LETNO POROČILO 2007

naslovnica zunanja sprednja stran - Pantone 355 C + mat plastika

Loterija Slovenije, d.d. – Letno poročilo 2007April 2008

Tisk: Tiskarna Januš

www.loterija.si

naslovnica notranja sprednja stran - Pantone 877 C + mat plastika

1

KAZALO

1. POSLOVNO POROČILO 51. 1. Ključni poslovni podatki 71. 2. Nagovor predsednika uprave 81. 3. Poročilo nadzornega sveta 101. 4. Predstavitev družbe 121. 5. Sporočilo delničarjem 151. 6. Vizija, poslanstvo in strategija 161. 7. Poslovno okolje 191. 8. Odmevni dogodki 201. 9. Promet od iger na srečo 221. 10. Prodajna mreža 281. 11. Tržno komuniciranje 301. 12. Družbeno odgovorno podjetje 321. 13. Naložbe in razvoj 341. 14. Analiza poslovanja 361. 15. Upravljanje s tveganji 401. 16. Načrti in napovedi 43

2. RAČUNOVODSKO POROČILO 45Pojasnilo 47

2. 1. Računovodski izkazi 492. 2. Bilančni dobiček 582. 3. Računovodske usmeritve 602. 4. Pojasnila k računovodskim izkazom 642. 5. Druga razkritja 832. 6. Revizorjevo poročilo 852. 7. Izjava poslovodstva 86

STRANI 1 - 44; črna/PANTONE 355/PANTONE 871/PANTONE 123; tiskano na Hello Matt 150 g/m2

2

3

UVOD

Čas pretaka življenje iz bleščeče posode v čadasto korito. In obratno. Za slehernika med nami. In za družbe, ki ustvarjajo in delajo.

Leto 2007 je odteklo v preteklost. Za vedno in nepovratno. In ogledalo je postavljeno pred nepovratnostjo. Z razdalje je pogled drugačen. Morda bolj kritičen, predvsem pa bolj objektiven.

Pred vami je letno poročilo. Za nekoga formalnost vsakoletne obveze. Za drugega dragocen podatek o celoletni zgodbi gospodarske družbe. Številke in besede govorijo. Mi smo ponosni nanje.

V tem poročilu je naš trud, naša prizadevanja, naše sodelovanje. Ki je dobro in še boljše kot smo pričakovali.Veseli smo!

In to nas zavezuje tudi za letošnje leto in vsa leta, ki prihajajo.

V pretakanju časa smo izpolnjevali naše poslanstvo. Z dobrimi strategijami in videnjem jutrišnjega dne smo dosegli dobre rezultate in uspešno zaključili leto.

Širitev prodajne mreže, nova partnerstva, nadgradnja iger je samo nekaj nalog, ki smo jih načrtovali in izpolnili. Tako smo še bolj utrdili našo blagovno znamko, kot eno najbolj prepoznavnih in dobrih družb!

Zavezani smo k družbeno odgovornemu prirejanju iger na srečo. S tem lahko vzpostavljamo ravnovesje med pričakovanji in željami igralcev iger na srečo ter med preprečevanjem odvisnosti. S sprejetimi Standardi družbeno odgovornega prirejanja iger na srečo smo se zavezali k odgovornemu odnosu do igralcev iger na srečo, odgovornemu razvoju obstoječih in novih storitev, k odgovornemu tržnemu komuniciranju

in stalnemu izobraževanju zaposlenih in poslovnih partnerjev na temo odgovornega prirejanja iger na srečo. Ta zavezanost je vtkana v vse ravni vodenja podjetja, v vse procese poslovanja in je vodilo za razvoj poslovne etike.

Optimizem je skrit na straneh pričujočega poročila. Optimizem, ki bogati jutrišnji dan. Saj kot drobne deteljice sreče prinaša poleg dobrih rezultatov tudi iskre plemenitosti za lepše življenje.

Nismo vase zamaknjena družba. Kot sejalec, ki seje seme, podarjamo smeh z odprtih dlani.

Ne samo zato, ker se je v naši hiši rojevala sreča za nas in tiste, ki so jo ujeli na listkih sreče.

Ampak zato, da bo pretakanje življenja lepše tudi za tiste, ki to potrebujejo. Sredstva, zbrana iz naslova

prirejanja iger na srečo, namenjamo invalidskim, humanitarnim in športnim organizacijam.

Še nekaj bi radi povedali.Za nami je 35 let. Za človeka malo, za gospodarsko družbo veliko.

35 let iskanja poti k večjim uspehom in boljšim poslovnim rezultatom.

In ponujanje možnosti ljudem, da uresničijo prastaro iskanje - iskanje sreče. Neprestano jo iščemo, lovimo…Veseli smo, če smo vam pokazali pot do nje. In veseli smo, da smo ob tem pomagali tudi tistim, ki to najbolj potrebujejo.

Pot k sreči je vsakomur odprta. Prepletena s preteklostjo in sedanjostjo naj bo zazrta v jutrišnji dan. In razdeljena med tisoč drobnih dlani!

5

1.0. POSLOVNO POROČILO

6

7

1.1. KLJUČNI POSLOVNI PODATKI

* ocena za leto 2007.

Kazalniki

Promet od iger na srečo

Čisti dobiček

Koncesijske dajatve

Bilančna vsota – 31.12.

Kapital – 31.12.

Število zaposlenih – 31.12.

Tržni delež

2004

81.053.121

3.920.635

18.148.531

33.010.558

21.256.664

70

76,4 %

2005

84.888.762

4.582.282

18.819.404

34.001.957

23.449.825

71

71,4 %

2006

88.037.364

4.348.743

18.696.812

35.211.075

25.596.296

66

63,1 %

v EUR

2007

89.494.871

3.168.534

18.635.557

38.319.455

25.940.112

67

*57,0 %

8

Loterija Slovenije je z letom 2007 začela novo srednjeročno obdobje za 2007 do 2011. Zaradi zrelosti trga bomo v tem obdobju večjo pozornost namenili:• nadgradnji in uvajanju novih iger na ravni

celotnega trženjskega spleta,• nadgradnji prodajnih poti,• krepitvi promocijskih aktivnosti,• povečevanju deleža skladov za dobitke kot

neposrednega orodja za povečevanje koristi za igralce,

• sodelovanju s tujimi prireditelji,• permanentnemu posodabljanju informacijske

tehnologije.

V letu 2007 je Inštitut za preučevanje igralništva pri Ekonomski fakulteti po naročilu Ministrstva za finance izdelal študijo „Analiza in usmeritve glede primernega obsega ponudbe klasičnih in posebnih

iger na srečo v Sloveniji“. Inštitut za preučevanje igralništva ugotavlja:• da je ponudba klasičnih iger na srečo v Sloveniji ustrezna,

• da je trg dosegel ravnotežje in ima v segmentu domačega prebivalstva zmeren potencial za rast,

• da bo nadaljnja rast temeljila predvsem na t.i. ustvarjanju povpraševanja skozi različne oblike oglaševanja in promocije,

• da na povpraševanje pri igri Loto v največji meri pozitivno vpliva višina sklada za glavni dobitek,

• da je perspektiva v prihodnosti predvsem v povezovanju s tujimi prireditelji klasičnih iger na srečo, ki z velikostjo trga omogočajo igre z visokimi skladi za dobitke.

V letu 2007 smo iz naslova prirejanja klasičnih iger na srečo ustvarili promet v višini 89,5 milijonov evrov, kar je najvišji promet Loterije Slovenije v samostojni državi. S tem smo načrtovani vrednostni

promet presegli za odstotek, promet leta 2006 pa za 2 odstotka.

Igra Loto predstavlja s 73,7 milijoni evrov prometa 82,4 odstotni delež v strukturi celotne prodaje. Z vidika dolžine zaporednih prenosov glavnega dobitka je bilo leto 2007 najmanj ugodno leto v obdobju zadnjih trinajstih let. Doseženo raven prodaje smo dosegli s prirejanjem treh izrednih krogov Super Lota in nadgradnjami igre Loto: uvedli smo nov dobitek 3 + dodatna, povečali sklad za dobitke iz 50 na 53 odstotkov, po izžrebanem glavnem dobitku jamčili za dobitek Sedmica 100 tisoč evrov in povišali ceno kombinacije iz 0,23 na 0,25 evrov.

Z igrami s trenutno znanim dobitkom smo dosegli 12,2 milijona evrov prometa oziroma 13,6 odstotkov celotnega prometa. Načrtovane cilje smo presegli za 8 odstotkov, prodajne rezultate leta 2006 pa za 5

odstotkov. Ponudba srečk se na trgu klasičnih iger na srečo povečuje, vendar kljub temu ohranjamo tržni delež v ocenjeni višini 80 odstotkov. Pomembni atributi pri prodaji so predvsem višina sklada za dobitke, cena, vsebina, oblika in način igranja.

S tombolami smo realizirali 3 milijone evrov prometa in 3,3 odstotni delež v strukturi celotnega prometa. Plan smo presegli za 17 odstotkov, realizacijo leta 2006 pa za 7 odstotkov. Z igro Astro smo dosegli 611 tisoč evrov prometa, kar predstavlja 0,7 odstotni delež v celotnem prometu.

Ocenjujemo, da znaša za leto 2007 tržni delež Loterije Slovenije 57 odstotkov in je v primerjavi z letom 2006 manjši za 6 odstotnih točk.

S 1. januarjem 2007 smo spremenili način računovodskega evidentiranja prihodkov od iger

9

na srečo. Za nov način evidentiranja smo se odločili zaradi primerljivosti s tujimi prireditelji iger na srečo. Prihodki od iger na srečo so sedaj enaki skupnemu prometu posameznih iger, zmanjšanemu za obveznost davka od iger na srečo. Sklad se evidentira kot strošek. Do leta 2007 smo evidentirali prihodke od iger na srečo kot skupen promet posamezne igre, zmanjšan za obveznost do sklada za dobitke in obveznost za davek od iger na srečo. Čiste prihodke od prodaje smo dosegli v višini 87,4 milijone evrov. Plan smo presegli za odstotek, reali-zacijo leta 2006 pa za 2 odstotka. Stroški so realizirani v višini 86 milijonov evrov, s čimer presegajo plan za odstotek, realizacijo leta 2006 pa za 4 odstotke. Višje preseganje stroškov v primerjavi s prihodki glede na leto 2006 je predvsem posledica višjih skladov

za dobitke (pri igri Loto za 3 odstotne točke), ki v strukturi stroškov predstavljajo 55 odstotni delež.

V izkazu poslovnega izida so koncesijske dajatve evidentirane v višini 18,6 milijonov evrov, s čimer presegamo plan za 4 odstotke ter dosegamo raven leta 2006. Osnova za izračun koncesijske dajatve v izkazu poslovnega izida je promet, zmanjšan za sklad za dobitke, določen s pravili igre. Dejanska nakazila koncesijskih dajatev pa so za leto 2007 znašala za Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO) in Fundacijo za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO) 18,9 milijonov evrov. Za dejansko nakazilo je osnova za izračun promet, zmanjšan za izplačane dobitke. Ocenjujemo, da je razmerje koncesijskih dajatev med Loterijo Slovenije in Športno loterije 80 : 20 v korist Loterije Slovenije.

Čisti dobiček leta 2007 je dosežen v višini 3,2 milijona evrov. Plan presega za 26 odstotkov, za letom 2006

1.2. NAGOVOR PREDSEDNIKA UPRAVE

zaostaja za 27 odstotkov. K preseganju plana dobička so največ prispevali ustvarjeni neto finančni prihodki v višini 1,4 milijone evrov, ki so bili za 92 odstotkov višji od načrtovanih. Donos na kapital znaša 12,3 odstotke.

Prirejanje iger na srečo mora potekati na družbeno odgovoren način. Družbena odgovornost pri prirejanju iger na srečo pomeni izvajanje dejavnosti na način, ki bo preprečeval odvisnost prebivalstva od iger na srečo in s tem povezanih socialnih problemov in ki bo omogočal varovanje in zaščito potrošnikov ter skrb za zaščito osebnosti, preprečeval goljufije in druga kriminalna dejanja.

Loterija Slovenije se tega zaveda, zato je že septembra 2007 podpisala evropske standarde družbeno odgovornega prirejanja iger na srečo in ob koncu poslovnega leta sprejela lastne temeljne dokumente :

• strategijo družbene odgovornosti za obdobje 2007 do 2010,

• standarde družbeno odgovornega prirejanja iger na srečo Loterije Slovenije in

• kodeks družbeno odgovornega prirejanja iger na srečo.

Ugotavljamo, da so bile usmeritve, na podlagi katerih je bil narejen strateški načrt za prihodnje srednjeročno obdobje, prave. Trendi na področju prirejanja iger na srečo tako na slovenskem kot na globalnem trgu se gibljejo v smeri, kot smo jo predvideli. Naša prihodnost je v tem, da bomo sledili načrtovanim ciljem in se hitro odzivali na prihajajoče spremembe.

