LETNIK 3 - ISSN 18547583 www.jezersko.si December 2008, številka 3

Župan

2

Ste že končali letos načrtovana dela na no-vem pokopališču?

”Že pred prvim novembrom smo končali delana novem pokopališču. Njegov lastnik je obči-na in smo se letos odločili, da uredimo poti dogrobov, naredimo novo pot med farno cerkvijodo starega pokopališča, obnovimo pročelje mr-liške vežice in pred njo uredimo parkirišče zokoli 25 parkirnimi mesti. To je sedaj končano,naložba je bila vredna 100 tisoč evrov, dve tret-jini denarja smo dobili iz regionalnih razvojnihsredstev.”

Kako urejate središče kraja, kjer ste imelikar nekaj težav zaradi nedokončane denaci-onalizacije?

”Letos je bila končana denacionalizacija zazemljišča v središču kraja in občina je tako po-stala pravna lastnica cest, tako da smo lahkouredili kataster cest in da jih je nekaj dobilotudi nove asfaltne prevleke. Temu je občina na-menila 35 tisoč evrov. Še del ceste smo name-ravali asfaltirati, toda lastnik ni podpisal služ-nosti in tako del ostaja neurejen. Nekaj denar-ja smo pridobili iz sklada kmetijskih zemljiščin ga namenili za asfaltiranje ceste v Dol. Tonas je veljalo 16 tisoč evrov.”

Novost v občini je tudi zemljišče pri jeze-ru, ki ste ga uredili za heliodrom.

”Res je. Že pred leti je občina kupila 1,3 hek-tara zemljišča ob Planšarskem jezeru, da bi gadel namensko uredila za pristajanje helikopter-jev. V naših gorah je bilo v preteklosti že večnesreč, še vedno se dogajajo, zato tak prostorpotrebujemo. Doslej smo ta prostor uporablja-li kot nadomestni prostor za odpadni gradbeni

material. Letos pa smo ga naposled začeli ure-jati kot heliodrom. Del zemljišča bo namenjennovi vremenski postaji. Z Agencijo za okoljerepublike Slovenije se dogovarjamo, da bi jouredili v letu 2009.”

Vsako leto vložite nekaj denarja tudi v ob-novo šole. Koliko ste letos?

”Del proračuna je vedno namenjen tudi ob-novi podružnične šole na Jezerskem. Letossmo vložili 20 tisoč evrov v zamenjavo oken vnovem delu šole, en razred pa smo tudi nanovo opremili. Občina je letos 15 tisoč evrovnamenila tudi za knjižnično dejavnost na Je-zerskem, od tega 3.239 evrov za nakup novihknjig in pa 4.500 evrov za dodatne knjižne po-lice in ostalo opremo.”

Kako v občini Jezersko, kjer imate že dlječasa zbirni center, ravnate z odpadki?

”Ravnanje z odpadki je vse bolj aktualno inbojim se, da bo v prihodnje povezano s še večstroški. V zbirnem centru, ki je tik nad strugoJezernice, smo letos izdelali zaščitno ograjo,kajti veter je pogosto odnašal smeti na nabrež-je in v strugo Jezernice. To nas je veljalo 15 ti-soč evrov proračunskega denarja.”

Pred kratkim je občinska stavba Storžičpridobila nove prostore, v katerih bo živelazlasti planinska dejavnost. Menda gre za

Milan Kocjan, župan občine Jezersko

Še naprej urejamo lastniško zemljiške zadeve

Pred koncem leta ponavadi opravimo bilanco tistega, kar se je dogajalo čez leto, in ugotavljamo, kako uspešni smo bili. Kako uspešno se je s svojimi težavami v letu 2008 spopadala občina Jezersko,

smo se pred prazniki pogovarjali z županom Milanom Kocjanom.

Župan Milan Kocjan

PR’ JEZER (ISSN 18547583) je priloga Gorenj-skega glasa o občini Jezersko. Prilogo pripravljauredništvo Gorenjskega glasa, d. o. o., Kranj, Blei-weisova cesta 4, Kranj, odgovorna urednica Marija Volčjak, urednica Danica Zavrl Žlebir. Tele-fon 04/201-42-00, fax 04/201-42-13, e-pošta:info@g-glas.si. Oglasno trženje Božena Avsec, tel. 04/201-42-34, bozena.avsec@g-glas.si. Teh-nični urednik Grega Flajnik, tel: 04/201-42-56. Priprava za tisk Gorenjski glas, Kranj, tisk TiskarnaLittera picta d. o. o., distribucija Pošta Slovenije.Pr’ jezer, štev. 3 je priloga 101. številke Gorenjske-ga glasa, ki je izšla 19. decembra 2008, v nakla-di 410 izvodov, prejmejo jo vsa gospodinjstva vobčini Jezersko.

Naslovnica: Iz zbirke Antona JerebaFoto: Gorazd Kavčič

OBČINA JEZERSKO, ZG. JEZERSKO 65, ZG. JEZERSKO

Naj vsak pogled,

vsak stisk roke v teh dneh

spominja na to, da ima vsak človek,

ki nam je poslan na pot,

v našem življenju nenadomestljivo vlogo

in zato neprecenljivo vrednost.

Da bi znali v tem duhu presojati preteklost,

ukrepati v sedanjosti in načrtovati za prihodnost

in biti v življenju vseh, s katerimi se srečujemo,

posebno dragoceni.

Vesele praznike

ter srečno in uspešno novo leto 2009.

OBČINA JEZERSKO

Milan KOCJAN, župan

Občina

3

največjo letošnjo naložbo, če izvzamemo po-kopališče?

”Pobudo za ureditev prostorov za planinskodruštvo in gorsko reševalno službo je dalaslednja. Pripravljeni so bili sami opraviti po-trebna dela, vendar pa je občinski svet, zaradinadaljevanja temeljite celostne obnove objektaStoržič, investicijo v obnovo kletnih prostorovvključil v financiranje iz občinskega proraču-na. Komisija je že sklenila, da najemnika me-sečno za najem prostorov plačata neto po trievre za kvadratni meter in pa sorazmerne teko-če stroške. Ob društvenih prostorih, v katerihso preddverje, večja soba za druženje, čajnakuhinja in sanitarije ter manjši skladiščni pros-tor, pa je občina uredila tudi prostor za svoj ar-hiv. Vse skupaj je stalo 100 tisoč evrov in respredstavlja eno največjih letošnjih naložb.”

Letos ste imeli na Jezerskem izjemno smo-lo zaradi vremenskih nevšečnosti, od podo-rov na območju slapa Čedce, do škode, ki joje oktobra napravil veter. Kako se boriteproti sili narave?

”Narava zadnje čase res kaže zobe in letossmo na Jezerskem doživeli dve opozorilni ka-tastrofi. Posledice, ki so jih povzročili podorina območju slapu Čedca, so s strani Agencijeza okolje (Povodje Save Dolinke) delno sanira-ne, v kar je država vložila 120 tisoč evrov de-narja. Od obljub, da naj bi se izvajala nadaljnjadela, za sedaj še ni nič. Oktobra so strokovnja-ki z ministrstva za okolje, ki se ukvarjajo s sa-nacijo škod, prišli na strokovni ogled. V druž-bi naše gorske reševalne službe so si ogledaliteren, kjer še vedno ugotavljajo krušljivostČedce. Čeprav naj bi bilo to območje delno sa-nirano, pa so zadnja neurja pokazala drugo po-dobo. Voda je še vedno odnašala prod izpodČedce. Agencija za okolje je poskrbela za pre-kop in preusmeritev v hudourniški jarek podMalim vrhom in s tem začasno rešila poplav-ljanje zaselka Kvance. Vendar smo za obram-bo tega dela Jezerskega sami uredili tudiobrambni zid, da so Kvance varnejše pred izli-vom hudourniške vode. Celotna količina vodeodteka po hudourniškem jarku po Vaniškihnjivah preko propusta pod regionalno cesto

mimo Lojzove hiše v strugo Jezernice. Osebnomenim, da je to lahko samo začasna rešitev.Kar pa zadeva močan dotok južnega vetra naJezersko, ki je konec oktobra povzročil precejnevšečnosti, pa je bil nevaren zlasti za drevesa,ki stojijo na samem in nimajo opore. Ta lahkoogrozijo bližnje stanovanjske hiše in gospodar-ska poslopja, kar se je tudi zgodilo. Trije ob-jekti so bili ogroženi, zato so gasilci ob takrat-ni priložnosti takoj začeli odstranjevati podrtodrevje in reševati objekte. Naj se zahvalimprostovoljnim gasilcem Jezerskega za nesebič-no pomoč pri odstranjevanju podrtih smrek. Zdobro voljo in iznajdljivostjo se da marsikaj re-šiti z domačimi ljudmi, ni treba vedno iskatipomoči zunaj kraja, kajti tu nastane tudi vpra-šanje, kdo bo to plačal.

