji 42/b iz Celja, je prisotno na trgu že od leta 1990. Do danes ga uspešno vodi direktor in lastnik Franci Pliberšek, univ. dipl. inž. arh. V Sloveniji in v tem delu Evrope sodimo med vodilne proizvajalce PVC stavbnega pohištva. Dejavnost podjetja zaznamuje proizvodnja PVC stavbnega pohištva, veleprodaja materialov za uokvirjanje slik in trženje z nepremi ninami.

Podjetje je izgradilo celostno podobo podjetja in skrbi za lastno publiciteto (televizijske reklame, asopise in šport). Imamo izgrajeno spletno stran z naslovom www.mik-ce.si . Izdelano imamo predstavitveno brošuro in prodajalce opremljamo z lastnim prodajnim gradivom. Imamo tudi zgoš enko z vsemi potrebnimi podatki tako za investitorje kot projektante.

Vizija rasti in razvoja podjetja narekujeta tudi velik poudarek na izobraževanju zaposlenih na vseh sektorjih. S pridobljenim znanjem in nasveti naših arhitektov ter strokovno izobraženih prodajnih strokovnjakov smo tako stranki v veliko pomo pri reševanju tehni nih detajlov.

Podjetje se je razvilo iz popoldanske obrti obdelave lesa. Sprva smo se ukvarjali z veleprodajo vsega potrebnega za uokvirjanje slik ter prodajo lesno obdelovalnih strojev. Kot najve ji grosist danes s to dejavnostjo pokrivamo 60 % slovenskega trga. Ni pa zanemarljiv podatek, da ve ina naših dobaviteljev (27 podjetij – 95% vseh dobaviteljev) prihaja iz tujine. Centralno skladiš e je založeno s 600 razli nimi vrstami okvirjev, passpartuji, kaširnimi penami, gotovimi okvirji, stroji, priro nim in drobnim potrošnim materialom ter vsem ostalim, kar potrebuje kupec za kvalitetno uokvirjanje slik. Trenutno oskrbujemo preko 200 uokvirjalcev in steklarjev.

V letu 1998 smo se odlo ili, da se kljub mo ni konkurenci lotimo proizvodnje PVC stavbnega pohištva. Od Sklada za razvoj smo kupili 1700 m˛ proizvodnih površin in tako storili prvi velik korak na tem podro ju. Nanje smo postavili ra unalniško voden strojni park, ki zagotavlja in potrjuje vrhunsko kakovost izdelkov, saj v celoti izklju uje možnost vpliva napak loveškega faktorja na kvaliteto izdelka, in dogovorjene dobavne roke. Zmogljivost proizvodnje je ena poglavitnejših prednosti našega podjetja, saj proizvedemo preko 200 kosov PVC elementov dnevno. S tako vodeno proizvodnjo, smo pridobili novo zaposlene delavce, kar predstavlja ob koncu leta 2006 skupno 140 zaposlenih.

V poslovni enoti MIK OKNA VRATA proizvajamo in prodajamo PVC stavbno pohištvo znamke in GEALAN, katerega zaznamuje najnovejši ra unalniško voden strojni park Holinger-Rotox v tem predelu Evrope. PVC stavbno pohištvo izdelujemo iz profilov

35

dobavitelja GEALAN in sicer iz profila S 3000 IQ, S 7000 IQ in s 8000 IQ (prednosti materiala PMMA). Odjemalce zadovoljujemo tako s tremi prodajnimi linijami in sicer: standard, comfort in elegance linijo, pri katerih poleg vrhunske kvalitete, odli nih dobavnih rokov in konkuren nih cen daje prednost tudi estetsko oblikovan izdelek, osnovan v tehnološkem smislu po najnovejših modnih smernicah. Stavbno pohištvo je opremljeno z varnostnim okovjem WINKHAUS. V letošnjem letu smo posebej zahtevnim kupcem ponudili še Gecco sistem prezra evanja, ki daje nov korak v tehnološki smeri razvoja prezra evalnih sistemov. e k temu dodamo še mlado in perspektivno ekipo strokovnjakov, potemtakem rezultat ne izostane.