Predsednik upraveTim Kocjan

10

Način in obseg preverjanja vodenja družbe med letomNadzorni svet družbe Loterija Slovenije, d.d. (v nadaljevanju družba) je v letu 2007 v okviru zakonskih pooblastil celovito in tekoče spremljal delovanje družbe in preverjal delo njene uprave.

Nadzorni svet družbe je v prvi polovici leta 2007 deloval v sestavi Boris Šuštaršič (predsednik), Karmen Dietner (namestnica predsednika), Marija Dedek, Janko Kušar, Irena Mikulan, Laura Nemec, Slavko Praznik, mag. Janez Sodržnik, Peter Vesenjak in Aleksandra Vukovič Kačar.

Na skupščini družbe 31. 5. 2007 so bili za mandatno dobo štirih let imenovani novi člani nadzornega sveta: Boris Šuštaršič, mag. Janez Jug, Aleš Kardelj, Jernej Lampret, Irena Linzner in mag. Janez Sodržnik. Skupščina se je tudi seznanila, da je svet delavcev izvolil člane

nadzornega sveta – predstavnike delavcev: Simono Fink, Damjano Križnik in Bojana Špendeta za mandatno dobo štirih let. Vlada Republike Slovenije je 14. junija 2007 s

sklepom razrešila Petra Vesenjaka in imenovala novega predstavnika mag. Zdravka Luketiča.

Nadzorni svet se je v letu 2007 sestal na šestih rednih in dveh korespondenčnih sejah. Gradivo za seje je bilo vedno pripravljeno in poslano najmanj sedem dni pred sejo v skladu s poslovnikom o delu nadzornega sveta, kar je članom nadzornega sveta omogočalo, da so na osnovi kakovostnih in celovitih informacij sprejemali ustrezne sklepe. Če so člani nadzornega sveta želeli dodatna pojasnila k posameznim temam, so člani uprave podrobneje utemeljevali gradiva neposredno na sejah. Prizadevanja članov nadzornega sveta so bila usmerjena v konstruktivno usklajevanje predlogov uprave in stališč nadzornega sveta.

Marca 2007 se je nadzorni svet seznanil s poslovanjem družbe v letu 2006 na podlagi nerevidiranih računovodskih izkazov. V skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah je skupaj z upravo razporedil del čistega dobička poslovnega leta 2006 v druge rezerve iz dobička in oblikoval bilančni dobiček za leto 2006 v višini 1.328.405.845,31 tolarjev. Nadzorni svet je skupaj z upravo pripravil predlog delitve bilančnega dobička za leto 2006, ki ga je dokončno sprejela skupščina delničarjev 31. 5. 2007. Nadzorni svet je soglašal s predlaganimi uskladitvami pogodb o zaposlitvi s člani uprave družbe, ki so bile vezane na novo opredeljene poslovne in strateške načrte družbe in usklajene z merili združenja Manager. Nadzorni svet je v skladu s pooblastilom skupščine opravil preračun v statutu vsebovanih zneskov iz tolarjev v evre in sprejel prečiščeno besedilo statuta.

Aprila 2007 je nadzorni svet obravnaval in preveril letno poročilo uprave družbe za leto 2006 z revizijskim

poročilom, nanj ni imel pripomb in ga je v celoti potrdil. Nadzorni svet je sprejel tudi Poročilo nadzornega sveta Loterije Slovenije o preverjanju letnega poročila družbe Loterija Slovenije, d.d. za leto 2006. Za izdelavo revizije za poslovno leto 2007 je nadzorni svet skupščini predlagal imenovanje revizijske družbe AUDITOR d.o.o. iz Ptuja. Nadzorni svet se je seznanil s celotnim gradivom za IX. skupščino in z njim soglašal. Nadzorni svet se je seznanil z oceno poslovanja januar – marec 2007 ter s poročilom predsednika nadzornega sveta o sklenjenih aneksih k individualnim pogodbam o zaposlitvi s člani uprave.

4. 5. 2007 je predsednik nadzornega sveta sklical korespondenčno sejo zaradi opredelitve nadzornega sveta do nasprotnega predloga, ki ga je Fundacija za financiranje športnih organizacij poslala v zvezi z imenovanjem člana nadzornega sveta na skupščino.

Na seji 22. 5. 2007 se je nadzorni svet seznanil s stališči uprave družbe do nasprotnih predlogov k sklepom skupščine, in je z njimi soglašal.

Predsednik nadzornega sveta je izjemoma sklical korespondenčno sejo po zasedanju IX. skupščine, 31. 5. 2007 v zvezi z določitvijo novega razmerja za razdelitev nagrade med predsednikom nadzornega sveta in člani nadzornega sveta.

Na prvi seji v novem mandatu so člani nadzornega sveta 21. 6. 2007 za predsednika nadzornega sveta izvolili Borisa Šuštaršiča, za namestnika predsednika pa Aleša Kardelja. Seznanili so se tudi s poročilom uprave o poteku IX. skupščine in o izvršenih sklepih skupščine.

Oktobra 2007 je nadzorni svet obravnaval rezultate poslovanja družbe v prvem polletju leta 2007. Uprava je za nadzorni svet pripravila tudi oceno poslovanja

družbe za leto 2007. Nadzorni svet se je seznanil z informacijo o študiji Inštituta za preučevanje igralništva pri Ekonomski fakulteti ter s poročilom o predlaganih spremembah igralniške zakonodaje v Sloveniji.

Na zadnji seji nadzornega sveta v letu 2007 je bil obravnavan in potrjen plan Loterije Slovenije za leto 2008. Predsednik uprave je ocenil, da družba razpolaga z zadostnimi kadrovskimi in materialnimi viri, da bo tudi v prihodnjiem letu naredila pomemben korak v razvoju družbe. Loterija Slovenije namerava zadržati vodilni položaj na trgu klasičnih iger na srečo, vlagati v raziskave in razvoj ter dodatno dejavnost, dosegati primerno rast obsega prodaje in zbranih sredstev iz koncesijskih dajatev ter zagotavljati donos na kapital, ki bo lastnikom omogočal izplačilo stabilnih dividend.

11

1.3. POROČILO NADZORNEGA SVETA

Ob preverjanju rezultatov poslovanja, prikazanih v letnem poročilu, je nadzorni svet ugotovil, da je bila uprava družbe v letu 2007 poslovno uspešna, saj so bili uresničeni vsi ključni cilji. Loterija Slovenije se bo tudi v prihodnje sproti in načrtno prilagajala spremenjenim razmeram in uspešno obvladovala pričakovana poslovna in druga tveganja s ciljem doseganja dolgoročnih in uravnoteženih koristi lastnikov, zaposlenih in potrošnikov ter seveda uporabnikov koncesijskih dajatev v obeh javnih fundacijah.

Nadzorni svet je z doseženimi poslovnimi izidi zadovoljen in ugotavlja, da je družba v letu 2007 poslovala uspešno. Rezultati so bili doseženi z napori in v sodelovanju vseh zaposlenih, še posebej pa članov uprave.

Preveritev letnega poročila ter stališče do revizijskega poročila

V postopku obravnave in preveritve letnega poročila je nadzorni svet ugotavljal, da je letno poročilo sestavljeno

jasno, pregledno in v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah in veljavnimi računovodskimi standardi. Poslovno poročilo podaja bogat prikaz celotnega poslovanja, položaja in razvoja družbe ter zajema podatke o pomembnih poslovnih dogodkih, o načrtovanem razvoju, investicijah in perspektivah družbe.

Nadzorni svet je predloženo letno poročilo družbe natančno pregledal in preveril, nanj nima pripomb in ga v celoti sprejema. Prav tako ugotavlja, da je prejel tudi poročilo o opravljeni reviziji za leto 2007, njegovo mnenje k revizijskemu poročilu je pozitivno in brez pripomb.

Letno poročilo je revidirala AUDITOR REVIZIJSKA DRUŽBA d.o.o. PTUJ, ki je opravila pregled poslovanja

ter izdelala revizijsko poročilo, ki je pozitivno in brez pripomb ter zagotavlja, da so bili računovodski izkazi izdelani v skladu z določili Slovenskih računovodskih standardov in da so podatki v vseh pogledih resnični in izkazujejo pošten prikaz poslovnega in finančnega položaja družbe na dan 31. 12. 2007.

Na podlagi navedenega je nadzorni svet na svoji seji dne 25. 3. 2008 sprejel

SKLEP:Nadzorni svet je ugotovil, da je letno poročilo pripravljeno kakovostno in da ustreza vsem zakonskim zahtevam ter zahtevam Slovenskih računovodskih standardov, lastnikom in javnosti pa omogoča celovit vpogled v poslovanje in rezultate

v letu 2007 ter v načrtovani razvoj in pričakovanja poslovnih rezultatov v prihodnjih letih.

Nadzorni svet Loterije Slovenije, d.d. je obravnaval in preveril letno poročilo uprave družbe za leto 2007

z revizijskim poročilom AUDITOR REVIZIJSKA DRUŽBA d.o.o. PTUJ, nanj nima pripomb in ga

potrjuje v celoti, tako da je letno poročilo Loterije Slovenije, d.d. za leto 2007 potrjeno in sprejeto.

Ljubljana, 25.3. 2008

Predsednik nadzornega sveta:Boris Šuštaršič

12

Loterija Slovenije, d.d.Gerbičeva ulica 991000 Ljubljana

Družba je bila vpisana v sodni register dne 28.9.1989 pod številko 1/00841/00.

Šifra dejavnosti: 92.711 prirejanje klasičnih iger na srečo.

Osnovni kapital družbe znaša 3.099.649,00 evrov in je razdeljen na 74.280 delnic. Delnice so oblikovane kot kosovne delnice. Vsaka kosovna delnica ima enak delež in pripadajoč znesek v osnovnem kapitalu. Delež posamezne kosovne delnice v osnovnem kapitalu se določa glede na število izdanih delnic.

Upravo sestavljajo predsednik in tri članice:• Tim Kocjan, predsednik uprave,• Irena Medvešek, članica uprave za finančno –

računovodsko področje,• Marjeta Brataševec, članica uprave za področje prodaje,• Darja Vidic, članica uprave za splošno, pravno in

upravno področje.

Nadzorni svet sestavlja šest predstavnikov delničarjev, en predstavnik Vlade Republike Slovenije in trije predstavniki zaposlenih. Do 31.5.2007 je bila sestava nadzornega sveta naslednja:• Boris Šuštaršič, predsednik nadzornega sveta,• Karmen Dietner, namestnica predsednika,• Janko Kušar,• Marija Dedek,• mag. Janez Sodržnik,• Aleksandra Vukovič – Kačar,• Peter Vesenjak,

• Irena Mikulan,• Laura Nemec,• Slavko Praznik.

Od 1.6.2007 dalje sestavljajo nadzorni svet naslednji člani:• Boris Šuštaršič, predsednik nadzornega sveta,• Aleš Kardelj, namestnik predsednika,• mag. Janez Jug,• mag. Janez Sodržnik,• Jernej Lampret,• Irena Linzner,• Damjana Križnik,• Simona Fink,• Bojan Špende.

Vlada Republike Slovenije je 14.6.2007 imenovala mag. Zdravka Luketiča za svojega predstavnika v nadzornem svetu.

13

Loterija Slovenije v skladu z Zakonom o igrah na srečo nima lastniških naložb v drugih pravnih osebah.

Lastniška struktura:

Delničarji

Fundacija za fi nanciranje invalidskih in humanitarnih organizacij - FIHO

Kapitalska družba - KAD

Slovenska odškodninska družba - SOD

Fundacija za fi nanciranje športnih organizacij - FŠO

Zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojenci

Skupaj

1.4. PREDSTAVITEV DRUŽBE

Število delnic

29.712

18.570

11.142

7.428

7.428

74.280

Delež v %

40

25

15

10

10

100

14

15

Na IX. skupščini družbe, ki je bila 31. maja 2007, so bili prisotni delničarji, ki so predstavljali 93,33 odstotkov zastopanega osnovnega kapitala. Delničarji družbe so se seznanili z letnim poročilom družbe za leto 2006, s poročilom nadzornega sveta družbe o rezultatih preveritve letnega poročila, z njegovim stališčem do revizijskega poročila in načina in obsega preverjanja vodenja v družbi med poslovnim letom 2006. Na podlagi tega je skupščina potrdila in odobrila delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu 2006 ter jima podelila razrešnico. Obravnavala in sprejela je sklep o uporabi bilančnega dobička za leto 2006, določila višino dividend ter višino nagrade članom nadzornega sveta in upravi. Imenovala je revizorja za revidiranje računovodskih izkazov za poslovno leto 2007.

Skupščina se je seznanila z iztekom mandata članov nadzornega sveta in na predlog nadzornega sveta

imenovala za mandatno dobo štirih let z mandatom od 1.6.2007 nove člane nadzornega sveta. Seznanila se

je z izvolitvijo predstavnikov delavcev v nadzorni svet. Skupščina je na predlog uprave in nadzornega sveta določila nove višine sejnin članom nadzornega sveta.