Vsako leto se znova pokaže, da smo na našegasilce lahko ponosni in da smo jim obenemlahko hvaležni. Ampak koliko smo za to, da bibili gasilci tudi čim bolje opremljeni, priprav-ljeni prispevati še sami občani? Ko nas denimoprosijo za finančno pomoč pri nakupu novegagasilskega avtomobila - cisterne? Enostavenzaključek je slišati od nekaterih: to ni potreb-no, to naj financira kar občina sama, gasilci pamorajo ob nujnih primerih tako ali tako opra-viti svoje poslanstvo!? Včasih se nad takimrazmišljanjem in odgovori prav zamisliš!”

Omenila sva že denacionalizacijo in z njopovezano urejanje katastra. Kako uspešnopa se nadaljuje postopek glede športnegaigrišča?

”Letos je ta problem slednjič rešen. Zgodba vzvezi s športnim igriščem, ki smo jo ves časspremljali tudi v lokalnem glasilu, je trajalapolno desetletje. Po nekajkratnih sodnih obra-vnavah je končno rešena in oktobra smo dobi-li pravnomočno odločbo. Druga stvar, ki smojo letos začeli urejati, pa je odmera ceste odLustika do Planšarskega jezera, ki je bila v na-ravi vpisana kot gozd, v resnici pa je že dolgoasfaltna cesta. Z odmerami občinske lastninein odkupi zemlje, ki jo občina potrebuje zanormalno življenje, bomo nadaljevali tudi v le-tih 2009 in 2010, čeprav to vedno ne bo vsempogodu. Tu imam v mislih predvsem zemljiš-

ča, ki so ”javno dobro”, pa danes niso več v tejfunkciji. Po drugi strani pa imamo aktualneobčinske ceste, ki niti niso odmerjene. Tu boza ureditev lastniškega stanja potrebno velikomedsebojnega dogovarjanja in razumevanja.”

Jezersko je življenjsko odvisno tudi od sta-nja regionalne ceste, ki kraj povezuje z doli-no. Kaj je novega pri urejanju te ceste?

”Država je letos interventno namenila kar ne-kaj deset tisoč evrov za ureditev regionalne ce-ste, s čimer je bil urejen okoli pol kilometrovdolg odsek na najbolj kritičnih točkah ”na ser-pentinah”. Potekajo tudi dela na odseku priHubertovi kapeli, ki jih izvaja Cestno podjetjeKranj, ki ima z družbo za državne ceste podpi-sano pogodbo, da bodo dela končana leta2009. Sicer pa občina vsa leta z dopisi opoza-rja družbo za državne ceste, da je regionalnacesta v zelo slabem stanju. Letos smo znovaopozorili, da jo tranzitni promet prek Jezerske-ga vrha zelo obremenjuje, zato bi želeli, da seta omeji zgolj na nujne prevoze, potrebne zagospodarsko dejavnost na območju občine Je-zersko.”

Kako je z novimi prostorskimi akti obči-ne?

”Prav v teh dneh smo na ministrstvo za oko-lje in prostor, bolj natančno, na direktorat zaprostor, vložili strateške karte, z novimi raba-mi prostora, pobude za spremembe, osnutekodloka o občinskem prostorskem načrtu(OPN) ter tudi obrazložitve za OPN. Sedaj sona potezi na ministrstvu, da našo vlogo pregle-dajo in v kolikor ne bodo potrebne kakšne do-polnitve oz. popravki, bo skladno s področnozakonodajo v roku 30 dni potrebno podatismernice k izvedbenemu delu OPN in s kateri-mi se bodo konkretizirale določbe veljavnihpredpisov, ki se nanašajo na predvidene pros-torske ureditve. Če zaključim, gre vse skupajpočasneje, kot sem tudi sam mislil, vendarupam, da bo do končnega sprejema OPN prišlov prvi polovici leta 2009. O vseh nadaljnjih po-stopkih, tudi javnih razgrnitvah, boste pravo-časno in na krajevno običajen način obveščenivsi zainteresirani.”

Danica Zavrl Žlebir

Adventni venčkiŠtirinajst krajank in krajanov se je odz-

valo mojemu vabilu in prišlo v knjižnico,kjer smo s skupnimi močmi izdelali šest-najst adventnih venčkov. Joža nam je zdoma narejeno medico pognal kri požilah in čudovite ideje so se porajalesame od sebe. Venčke smo naredili izsmrečja, ravša, ciprese, pušpana, borovca... Vse je prišlo prav. ”Vse zgleda lepo alipa originalno!” je rekla Irma. Anica jenaredila venček s pisanimi pentljami, kerji je bil tak všeč, Pia pa le iz naravnihmaterialov. Največjega je že prejšnji dannaredila Ančka za v cerkev, tokrat pamanjšega za dom. Če želite dobiti polnonovih idej, preživeti dve prijetni urici,izdelati nekaj lepega, se nam prihodnjeleto pridružite!

V petek, 28. novembra, sva z MajoLesar v knjižnici postavili razstavo an-gelčkov. Ogledate si jo lahko ves decem-

ber v času, ko so uradne ure knjižnice(ponedeljek, petek - od 16. do 19. ure).

Polepšajte si decembrske dneve in veseli,zdravi zakorakajte v novo leto!

Mija Murovec

Ujete lepote jezerske doline - drugič

Občina Jezersko je ob svoji 10-letnici izdalaDVD zgoščenko Ujete lepote jezerske doline(41 minut), ki jo je izdelal Tine Golob po sim-bolični ceni, za kar se mu najlepše zahvaljuje-mo, kakor tudi še za vse posnete in objavljeneprispevke na nacionalni TV. Za namene pro-mocije našega kraja je občina letos ponatisnilatudi lani izdano zloženko, z manjšimi poprav-ki, lanska naklada tri tisoč izvodov je namrečže pošla. Sofinancirali smo tudi izdajo zložen-ke Pohodništvo v Sloveniji, ki ga je v petih sve-tovnih jezikih izdala Slovenska turistična orga-nizacija. L. N.Vsak je izdelal takega, kot mu je všeč.

Občina

4

V kleti stavbe Storžič na Jezerskem bo odslejsedež Gorske reševalne službe in Planinskegadruštva Jezersko. Tam bodo izvajali svojo de-javnost, od planinske šole in tečajev usposab-ljanja do organiziranja prireditev. V novih pros-torih bo tudi baza za reševalne akcije. Tu pa sebodo lahko planinci in gorski reševalci sreče-vali in družili tudi kar tako, saj so to navadnozelo družabni ljudje s skupno ljubeznijo dogora. Ob odprtju prostorov je župan MilanKocjan povedal, kako so leta 2002 po delitvenibilanci z nekdanjo kranjsko občino prišli do ce-lotne stavbe Storžič. Objekt, zgrajen leta 1933,so odkupili od družine Offner, ki ga je dobilavrnjenega v denacionalizacijskem postopku.Za zmerno ceno so se z lastniki pogajali kardve leti. Še enkrat toliko denarja pa so moralivložiti v stavbo, kjer je danes sedež občine. Žu-pan je znova poudaril, koliko udarniškega delaje bilo vloženega v to stavbo. Kletni prostori sobili doslej prazni. V njih bi bila lahko tudi go-stilna, je dejal Milan Kocjan, a boljša je odlo-čitev za dejavnost, ki druži ljudi dobre volje, kiso pripravljeni delati. Planinci in gorski reše-valci zagotovo so, zato je občinski svet tudisprejel odločitev, da se nameni njim. ”V taprostor je vloženih 70 tisoč evrov, namenjen bodruženju, pa tudi vzgoji in izobraževanju mla-dih ljudi, zato naj dobro služi svojemu name-nu,” je ob odprtju dejal Kocjan. Preden je vdružbi Drejca Karničarja in Milana Šenka

odprl na novo pridobljene prostore, jim je po-potnico izrekel tudi Miro Pogačar, načelnikGorske reševalne zveze Slovenije. ”Rad pridemna Jezersko, ko se odpirajo novi prostori, še to-liko raje. Res je Jezersko manjši kraj, toda tu-kaj s svojimi dejanji kar naprej dokazujete, daste veliki, še posebej, ko naredite kaj dobregazase, za svoj kraj ali ko je treba pomagati dru-gim ljudem,” je dejal načelnik.

Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič

Prostor za delo in druženjeŽupan Milan Kocjan in predsednika planincev in gorskih reševalcev

Milan Šenk in Drejc Karničar so v Storžiču slovesno odprli prostore, kijih bosta društvi poslej uporabljali za delo in druženje.

Izplačilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Prve dni decembra je občina Jezersko izve-

dla dokončno poplačilo za vlaganja v JTO naosebne račune upravičencev, skladno s Po-ravnavo o vračilu vlaganj v JTO št. NT-KR-A26-3136/2004, z dne 1. avgusta 2008, skle-njeno 14. avgusta 2008 med Republiko Slo-venijo, ki jo je zastopalo Državno pravobra-nilstvo RS v Ljubljani, in Občino Jezersko, vkateri je bilo določeno, da znaša višina vrači-la vlaganj v javno telekomunikacijsko omrež-je (JTO) za občino Jezersko skupno37.896,54 evra za 79 upravičencev. Komisijaza pripravo seznama upravičencev do vračilavlaganj v JTO, ki jo je septembra 2003 ime-noval župan, je soglasno odločila, da dejan-skemu upravičencu v popolno poplačilo iznaslova vlaganj v JTO pripada vračilo v de-ležu dejanske višine vplačanih sredstev nablagajni takratne KS Jezersko. Vplačila sred-stev takrat so bila različna glede na samo me-sto oddaljenosti telefonskega priključka, takoda je bil tudi sedaj razpon teh sredstev, ki sose vračala, od 363,81 evra do 785,83 evra, do1.943,72 evra za dve pravni osebi. L. N.

Preselitev prostorov UE KranjUpravna enota Kranj obvešča vse občane,

da je preselila Sprejemno pisarno in Oddelekza upravne notranje zadeve v pritličje poslov-ne stavbe Slovenski trg 1. Sprejemna pisar-na je desno od recepcije v pisarni št. 86.Upravne notranje zadeve so desno in levood recepcije. Desno se izvajajo upravne nalo-ge s področja tujcev in matičnih zadev (izpi-ski iz matičnih knjig, zakonske zveze, smr-tovnice ...), levo pa upravni postopki izdajeosebnih izkaznic, potnih listin, prijave prebi-vališča, vozniških dovoljenj, registracije vo-zil, overitev lastnoročnih podpisov, prepisovin kopij ter potrdil iz uradnih evidenc. Hkratiob preselitvi je upravna enota poskusno vzpo-stavila dva jutranja šalterja, ki sta za strankeodprta že od 7. ure dalje. V drugi fazi je upra-vna enota v stari del stavbe preselila tudi od-delek za okolje in kmetijstvo, in sicer v II.nadstropje. Za vse morebitne dodatne infor-macije se občani ob vstopu v stavbo lahkoobrnejo osebno na varnostnika - informatorja.

Množično vrednotenje nepremičnin

Geodetska uprava Republike Slovenije bo vprvem četrtletju leta 2009 pripravila predlogmodelov množičnega vrednotenja nepremič-nin z upoštevanjem utemeljenih pripomb inpredlogov občin na osnutek predlogov mode-lov množičnega vrednotenja nepremičnin.Usklajevanje osnutka predlogov modelovvrednotenja nepremičnin z občinami je vsklepni fazi. V letu 2009 bo Geodetska upra-va Republike Slovenije izdala brošuro omnožičnem vrednotenju nepremičnin, v ka-teri bo javnosti predstavljen sistem množič-nega vrednotenja nepremičnin in njegovauporabnost in koristnost.

Metka Gnidovec, GU RS, Urad za množično vrednotenje nepremičnin

Brezplačno računalniško usposabljanjeZa starejše in brezposelne bo v Kranju potekalo računalniško usposabljanje po javno veljav-

nem programu”Računalniška pismenost za odrasle”. V okviru projekta za zviševanje sploš-ne in računalniške ravni pismenosti v letih 2008, 2009 in 2010 bodo v Kranju potekala raču-nalniška usposabljanja po javno veljavnem programu Računalniška pismenost za odrasle.Projekt sofinancirata Evropska unija (Evropski socialni sklad) in Republika Slovenija. Uspo-sabljanje je brezplačno za starejše odrasle (nad 65 let) in brezposelne osebe. Udeležencebomo naučili z uporabo računalnika, miške in tipkovnice napisati, urediti in oblikovati bese-dilo in v besedilo vključiti slike in tabele. Izdelke (datoteke) bomo shranili na disk, jih zno-va odprli, pripravili za tisk in natisnili. Brskali bomo po spletnih straneh in poiskali zanimi-ve informacije o domačih in tujih krajih, pregledali bomo državne in občinske spletne straniter spletne strani javnih medijev, naučili se bomo, kako na internetu poiskati podatke o izdel-kih in storitvah in primerjati cene. Naučili se bomo pošiljati in prejemati elektronsko pošto inpo elektronski pošti poslati slike in druge datoteke. Naučili se bomo uporabljati CD-je, USBključke, diskete in urejati mape in datoteke. Vsi udeleženci bodo na usposabljanju pridobilisvoj lasten elektronski naslov. Pogovorili se bomo o varnosti in zaščiti pri delu z računalniki.

Usposabljanje bo trajalo dva meseca (januarja in februarja). En teden bomo vsak dan od po-nedeljka do petka delali po tri pedagoške ure v računalniški učilnici. Naslednji teden pa bodoudeleženci utrjevali znanje doma. Skupaj bomo izvedli 60 pedagoških ur v učilnici (štiri ted-ne), preostale štiri tedne pa bodo udeleženci delali samostojno zunaj učilnice in pri tem ko-municirali na daljavo z mentorjem (predavateljem) in drugimi udeleženci s pomočjo elek-tronske pošte in drugih sodobnih načinov komuniciranja. Udeleženci bodo imeli možnost pri-dobiti javno veljavno listino. Usposabljanje bo potekalo v računalniški učilnici podjetjaIPIS, računalniška usposabljanja, d. o. o., v Kranju, Mirka Vadnova 19, ki že od leta 1992izvaja računalniška usposabljanja za odrasle in mladino. Za dodatne informacije in prijavepokličite po telefonu 04/204 74 40, pošljite elektronsko pošto na naslov ipis@ipis.si ali obi-ščite spletno stran www.ipis.si. Zupanc (slavko.zupanc@ipis.si)

Prvi možje občine, planinskega društva in gorskih reševalcev pri odpiranju novih prostorov v Storžiču

Občina

5

Slovesnost blagoslova je bila zaupana pro-vincialu slovenskih kapucinov br. Štefanu Ko-žuhu. Sinovi sv. Frančiška (frančiškani, kapu-cini, minoriti) imajo po več stoletni tradicijicelo prednostno pravico, da blagoslavljajo kri-žev pot.

Obnovo križevega pota je s svojim daromomogočila danes že pokojna Marija Karničar(Šuštarjeva Mimi) in še ena naša faranka, ki pane želi biti imenovana. Obnovo križevega potaje z veliko skrbnostjo izvršila mlada konzerva-torka Minca Marolt iz Kranja. Pred obnovo sozaprosili za nasvete tudi Zavod za varstvo kul-turne in naravne dediščine. Ko so na podstrešjucerkve našli stare originalne okvirje (z napisanoletnico 1855), se je spomeniško varstvo (kot obi-čajno pravimo omenjenemu Zavodu) takoj od-ločilo, da se obnovi prav te. Barve in napisi soše originalni. Potrebno pa jih je bilo očistiti inretuširati. Bolj so bili zdelani okvirji in križci navrhu napisov. Kdaj so bili prvotni okvirji zame-njani z dosedanjimi, niso mogli zaslediti. Skle-pa se, da ob 50-letnici posvetitve cerkve. Verjet-no so se jim zdeli bolj moderni. Po mnenju stro-ke so sicer lepi, a so za slike ”pretežki”. So štu-katurni (okraski so iz mavca), kar bolj spada vmeščansko okolje kot na podeželje, kaj šele knam v osrčje gora. So pa bili pri dosedanjih ok-virjih nekoliko v zadregi glede napisov postaj.Posneli so jih po okvirjih iz leta 1855, a so veli-ko bolj preprosti in tudi umetniško zaostajajo zaoriginali. Dosedanje okvirje so skrbno shranili.