Podjetje MIK, d.o.o. je tudi leto 2006 preživelo v znamenju odpiranja novih poslovnih enot po Sloveniji (Nova Gorica in Kranj) in s tem povezanim pove anjem tržnega deleža na podro ju PVC stavbnega pohištva.

Z galerijskimi prostori, ki smo jih pridobili leta 2000, pa smo še naprej razvijali umetniško dejavnost. Skoraj vsak mesec se v Celju ali Ljubljani vršijo nove razstave priznanih vrhunskih tujih in doma ih umetnikov. Pri nas so razstavljali France Slana, Jože Horvat – Jaki, Domen Slana, Irena Polanec, Janez Kova i , Albin Lugari , Milan Rijavec, Milan Todi , Darinka Pavleti Loren ak, Stane Petrovi on , Vida Slivniker, Jur Samec, Zoran Gashi in mnogi drugi.

Na podro ju finan ne politike v letu 2006 ni bilo ve jih sprememb ali posebnosti. Denarni tokovi so omogo ali zagotavljanje likvidnosti in investiranje presežkov le-teh. Kljub temu vodimo politiko naložb tako, da teko e poravnavamo vse obveznosti, morebitna prosta sredstva pa nalagamo skladno s pri akovanji o donosnosti, varnosti, likvidnosti ter ob ustrezni ro nosti.

Višino posameznih bilan nih postavk pa lahko argumentiramo z dolo enimi dogodki, ki so posledica uspešnega delovanja družbe. Zaradi uspešne strategije trženja so se pove ali poslovni prihodki, ki so na drugi strani povzro ili pove anje poslovno potrebnih odhodkov, pove anja stroškov materiala, blaga, storitev in pove anje stroškov dela.

Zelo pomembno podro je uspešnega dela ostaja zagotavljanje likvidnosti s pravilno strategijo pogajanja in dolo anja pla ilnih pogojev ter izterjava.

Podjetje MIK, d.o.o. je leto 2006 zaklju ilo s pozitivnim istim poslovnim izidom v višini 93.638 tiso SIT. Poslovni izid je po posameznih ravneh slede :

36

GRAF 7: Poslovni izidi v letu 2006 (v tiso ih).

-50.000

0

50.000

100.000

Poslovni izid v letu 2006

V 000 SIT 84.865 -6.531 15.304 93.638

ISTI DOBI EK IZ POSLOVANJA

DOBI EK(IZGUBA) IZ

IZREDNI DOBI EK(IZGUBA)

ISTI POSL.IZID PO ODBITJU

GRAF 8: Prihodki od prodaje in stroški dela na zaposlenega v letu 2006 (v tiso ih).

4.920

27.453

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

v 00

0 SI

T

Letni stroški dela na zap. Prih. od prodaje na zap.

Prihodki od prodaje in stroški dela na zaposlenega

37

4.1.2 Odnos do kupcev, dobaviteljev in konkurence

Podjetje deluje kot odprt sistem, ki se z notranjo strukturo in okoljem harmoni nousklajuje. To pomeni, da s strategijo trženja, nabave in delovanja v okolju, izpolnjuje pogoje za obstoj v ergodi nem tržnem sistemu. Zunanji partnerji, s katerimi se podjetje sre uje so kupci, dobavitelji, konkurenti, kooperanti, državne institucije, finan ne institucije, ipd. Odnosi, ki jih podjetje MIK, d.o.o. goji z omenjenimi, so usmerjeni v dolgoro no partnersko sodelovanje. Naši kupci prihajajo predvsem iz Slovenije, pa tudi iz Avstrije, Italije, Madžarske, Kosova, Albanije in Portorika (Karibi). Kupci so organizacijski investitorji stanovanj in poslovnih prostorov, gradbena podjetja, upravljavci zgradb, vzdrževalci prostorov, fizi ne osebe – investitorji.

Pla ilna sposobnost naših kupcev je ocenjena kot dobra, kar ugotavljamo s spremljanjem pla il in ugotavljanjem bonitet naših kupcev. Zaznavamo pozitivne spremembe v pla ilni disciplini in namenjamo ve pozornosti v upravljanje z likvidnostjo podjetja. Pri prodaji dosledno preverjamo pla ilno sposobnost kupcev in to aktivnost vklju ujemo med obvezne ukrepe prodajne politike.