Ustvarjeni čisti dobiček znaša za leto 2007 3,2 milijona evrov. Uprava družbe in nadzorni svet bosta skupščini predlagala izplačilo dividend v višini 37,00 evrov na delnico, kar je 3,5 odstotkov več kot v predhodnem letu.

Družba v letu 2007 ni kupovala in prodajala svojih delnic.

1.5. SPOROČILO DELNIČARJEM

16

Družba je ob koncu poslovnega leta 2006 sprejela strateški načrt za naslednje srednjeročno obdobje 2007 do 2011, ki ga je potrdil tudi nadzorni svet. Ena od ključnih nalog novega srednjeročnega obdobja je zagotoviti ustrezne instrumente, ki bodo zagotavljali rast prometa od klasičnih iger na srečo ter posledično branili tržno pozicijo družbe kot vodilnega prireditelja na trgu iger na srečo v Sloveniji.

VizijaLoterija Slovenije bo najboljša pri zaznavanju sanj igralcev in prevajanju le teh v igre ob upoštevanju družbeno odgovornega ravnanja.

17

1.6. VIZIJA, POSLANSTVO IN STRATEGIJA

Poslanstvo Loterija Slovenije preko realizacije človeških potreb po igri zadovoljuje potrebe uporabnikov koncesijskih sredstev.

StrategijaRazvojna strategija temelji na poznavanju dogajanj na trgih, povezanih z igrami na srečo, aktivnih pristopov pri razvoju in uvajanju novih iger in alternativnih prodajnih poteh, ki bodo temeljile na uporabi novih tehnologij ter znanju in sposobnosti zaposlenih, da sledijo poslanstvu in viziji Loterije Slovenije.

Razvojna strategija je usmerjena v: • razvoj in uvajanje novih produktov, • nadgradnjo obstoječih iger na ravni celotnega

trženjskega spleta,• uravnoteženo povečevanje deleža skladov za dobitke

s ciljem povečevanja koristi za igralce,• krepitev promocijskih aktivnosti,• razvoj novih in obstoječih prodajnih poti,• širitev na nove segmente kupcev,• krepitev znamke Loterije Slovenije,• povezovanje s tujimi prireditelji.

Prirejanje iger na srečo mora pri tem potekati na družbeno odgovoren način. Ta je določen z nadzorom države in samoregulacijo Loterije Slovenije. Loterija Slovenije je že sprejela strategijo družbene odgovornosti ter standarde in kodeks družbeno odgovornega prirejanja iger na srečo.

18

19

V nadaljevanju navajamo pomembnejše ugotovitve Inštituta za preučevanje igralništva, ki se nanašajo na prirejanje klasičnih iger na srečo.

V obdobju 2001 – 2006 sta tržna deleža igralnic in Loterije Slovenije upadla, povečal pa se je delež igralnih salonov in Športne loterije. Če iz prihodkov prirediteljev iger na srečo izločimo porabo tujcev, je domača poraba na prebivalca v tem obdobju narasla iz 48 evrov leta 2001 na 104 evre v letu 2006. V strukturi domače porabe na prebivalca ima Loterija Slovenija v letu 2006 največji tržni delež v višini 42 odstotkov, sledi Športna loterija s 25 odstotnim deležem, igralni saloni z 22 odstotnim deležem in igralnice z 12 odstotnim deležem.

Inštitut ocenjuje, da ima trg iger na srečo v Sloveniji v segmentu domačega prebivalstva zmeren potencial

za rast. Rast v preteklih letih je bila predvsem posledica podhranjenega domačega povpraševanja. Ocenjujejo, da je trg med letoma 2006 in 2007 dosegel

ravnotežje v smislu, da ponudba ustreza latentnemu povpraševanju. Nadaljnja rast bo temeljila predvsem na t.i. ustvarjanju povpraševanja skozi različne oblike oglaševanja in promocije.

Na povpraševanje pri igri Loto v največji meri in pozitivno vpliva višina sklada za glavni dobitek. Na prihodke pozitivno vpliva tudi oglaševanje, medtem ko ostale igre Loterije Slovenije kot tudi športne stave in igranje v igralnih salonih in igralnicah nimajo pomembnega vpliva na prihodke igre Loto.

Najhitreje rastoči sektor v dejavnosti prirejanja iger na srečo je internetno igranje. Hkrati je tudi najmanj transparentno in zelo dostopno. Povečuje nevarnost impulzivnega igranja. S tega vidika je zelo

1.7. POSLOVNO OKOLJE

problematično za razvoj igranja. Zaradi izkoriščanja davčnih in regulativnih oaz ponudniki internetnih iger na srečo lahko svoje storitve ponujajo, ne da bi delovali v skladu z zakonodajo posamezne države. S tega vidika predstavlja internetno igranje eno najmočnejših groženj suverenosti države na področju prirejanja iger na srečo ter hkrati močno silnico za harmonizacijo regulative in zakonodaje na tem področju v okviru celotne Evropske unije. Hkrati pa predstavlja nevarnost za ustvarjanje pogojev za kriminalna dejanja, kot so pranje denarja, ogrožanje stabilnega financiranja invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij.

Od priporočil Inštituta glede prirejanja klasičnih iger na srečo so v strateškem načrtu Loterije Slovenije upoštevana naslednja priporočila:a. Povečati privlačnost iger s povezovanjem v

regionalne oziroma mreže loterij Evropske unije.b. Premisliti o spremembi sestave sklada za dobitke v

smeri višjih glavnih dobitkov.c. Vstop novega ponudnika na področju iger na srečo

tipa Loto ni potreben.d. Priprava strategije razvoja klasičnih iger na srečo.

20

V letu 2007 smo praznovali 35. obletnico samostojnosti Loterije Slovenije, ki smo jo podprli z intenzivnim korporativnim oglaševanjem,

•realizirali smo najvišji promet iz naslova prirejanja iger na srečo od osamosvojitve dalje,

•pri igri Loto smo v začetku leta 2007 uvedli nov dobitek 3 + dodatna ter s tem povečali število dobitkov pri igri Loto za več kot polovico ter povečali sklad za dobitke s 50 na 53 odstotkov,

•mrežo 450 prodajnih mest s celotnim programom naših iger smo razširili z dodatnimi 400 prodajnimi mesti Pošte Slovenije,

•priredili smo tri izredne kroge Super Lota z zajamčenim skladom 1 milijon evrov za glavni dobitek,

•izdali smo kar 12 novih serij oziroma 13,2 milijona

srečk, kar je največ v zgodovini prirejanja srečk,•

s tujim prirediteljem iger na srečo smo podpisali pismo o nameri z namenom prirejanja skupne igre,

•v letu 2007 je Loterija Slovenije z nekaterimi loterijskimi organizacijami iz držav na območju bivše Jugoslavije ustanovila Gospodarsko interesno združenje – Asociacijo loterijskih organizacij z namenom promocije interesov ustanoviteljev, aktivnega medsebojnega sodelovanja pri pripravi izhodišč za prirejanje skupne igre in skupnega nastopanja do drugih asociacij,

•v letu 2007 je potekel mandat dosedanjim članom nadzornega sveta. V juniju je pričel delovati nadzorni svet v novi sestavi.

21

1.8. ODMEVNI DOGODKI

Pomembnejši dogodki po koncu poslovnega leta

V prvem kvartalu bomo igro Loto nadgradili z Lotom plus in razgradnjo lotka,

•v drugem kvartalu bomo pričeli s prodajo popolnoma prenovljene igre Astro,

•pričeli bomo s prodajo igre Loto preko interneta,

•upravi družbe poteče mandat,

•drastičen padec delniških indeksov na svetovnem trgu v januarju 2008.

22

Prodaja iger na srečo za obdobje 2003 – 2007Vrednostna prodaja iger na srečo v zadnjih petih letih narašča. V letu 2007 smo dosegli najvišji vrednostni promet v samostojni državi, to je 89.494.871 evrov.

Rast vrednostne prodaje je posledica aktivnosti in sprememb, ki jih je družba uvajala v zadnjih letih in tako sledila spremembam na trgu. Loterija Slovenije je stalno nadgrajevala prodajne produkte, širila število prodajnih mest, spremembam pa sledila z ustrezno programsko in strojno podporo.

LETO

2003

2004

2005

2006

2007

PRODAJNI PROGRAM - Igre na srečoV letu 2007 je imela Loterija Slovenije v svojem prodajnem programu 8 klasičnih iger na srečo. Igre delimo v tri skupine:• številčne loterije (Loto, Astro),• igre s trenutno znanim dobitkom (Ekspres loterija,

Hip loterija, Kviz srečka, Izredna srečka),• tombole (3x3 plus 6, Deteljica).

Vrednostni promet za obdobje 2003 - 2007 v EUR

90.000.000

80.000.000

70.000.000

60.000.000

50.000.000

40.000.000

30.000.000

20.000.000

10.000.000

0 2003 2004 2005 2006 2007

vrednost prodaje (v EUR)

58.709.049

81.053.121

84.888.758

88.037.364

89.494.871

23

1.9. PROMET OD IGER NA SREČO

Pregled vrednostne prodaje iger na srečo v EUR

Iz preglednice je razvidno, da smo v letu 2007 v pri-merjavi z letom 2006 realizirali za 2 odstotka več vre-dnostnega prometa, planske vrednosti smo presegli za en odstotek. V strukturi vrednostne prodaje zavzema-jo največji delež številčne loterije s 83 odstotki, sledijo igre s trenutno znanim dobitkom s 14 odstotki in tom-bole s 3 odstotki.

V letu 2007 so kupci pri enem nakupu naših iger v povprečju porabili 8 evrov.

V nadaljevanju podajamo analizo prodaje po posame-znih igrah na srečo.

igra

1

Loto

Astro

Številčne loterije skupaj

Ekspres loterija

Hip loterija

Izredna srečka

Kviz srečka

Igre s trenutno znanim dob. skupaj

3x3 plus 6

Deteljica

Tombole skupaj

SKUPAJ

leto 2006

2

72.596.635

1.034.359

73.630.994

1.784.669

2.566.768

5.961.683

1.290.732

11.603.852

2.148.252

654.266

2.802.518

88.037.364

plan 2007

3

73.702.650

833.333

74.535.983

1.750.000

2.208.334

5.833.334

1.458.334

11.250.002

1.916.667

666.666

2.583.333

88.369.318

leto 2007

4

73.710.944

611.273

74.322.217

1.662.117

1.121.763

7.920.801

1.457.956

12.162.637

2.413.740

596.277

3.010.017

89.494.871

4 / 2 indeks

5

102

59

101

93

44

133

114

105

112

91

107

102

4 / 3 index

6

100

73

100

95

51

136

100

108

126

89

117

101

24

Številčne loterije

Loto S stališča dolžine prenosov glavnega dobitka je bilo leto 2007 najmanj ugodno leto v obdobju zadnjih trinajst let (od 1995-2007). Kot vemo je prav dolžina zaporednih prenosov in posledično velikost sedmice eden najpomembnejših pospeševalcev prodaje igre Loto.

V letu 2007 je bil najdaljši interval med izžrebanima sedmicama dolg le 5 tednov, medtem ko je bil v letu 2006 dolg 11 tednov, leta 2005 pa celo 12 tednov.

Kljub temu smo s prodajo igre Loto realizirali 73,7 milijonov evrov prometa in s tem letni plan realizirali 100 odstotno, rezultate predhodnega obdobja pa presegli za 2 odstotka.

V začetku leta smo pri igri Loto uvedli spremembe in sicer nov dobitek 3 + dodatna, povečali smo sklad za dobitke iz 50 na 53 odstotkov, po izžrebanem glavnem

dobitku smo jamčili sklad za dobitek Sedmica v višini 100.000 evrov in povišali ceno kombinacije za 9 odstotkov.

Z uvedbo novega dobitka 3 + dodatna smo bistveno povečali število dobitkov v igri, saj je na krog povprečno izžrebanih kar 55.500 dobitkov, to je povprečno 20.000 več dobitkov na krog kot leta 2006. Sklad za novi dobitek polnimo iz povečanega osnovnega sklada za dobitke, pri čemer je ostala vrednost ostalih dobitkov nespremenjena.

V mesecu juniju, oktobru in decembru smo priredili izredne kroge Lota – Super Loto, kjer smo jamčili izjemne sklade za sedmico v višini 1 milijon evrov. Prirejanje izrednih krogov Super Lota ni

zmanjšalo prometa rednih krogov Lota, ampak smo s Super Lotom ustvarili nov, dodaten promet v igri. V treh krogih smo skupaj realizirali 3.914.674 evrov prometa.