Ne samo na enem od okvirjev, tudi na sliki(XIII. postaje) je letnica 1855, podpisan pa jetudi slikar P. Wissiak (Bizjak iz Kranj, *10.10.1810, + 21. 5. 1880). Njegovim slikam sepozna vpliv Leopolda Layerja (1752 - 1828),slikarja, ki je leta 1814 naslikal podobo MarijePomagaj na Brezjah. Restavratorka je omenila,da smo slike še pravočasno dali v obnovo, si-cer bi v nekaj letih začele odpadati barvne pla-sti in obnova bi bila mnogo bolj zahtevna intudi dražja.

Slike in napisi posameznih postaj imajo ne-kaj posebnosti, ki jih drugod ni. Npr. V. posta-ja: Vojak surovo grabi Veroniko za ovratnik, ziztegnjeno desnico pa ji jasno kaže, naj se čimprej pobere. XI. postaja: Prizor križanja. Izzapobočja Kalvarije se vidi obraz Marije in Jane-za Evangelista, kako pretreseno gledata nečlo-veški prizor križanja. Te podrobnosti pri dru-gih križevih potih zlepa ne opazite.

Zanimiva je tudi XII. postaja: Jezus umira nakrižu. Jezusovo telo je upodobljeno v svetlibarvi, desni razbojnik je že precej bolj temen,levi pa je upodobljen kar v rjavi barvi. Pomente upodobitve: Jezus je brezgrešen - desni raz-bojnik se je po zavoženem življenju skesal -levi ostane zakrknjen v svoji hudobiji.

Prav tako so zanimivi tudi napisi. Ne pred-stavljajo samo posameznih postaj, ampak izra-žajo globoko religiozno občutje in imajo tu intam celo teološko sporočilo (XII. postaja). Ne-kaj je potrebno omeniti. Vedno je beseda križnapisana z veliko začetnico (Križ). S tem je iz-raženo spoštovanje do Jezusovega križa, na ka-terem je ”viselo zveličanje sveta”. Namestonapisa ”Jezus sreča svojo žalostno mater”. Po-udarjen je čustveni odnos do Jezusa in Marije.Namesto običajne napovedi ”Jezus pade prvič(drugič, tretjič ...) pod križem”, je pri nas napi-sano ”Jezus pervič pade s križem”. Najbolj za-nimiv je napis pod XII. postajo: ”Jezus je po-višan in na Križu umerje”. Tu se srečamo s karteološko opredelitvijo. ”Ko bom povzdignjen zzemlje, bom vse pritegnil k sebi” in še ”Sinčlovekov mora biti povzdignjen, da bi se nihče,kdor vanj veruje ne pogubil, ampak imel več-no življenje (Jan 3.15)”. V tem napisu je naka-zan odrešenjski vidik Jezusove smrti. Zanimivje tudi napis pod XIII. postajo: ”Jezus je izKriža vzet in v naročje Marije položen”. nava-jeni smo na napoved: ”Jezusa snamejo s križain ga polože Mariji v naročje”. S pasivno gla-golsko obliko na naši XIII. postaji je nakazano,kdo je središče dogajanja; ne Nikodem in Jožefin Arimateje, ki sta Jezusa snela s križa, niti neMarija, ampak Jezus (vzet - položen).

Povzeto po oznanilih Župnije Jezersko ”Bliže Bogu”, št. 19 in št. 20

Obnova križevega pota v farni cerkvi sv. Ožbolta

V nedeljo, 14. septembra, ko se obhaja praznik ”povišanja svetega križa”, je bila na Jezerskem redka slovesnost blagoslovitve

obnovljenega križevega pota.

Spletni oglasnik le za darovanje

Ker smo ljudje velikokrat preleni, da bipredmete, ki jih ne potrebujemo več, poda-rili, jih tako raje zavržemo. Velikokrat tudine vemo, kje bi predmete lahko oddali.Spletni daritveni oglasnik www.podarimo.sije oglasnik, namenjen izključno darovanju.

Se tudi vi kdaj vprašate, kaj storiti z upo-rabnimi predmeti, ki jih ne uporabljamo?Tisto, kar se nam zdi uporabno, raje skla-diščimo kot pa, da bi zavrgli. Vendar kma-lu ugotovimo, da to ni dolgoročna rešitev,saj nam stvari le zasedajo prostor in sonam v napoto. Zakaj ne bi predmetov eno-stavno podarili? Kakšno korist imamo odpredmetov, na katerih se nabira prah? Nebi bilo bolje, če bi jih lahko nekdo koristnouporabljal? Verjemite, veliko je ljudi, ki bijim vaša stara sedežna garnitura lahko pri-šla še kako prav. Miha in Anže, študenta zGorenjskega, sva pred dobrim letom prišlana idejo, da bi naredila spletni oglasnik,namenjen izključno darovanju. Idejo svatudi uresničila in v sodelovanju s Sloven-sko Karitas smo 16. marca lani prvič pred-stavili daritveni oglasnik www.podari-mo.si. V letu dni se je s pomočjo oglasni-ka podarilo več kot 90 sedežnih garnitur,80 pralnih strojev, 40 hladilnikov, 30 zamr-zovalnih omar oziroma skrinj, 230 postelj,60 otroških vozičkov, 130 računalniškihmonitorjev ter več kot 1200 malih živali.

Predmete lahko daruje vsak, saj je splet-na stran prilagojena tistim z najmanj raču-nalniškimi izkušnjami. Tako za oddajooglasa ni potrebna predhodna registracija,niti ni potrebno imeti svoje e-pošte. če paste malo starejši in so vam izrazi, kot je ”splet-ni oglasnik”, tuji, vprašajte za razlago svo-je vnuke, vam bodo z veseljem pojasnili.Naj bo vaša prva misel darovanje, šele natokosovni odvoz. Miha Jereb, idejni vodjaprojekta Podarimo.si

Božično-novoletni koncert

Šola Jezersko in Vrtec Palček Jezerskovabita vse občane na božično-novolet-ni koncert, ki bo v soboto, 20. decem-bra, ob 18. uri v dvorani Korotan na Jezerskem.

Bohpomagej v KorotanuNovoletni koncert narodnozabavnega an-

sambla BOHPOMAGEJ bo v ponedeljek,29. decembra, ob 19. uri, v dvorani Korotanna Jezerskem. Vstopnice so naprodaj v tr-govini Jezerjan, ali pa uro pred koncertom.

Novi Jezerjani”Otroški jok in smeh po hiši bo donel, kako

bi človek pri vsem tem’ ne bil bi vesel....”Na Jezerskem se je letos rodilo pet otrok:

Jerca Piskernik, Janez Irenej Smrtnik, Ivana Rogelj, Lana Ruby Karničar in NežaRupar. Čestitamo!

Zanimivosti

6

I.Pred mnogimi, mnogimi leti je jezersko dolinozalivalo jezero. Kako se je imenovalo, danes nevemo. Okrog in okrog so se razprostirali obsežnismrekovi in mešani gozdovi, ponekod podobnipravemu pragozdu, kjer so se svobodno sprehaja-le mnoge živali. Nad gozdovi so se dvigale mo-gočne gore in se ogledovale v jezerski sinjini. Vtej naravni lepoti so bile raztresene kmetije okolijezera. Ljudje so bili med seboj zelo povezani, pomagali so drug drugemu, na obiske so se vozi-li s čolni. Čeprav so živeli samo od tistega, kar sopridelali doma, so bili srečni. Kmetje so bili pod-ložni graščaku Joštu, ki je imel svoj gradič nad jezerom - današnja kasarna. Nad gradom je pote-kala tovorna pot, ki je povezovala deželo Kranj-sko in Koroško. Potekala je iz doline Kokre prekoPovšnarjeve planine čez Mlinarjevo sedlo pod gorami, preko Štularjeve planine, mimo Ancelno-vega in Joštovega gradu, preko Jezerskega vrhana Koroško.