Da bi se imbolj približali kupcem, smo svojo prodajno mrežo razširili od Murske Sobote, kjer so naši interesi prodreti na madžarski in avstrijski trg, Maribora, Celja, Ljubljane, Kranja pa vse do Izole in Nove Gorice, kjer je lokacija zanimiva zaradi bližine italijanskega trga. V letu 2007 na rtujemo še odprtje razstavnega salona v Novem mestu. Poleg lastnih salonov ponujamo svoje storitve tudi preko dveh franšiznih prodajaln in sicer v Ho ah pri Mariboru in v Rogaški Slatini.

Osnovno vodilo pri odnosu s kupci je zadovoljstvo. Z zadovoljstvom strank pa se lahko naše podjetje ponaša na podlagi celovitega sistema kakovosti, ki pomeni kvaliteto svetovanja in same prodaje, kvaliteto izdelka, hitro dobavo, kvalitetno montažo, in post prodajne servisne aktivnosti, ki jih nudimo strankam. Poleg celovitega sistema kakovosti, ki je stranki ponujen v prvotni ponudbi, vabimo kupce tudi v naše razstavne prostore, jim pokažemo naše izdelke, svetujemo, rešujemo detajlne probleme. V asu dni odprtih vrat jim približamo tudi predstavo o proizvodnem procesu, ki nam zagotavlja visok nivo tehnološke kakovosti. Poleg omenjenega pa jih popeljemo še skozi umetniški svet, v prostore naše galerije.

Osnovni namen spremljanja zadovoljstva naših kupcev je v ugotavljanju njihovih želja, pri akovanj in izkušenj z našimi izdelki. To nam omogo a, da se jim bolje prilagajamo, ohranjamo in pove ujemo zadovoljstvo skupnega sodelovanja in s tem izboljšujemo tržno pozicijo. (Priloga 4: Referen na lista podjetja Mik, d.o.o.).

Mreža naših dobaviteljev se razteza po Sloveniji in vsej Evropi, od Avstrije, Italije, Nem ije, Velike Britanije do eške. Sodelujemo s 30 dobavitelji iz tujine in z okoli 157 dobavitelji doma. Z leti število vseh dobaviteljev naraš a, kar je posledica pove anega obsega dela in iskanja novih strateških in konkuren nih povezav. Ker je tudi zadovoljstvo mreže dobaviteljev pomembno za naše sodelovanje, so naši presežki

38

finan nih tokov ena od poglavitnih prednosti, s katerimi si ustvarjamo bonitetno sodelovanje, seveda poleg vseh ostalih izpolnjenih pogodbenih obveznosti. Raziskava, na rtovanje, vodenje in kontrola naših nabavnih tržiš , so tiste naloge podjetja, ki mu omogo ajo zdrava dolgoro na partnerstva z dobavitelji.

Pla ilna toleranca skupine najve jih dobaviteljev je še neizkoriš ena. Glede na prakso in skladno z predhodnimi dogovori so pripravljeni kratkoro no podaljšati pla ilne roke še za vsaj 30 dni, predvsem v obdobju ve jih vlaganj in rasti nabave.

Delovanje podjetja v konkuren nem okolju pospešuje nenehno izboljševanje organizacije, iskanje prednosti, slabosti, pasti in priložnosti podjetja in s tem ohranjanje oziroma pove anje tržnega deleža v odnosu s konkurenti.

4.1.3 Raziskave, razvoj, odnos do kakovosti in okolja

Raziskave in razvoj so kot pomembna podjetniška aktivnost prisotne tudi skozi ves proces našega dela. Vsi sektorji dela, ki se pojavljajo v naši organizacijski strukturi, ne morejo zagotavljati kvalitetnega dela brez prisotnosti nenehnega razvoja in raziskav. Splošne službe (ra unovodstvo in finance, marketing, investicije, kadri in pravna služba), predvsem pa komerciala in proizvodnja sta tisti podro ji, ki za kupca pomenita poseben korak k zadovoljstvu, ko so rezultati razvoja in raziskav prisotni v prodajni ponudbi. Rezultati teh dejavnosti se aplicirajo skozi tehnološko dovršeno proizvodnjo, kvaliteten proizvod, ve jo proizvajalno u inkovtost, manjše možnosti napak, nižje proizvajalne stroške, vrhunski prodajno svetovalni nastop, dano garancijsko dobo, kvalitetne post prodajne aktivnosti in sodoben informacijsko komunikacijski sistem.