Delež prometa igre Lotko predstavlja 10 odstotkov prodaje igre Loto. Kupci igre Loto so se v 68 odstotkih odločili za sodelovanje tudi v igri Lotko. Kupci igre Lotko so se v 85 odstotkih odločili vplačati eno Lotko številko, 5 odstotkov jih je sodelovalo v igri z dvema in 10 odstotkov s tremi Lotko številkami. V letu 2007 so kupci vplačali 65 odstotkov kombinacijskih listkov in 35 odstotkov sistemskih listkov. Na kombinacijskem listku kupci v povprečju vplačajo 9 kombinacij, na sistemskem listku pa 25 kombinacij. Čedalje pogosteje se kupci odločajo, da številke namesto njih izbere računalnik, to je tako imenovani hitri izbor. V letu 2007 beležimo že 32

odstotkov vplačanih listkov s hitrim izborom številk.

Najvišji sklad za dobitek Sedmica je znašal 1.057.015 evrov, listek je kupec vplačal na bencinskem servisu Logatec. Glavni dobitek Sedmica smo v letu 2007 izžrebali kar 23-krat, vsakič je bil dobitnik le eden.

Najvišji sklad za dobitek Lotko je znašal 628.252 evrov, listek je kupec vplačal v Ljubljani. V letu 2007 smo izžrebali 16 Lotko dobitkov, od tega sta si en dobitek razdelila dva dobitnika.

25

Astro

S prodajo igre Astro smo realizirali odstotek vrednostne prodaje Loterije Slovenije. Vrednostni promet je za 41 odstotkov nižji kot v letu 2006, plan smo dosegli 73 odstotno.

Glavni razlog za upad prometa je v višini glavnega dobitka, ki se je v letu 2006 prenašal kar 64 tednov, zato smo imeli takrat rekorden sklad pri tej igri, v letu 2007 pa smo beležili le povprečne vrednosti glavnega dobitka. Igro bomo povsem spremenili v letu 2008.

26

Igre s trenutno znanim dobitkomV letu 2007 smo prodajali 4 igre: Ekspresna loterija, Hip loterija, Izredna srečka in Kviz srečka. S prodajo srečk smo realizirali 14 odstotkov vrednostnega prometa Loterije Slovenije. Vrednostno prodajo smo povečali za 5 odstotkov glede na leto poprej, plan smo presegli za 8 odstotkov. Ponudba srečk na slovenskem trgu iz leta v leto narašča, kljub temu pa smo uspeli v zadnjih petih letih povečevati vrednostno prodajo srečk.

Natisnili smo 12 novih serij oziroma 13,2 milijona srečk, kar je največ doslej, od tega smo jih prodali 80 odstotkov. Srečke neprekinjeno prodajamo na 1.168 prodajnih mestih, tudi po več serij hkrati. Razlikujejo se po vsebini, obliki, načinu igranja, strukturi dobitkov, ceni, višini glavnega dobitka. Srečke Loterije Slovenije so bogate, saj skladi dobitkov v povprečju presegajo 60 odstotkov emisijske vrednosti srečk. V

zadnjih letih prodajo srečk pospešujemo tudi tako, da kupcem ob nakupu kompleta različnih srečk eno

podarimo. Tako smo v letu 2007 organizirali že 5 akcij prodaje kompletov srečk.

Vrednostna prodaja srečk za obdobje 2003 - 2007 v EUR

13.000.000

12.000.000

11.000.000

10.000.000

9.000.000

8.000.000

7.000.000

6.000.000

5.000.000

4.000.000

3.000.000

2.000.000

1.000.000

0 2003 2004 2005 2006 2007

27

TomboleV letu 2007 smo prodajali dve tomboli: 3x3 plus 6 in Deteljica.

S prodajo tombol smo realizirali 3 odstotke vrednostne prodaje Loterije Slovenije. Vrednostna prodaja tombol je bila za 7 odstotkov višja kot leto poprej, plan je bil presežen za 17 odstotkov.

28

Prodajna mreža obsega 1.168 prodajnih mest. Od tega je 838 ali 72 odstotkov prodajnih mest, kjer prodajamo celoten program naših iger in 330 ali 28 odstotkov prodajnih mest, kjer prodajamo samo igre s trenutno znanim dobitkom.

V letu 2006 in 2007 smo bistveno razširili prodajno mrežo s ponudbo vseh naših iger na srečo. Konec leta 2005 smo imeli 163 prodajnih mest s celotnim programom naših iger, s širitvijo na bencinske servise Petrola v letu 2006 se je mreža povečala na 450 prodajnih mest.V letu 2007 smo izvedli še širitev na 400 prodajnih mest Pošte Slovenije in tako smo imeli konec leta 2007 že 850 prodajnih mest s celotnim programom naših iger, kar je 5,2 krat več kot pred dvema letoma. S prodajnim mestom, ki vsebuje celoten program naših iger, v povprečju pokrivamo 2.400 prebivalcev. Pred širitvijo prodajne mreže smo bili prisotni v 90

krajih, trenutno se naša prodajna mesta nahajajo v 339 različnih krajih po Sloveniji.

S širitvijo prodajne mreže smo dosegli naslednje cilje:• kupcem smo omogočili večjo dostopnost do naših

iger in s tem pridobili tudi nove kupce ter ustvarili nov, dodaten promet,

• močna prodajna mreža je osnovni pogoj za sodelovanje v skupnih igrah z ostalimi evropskimi prireditelji iger na srečo.

Iz grafa je razviden trend rasti vrednostne prodaje v letu 2007 v primerjavi z letom 2005 in 2006. Rast prometa je glede na primerljivo obdobje nižja samo v obdobju od maja do avgusta, ko smo imeli daljše zaporedne prenose glavnega dobitka pri igri Loto. Prodajno mrežo delimo na primarno in sekundarno.

januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december

realizacija 2007

Graf 1

Graf 2

Primarna mreža

PetrolPošta

realizacija 2005realizacija 2006

januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december

15.000.000

14.000.000

13.000.000

12.000.000

11.000.000

10.000.000

9.000.000

8.000.000

7.000.000

6.000.000

5.000.000

4.000.000

3.000.000

2.000.000

1.000.000

0

12.000.000

11.000.000

10.000.000

9.000.000

8.000.000

7.000.000

6.000.000

5.000.000

4.000.000

3.000.000

2.000.000

1.000.000

0

Vrednostni promet v letih 2005, 2006, 2007 v EUR

paus papir - 2 barvi: Pantone 355 & blackvstavljen med strani 28, 29

Vrednostni promet po prodajnih poteh v letu 2007

29

1.10. PRODAJNA MREŽA

Primarna prodajna mrežaV primarno prodajno mrežo uvrščamo tista prodajna mesta, kjer predstavlja prodaja iger na srečo pretežno dejavnost, sestavljajo jo samostojni podjetniki ter družbe z omejeno odgovornostjo, s katerimi ima Loterija Slovenije sklenjene direktne pogodbe o posredovanju pri prodaji celotnega programa naših iger. Prodajalci se lahko v celoti posvečajo prodaji in svetovanju kupcem, zato lahko s svojo aktivno prodajo ustvarjajo nadpovprečne promete. Konec leta 2007 smo imeli v primarni prodajni mreži, kjer prodajamo celoten program iger, 146 ali 17 odstotkov prodajnih mest. Primarna prodajna mreža je realizirala 66,9 milijonov evrov, kar je 75 odstotkov prometa iger na srečo Loterije Slovenije.

Prodajalce v primarni mreži redno izobražujemo, v letu 2007 smo na sedežu družbe izvedli 6 uvajalnih seminarjev, ki se jih je udeležilo 115 prodajalcev.

Izobraževanje prodajalcev izvajajo tudi štirje organizatorji prodaje na terenu, intenzivneje ob uvedbah sprememb poslovanja in iger.

Vsako leto organiziramo tudi poslovno konferenco, kamor so vabljeni vsi prodajalci, na kateri predstavimo dosežene prodajne rezultate ter planske cilje in prihodnje aktivnosti.

Skrbimo za urejenost prodajnih mest in enotno celostno podobo, zato smo v letu 2007 posodobili obliko oglaševanja skladov za igre z žrebanjem z magnetnimi pasicami in izvedli oceno obstoječih prodajnih mest z namenom odkrivanja možnih izboljšav.

S prodajalci v primarni mreži poglabljamo poslovni odnos tudi tako, da izvajamo ankete, s pomočjo katerih ugotavljamo zadovoljstvo prodajalcev z našimi igrami, uvedenimi spremembami in sodelovanjem.

Sekundarna prodajna mreža V to prodajno mrežo štejemo prodajna mesta na bencinskih servisih Petrola, na enotah Pošte Slovenije ter v trafikah 3Dva. Prodaja iger na srečo je sekundar-na oz. dodatna dejavnost te mreže. Število prodajnih mest je 1.022 oz. 87 odstotkov prodajnih mest Loterije Slovenije. Od tega je :• 292 bencinskih servisov Petrola, kjer od meseca julija

2006 dalje prodajamo celoten program naših iger,• 550 enot Pošte Slovenije, od tega jih 400 od meseca

junija 2007 dalje prodaja celoten program iger, 150 pa samo srečke,

• 180 trafik 3Dva, kjer prodajamo samo srečke.

Sekundarna prodajna mreža je v letu 2007 realizirala 22,6 milijonov evrov prometa, kar je 25 odstotkov vrednostnega prometa Loterije Slovenije. V primerjavi z letom 2006 se je promet sekundarne prodajne mreže v letu 2007 več kot podvojil. Posebno pozorno smo

sproti analizirali migracijo kupcev iz primarne v sekundarno prodajno mrežo. Ocenjujemo, da se je zaradi povečanja števila prodajnih mest 5 odstotkov prometa iz primarne mreže prerazporedilo v sekundarno, vendar je sekundarna mreža ustvarila še nov, dodaten promet. Neto učinek širitve prodajne mreže v letu 2007 je 12 odstotkov novega prometa.

30

Poslovna uspešnost družbe je rezultat mnogih dejavnikov: od kakovosti naših izdelkov oz. storitev, do tržne prodornosti in moči blagovne znamke, operativne učinkovitosti in inovativnosti do kapitalske moči, jasne strategije in kompetenc zaposlenih. Pomemben dejavnik je zagotovo tudi komuniciranje, ki dolgoročno vpliva na uspešnost in vrednost podjetja.

Izhodišča za pripravo načrtov tržnega komuniciranja so nam podatki raziskav, ki jih redno naročamo pri zunanjih institucijah, poleg tega veliko raziskav opravimo sami.

Konec lanskega leta smo v duhu družbeno odgovor-nega prirejanja iger na srečo pripravili kodeks družbeno odgovornega komuniciranja, katerega načela in standarde spoštujemo in upoštevamo pri

komuniciranju z vsemi našimi javnostmi.

Komuniciranje Loterije Slovenije delimo na dva dela: korporativno in tržno.

S korporativnim komuniciranjem na družbeno odgovoren način krepimo ugled in blagovno znamko Loterije Slovenije, spodbujamo lojalnost (naklonjenost in zadovoljstvo) igralcev in uporabnikov sredstev koncesijskih dajatev, sporočamo našo vizijo in poslanstvo.

V letu 2007 smo praznovali 35-obletnico samostoj-nosti Loterije Slovenije. V ta namen smo pripravili dogodek za poslovne partnerje ter hkrati izdali Jubilejno srečko, celoten jubilej pa podprli z intenzivnim korporativnim komuniciranjem.

Tržno komuniciranje je usmerjeno v upravljanje zaupanja trga oz. v zaupanje igralcev v igre na srečo

Loterije Slovenije. Poleg klasičnega oglaševanja tržno komuniciranje obsega še odnose z javnostmi ter različne oblike pospeševanja prodaje.

Pomemben del tržnega komuniciranja predstavljajo televizijski prenosi žrebanj iger Loto, Astro, 3 x 3 plus 6 in Deteljica. Prenosi televizijskih žrebanj potekajo petkrat tedensko, z njimi igralcem na zelo transparen-ten način prikazujemo potek in izvedbo žrebanj ter jih hkrati seznanjamo z rezultati posameznih iger. Tako povečujemo zaupanje v Loterijo Slovenije ter v kredibilnost prirejanja naših iger na srečo.

Komunicirali smo predvsem spremembe (nadgradnje) pri igri Loto, nove srečke s trenutno znanim dobitkom ter širitev prodajne mreže Loterije Slovenije.

31

Loto:• pri igri Loto smo v začetku leta 2007 razširili

vrste dobitkov, in sicer smo uvedli nov dobitek 3 + dodatna. V ta namen smo pripravili obsežno oglaševalsko kampanjo, ki je zajemala vse klasične oglaševalske medije;

• priredili smo 3 izredne kroge Lota – Super Loto. Za vsak krog smo pripravili oglaševalsko kampanjo, konec leta smo poleg klasičnih oglaševalskih medijev vključili še promocije v trgovskih centrih.

1.11. TRŽNO KOMUNICIRANJE

Srečke s trenutno znanim dobitkom:• izdali smo 11 serij srečk s trenutno znanim dobitkom

– oglaševalske kampanje smo pripravili za vsako izmed njih. V oglaševanje smo vključili klasične oglaševalske medije, pri Jubilejni srečki in srečki Srečno 2008 smo produktno oglaševanje nadgradili še s korporativnim oglaševanjem ter odnosi z javnostmi;

• prodajo smo pospeševali z izdajo paketkov srečk in pripravljali druge pospeševalne akcije (pri nakupu več srečk igralec prejme darilo ipd.).