II.Graščak Jošt je bil zelo učen mož. Znal je dobrogospodariti, do svojih podložnikov je bil pošten indober. Živel je srečno, mirno življenje s svojoženo in tremi otroki. Toda življenje ga je krutoudarilo. Ko je po jezerski dolini pustošila ne-ozdravljiva bolezen - črna kuga, so mu umrli ženain vsi trije otroci ter polovica služabnikov. Graš-čak Jošt je postal čudaški. Umikal se je v samoto,ljudje so ga srečevali, ko je taval okrog in iskalsvoj duševni mir. Hotel je pomagati ljudem, zatoje začel nabirati zdravilna zelišča. Po receptih iz knjig, ki jih je bila polna njegova knjižnica, je pripravljal zdravilne napitke. Zelišča je tudi sušil in pripravljal čaje. S svojimi zdravili je po-magal ljudem, domačim živalim, pa tudi živalimv gozdu. Po svojem zdravilstvu je bil poznan daleč naokoli. Cenili so ga preprosti ljudje in tudi graščaki drugih gradov.

III.Na drugi strani Jezerskega vrha, globoko v deže-li Koroški, sta živela graščak in graščakinja s sin-čkom edinčkom. Imela sta ga neizmerno rada, sajse jima je rodil v poznih letih. Bil je sonce njune-ga življenja, ljubljenček vseh. V gradu je živelgraščakov mlajši brat, dečkov stric. Imel je zlo-bno srce in mali deček mu je bil v napoto, saj seje želel polastiti graščakovega bogastva. Ko je bilsinček star pol leta, sta graščak in graščakinja šlana obisk k sorodnikom; sinka sta pustila v varstvudobre varuške in strica. Stric je izkoristil odso-tnost staršev. Varuhinjo je omamil, dečka pa zavilv odejico in spečega skrivaj odnesel globoko vgozd, daleč od gradu. Položil ga je pod previsnoskalo. Bil je prepričan, da ga bodo pokončale div-je zveri (volkovi, risi), ki jih je bilo v gozdovihzelo veliko. Toda zgodilo se je nasprotno. Živaliso ga grele s svojimi telesi in mu prinašale hrano- gozdne sadeže, ter ga čuvale. Ko sta graščak ingraščakinja spoznala strašno resnico, sta se zavilav globoko žalost. Mamica je od žalosti umrla,graščak pa je taval po svetu in iskal izginulegasina. Graščino je zapustil bratu, saj ni vedel, da jeravno on ugrabil sinka. Vendar brat ni imel sreče.Na nekem lovu ga je raztrgal medved. Tik predsmrtjo je graščaku povedal, kaj je storil.

IV.Gospod Jošt iz graščine ob jezeru na Jezerskem jenabiral zdravilna zelišča in gozdne sadeže. Zašelje globoko v gozd. Naenkrat je zaslišal žalostnoječanje, podobno živalskemu joku. Šel je za gla-som. In glej! Pod skalnim previsom je zagledalotroka, ob njem pa srno. Ko je srna začutila graš-čaka, je počasi vstala in odšla v gozd. GospodJošt je dvignil dečka in z njim hitel v svoj grad.Tam so dečka oskrbeli, graščak Jošt pa ga je pozdravil s svojimi zeliščnimi pripravki in čaji.Deček je hitro rasel. Vsi v gradu so ga imeli neiz-merno radi. Gospod Jošt je verjel, da mu ga je podaril sam bog. Krstili so ga za Janka. Leta sotekla in gospod Jošt je bil srečen. Janko je zraselv lepega, pametnega mladeniča. Jošt ga je učil izsvojih knjig. Skupaj sta hodila na lov, nabiralazdravilna zelišča, skupaj sta gospodarila. GospodJošt je ostarel in ni mogel več z Jankom na lov, ne po zdravilna zelišča, ni mogel več hoditi posvojem posestvu. Ostajal je v gradu in Janko ga je vsak dan sproti obveščal o vsem, kar se je zgodilo. Ko se je Janko nekega dne vrnil z lova,je zagledal strašno sliko. Sredi dvorišča je v krviležal njegov dobrotnik, vse naokrog so ležali pobiti služabniki, grad je bil popolnoma izropan.Iz skrivališča na grajskem zastrešku je prilezelgrajski pastirček, ki se mu je posrečilo skriti. Povedal je, kaj se je zgodilo. Po tovorni poti soprihajali čudni ljudje, strašni na pogled. Zahtevaliso denar. Graščak Jošt jim je dal, kar je imel, a jimni bilo dovolj; zahtevali so več. Ker ni imel, so gapobili z mečem, prav tako vse, ki so bili v gradu.

V.Janko je prisegel, da bo maščeval svojega očeta.Okrog sebe je zbral več mož. V zasedah so čaka-li na Štularjevi planini ali Mlinarjevem sedlu inoropali vsakega, ki je prišel po tovorni poti. Plenso spravljali pri Joštovi graščini in ga razdeljevalirevežem. Daleč na okoli je bil Janko znan kot ro-parski vitez. Ko so nekoč Janko in njegovi pajda-ši napadli skupino jezdecev, je prišlo do spopada.Vsem se je posrečilo zbežati, ostal je le ranjenstarček. Janko ni pustil starca ubiti. Odnesli so gav grad, kjer ga je Janko zdravil s svojimi zdravil-nimi pripravki. Ko si je starec opomogel, se je za-gledal v odejico, ki je visela v stekleni omari.Vprašal je Janka, kje jo je dobil. Povedal mu je,da ga je v njej našel v gozdu graščak Jošt, ki ga jeon klical oče. Starček je prijel Janka za roko in zaklical: ”Ti si moj sin, jaz sem tvoj pravi oče,vedel sem, da te bom pred smrtjo našel!” Povedalmu je vso zgodbo. Oče in sin sta se objela. Todaoče ni dolgo užival sreče s svojim sinom. Srce, kije doživelo toliko žalosti, se je ustavilo.Janko je pokojnega očeta odpeljal na Koroško,kjer so ga pokopali v grajski grobnici. Gradič objezeru na Jezerskem je Janko spremenil v počiva-lišče za popotnike, ki so v počivališču dobili vsooskrbo. O tem nam pričajo mnogi napisi na steniše danes. Sam pa je odšel v samostan na Koroško,kjer je želel pozabiti vse hudo, kar je on doživelin kar je hudega storil drugim.Gradič ob nekdanjem jezeru je današnja Jenkovakasarna, ki je spremenjena v muzej, kjer si lahkoogledamo mnogo zgodovinskih predmetov iz živ-ljenja ljudi na Jezerskem nekoč.

Anica Jakopič

Pripovedka o Jenkovi kasarni

Turčija malo drugače

Letos sva se s Ksenjo odločila, da preži-viva poletje malo drugače. Izbrala svaOlympos, ki je eden največjih turških sre-dišč za preživljanje aktivnih in dinamičnihpočitnic.

Poleg edinstvene narave, čudovite pro-dnate plaže, toplega morja in gostih boro-vih gozdov je Olympos kot naročen za do-življanje raznovrstnih pohodniških, planin-skih in adrenalinskih športov. Bivala sva vKadirjevih hiškah na drevesih. Od nekdajje Kadir stičišče popotnikov s celega sveta,ki tu pričarajo prav posebno vzdušje. Zno-traj kompleksa se nahajata dva popotniškabara, pralnica perila, internet cafe, odboj-karsko igrišče ... Kot zanimivost naj po-vem, da je vse zgrajeno iz lesa, saj je dru-gačna gradnja prepovedana, ker je Olym-pos nacionalni park. Naju je pritegnilopredvsem plezanje, ki je tu bolj športne na-rave. Slikovite in čudovite stene se dvigajoiz morja ali pa se zapirajo v globoke kanjo-ne. Veliko časa sva preživela v teh stenahin plezala z različnimi plezalci s celegasveta. Preizkusila sva tudi novo vrsto ple-zanja, ki se imenuje deep water solo. To jeplezanje, pri katerem plezamo v plezalkahnaravnost iz morja v steno. Ko dosežešvrh, se enostavno poženeš nazaj v morjeali se ti to zgodi že prej ...