Ves as moramo slediti novostim in se prilagajati potrebam kupcev na trgu. Prednost pred ostalimi ponudniki v panogi je zagotovo prezra evalni sistem Geeco, kvalitetno okovje in antikorozijski sistem Tricot, kvalitetna RAL montaža in možnost izbire razli nih barvnih odtenkov po ral lestvici, šest vrst okenskih profilov in ra unalniško vodena proizvodnja.

V podjetju Mik Celje ekskluzivno v Sloveniji ponujamo šest vrst okenskih sistemov; Standard, Comfort, Comfort ekstra, Elegance, Royal in Pasiv economy line. Profile so v beli barvi, lesnih dekorjih, akrilnih barvah ali barvi po izbiri. Posebnost ponudbe je srebrne barve RAL 9007, ki jo ponujamo le v podjetju MIK.

Razli ni barvni profili omogo ajo popolnejši izgled zgradbe oziroma fasade objekta. Akrilkolor PMMA PLEXIGLAS barve imajo odli no lastnost visokega deleža odbijanja son nih žarkov v primerjavi z ostalimi barvnimi profili. Odbijejo kar 80 odstotkov son nih žarkov, kar omogo a ve jo izolacijsko sposobnost in stabilnost okna. Kupci lahko izbirajo med ponudbo 12-ih akrilnih barv ali pa nam zaupajo želje.

Tehni no kvaliteto je težje opaziti, a jo s asom toliko bolj ob utijo naši kupci. etudi bodo okna izdelana po željah, posebne sistemske rešitve omogo ajo popolnoma enako

39

kakovost in ponujajo enako sistemsko garancijo za kvaliteto.

Kvaliteta PVC stavbnega pohištva podjetja narekuje da dajemo 10 letno sistemsko garancijo. Zaradi materiala, ki je na zalogi in zaradi zmogljivosti proizvodnje (izdelali bomo lahko tudi preko 600 oken dnevno), ki jo bomo dosegli v novi proizvodni hali, bodo dobavni roki stavbnega pohištva, izredno kratki. Kvaliteta naših oken pa je toliko ve ja, ker je proizvodnja od samega za etka, torej od razreza preko varjenja in vse do iš enja, ra unalniško vodena.

Zaradi pomembnosti potrjene kvalitete izdelka je za kupca odlo ilnega pomena tudi pridobljen certifikat standardov kakovosti. Naše podjetje ima pridobljen certifikat kakovosti ZAG od Zavoda za gradbeništvo Slovenije, s katerim potrjujemo odli nost in kvaliteto ne samo vgrajenih materialov v proizvode, temve tudi kvaliteto celotnega delovnega procesa. Poleg omenjenega, je bonitetna prednost tudi naš okolje-varstveni vidik delovanja, ki nam omogo a vstop v krog zahtevnejših želja kupcev. Naša tehnološko visoko razvita proizvodnja je za okolje neobremenjujo a, ne vpliva na onesnaževanje zraka, zemlje, vode in ne proizvaja odpadkov kot stranskega produkta, ki bi bremenili okolje. Boljše izolacijske sposobnosti PVC oken bodo vplivale na nižjo porabo goriv in s tem na manjšo emisijo škodljivih snovi v zraku, ter nižjo porabo drugih alternativnih naravnih virov. Vsi glavni odpadni materiali (PVC profili, steklo, embalaža, tesnila, okovje) se vra ajo dobaviteljem s katerimi imamo sklenjene dogovore o prevzemu teh ostankov in odpadkov. Nova oprema bo izboljšala izkoristek materialov in znižala odpadne materiale.

4.2 Premoženjsko – finan no stanje in sestava financiranja

Bilan na vsota Mik, d.o.o. je na dan 31.12.2006 znašala 2.029.903 tiso SIT.