Širitev prodajne mreže:• v začetku leta smo skupaj s Petrolom pripravili

nagradno tekmovanje – nagradili smo najuspešnejše prodajalce iger na srečo Loterije Slovenije na Petrolovih bencinskih servisih;

• po uspešni širitvi na 400 enot Pošte Slovenije smo jeseni skupaj s Pošto Slovenije tudi za njihove prodajalce pripravili nagradno tekmovanje – nagradili smo najuspešnejše prodajalce iger na srečo Loterije Slovenije.

32

Družbeno odgovorno prirejanje iger na srečoDružbena odgovornost nedvomno postaja vse pomembnejši izziv in priložnost za Loterijo Slovenije, zato celovita strategija izvajanja družbene odgovornosti, ki temelji na etičnem pristopu in ključnih vrednotah družbe, občutno prispeva k izboljšanju konkurenčnosti in boljšim možnostim za dolgoročni razvoj.

Družbena odgovornost pri prirejanju iger na srečo pomeni izvajanje dejavnosti na način, ki bo preprečeval odvisnost prebivalstva od iger na srečo in s tem povezanih socialnih problemov in ki bo omogočal varovanje in zaščito potrošnikov ter skrb za zaščito osebnosti, preprečeval goljufije in druga kriminalna dejanja. Zaradi čedalje lažjega dostopa do iger na srečo se namreč loterije soočajo z dejstvom, da morajo svoje

standardne postopke prilagoditi in preprečiti dostop določenim ranljivim segmentom populacije.

Loterija Slovenije se je kot članica združenja evropskih loterij (European Lottery) in združenja svetovnih loterij (World Lottery Association) potrebe po tem zavedla, zato je že 12. 9. 2007 pristopila k evropskim standardom družbeno odgovornega prirejanja iger na srečo (European Responsible Gaming Standards), pri nastajanju katerih je tudi sama sodelovala. Na podlagi sprejetih standardov je Loterija Slovenije pripravila predloge temeljnih dokumentov s področja družbeno odgovornega prirejanja iger na srečo, ki jih je uprava družbe sprejela v mesecu decembru 2007:• strategijo družbene odgovornosti za obdobje 2007

do 2010,• standarde družbeno odgovornega prirejanja iger na

srečo Loterije Slovenije,• kodeks družbeno odgovornega prirejanja iger na

srečo.

Standardi družbeno odgovornega prirejanja iger na srečo predstavljajo povzetek ukrepov, ki jih bo Loterija Slovenije izvajala z namenom uresničevanja družbeno odgovornega prirejanja iger na srečo. Standardi ponazarjajo temeljna načela družbeno odgovornega prirejanja iger na srečo, h katerim se je Loterija Slovenije zavezala s sprejetjem Kodeksa družbeno odgovornega prirejanja iger na srečo. V tem kodeksu je Loterija Slovenije zapisala, da prireja igre na srečo odgovorno in zanesljivo ter da se zaveda strateških prednosti družbeno odgovornega podjetja, zato je trdna zavezanost politiki družbene odgovornosti vtkana v vse ravni vodenja poslovnih procesov in razvoja poslovne etike družbe.Loterija Slovenije se je s kodeksom zavezala k: • odgovornemu odnosu do igralcev iger na srečo, • odgovornemu odnosu do prodajalcev iger na srečo, • odgovornemu razvoju obstoječih in novih storitev in produktov,

• odgovornemu tržnemu komuniciranju,• izobraževanju zaposlenih na temo odgovornega prirejanja iger na srečo.

Zaposleni Doseženi rezultati Loterije Slovenije so posledica vlaganj v razvoj človeških zmogljivosti in strokovnega izobraževanja zaposlenih. Človeški kapital je za vsako družbo neizmerljiva vrednota, saj zaposleni s svojim znanjem, sposobnostmi in nenazadnje odnosom do storitev dodajajo vrednost v očeh kupca in tako vzdržujejo dolgoročne odnose s svojimi strankami. Temeljni cilj, ki si ga na področju ravnanja z zaposlenimi prizadeva uresničiti Loterija Slovenije je zagotavljanje optimalne kadrovske in izobrazbene strukture zaposlenih. Pripadnost zaposlenih Loteriji Slovenije je zaradi dobrih delovnih razmer, zanesljivosti zaposlitve, možnosti izobraževanja in dobrega poslovanja zelo visoka.

Ob koncu leta 2007 je bilo v Loteriji Slovenije zaposlenih 67 delavcev, od tega 58 odstotkov žensk in 42 odstotkov moških.

IzobraževanjeLoterija Slovenije si nenehno prizadeva za izobra-ževanje in usposabljanje zaposlenih, kar družbi omogoča doseganje postavljenih poslovnih ciljev, posamezniku pa osebnostno rast in uveljavitev na strokovnem področju. Obseg izobraževanja se zato povečuje in vključuje širok krog zaposlenih. Povprečen strošek izobraževanja na zaposlenega je v letu 2007 znašal 452 evrov.

Zadovoljstvo zaposlenih se krepi z ustvarjanjem prijetnega in zdravega delovnega okolja, omogočanjem dodatnega izobraževanja in spodbujanjem lastne ustvarjalnosti. Zaposlenim omogoča tako strokovni kot tudi osebnostni razvoj. (Tabela 1)

KomuniciranjeS kakovostnim notranjim in zunanjim komuni-ciranjem želimo v Loteriji Slovenije vsej zainteresirani javnosti posredovati informacije o dejavnosti ter tako utrjevati ugled in dobro ime družbe.

Delavci družbe so sproti obveščeni o poslovanju družbe, najpomembnejših preteklih in trenutnih dogodkih v družbi in z načrti za prihodnost. Učinkovito notranje komuniciranje poteka preko intraneta, ki je bil v letu 2007 prenovljen.

V družbi delujeta sindikat in svet delavcev, ki sta obveščena o poslovnih rezultatih in o vseh postopkih skladno z delovno pravno zakonodajo. Svet delavcev izvoli tudi tri člane nadzornega sveta, predstavnike zaposlenih.

Stopnja izobrazbe

Magistri znanosti

Univerzitetna / visokošolska izobrazba

Višješolska izobrazba

Srednješolska izobrazba

Poklicna izobrazba

Ostalo

SKUPAJ

2007

4

16

14

26

5

2

67

2006

4

13

13

28

6

2

66

2005

4

11

14

32

8

2

71

Pregled stroškov koncesijskih dajatev za obdobje 2004 – 2007 (v EUR)

Naziv fundacij 2004 2005 2006 2007

FIHO in FŠO 18.148.531 18.819.404 18.696.812 18.635.557

Pregled dejanskih nakazil koncesijskih dajatev za obdobje 2004 – 2007 (v EUR)

Naziv fundacij 2004 2005 2006 2007

FIHO in FŠO 18.465.804 18.789.264 18.780.054 18.911.811

paus papir - 2 barvi: Pantone 355 & blackvstavljen med strani 32, 33

Tabela 1

Tabela 2

33

1.12. DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE

Zdravje in varnostSkrbi za zdravje in varnost Loterija Slovenije namenja veliko pozornosti, saj lahko le zdrav delavec v varnem okolju učinkovito in kakovostno opravlja svoje delo in uresničuje zastavljene cilje. V letu 2007 je bilo na predhodnih, obdobnih in usmerjenih zdravstvenih pregledih tretjina vseh zaposlenih.

Zaposleni se usposabljajo na področju varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti. Namen usposabljanja delavcev za varno in zdravo opravljanje dela je pridobivanje znanj in spretnosti ter seznanjanje z nevarnostmi in škodljivostmi na delovnem mestu ter ukrepi za odpravo le-teh. Z izvajanjem teh ukrepov se delavci učinkovito varujejo pred poškodbami na delu in boleznimi, ki so povezane z delom ter opravljajo svoje delo brez posledic za zdravje do upokojitve.

Skrb za zaposlene v Loteriji Slovenije sega tudi na področje socialne varnosti, saj so v prostovoljno

dodatno pokojninsko zavarovanje vključeni vsi zaposleni. Povprečna premija, ki jo vplačuje družba, se giblje okoli 1.500 evrov letno na zaposlenega.Razvoj preventivnih, rekreativnih in družabnih aktivnosti pripomore k povečanju učinkovitosti zaposlenih in vpliva na zmanjševanje bolniške odsotnosti. Za koristno preživljanje prostega časa zaposlenih in njihovih družinskih članov skrbi športno kulturno društvo Deteljica, ki s pomočjo donacij organizira športne aktivnosti in sofinancira oglede kulturnih prireditev.

Sredstva iz naslova koncesijskih dajatevLoterija Slovenije namenja sredstva koncesijskih dajatev za financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij. Sredstva nakazuje dvema fundacijama za financiranje tovrstnih organizacij in sicer Fundaciji za financiranje invalidskih in

humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (FIHO) in Fundaciji za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji (FŠO).

V poslovnem izidu družbe znaša strošek koncesijskih dajatev 18,6 milijonov evrov, dejansko pa sta FIHO in FŠO za leto 2007 prejeli 18,9 milijonov evrov. Do razlike med stroškom koncesijskih dajatev in dejanskim nakazilom prihaja zaradi načina obračuna koncesijskih dajatev. Strošek koncesijskih dajatev je v poslovnem izidu družbe izkazan skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi; osnova za obračun tega stroška je promet, zmanjšan za sklad za dobitke, določen s pravili iger. Medtem pa je osnova za izračun dejanskih nakazil koncesij dajatev skladno z Zakonom o igrah na srečo dosežen promet v posameznem mesecu, zmanjšan za izplačane dobitke istega obdobja. Dokončen obračun koncesijskih dajatev se opravi do 10. 3. tekočega leta za preteklo

leto, razlika pa se obračuna pri nakazilu koncesijske dajatve za marec tekočega leta.

Planiran strošek koncesijskih dajatev smo v letu 2007 presegli za 4 odstotke in dosegli raven leta 2006.

(Tabela 2)

Galerija Loterije SlovenijeLoterija Slovenije del svojih sredstev namenja tudi delovanju Galerije novih možnosti. Tu najdejo svoj prostor umetniki, ki sicer teže ali sploh ne najdejo možnosti za pravo predstavitev svojih del.

V letu 2007 smo postavili 11 razstav, 10 samostojnih in eno skupinsko. Razstavljali so slikarji, kiparji, keramik in fotograf. Skupno je razstavljalo 13 avtorjev. Razstave si je ogledalo 3.890 obiskovalcev.

Od ustanovitve leta 1996 se je pri nas predstavilo 230 avtorjev, postavili smo 125 razstav, ki si jih je ogledalo 43.605 obiskovalcev.

Sponzorstvo in donatorstvoLoterija Slovenije podpira z aktivnim sponzoriranjem in donacijami številne družbene dejavnosti. Tako smo za donacije v letu 2007 namenili skupno 58.000 evrov, in sicer za zdravstvo, humanitarne, športne, vzgojno-izobraževalne in kulturne namene. Sponzorska sredstva v višini 136.000 evrov pa so bila namenjena predvsem športnim dejavnostim.

34

NaložbeV letu 2007 smo v Loteriji Slovenije za naložbe namenili 690.000 evrov. Načrtovane investicije smo realizirali v višini 51 odstotkov. Razlog za polovično realizacijo plana je predvsem v nezaključenih projektih, ki so se v letu 2007 začeli, končani pa bodo v letu 2008 (E-Loto, nadgradnja iger, oprema prodajnih mest v trgovskih centrih).

Največji delež v višini 75 odstotkov oz. 521.000 evrov predstavljajo investicije v računalniško opremo.

V letu 2007 smo prodajno mrežo s celotnim programom naših iger na srečo razširili še na prodajna mesta Pošte Slovenije, za katera smo nabavili tiskalnike v višini 158.000 evrov.

V projekt Loto na internetu smo vložili 160.000 evrov.

Za ostalo strojno, mrežno in programsko opremo smo namenili 203.000 evrov (nadgradnja iger, nadgradnja

strojne opreme na vzporednem on – line centru v Trzinu, projekt skladišče).

Za investicije v prodajno mrežo smo namenili 115 .000 evrov. Opremili smo nova prodajna mesta v trgovskih centrih v Laškem (Tuš), Mariboru (Eleclerc), Kranju (Qulandija) in Ljubljani (Tuš), prenovili opremo na prodajnih mestih in v Ljubljani (Mercator Šiška, Maximarket) in v Mariboru (Europark) ter nabavili potrebna nova osnovna sredstva (klime, trezorje, omarice) za potrebe prodajnih mest.

Za osnovna sredstva za potrebe vseh služb smo porabili 54.000 evrov.