Poleg plezanja je v Olymposu še velikodrugih možnosti, kot so soteskanje, morskokajakiranje, potapljanje, gorsko kolesarje-nje, treking. Možni so tudi ogledi raznihznamenitosti, med njimi večnih ognjev Hi-mere, ki nikoli ne ugasnejo in s kateriminaj bi bil po legendi prižgan prvi olimpij-ski ogenj, pa tudi stare ruševine iz rimskihčasov ... Zanimiv je obisk bazarja in pa tra-dicionalne turške kopeli, lahko se odločišza izlet z ladjo ali pa za ribarjenje.

Za konec naj povem, da nama bo ostalOlympos v nepozabnem spominu in da gapriporočava vsem, ki so željni zabave,avantur, novih poznanstev in nepozabnihdogodivščin. Klemen Dolinšek

Kadirjeve hiške

Upokojenci

7

Vencij Krč je sedaj najstarejši Jezerjan inživa legenda, saj pomni vrsto zanimivih do-godkov iz preteklosti tega kraja. Bil je denimomed ustanovnimi člani planinskega društva, kije letos, kot vemo, praznovalo 60-letnico. Bilje uvodni govornik ob 60-letnici Češke koče,pri čemer se je oprl na zapis iz Mohorjevegakoledarja iz leta 1901, ko je bila odprta Češkakoča. Sodeloval je tudi pri mnogih drugihdruštvih. Leta 1932 je začel delati pri Tujskoprometnem društvu Jezersko. V času, ko je bilpredsednik turističnega društva, so na Jezer-skem zajezili Planšarsko jezero. Bil je pri ga-silcih, ko so začeli graditi gasilski dom. Predpol stoletja je bil skupaj z direktorjem KazineBrunom Herbstom pobudnik ovčarskega bala,za katerega je napisal scenarij, po katerem šedanes vsako leto uprizarjajo prigon ovc v doli-no in oživljajo stare pastorske in kmečke obi-čaje. Danes so prizori zaigrani, na začetku paso pri ovčarskem balu sodelovali resnični pa-stirji, majerce in drugi, ki so skrbeli za ovce vjezerskih planinah. Vencij se spominja tudi ča-sov, ko je bil njegov oče oskrbnik Češke koče.Leta 1920 je bila tam Kropivnikova pastirskakoča, Kropivnikov pastir pa je imel tam svojokajuto. Takrat so tam še pasli, prav tako na Va-dinah. In če se vrnemo k ovčarskemu balu: ta-krat so se ovčarji s čredami zbrali pri Skubru,šli v sprevodu mimo Konečnika do sedanjegašportnega igrišča. Poleg ovčarjev so sodelova-li tudi lovci, ki so tekmovali v streljanju na lon-

čene golobe, tekmovali pa so tudi gozdni de-lavci, in sicer v spretnostih, povezanih z njiho-vim delom.

Vencij Krč je živa priča lokalnih zgodovin-skih dogodkov. Rad jih obnovi, ko ga ob rojst-nem dnevu obiščemo v družbi župana MilanaKocjana, ki je najstarejšemu občanu prišel voš-čit. Spregovorimo tudi o njegovi veliki ljubez-ni, glasbi. Pri desetih letih se je začel učiti ig-rati na klavir, nato je naredil dveletno orgelskošolo v Ljubljani. Od leta 1929 je v domači cer-kvi igral na orgle. Organist je bil polnih 71 let,nazadnje je igral na zahvalno nedeljo leta2000. Tisto leto je z nadškofije prejel tudi vi-soko priznanje, s katerim ga je za dolgoletnoorglanje odlikoval tedanji nadškof in sedanjikardinal Franc Rode. Sicer pa je Vencij na Je-zerskem vodil lastno trgovino, ki jo je imel doleta 1946, pred njim je bil trgovec že njegovoče, po katerem je Vencij podedoval še marsi-kaj drugega, med drugim tudi ljubezen doglasbe in do domačega kraja. Vsa leta se jetako kot pred njim njegov oče vključeval vdružbena dogajanja na Jezerskem. Sodelovalje tudi v kulturnem dogajanju kraja in režiralveč iger. Skorajda ni področja, kjer Vencij nebi bil aktiven. Danes zaradi visoke starosti, sla-bega vida in sluha ni več dejaven kot nekoč, ševedno pa bistrega uma spremlja dogajanje vdomačem kraju in marsikdo rad prisluhne tejživi enciklopediji jezerske zgodovine. Ko soVenciju nacionalizirali trgovino, je postal raču-

novodja pri kmetijski zadrugi, računovodskeposle je vodil tudi za štiri jezerska podjetja, bildirektor trgovskega podjetja na Jezerskem,upokojil pa se je pri Živilih. Ob upokojitvi jeprejel odlikovanje, red dela s srebrnim ven-cem. Venciju želimo, da bi bil še dolgo zdravin v družbi svoje žene Mace preživljal prijetnojesen življenja. Danica Zavrl Žlebir

Jezerskemu je vtisnil pečatVencij Krč, domačin, ki je dolga leta povezan z družbenim dogajanjem na Jezerskem,

je septembra slavil 95 let.

Venciju Krču je za 95. rojstni dan voščil župan Milan Kocjan.

Izlet upokojencev na Golem otokuDruštvo upokojencev Jezersko vsako leto organizira dva zanimiva iz-

leta. Tako smo se letos konec avgusta odpravili na morje. Naš cilj je bilogled Golega otoka. Zgodaj zjutraj nas je naš stalni prevoznik Jani Roz-man z avtobusom odpeljal preko Reke čez Titov most na otok Krk, kjernas je čakala ladja. Zelo prijazno so nas sprejeli in nas bogato gostili zmorskimi dobrotami. V sončnem vremenu smo uživali v prelepi plov-bi. Že v Kranju se nam je na poti pridružil naš vodič, gospod Hrast, kije bil po vojni dolgo časa zapornik na Golem otoku. Tako smo od nje-ga najbolj točno izvedeli, zakaj je moralo toliko ljudi prestajati grozotein ponižanja na tem otoku. Odpeljali smo se tudi na sosednji otok, Gr-gur, kjer so bili včasih ženski zapori. Ta otok je za odtenek prijaznejši,ker je vsaj malo poraščen z zelenjem. Ta dan smo spoznali, koliko gor-ja in krivic so morali preživljati ljudje zaradi nesmiselne politike. Do-mov smo se vračali v spoznanju, da smo odkrili del naše preteklosti inželjo, da se kaj takega ne bi nikdar več ponovilo. Ana Tonejec

Naši jubilanti so praznovaliDruštvo upokojencev se vsako leto spomni članov društva, ki praznu-

jejo okrogel jubilej: 70, 80 in 90 let. Prejšnja leta smo jubilante obisko-vali na domu in jih v znak pozornosti skromno obdarili. Pred petimi letipa smo se odločili, da bomo vse jubilante, ki v tekočem letu praznuje-jo ta lep jubilej, povabili na skupno praznovanje. Prepričani smo, da jeza tretje življenjsko obdobje zelo pomembno druženje, kar popestri,razveseli in razvedri naš vsakdanjik ter napolni naše ”baterije”.

Letos smo 15. novembra naše jubilante povabili v gostišče Olipje, kiga vodi Ana Žagar. Povabljenih jubilantov je bilo enajst, srečanja pa se

jih je udeležilo osem: Mimi Truden, Marija Mušič, Jože Košir,Jaka Šenk, Jožica Štular, Romana Kaštrun, Vinko Tepina in AnaParte. Organizacijo pogostitve je prevzela naša marljiva predsednicaHelena, za kulturni program pa so poskrbele naše ljudske pevke inLonca s pozdravno recitacijo. S prisotnostjo jim je svoje spoštovanjeizkazal tudi gospod župan, ter jim zaželel še obilo veselih in zdravihlet. Za vso prijaznost in gostoljubje se zahvaljujemo zakoncema Žagarter Andreju, ki nam je priskočil na pomoč in vse varno razvozil po do-movih. Želimo, da bi naša druženja še dolgo trajala, saj je življenjetako nepredvidljivo in kratko. Anica Jakopič

Dragi jubilanti!Kateri je že vaš rojstni dan,

ki vam je od stvarnika poslan?V njem številka sedem, osem se vrti,

a zadaj okrogla ničla se blesti.