Delež stalnih in gibljivih sredstev v letu 2006 je predstavljen v naslednjem grafikonu:

40

Graf 9: Delež stalnih in gibljivih sredstev v letu 2006.

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

Delež stalnih in gibljivih sredstev 2006

STALNA SREDSTVA 861.508

GIBLJIVA SREDSTVA 1.160.401

1

Delež lastniškega in dolžniškega financiranja je predstavljen v nadaljevanju:

Graf 10: Delež lastniškega in dolžniškega financiranja v letu 2006 (v procentih).

Delež dolžniškega in lastniškega financiranja

33%

52%

12%3%

kapitaldolgovirezervacijeP R

41

Donosnost sredstev v družbi:

Graf 11: Kazalniki donosnosti (na dan 31.12.2006).

4,61%

13,81%

2,80%

0,00%

2,00%

4,00%

6,00%

8,00%

10,00%

12,00%

14,00%

donosnost sredstev donosnost kapitala donosnost prodaje

Kazalniki donosnosti

Koeficienti likvidnosti in finan ne zanesljivosti so predstavljeni v naslednjem grafikonu:

Graf 12: Koeficienti likvidnosti in finan ne zanesljivosti za leto 2006.

0,00

0,20

0,40

0,60

0,80

1,00

1,20

1,40

1,60

Finan ni kazalniki

Niz1 0,14 0,79 1,47 0,89

nepos. pokritost kratkor. obvez.

kapit. pokritost OSkratkor. pokritost kratk. obveznosti

pospeš. pokritost kratk. obvez.

42

4.3 Poslovni dogodki po koncu poslovnega leta

Zaradi plana rasti prodaje in ve anja tržnega deleža namerava podjetje v letu 2007 pove ati svojo prodajno mrežo, kar bo zahtevalo investicije v opremo, kadre, raziskave in razvoj. Osnovni cilj, ki bo beležil dogodke poslovnega leta 2007, je vsekakor selitev v nove proizvodne in poslovne prostore v industrijski coni Arclin.

Poleg tega pa nameravamo še razširiti prodajno mrežo preko lastnih salonov in franšiznih prodajaln. Poleg obstoje ih salonov v Celju, Mariboru, Ljubljani, Izoli in Murski Soboti, Novi Gorici in Kranju nameravamo odpreti še salon v Novem mestu. Tudi širitev na tuje trge bo z odprtjem dodatnih salonov, ki so locirani ob mejah s sosednjimi državami, lažje realizirana.

Lastni saloni ter franšizne prodajalne v vseh ve jih mestih po Sloveniji bodo omogo ili približevanje izdelka kupcem. Omogo en bo neposreden stik potreb kupca in kvalitetnih rešitev strokovno usposobljenega kadra.

4.4 Ocena možnosti prihodnjega razvoja

Za leto 2007 podjetje ponovno na rtuje pove evanje obsega proizvodnje in prodaje posledi no rast dobi ka, pove anje izvoza v države EU in predele bivše skupne države. Vsekakor bo selitev v nove prostore pogojevala izboljšave v proizvodnem procesu, ki bodo bistveno pripomogle k realizaciji zgoraj omenjenih ciljev, bodo hkrati omogo ale dvig kakovosti in pove anje prodajnega programa za odjemalce, zmanjšanje vpliva na okolje, rast števila zaposlenih in ustvarjanje novih delavnih mest.

Prednosti investicije, ki jih pri akujemo na ravni podjetja so v pove ani realizaciji, ekonomiji obsega, pove ani dodani vrednosti, pove anem tržnem deležu doma in v EU, ve ji produktivnosti, v odprtju novih delovnih mest, v razvoju raziskovalne dejavnosti v sodelovanju z inštituti, univerzami v Sloveniji in EU, v razvoju tehnološko razvojnega oddelka (novi postopki dela, novi produkti). Konkretno pa se bo paleta ponudbe na obeh prodajnih podro jih (letvice in PVC) razširila, uvedeni bodo novi produkti (alu-les okna, notranja okna in vrata, strešna okna, alu fasade, požarna vrata,…, produkti okvirjev za reklamne namene), novi postopki dela (RAL montaža, varjenje, avtomatizirana izdelava zimskih vrtov). Sama kapaciteta proizvodnje PVC stavbnega pohištva se bo iz 350 kom oken dnevno pove ala na 600 kom oken dnevno.