35

1.13. NALOŽBE IN RAZVOJ

Razvoj Skladno s prejetimi strateškimi nalogami iz strateškega načrta Loterije Slovenije za prihodnje srednjeročno obdobje smo v letu 2007 večjo pozornost namenili predvsem nadgradnji iger in nadgradnji prodajnih poti. Oblikovali smo oddelek razvoja, ki v sodelovanju z oddelkom informatike, prodajno službo in oddelkom marketinga skrbi za razvoj novih iger in nadgradnjo obstoječih, vpeljavo novih tehnologij, nadgradnjo prodajne mreže ter razvoj in vpeljavo novih iger, ki bodo potekale preko novih prodajnih kanalov (internet). Tako smo v letu 2007 začeli s projektom E-Loto kot novo prodajno potjo. Izdelali smo funkcionalno specifikacijo, postavili smo sistemsko arhitekturo in nabavili mrežno in strojno opremo. Zunanji sodelavci ob naši pomoči že delajo na implementaciji. S prenovo podatkovnega skladišča pripravljamo temelje za širitev baze z E-Lotom. Načrtovali smo, da bomo projekt izvedli v obdobju od marca do decembra 2007, vendar je projekt tehnološko

prezahteven, da bi ga bilo moč zaključiti v tako kratkem času. To potrjujejo tudi izkušnje tujih prirediteljev, ki so projekt že implementirali. Igro Loto smo nadgradili z novim dobitkom 3 + dodatna. Potrebno je bilo pripraviti algoritem za iskanje dobitkov, spremembo aplikacije v delu računanja skladov in tabelo z dobitki 3 + dodatna na sistemskih listkih.

Zaključili smo projekt širitve prodajne mreže na prodajna mesta Pošte Slovenije. Vzpostavili smo celotno infrastrukturo in izpolnjevali dodatne zahteve, ki so se pojavile ob implementaciji.

Praktično skozi vse leto postopoma nadgrajujemo tako strojno kot sistemsko programsko opremo vzporednega on-line centra (DRC) v Trzinu, nekateri produkcijski strežniki, kot na primer strežnik za podatkovno skladišče, so že aktivni na vzporedni lokaciji.

Za potrebe uporabnikov stalno nadgrajujemo podat-kovno skladišče in razširjamo njegovo funkcionalnost.

Zaključili smo projekt skladišča z namestitvijo program-ske opreme za podporo skladiščnemu poslovanju.

S podpisom pisma o nameri s tujim prirediteljem iger na srečo smo začeli izvajati eno od temeljnih nalog v strateškem načrtu Loterije Slovenije za prihodnje srednjeročno obdobje. Opredelili smo vsebino igre in oblikovali različne modele povezav računalniško-produkcijskih centrov obeh prirediteljev in načinov prenosa podatkov o vplačilih, sprejetih na območju

Slovenije v produkcijski center tujega prireditelja.

V letu 2007 smo pričeli z razvojnimi aktivnostmi na področju nadgradenj iger Loto in Astro, katerih rezultati se bodo odražali v prvi polovici leta 2008. Pri igri Loto bomo igralcem nudili možnost sodelovanja v dodatni igri Loto plus s fiksnimi dobitki. Z izbiro sodelovanja v Lotu plus bo lahko igralec sodeloval v dodatnem žrebanju in se s tem potegoval za dodatne dobitke. Pri igri Lotko uvajamo pet novih dobitkov. Pri igri Astro spreminjamo način igranja in ugotavljanja dobitkov ter uvajamo možnost sodelovanja v dodatni igri Srečna zvezda. .

36

S 1. januarjem 2007 smo spremenili način računovodskega evidentiranja prihodkov od iger na srečo. Prihodki od iger na srečo so sedaj enaki skupnemu prometu posameznih iger, zmanjšanemu za obveznost davka od iger na srečo. Sklad se evidentira kot strošek. Do leta 2007 smo evidentirali prihodke od iger na srečo kot skupen promet posamezne igre, zmanjšan za obveznost do sklada za dobitke in obveznost za davek od iger na srečo.

Ob koncu tega poglavja je podan izkaz poslovnega izida, ki je za leti 2007 in 2006 primerljiv, saj smo podatke leta 2006 priredili novemu načinu evidentiranja, ki velja od leta 2007 dalje.

OdhodkiOdhodki družbe so bili doseženi v višini 86 milijonov evrov in presegajo planirane odhodke za odstotek, v primerjavi z letom 2006 pa so višji za 4 odstotke, kar je za 2 odstotni točki več od rasti prihodkov. Najpomembnejši razlog za povečanje odhodkov nad rastjo prihodkov je višji sklad za dobitke, ki je bil v primerjavi z letom 2006 večji za 4 odstotke oz. 2 milijona evrov. Pretežni del povečanja sklada za dobitke odpade na igro Loto, ki predstavlja 82 odstotkov vsega prometa, sklad za dobitke pa smo povečali iz 50 na 53 odstotkov. Višji so bili tudi skladi za dobitke pri igrah s trenutno znanim dobitkom.

Med poslovnimi odhodki družbe so stroškovno najvišje postavke:• sklad za dobitke v višini 47,4 milijone evrov – 55 odstotni delež,

• stroški koncesijskih dajatev v višini 18,6 milijonov evrov – 22 odstotni delež,

• stroški provizij v višini 7,2 milijona evrov – 8 odstotni delež,

• stroški tržnega komuniciranja s pogodbenim delom za Televizijo Slovenija (predvajanje žrebanj) v skupni višini 4,2 milijona evrov – 5 odstotni delež ter

• stroški tiskanja v višini 1 milijon evrov – odstotni delež.

Navedenih pet skupin stroškov v skupni višini 78,4 milijone evrov predstavlja v strukturi poslovnih odhodkov kar 91 odstotni delež.

Stroški dela so zaostali tako za planom kot letom 2006. V strukturi vseh stroškov predstavljajo 3,7 odstotni delež, ki je v primerjavi z letom prej malenkost nižji.

Prihodki Čisti prihodki od prodaje iger na srečo so bili doseženi v višini 87,4 milijone evrov. Plan so presegli za odstotek, v primerjavi z letom prej so bili višji za 2 odstotka. S prihodki od najemnin in drugimi prihodki smo dosegli 1,4 milijone evrov. Med prihodki družbe predstavljajo čisti prihodki od prodaje iger na srečo 98 odstotni delež. Družba je ustvarila skupno 88,8 milijonov evrov prihodkov.

37

1.14. ANALIZA POSLOVANJA

Stroški amortizacije so bili nad planiranimi in lanskoletnimi. Na to je vplivala predvsem širitev prodajne mreže (Petrol in Pošta) ter oprema novih prodajnih mest z vplačilnimi stroji.

Drugi poslovni odhodki so bili v primerjavi s planom in letom 2006 bistveno višji kot posledica oblikovanja dodatnih dolgoročnih rezervacij za bodoče zaslužke zaposlenih skladno z aktuarskim izračunom.

Trg kapitala v letu 2007Prvo polovico leta 2007 je zaznamovala visoka rast cen delnic in tudi velika volatilnost na svetovnih kapitalskih trgih s tem, da so bile izrazitejše korekcije le na balkanskih trgih.

V juliju in avgustu smo se soočili z najvišjo volatilnostjo od začetka leta 2003, negotovimi razmerami, nihanjem deviznih tečajev in problemi s posojanjem denarja na medbančnem trgu. Vse to je posledica težav na ameriškem nepremičninskem trgu, od koder so se te preselile tudi v Evropo.

Borzni indeks slovenskih obveznic (BIO) se je v letu 2007 znižal za 2,1 odstotka.

Slovenski indeks SBI20, ki je v letu 2007 zrasel kar za 78,1 odstotka, je v zadnjih dveh mesecih leta padel za približno 8 odstotkov. Borzni analitiki so

vseskozi opozarjali na precenjenost slovenskih delnic. Indeks SBI TOP je pridobil 71,0 odstotkov, indeks investicijskih skladov PIX pa 45,0 odstotkov. Vsi trije indeksi so v letu 2007 dosegli najvišje vrednosti v zgodovini.

Obrestne mere za bančne depozite na slovenskem trgu so se celo leto zviševale.

Finančni prihodki in odhodki Loterija Slovenije je v letu 2007 ustvarila finančne prihodke v višini 1.578.459 evrov ter 159.187 evrov finančnih odhodkov, kar pomeni 1.419.271 evrov neto prihodkov. V primerjavi z letom 2006 to pomeni 12,6 odstotno rast, pri tem pa je bil povprečen obseg naložb v letu 2007 na ravni naložb v letu 2006 ter v skladu s planirano strukturo finančnih naložb. Dobri rezultati so posledica rasti delniških indeksov v prvem polletju 2007, zviševanja obrestnih mer bančnih depozitov in pravočasnem odzivanju na spremembe tržnih razmer.

38

Poslovni izidCelotni dobiček pred davki je bil ustvarjen v višini 4,1 milijona evrov in je bil v primerjavi s planom višji za 27 odstotkov, v primerjavi z letom 2006 pa nižji za 27 odstotkov.

Struktura celotnega dobička pred davki je naslednja:• iz naslova prirejanja iger na srečo smo dosegli 1,4

milijone evrov dobička (v letu poprej 3,4 milijone evrov),• iz naslova neto finančnih prihodkov 1,4 milijone

evrov (v letu poprej 1,1 milijona evrov),• iz naslova dodatnih dejavnosti 1,3 milijone evrov

(v letu poprej 1,2 milijona evrov).

Iz naslova prirejanja iger na srečo je celotni dobiček pred davki v letu 2007 v primerjavi z letom 2006 več kot prepolovljen, predvsem kot posledica višjih skladov za dobitke.

Davek iz dobička je znašal 967 tisoč evrov, od tega odmerjeni davek 1 milijon evrov in odloženi davek 50 tisoč evrov. Efektivna stopnja obdavčitve znaša 23,4 odstotke in je v primerjavi s predhodnim letom na enaki ravni.

Čisti dobiček družbe je znašal 3,2 milijona evrov. Plan presega za 26 odstotkov, v primerjavi z letom 2006 pa zaostaja za 27 odstotkov.(Tabela 4)

Drugi prihodki in odhodkiDrugi prihodki so bili doseženi v višini 63,5 milijonov evrov. Pretežni del teh prihodkov predstavlja izterjana najemnina za Dom Medvode za leto 2003.

Drugi odhodki so bili doseženi v višini 179 milijonov evrov. Vključujejo odhodke iz amortizacije naložbenih nepremičnin, ki so na ravni planiranih in doseženih v letu prej.

Prihodki iz naložbPrihodki iz naložb v bančne depozite, obveznice, potrdila o vlogi, vzajemne sklade ter sredstva v upravljanju predstavljajo 1.554.230 evrov oziroma 98 odstotkov vseh finančnih prihodkov. Neto prihodki finančnih naložb znašajo 1.430.525 evrov, kar pomeni skoraj 13 odstotno rast v primerjavi s preteklim letom ter 74 odstotno preseganje plana. (Tabela 3)

Družba je 737.267 evrov neto prihodkov oziroma 51,6 odstotkov ustvarila s prihodki iz sredstev v upravljanju in vzajemnih skladov, ki v strukturi finančnih naložb predstavljajo 17 odstotkov vseh finančnih naložb. Letni donos vzajemnih skladov znaša 15,7 odstotkov, donos sredstev v upravljanju pa 27,6 odstotkov. V letu 2006 je ob enaki strukturi finančnih naložb iz naslova sredstev v upravljanju in vzajemnih skladov ustvarila 45,3 odstotke vseh finančnih prihodkov.

Loterija Slovenije je z bančnimi depoziti v letu 2007 ustvarila 406.583 evrov finančnih prihodkov, kar pomeni 4,5 odstotni donos. Prihodki iz naslova naložb v obveznice in potrdila o vlogi znašajo 286.674 evrov, kar pomeni 4,7 odstotni letni donos.

Skupni letni donos vseh finančnih naložb v letu 2007 znaša 7,7 odstotkov.

Finančni odhodki družbe v letu 2007 znašajo 159.188 evrov in so 92 odstotkov višji od planiranih. V strukturi odhodkov predstavljajo s 123.507 evri 78 odstotni delež odhodki iz finančnih naložb, ki so nastali zaradi volatilnosti delniških indeksov in točk vzajemnih skladov v drugi polovici leta, 35.187 evrov pa obresti za dolgoročno posojilo, ki bo v celoti odplačano junija 2008.