Nad vam naj vedno bo jasno nebo,a v vašem srcu naj bo ves čas toplo.

Naj ravna, prijetna vaša bo pot,ljubezen pa z vami naj bo povsod.

Zdravje naj na vseh poteh vas spremlja,vsak nov dan naj radost vam prinese!

Naj življenje dolga bo nedelja,naj večer vas v miren sen zanese!

Lonca Šavs

Zanimivosti

8

Ni jih več z nami”Odhoda najdražjih ni moč preboleti,v sebi resnici ne da se verjeti.Celo, ko resnica ti v dlani leži,jo ves čas zanikaš, ker bridko boli.”

Na zadnji dan lanskega leta je umrla An-gela Šinkovec, ki je pokopana na jezer-skem pokopališču. Letos pa so ji sledili:Janez Dobrun, Franc Nahtigal, IvankaHartman, Jožefa Štular, Sonja Lahaj-nar, Ferdinand Zaplotnik, Marija Za-plotnik, Berta Kogoj, Ana Arh, DanielJagodic in Magdalena Stritih. Umrlimčasten spomin!

V spomin Danetu Jagodicu(1955-2008)

Njegova smrt nasje presenetila, pri-šla je nepričakova-no. Sodelavci, gor-ski reševalci, pla-ninci in lovci so se16. novembra po-slovili ob odprtemgrobu na Raven-skem pokopališču.

Pa bi bila vrsta govorcev na dan pogrebalahko še daljša. Dane je tako po petindvaj-setih letih prepustil vlogo Linksarja na ov-čarskem balu, zapustil pa je tudi jezerskioder. Od debitantske vloge konec sedem-desetih let prejšnjega stoletja je igral še vskoraj vseh igrah na našem odru. Zadnjičsmo njegovo umirjeno, a prefinjeno inhkrati hudomušno igro občudovali na ob-činski prireditvi junija 2005 v ”najšibkej-šem členu”. Občini in še prej krajevniskupnosti je vedno, kadar smo ga potrebo-vali, rad priskočil na pomoč. S posebnoenergijo, ki jo je Dane širil pri vsem, kar jev življenju počel, je na ta način pustil svojpečat. In čas bo pokazal, da nam bo Danemanjkal na vsakem koraku.

Ana Arh, Kropivnikova mama”Človeku, ki je izvršil svojo naravno dolžnost, je smrt naravna in dobrodošla kot sen.”

V visoki starostije konec oktobraumrla Ana Arh,p. d. Kropivniko-va mama (1916-2008). Njeno živ-ljenje je bilo polno,končalo se je v tre-nutku in v bolečinismo onemeli. Vse-

skozi dobrovoljna, nasmejana, odprta in ra-zumevajoča za vsakdanje skrbi navadnihljudi in širše lokalne skupnosti, ki ji je neopazno in po svojih močeh vedno poma-gala. Zato je leta 1993 prejela priznanjeKrajevne skupnosti Jezersko. Ohranimospomin nanjo. L. N.

Podatki o avtobusnem potniškem prometu naprogi Kranj-Jezersko-Železna Kapla se nana-šajo na obdobje med obema svetovnima vojna-ma, ko je napredujoča motorizacija s cest zače-la izrinjati furmane in poštno kočijo. Slednja jepo podatkih Generalnega komisariata za tujskipromet Slovenije v svojem obvestilu objavila,da se v kočiji lahko peljejo potniki za ceno 15kron v eno smer. Kot prvi je za koncesijo naprogi Kranj-Jezersko-Železna Kapla prosilAnton Kolenc iz Celja. 10. julija 1914 je bil vŽelezni Kapli podpisan protokol o poizkusnivožnji avtobusa znamke saurer, obtežena z dvatisoč kilogrami tovora. Okrajno glavarstvo vKranju in zastopniki Zbornice za trgovino inobrt za podelitev koncesije nista imela zadrž-kov, vendar proga zaradi vojne ni začela obra-tovati. Avgusta 1920 je koncesijo za to progodobilo podjetje Avtobusna prometna d. s. izLjubljane. Sedemnajsti dan po neuspelem ko-roškem plebiscitu je podjetje progo ukinilo,ker potnikom ni moglo več jamčiti varnegaprevoza.

Avtobusno povezavo Jezerskega s Kranjemsta ob koncu leta 1930 tvegala pogodbenikaPeter Virnik z Jezerskega in Franc Paar z Jese-nic. Avtobusno podjetje, registrirano kot Avto-promet Jezersko d.z.o.z. je po štirih letih(1934) firmo prodalo Cirilu Grajžarju iz Kra-nja. Novi koncesionar je od prejšnjih podjetni-kov prevzel tudi dolžnost transporta paketnihin pisemskih pošiljk, ki so bile po letu 1930pogodbeno ob denarnem jamstvu zaupane av-tobusnim prevoznikom. Avtobusno podjetje seje preimenovalo v Avtopromet Kranj-Jezerskos posodobljenim voznim parkom in uvedbo sezonskih poletnih prevozov turistov prekomejnega prehoda Jezerski vrh na Koroško.Nova je bila tudi uvedba prevozov na kranjskoavtobusno postajo. Podjetje je AvtoprometKranj- Jezersko je neprekinjeno delovalo od

aprila 1934 do začetka druge svetovne vojneleta 1941. Med nemško okupacijo (1941-1945)je po obnovi miniranih mostov po dolini Kokreza zvezo Jezerskega s Kranjem skrbel Raven-ski Virnik s konjsko vprego.

Po osvoboditvi leta 1945 je na proti Kranj-Jezersko znova vozil Ciril Grajžar, vendar ledo odvzema vozila in prestavitvijo na drugoavtobusno relacijo v jeseni leta 1945. Prehod zzasebnega na javno avtobusno prevozništvo jetemeljil na uredbi ministrstva za lokalni pro-met narodne vlade Slovenije. Z uzakonitvijo vuradnem glasilu septembra 1945 se je na avto-busni progi Kranj-Jezersko nova država SFRJtudi formalno pravno uveljavila kot nespornanaslednica zasebnega avtoprevozništva.

(Vir: Zgodovinski arhiv Ljubljana, BogoDragar, Ljubljana, Ur. L. št. 45/318 - 1945)

Ana Bizjak

Izpodrinil je furmaneAvtobusna povezava Kranja, Jezerskega in Železne Kaple

med leti 1914 in 1945

Nikova zadnja vožnjaVerjetno ni naključje, da je Nikolaj Plaznik s Spodnjega Jezerskega, šofer avtobusa, svojo

zadnjo vožnjo opravil prav na Miklavževo popoldan. Ob 15.30 ga je pred Kazino pričakalavesela množica Jezerjanov in sodelavcev. Po šestnajstih letih je še zadnjič pripeljal, tokrat po-polnoma zaseden, Alpetourjev avtobus na Jezersko. Tone in Izidor, domača kolega šoferja,slednji ga bo zamenjal kot šofer avtobusa na tej relaciji, ter še ostali sodelavci, so mu pripra-vili vesel sprejem in še zadnjič preizkusili njegovo brezhibno vožnjo. Tudi župan Milan Koc-jan mu je zaželel, da bi zdrav in vesel užival v pokoju. Vsem poklicnim šoferjem pa želi var-no vožnjo brez nezgod. L. N.

Pridobivanje novih vojakovVojaški poklic je za mlade lahko zelo zanimiv, saj je delo v Slovenski vojski raznoliko, dina-

mično, kreativno. Poudarek je na timskem delu, veliko je možnosti dodatnega izobraževanjadoma in v tujini. Slovenska vojska gre v korak s časom in si želi izobraženih kadrov. Zato je izobraževanje, usposabljanje in štipendiranje ena izmed prednostnih nalog. Pridobljena znanjaso popotnica tudi v zasebnem življenju in to je naložba za prihodnost. Slovenska vojska ni običajna organizacija, vendar je kljub temu med mladimi zanjo vedno več zanimanja. Vse infor-macije: Uprava za obrambo Kranj, Oddelek za vojaške zadeve, Nazorjeva ul. 1, Kranj, tel. št. 04/281 7310, uradne ure: pon., tor., čet. 8. do 15. ure, sreda 8. do 17. ure, petek 8. do 13. ure.