Na rtovana rast fizi nega in vrednostnega obsega prodaje v naslednjih letih temelji na zaznanem pove anem povpraševanju in naši politiki pospeševanja prodaje, ki je vklju ena v poslovno strategijo. Zaposlili bomo komercialiste, ki bodo krepili prodajne aktivnosti in sistemsko pristopili k obdelavi trga in potencialnih odjemalcev. Trženje in delo s strankami bomo krepili tudi s pomo jo ra unalniškega programa za podporo prodaji in delu s strankami.

43

Posrednike pri prodaji naših proizvodov, s katerimi imamo sklenjene pogodbe, bomo dodatno motivirali za pove an obseg prodaje. Izvajali bomo še druge ukrepe pospeševanja prodaje in sicer bomo izboljšali prodajna in predstavitvena gradiva ter dodatno usposabljali prodajalce za delo na podro ju prodaje.

Glede na gospodarska gibanja v panogi bo boj za obstoj na trgu trd, vendar na osnovi jasno definiranih ciljev, politike, strategije in plana podjetja, zagotovljen.

direktor Franci Pliberšek, u.d.i.a.

Celje, 30.06.2007

44

5. LETNO REVIZORJEVO PORO ILO

Ustanovitelju družbe

MIK d.o.o. Gaji 42 b, Trnovlje C E L J E

Revidirali smo bilanco stanja podjetja MIK d.o.o., Gaji 42 b, Celje, z dne 31. decembra 2006 ter z njo povezan izkaz poslovnega izida, izkaz gibanja kapitala in izkaz denarnih tokov za poslovno leto, ki se je kon alo na isti dan ter ra unovodsko poro ilo z razkritji k izkazom. Pregledali smo tudi poslovno poro ilo poslovodstva za navedeno obdobje. Za naštete ra unovodske izkaze, razkritja k izkazom in poslovno poro ilo je odgovorno poslovodstvo podjetja. Naša odgovornost je, da izrazimo mnenje o ra unovodskih izkazih ter poro amo o skladnosti poslovnega poro ila z drugimi sestavinami letnega poro ila.

Revidirali smo v skladu s temeljnimi revizijskimi na eli in mednarodnimi revizijskimi standardi. Po teh na elih in standardih smo bili dolžni na rtovati in izvesti revidiranje tako, da bi si pridobili razumno zagotovilo, da ra unovodski izkazi ne vsebujejo pomembnejših napa nih prikazov. V okviru revizije smo preiskali dokaze, ki podpirajo zneske in razkritja v ra unovodskih izkazih. Ocenili smo tudi ra unovodske standarde in pomembnejše metode izkazovanja vrednosti v ra unovodskih izkazih, ki jih je uporabilo poslovodstvo, ter ovrednotili razkritja v ra unovodskih izkazih. Prepri ani smo, da je opravljena revizija dobra podlaga za mnenje o ra unovodskih izkazih.

Po našem mnenju so ra unovodski izkazi, našteti v prvem odstavku tega poro ila, v vseh pomembnih pogledih resni na in poštena slika finan nega stanja podjetja MIK d.o.o., Gaji 42 b, Celje, na dan 31. decembra 2006, v skladu s slovenskimi ra unovodskimi standardi.

Poslovno poro ilo je skladno z revidiranimi ra unovodskimi izkazi.

Celje, 30. junij 2007

Ivica Stopinšek, pooblaš ena revizorka

________________________________________________________________R E V I S T O,družba za revizijo in ra unovodstvo, d.o.o. Kovinarska ulica 12, CELJE Tel: +386 3 490 53 80

Družba je vpisana pri Okrožnem sodiš u v Celju, št.vložka 063/10177100. Osnovni kapital družbe je 28.000.000 SIT. Zavarovalna vsota po škodnem dogodku je 200.000,00 EUR.

Reg. št. pri Slovenskem inštitutu za revizijo RD-A-031/95-U. Pooblaš ena revizorka Ivica Stopinšek, DPR-1/00-119.