Tabela 3 Finančne naložbe

Bančni depoziti

Obveznice, potrdila o vlogi

Vzajemni skladi

Sredstva v upravljanju

SKUPAJ FINANČNE NALOŽBE

Realizacija neto prih. 2006

1

334.193

361.104

139.760

435.399

1.270.456

Plan 2007

2

250.407

284.969

103.280

183.609

822.265

Prihodki 2007

3

406.583

309.672

248.087

589.888

1.554.230

Odhodki 2007

4

22.997

42.579

58.129

123.705

Neto prihodki

5=4-3

406.583

286.675

205.508

531.759

1.430.525

Delež neto prih. 2007

28,42%

20,04%

14,37%

37,17%

100,00%

Delež neto prih. 2006

26,30%

28,42%

11,00%

34,27%

100,00%

Index

6=5/2

162,4

100,6

199,0

289,6

174,0

Index

7=5/1

121,7

79,4

147,0

122,1

112,6

paus papir - 2 barvi: Pantone 355 & blackvstavljen med strani 38, 39

Izkaz poslovnega izida za obdobje januar – december 2007 (v EUR)- prilagojeni podatki za leto 2006

Tabela 4

Opis

1

1. Čisti prihodki od prodaje

2. Prihodki od najemnin in drugi prihodki

3. Kosmati donos iz poslovanja

4. Poslovni odhodki

I. Stroški materiala

II. Stroški storitev

- sklad za dobitke

- koncesijska dajatev

III. Stroški dela

IV. Amortizacija

V. Prevrednotovalni pos. odhodki

VI. Drugi poslovni odhodki

5. Dobiček iz poslovanja

6. Finančni prihodki

7. Finančni odhodki

8. Drugi prihodki

9. Drugi odhodki

10. Celoten dobiček pred davki

11. Davek iz dobička

12. Čisti dobiček obračunanega obdobja

Realizacija 2006

2

85.866.839

1.355.599

87.222.438

82.443.337

299.307

77.424.717

45.379.015

18.696.812

3.182.921

1.449.174

23.431

63.787

4.779.101

1.398.226

325.818

16.156

181.097

5.686.568

1.337.825

4.348.743

Plan 2007

3

86.341.608

1.330.000

87.671.608

84.975.608

320.882

79.657.647

47.269.853

17.850.580

3.338.341

1.606.575

52.163

2.696.000

822.000

83.000

13.000

179.000

3.269.000

752.000

2.517.000

Realizacija 2007

4

87.382.147

1.407.880

88.790.027

85.958.697

260.215

80.519.697

47.374.190

18.635.557

3.149.999

1.703.013

36.812

288.961

2.831.330

1.578.458

159.188

63.505

178.798

4.135.307

966.773

3.168.534

Index 4/2

5

102

104

102

104

87

104

104

100

99

118

157

453

59

113

49

393

99

73

72

73

Index 4/3

6

101

106

101

101

81

101

100

104

94

106

554

105

192

192

489

100

127

129

126

39

Bilanca stanjaSredstva Loterije Slovenije so konec leta 2007 znašala 38.319 tisoč evrov in so se v primerjavi s stanjem na dan 31.12.2006 povečala za 8,8 odstotkov. V strukturi sredstev predstavljajo dolgoročna sredstva 57 odstotkov in kratkoročna sredstva 43 odstotkov. V letu 2006 je bil delež dolgoročnih sredstev 62 odstotkov in kratkoročnih 38 odstotkov. Opredmetena osnovna sredstva predstavljajo 16,9 odstotkov bilančne vsote, naložbene nepremičnine 12,5 odstotkov, dolgoročne finančne naložbe 26,6 odstotkov. V letu 2006 predstavljajo osnovna sredstva 21,7 odstotkov bilančne vsote, naložbene nepremičnine 14 odstotkov in dolgoročne finančne naložbe 26,6 odstotkov. V primerjavi s stanjem 31.12.2006 se je delež finančnih naložb v bilančni vsoti povečal za 11,6 odstotkov, zaradi časovnega odloga plačevanja obveznosti.

V strukturi virov sredstev predstavlja kapital 67,8 odstotkov. Razmerje med lastniškim kapitalom in rezervacijami ter finančnimi in poslovnimi

obveznostmi kaže na konzervativno kapitalsko sestavo in zagotavlja visoko raven dolgoročne plačilne sposobnosti. V letu 2007 so se druge kratkoročne obveznosti povečale za 41 odstotkov, zaradi povečanja obveznosti do skladov za dobitke v letu 2007 in obveznosti za neizplačane dobitke zaradi umika tolarskih srečk na koncu leta 2005. (Tabela 4)

V letu 2007 so kazalniki poslovanja slabši kot v letu poprej. Ustvarjen čisti dobiček, ki je podlaga za izračun kazalnikov uspešnosti poslovanja, je v letu 2007 nižji za 1,2 milijona evrov oziroma 27 odstotkov v primerjavi z letom 2006. Razlogi za znižanje dobička

so predvsem naslednji:• povečanje sklada za dobitke, ki predstavlja v času zrelega trga klasičnih iger na srečo enega od najpomembnejših vzvodov za povečanje koristi za igralce in s tem vpliva na povečanje prometa,

• krepitev promocijskih aktivnosti (korporativna in produktna raven),

• višji stroški amortizacije skozi posodabljanje strojne in programske računalniške opreme.

Pregled kazalnikov

Kazalnik

Čista donosnost kapitala, v % (čisti dobiček poslovnega leta / povprečni kapital)

Čista donosnost sredstev, v % (čisti dobiček poslovnega leta / povprečna sredstva)

Čista donosnost prodaje, v % (čisti dobiček poslovnega leta / čisti prihodki od prodaje)

Obseg akumulacije, v EUR (amortizacija + čisti dobiček)

Koefi cient celotne gospodarnosti (prihodki / odhodki)

Skupni prihodki na zaposlenega, v EUR (skupni prihodki / povprečno število zaposlenih)

Dodana vrednost na zaposlenega, v EUR

Leto 2007

12,3

8,6

3,6

4.871.548

1,05

1.382.224

118.006

Leto 2006

17,7

12,6

5,1

5.797.918

1,07

1.352.408

142.948

40

Upravljanje s tveganji postaja v vseh družbah vedno pomembnejše in tudi vedno zahtevnejše, česar se zavedamo tudi v našem podjetju in zato poskušamo to področje čim bolj aktivno obvladovati.

V Loteriji Slovenije smo opredelili najpomembnejša tveganja in jih razvrstili na: • poslovna tveganja, • finančna tveganja ter • tveganja delovanja, v katerih smo posebej izpostavili

tveganja informacijske tehnologije.

Poslovna tveganjaPoslovna tveganja obvladujemo s sistematičnim spremljanjem dogajanj v poslovnem okolju ter s pravočasnim odzivanjem.

Loterija Slovenije je v letu 2007 za obvladovanje poslovnih tveganj namenila veliko aktivnosti:

• s pripravo povezovanj s tujimi prireditelji iger na srečo povečujemo svoje konkurenčne prednosti

(novi produkti, novi trgi),• povečujemo dostopnost iger na srečo (celotno

ponudbo iger ponujamo tudi na prodajnih mestih Pošt Slovenije),

• pristopili smo k družbeno odgovornemu prirejanju iger na srečo, ki je ključni steber celovite družbene odgovornosti Loterije Slovenije.

Loterija Slovenije je v letu 2007 sodelovala s pripombami in mnenji tudi pri pripravi predloga sprememb in dopolnitev Zakona o igrah na srečo in Pravilnika o pripravi iger na srečo preko interneta oziroma drugih telekomunikacijskih sredstev, ki žal v letu 2007 nista bila sprejeta. Oba akta bi namreč omogočala družbi povezovanje s tujimi prireditelji in prirejanje internetnih iger.

Finančna tveganjaDružba ima v skladu s svojo finančno politiko pretežni del finančnih naložb v bančnih depozitih (49 %) ter državnih in bančnih obveznicah (33 %) in je tako zelo nizko izpostavljena tržnim tveganjem zaradi gibanja tečajev.

Dodatno družba zmanjšuje tveganja na naslednje načine:• bančni depoziti so vezani v šestih največjih bankah v

državi z ročnostjo, ki ustreza načrtovanim finančnim tokovom,

• deleži posameznih vrednostnih papirjev enega izdajatelja so omejeni,

• za vodenje sredstev v upravljanju so sklenjene pogodbe pri vsaj dveh večjih borznoposredniških družbah ter dveh večjih bankah, ki uporabljajo različne strategije

naložbenja,• pri finančnih naložbah v vzajemne sklade ter sredstva v upravljanju družba zasleduje investicijsko politiko

visoke stopnje razpršenosti premoženja na vrednostne papirje iz različnih geografskih območij ter panog

s ciljem zmanjševanja tveganja portfelja in boljše izravnave kratkoročnih nihanj.

41

1.15. UPRAVLJANJE S TVEGANJI

Tveganja delovanjaTveganje delovanja se nanaša na zasnovo, izvajanje in nadziranje poslovnih procesov ter aktivnosti.

V letu 2007 smo prenovili oceno tveganja in izdelali novo analizo tveganja po modelu PDQ prioritet. S to analizo bomo lažje spremljali tveganja delovanja po posameznih področjih in se hitreje odzivali na njih.

Presojali smo ustreznost in zanesljivost:• pretoka informacij za potrebe odločanja in

operativnega dela,• nalaganja prostih finančnih sredstev,• evidentiranja delovnega časa,• spremljanja prodaje in kontroliranja prodajalcev.

Tveganja informacijske tehnologijeVse večja vpletenost informacijske tehnologije v večino procesov poslovanja predstavlja za družbo

vse večje tveganje. Težave na področju informacijske tehnologije lahko povzročijo popolno blokado poslovanja ter s tem zmanjševanje ugleda podjetja navzven.

Tveganja na področju informacijske infrastrukture obvladujemo na podlagi dokumenta „Načrt nepre-kinjenega delovanja računalniškega centra Loterije Slovenije“, ki je del strategije razvoja informatike in predmet rednih letnih revizij informacijskega sistema.

42

43

Za uspešno uresničevanje temeljnih strateških ciljev smo opredelili splet nalog, ki jih bomo izvajali tudi v letu 2008, in sicer:• krepitev prodaje obstoječih produktov in

upravljanje s portfeljem iger,• razvoj novih produktov,• razvoj novih prodajnih poti,• nadgradnja obstoječih iger,• sodelovanje z zakonodajalcem oz. panožnim

regulatorjem pri vzpostavitvi pogojev za sodelovanje s tujimi prireditelji iger na srečo in prirejanje internetnih iger,

• nadgradnja podjetniške klime in upravljanje delovne uspešnosti,

• sistematičen pristop k družbeno odgovornemu prirejanju iger na srečo,

• krepitev znamke Loterije Slovenije.

Načrtujemo, da bomo v letu 2008 iz naslova prirejanja klasičnih iger na srečo ustvarili 93 milijonov evrov prometa. V portfelju naših iger na srečo ostaja vodilna

igra Loto s predvidenim 82 odstotnim deležem v strukturi prodaje.

Za dosego načrtovanega prometa bodo v letu 2008 potekale naslednje aktivnosti: • igro Loto bomo nadgradili z Lotom plus in

razgradnjo Lotka, • v drugem kvartalu bomo pričeli s prodajo

popolnoma prenovljene igre Astro,• pričeli bomo s prodajo igre Loto preko interneta.

1.16. NAČRTI IN NAPOVEDI

Tudi v prihodnosti bomo vso pozornost namenjali odgovornemu, varnemu in zanesljivemu okolju za prirejanje iger na srečo. S pestrim izborom iger ter kupcem prijaznimi in dostopnimi prodajnimi potmi bomo v največji meri skušali uresničevati postavljeno vizijo in poslanstvo.

44

45

2.0. RAČUNOVODSKO

POROČILO

STRANI 45 - 88; črna/PANTONE 355/PANTONE 871/PANTONE 123; tiskano na Hello Matt 90 g/m2

46

47

Računovodski del letnega poročila sestavljajo računovodski izkazi in pojasnila k izkazom, revi-zorjevo poročilo in izjava o odgovornosti uprave.

Računovodski izkazi in pojasnila k izkazom so pripravljeni v skladu z določili Zakona o gospodarskih družbah in s Slovenskimi računovodskimi standardi (2006) (v nadaljevanju SRS (2006)) ter sestavljeni v evrih.

Preračun iz SIT v EUR je za leto 2006 narejen glede na Pojasnilo 1 k Uvodu v SRS (2006) – Sprememba predstavitvene valute. Po njem se za preračun iz SIT v EUR za vse postavke v vseh izkazih uporabi srednji tečaj Banke Slovenije na zadnji dan primerljivega obdobja. Za preračune za obdobje januar – december 2006 je tako uporabljen tečaj 1EUR = 239,640 SIT.

POJASNILO

48

49

2.1. RAČUNOVODSKI IZKAZI

Pojasnila k računovodskim izkazom so njihov sestavni del in jih je treba brati v povezavi z njimi.

50

v EUR

A. DOLGOROČNA SREDSTVA

I.Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve

1. Dolgoročne premoženjske pravice

2.Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve

II. Opredmetena osnovna sredstva

1. Zemljišča in zgradbe

a) Zemljišča

b) Zgradbe

2. Druge naprave in oprema

3. Osnovna sredstva, ki se pridobivajo

a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi

b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev

III. Naložbene nepremičnine

IV. Dolgoročne fi nančne naložbe

1. Dolgoročne fi nančne naložbe, razen posojil

a) Druge dolgoročne fi nančne naložbe

2. Dolgoročna posojila

a) Dolgoročna posojila drugim

V. Dolgoročne poslovne terjatve

1. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih

VI. Odložene terjatve za davek

B. KRATKOROČNA SREDSTVA

I. Zaloge

1. Material

II. Kratkoročne fi nančne naložbe

1. Kratkoročna posojila

a) Kratkoročna posojila drugim

III. Kratkoročne poslovne terjatve

1. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev

2. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih

IV. Denarna sredstva

C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

SREDSTVA SKUPAJ

Zabilančna evidenca

31.12.2007

21.982.806

403.588

402.535

1.053

6.469.175

3.162.248

24.165

3.138.083

3.306.927

0

0

0

4.773.994

10.203.502

4.678.621

4.678.621

5.524.881

5.524.881

10.088

10.088

122.459

15.792.716

7.451

7.451

9.199.020

9.199.020

9.199.020

3.842.338

180.246

3.662.092

2.743.907

543.933

38.319.455

5.281.913

31.12.2006

21.849.552

378.155

376.595

1.560

7.626.160

3.507.622

24.165

3.483.457

3.277.705

840.833

837.382

3.451

4.977.387

8.763.228

2.870.476

2.870.476

5.892.752

5.892.752

6.950

6.950

97.672

12.466.514

9.525

9.525

8.614.309

8.614.309

8.614.309

2.364.422

146.929

2.217.493

1.478.258

895.009

35.211.075

5.418.186

Pojasnila

1

2

3

4

5

6

7

8

9

16

51

v EUR

A. Kapital

I. Vpoklicani kapital

1. Osnovni kapital

II. Kapitalske rezerve

III. Rezerve iz dobička

1. Zakonske rezerve

2. Druge rezerve iz dobička

IV. Presežek iz prevrednotenja

V. Preneseni čisti poslovni izid

VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta

B. REZERVACIJE IN DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti

2. Druge rezervacije

C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI

I. Dolgoročne fi nančne obveznosti

1. Dolgoročne fi nančne obveznosti do bank

II. Odložene obveznosti za davek

Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

I. Kratkoročne fi nančne obveznosti

1. Kratkoročne fi nančne obveznosti do bank

2. Druge kratkoročne fi nančne obveznosti

II. Kratkoročne poslovne obveznosti

2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev

3. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov

4. Druge kratkoročne poslovne obveznosti

D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

Zabilančna evidenca

31.12.2007

25.940.112

3.099.649

3.099.649

4.751.941

11.982.694

309.965

11.672.729

148.086

2.789.208

3.168.534

803.461

622.715

180.746

59.173

0

0

59.173

11.508.416

293.059

292.166

893

11.215.357

1.217.778

376

9.997.203

8.293

38.319.455

5.281.913

31.12.2006

25.596.296

3.099.649

3.099.649

4.751.941

11.982.694

309.965

11.672.729

218.673

2.863.766

2.679.573

571.378

390.632

180.746

394.565

292.166

292.166

102.399

8.635.729

584.335

584.335

0

8.051.394

990.486

376

7.060.532

13.107

35.211.075

5.418.186

Pojasnila

10

11

12

13

14

15

16

2.1.1. BILANCA STANJA

52

53

2.1.2. IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

v EUR

1. Čisti prihodki od prodaje

a) Čisti prihodki od prodaje na domačem trgu

2. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi prihodki)

3. Stroški blaga, materiala in storitev

a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški

porabljenega materiala

b) Stroški storitev

4. Stroški dela

a) Stroški plač

b) Stroški pokojninskih zavarovanj

c) Stroški drugih socialnih zavarovanj

č) Drugi stroški dela

5. Odpisi vrednosti

a) Amortizacija

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih

in opredmetenih osnovnih sredstvih

c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih

6. Drugi poslovni odhodki

7. Finančni prihodki iz deležev

a) Finančni prihodki iz deležev v drugih družbah

b) Finančni prihodki iz drugih naložb

8. Finančni prihodki iz danih posojil

a) Finančni prihodki iz posojil, danih drugim

9. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev

a) Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih

10. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov fi nančnih naložb

11. Finančni odhodki iz fi nančnih obveznosti

a) Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank

12. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti

a) Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih

obveznosti

b) Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti

13. Drugi prihodki

14. Drugi odhodki

15. Davek iz dobička

16. Odloženi davki

17. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja

2007

88.658.399

88.658.399

131.628

80.779.912

260.215

80.519.697

3.149.999

2.299.499

99.226

374.835

376.439

1.739.825

1.703.013

36.200

612

288.961

843.287

5.312

837.975

735.171

735.171

0

0

123.705

35.187

35.187

296

273

23

63.505

178.798

1.016.663

(49.890)

3.168.534

2006

41.756.351

41.756.351

87.072

32.345.009

299.307

32.045.702

3.182.921

2.288.237

97.642

373.790

423.252

1.472.605

1.449.174

16.637

6.794

63.787

1.008.829

9.977

998.852

386.676

386.676

2.721

2.721

80.863

242.873

242.873

2.082

634

1.448

16.158

181.097

1.362.558

(24.733)

4.348.743

Pojasnila

17

17

18

19

20

21

21

21

22

22

22

23

24

25

54

55

2.1.3. IZKAZ DENARNIH TOKOV

v EURA. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU

a) Postavke izkaza poslovnega izidaPoslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in fi nančni prihodki iz poslovnih terjatevPoslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevrednotenje) in fi nančni odhodki iz poslovnih obveznostiDavki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih

b) Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanjaZačetne manj končne poslovne terjatveZačetne manj končne aktivne časovne razmejitveZačetne manj končne odložene terjatve za davekZačetna manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajoZačetne manj končne zalogeKončni manj začetni poslovni dolgoviKončne manj začetne pasivne časovne razmejitveKončne manj začetne odložene obveznosti za davek

c) Prebitek prejemkov pri poslovanju ali prebitek izdatkov pri poslovanju (a+b)B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU

a) Prejemki pri naložbenjuPrejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku drugih, ki se nanašajo na naložbenje

Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstevPrejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin

Prejemki od odtujitve dolgoročnih fi nančnih naložbPrejemki od odtujitve kratkoročnih fi nančnih naložb

b) Izdatki pri naložbenjuIzdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev

Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstevIzdatki za pridobitev naložbenih nepremičninIzdatki za pridobitev dolgoročnih fi nančnih naložbIzdatki za pridobitev kratkoročnih fi nančnih naložb

c) Prebitek prejemkov pri naložbenju ali prebitek izdatkov pri naložbenju (a+b)C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU

a) Prejemki pri fi nanciranjuPrejemki od povečanja dolgoročnih fi nančnih obveznostiPrejemki od povečanja krstkoročnih fi nančnih obveznosti

b) Izdatki pri fi nanciranjuIzdatki za dane obresti, ki se nanašajo na fi nanciranjeIzdatki za odplačila kratkoročnih fi nančnih obveznostiIzdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku

c) Prebitek prejemkov pri fi nanciranju ali prebitek izdatkov pri fi nanciranju (a+b)Č. KONČNO STANJE DENARNIH SREDSTEV x) Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc)y) Začetno stanje denarnih sredstev

2007

3.778.56088.721.904

(83.976.571)(966.773)

1.948.304(1.503.400)

351.076(24.787)

02.074

3.166.002(17.554)(25.107)

5.726.864

66.036.521973.148

195.16330.469

2.975.52561.862.216

(67.128.596)(166.594)(506.481)

(1.889)(4.856.403)

(61.597.229)(1.092.075)

000

(3.369.140)(31.567)

(584.335)(2.753.238)(3.369.140)

2.743.9071.265.6491.478.258

2006

4.846.31541.775.230

(35.591.087)(1.337.828)

(462.826)(285.169)

330.26234.03936.029

(36.901)(479.340)

(2.979)(58.767)

4.383.489

51.264.984983.913

132.7570

1.917.57248.230.742

(53.302.571)(142.109)

(2.449.821)(26.314)

(2.254.265)(48.430.062)(2.037.587)

1.774234

1.540(3.486.071)

(274.103)(585.716)

(2.626.252)(3.484.297)

1.478.258(1.138.395)

2.616.653

56

LETO 2007v EUR

Stanje 1.1.2007

Premiki v kapital

Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta

Vnos zneska prevrednotenj kapitala

Premiki v kapitalu

Razporeditev čistega dobička poslovnega leta po sklepu uprave in nadzornega sveta

Premiki iz kapitala

Izplačilo dividend

Uporaba presežka iz prevrednotenja (za oslabitev sredstev)

Prenos presežka iz prevrednotenja ( v poslovne prihodke ali fi nančne prihodke)

Druga zmanjšanja sestavin kapitala

Stanje 31.12.2007

Bilančni dobiček

Osnovni kapital

3.099.649

0

0

0

0

0

0

0

3.099.649

0

Kapitalske rezerve

4.751.941

0

0

0

0

0

0

0

4.751.941

0

Zakonske rezerve

309.965

0

0

0

0

0

0

0

309.965

0

Skupaj kapital

25.596.296

3.168.534

(63.898)

0

(2.754.131)

(120)

(5.601)

(968)

25.940.112

5.957.742

Druge rezerve iz dobička

11.672.729

0

0

0

0

0

0

0

11.672.729

0

Preneseničisti dobiček

2.863.766

0

0

2.679.573

(2.754.131)

0

0

0

2.789.208

2.789.208

Čisti dobičekposlovnega leta

2.679.573

3.168.534

0

(2.679.573)

0

0

0

0

3.168.534

3.168.534

Presežek izprevrednotenja

218.673

0

(63.898)

0

0

(120)

(5.601)

(968)

148.086

0

57

2.1.4. IZKAZ GIBANJA KAPITALA

LETO 2006v EUR

Stanje 1.1.2006

Premiki v kapital

Vnos čistega poslovnega izida poslovnega leta

Vnos zneska prevrednotenj kapitala

Premiki v kapitalu

Razporeditev čistega dobička poslovnega leta po sklepu uprave in nadzornega sveta

Razporeditev čistega dobička za oblikovanjedodatnih rezerv po sklepu skupščine

Premiki iz kapitala

Izplačilo dividend

Prenos presežka iz prevrednotenja

Druga zmanjšanja sestavin kapitala

Stanje 31.12.2006

Bilančni dobiček

Osnovni kapital

3.099.649

0

0

0

0

0

0

0

0

3.099.649

0

Kapitalske rezerve

4.751.941

0

0

0

0

0

0

0

0

4.751.941

0

Zakonske rezerve

309.965

0

0

0

0

0

0

0

0

309.965

0

Skupaj kapital

23.905.063

4.465.048

4.348.744

116.304

0

0

0

(2.773.814)

(2.624.770)

(139.947)

(9.097)

25.596.296

5.543.339

Druge rezerve iz dobička

12.628.329

0

0

1.669.170

1.669.170

0

(2.624.770)

(2.624.770)

0

11.672.729

0

Preneseničisti dobiček

(40.248)

0

0

0

0

2.913.111

(9.097)

0

(9.097)

2.863.766

2.863.766

Čisti dobičekposlovnega leta

2.913.110

4.348.744

4.348.744

(1.669.170)

(1.669.170)

(2.913.111)

0

0

0

2.679.573

2.679.573

Presežek izprevrednotenja

242.317

116.304

0

116.304

0

0

0

(139.947)

0

(139.947)

0

218.673

0

58

v EUR

Čisti poslovni izid poslovnega leta

- oblikovanje drugih rezerv iz dobička

+ preneseni dobiček

= bilančni dobiček

2006

4.348.745

(1.669.172)

2.863.766

5.543.339

2007

3.168.534

0

2.789.208

5.957.742

84

85

2.6. Revizorjevo poročilo

86

Uprava potrjuje računovodske izkaze družbe Loterija Slovenije, d.d. za leto, končano na dan 31. decembra 2007 in priloge k računovodskim izkazom v letnem poročilu.

Uprava izjavlja, da so bile pri izdelavi računovodskih izkazov uporabljene ustrezne računovodske usmeritve, da so bile računovodske ocene izdelane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja ter da letno poročilo predstavlja resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja za leto 2007.

Uprava je odgovorna tudi za ustrezno vodenje računovodstva, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja družbe. Izjavlja, da so računovodski izkazi skupaj s prilogo izdelani na podlagi predpostavke o nadaljnjem poslovanju družbe ter v skladu z veljavno zakonodajo in Slovenskimi računovodskimi standardi.

Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku petih let po poteku leta, v katerem je treba davek odmeriti, preverijo poslovanje družbe, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni. Uprava družbe ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.

Irena Medvešek Tim Kocjančlanica uprave predsednik uprave

87

2.7. Izjava poslovodstva

88

naslovnica notranja zadnja stran - Pantone 877 C + mat plastika

naslovnica zunanja zadnja stran - Pantone 355 C + mat plastika