Postanek na mejnem prehodu Jezerski vrh pred drugovojno (fotograf ni znan)

Oglas

9

KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJČisto je lepo.

Oskrba s pitno vodo

Kom

unal

a K

ranj

, d.o

.o.,

Ulic

a M

irka

Vad

nova

1, K

ranj

Z letošnjim letom smo v upravljanje prevzeli vodovodne sisteme, katerihlastnik je Občina Jezersko, in tako postali izvajalci dejavnosti oskrbe spitno vodo na območju občine Jezersko.V preteklih mesecih smo pri uporabnikih intenzivno menjali vodomere, ki jimje potekel rok overitve. Menjava vodomerov s pretečenim rokom je predpi-sana s Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za vodomere (Uradni list RS, št.26/2002) ter Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo, sprejetim s strani Ministr-stva za okolje in prostor (Uradni list RS, št. 35/2006). Kot upravljavci javnega vodovodnega omrežja moramo zagotoviti me-njavo vodomerov uporabnikov na vsakih pet let. Strošek menjave se kri-je iz naslova števnine, ki jo mesečno plačujete pri obračunu storitev oskr-be s pitno vodo.

Pri večini uporabnikov smo vodomere že zamenjali in obenem popisalina vodomeru izkazano količino porabljene vode. Tako ste pri obračunuporabe vode za mesec november prejeli tudi poračun porabe vode.V primeru, da vodomera še nismo zamenjali in menite, da je bila pora-ba vode v letošnjem letu višja od povprečja preteklih let, prosimo, danam sami čim prej sporočite stanje vodomera.

Naši popisovalci vas bodo obiskali najmanj enkrat na leto in popisalistanje vašega vodomera. V obdobju med dvema popisoma vam zara-čunamo porabo, glede na preteklo obdobje.

Če želite, da se vam obračuna dejanska poraba vode, nam sporočitestanje vodomera najkasneje do zadnjega dneva v mesecu po telefonu28 11 341 ali preko obrazca na spletni strani www.komunala-kranj.sioziroma po e pošti: info@komunala-kranj.si.

Storitev oskrbe s pitno vodo se bo v mesecu decembru obračunala ponovih cenah. Podražitev bo vidna na januarskih položnicah.Podajamo prikaz stroškov oskrbe s pitno vodo za gospodinjstvo:

PORABA VODE ZA GOSPODINJSTVA, kjer uporabniki niso priključeni na kanalizacijsko omrežje(upoštevan je 8,5 % DDV)

- voda 0,5789 EUR/m3 - vodno povračilo 0,0633 EUR/m3 - okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda 0,5732 EUR/m3

- števnina, vodomer DN 15 mm (odvisna od dimenzije vodomera) 1,6752 EUR

Mesečni izdatek gospodinjstva, ki porabi 15 m3 vode in ni priključenona kanalizacijsko omrežje, bo tako znašal skupaj 19,91 EUR.

Takšna je tudi jezerska krošnja, s katero so vpreteklosti nosili na Češko kočo, kar je planin-ska koča pač potrebovala. Zagotovo je staraveč kot sto let, Anton Jereb pa jo je zelo težkonašel in tudi drago plačal. Stare predmete sicerzbira že od otroštva, odkar pa je pred 32 leti naJezerskem kupil staro hiško in pozneje še kaš-čo ob mogočni Ankovi domačiji, je našel tudimesto za svojo zbirko, ki se iz leta v leto pove-čuje.

”Ko so ljudje videli, da resno zbiram starepredmete, so mi jih začeli prinašati, jaz pa semjih obnovil, restavriral, jim ob pomoči domači-nov, ki so poznali njihovo uporabo, poiskaltudi imena, jih postavil na ogled ... Skoraj pol-ovica vseh predmetov, ki jih imam, je z Jezer-skega. Največ je predmetov, ki so jih uporab-ljali kmetje, od orodij in strojev do posode inglasbil,” pripoveduje Anton Jereb. Med svoji-mi starinami zelo ceni tudi 120 let staro poste-ljo. Narejena je bila v časih, ko so bili ljudjeprecej manjši, pozneje pa so ji podaljšali stra-nico. Na takšni postelji tudi spi, drugo z vsopripadajočo spalnično opremo pa ima shranje-no v enem od petih razstavnih prostorov svoje-ga jezerskega bivališča. Ko so na Jezerskemkopali za vikende, so naleteli na lesene cevi,po katerih je tekla jezerska slatina. Anton jih jeshranil in sedaj predstavljajo enega njegovihdragocenih ”muzejskih” eksponatov. Že hiša, vkateri živi, je lep primer iz jezerske preteklosti.V njej so včasih prebivali hlapci in dekle, ki sodelali na Ankovi kmetiji, spodaj pa sta bilaprostor za prašiče in svinjska kuhinja. Hišo jeAnton obnovil takšno, kot je bila, v njej uredilstanovanje, preostalo pa je namenil svojim

zbirkam. Te pogosto pokaže obiskovalcem,največkrat šolarjem in drugim napovedanimskupinam, ki jih zanima, kako so živeli našipredniki. Zbirke ima lepo sistematično urejenepo vsebinskih sklopih. Tako ima denimo pose-ben čevljarski kotiček, v katerem je skoraj toli-ko predmetov, kot jih ima tržiški čevljarski mu-zej. Večino čevljarskega orodja je dobil pri do-mačinu, ki ga je imel pripravljenega za odpad.

In tudi z odpada je že kakšen predmet prineseldomov, dogovorjen pa je tudi z možem, ki jezadolžen za jezerski zbirni center, da je pozo-ren na stare predmete, ki bi bili primerni zaAntonov muzej. Marsikateri predmet, ki so galjudje zavrgli, je že rešil pred uničenjem. An-ton nam razkaže svoje zbirke starih predmetovin o vsakem bi lahko povedal kako zgodbo.Tako si v kašči ogledamo lesene posode, v ka-terih so shranjevali žito, na zunanji strani pa sohlapci in dekle s črticami označevali, koliko sostresli vanje. Na stranicah pa se najde tudi kakdrugačen zapis, povezan z življenjem hlapcevin dekel na Ankovem. Pokaže nam tudi voz zaprevoz čebel, star kakih sto let, ki ga je ročnoizdelal Jezerjan Kogoj in ima lesene vzmeti, dačebel pri prevozu ni preveč treslo. Za mnogenenavadne predmete nam pojasni namen upo-rabe in raztolmači za nepoznavalca čudna ime-na. Tako so se denimo klešče za kastriranje bi-kov in ovnov imenovale bordica. ”Kjer živikak starejši človek, ga vprašam za ime pred-meta in si ga zapišem,” pove Anton. V njego-vih zbirkah so predmeti poimenovani, zelo radpa bi dosegel, da bi bili vsi predmeti registrira-ni in vneseni v računalnik, o čemer se pogo-varja tudi z Gorenjskim muzejem. ”To zbirkobi rad obdržal na Jezerskem, kjer bi bila naogled ljudem, ki cenijo takšne stvari,” pravizbiratelj. Zanimanje za zbirko je precejšnje,mnogi ljudje pa cenijo trud, ki ga v stare pred-mete vloži ta prijatelj Jezerskega in vsega sta-rega, nam ob obisku pri Antonu pove tudi je-zerski župan Milan Kocjan.

Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd KavčičIz bogate Antonove zbirke starih predmetov

Reportaža

10

Najbolj ceni jezersko krošnjoAnton Jereb je ljubitelj in zbiratelj vsega starega, kar so nekoč uporabljali naši predniki. V svoji zbirki

ima okoli dva tisoč predmetov, najdragocenejši pa so mu tisti, do katerih je težko prišel.

Anton Jereb z enim najljubših predmetov, jezersko krošnjo

Reportaža

11

Cirles d.o.o., Tupaliče 21, 4205 Preddvortel.: 04/25 55 830fax: 04/25 55 831GSM: 041/ 629 415

●● trgovina z lesom na evropski ravni

●● posek in izvlek lesa

●● žično spravilo lesa

●● kamionski prevozi

●● priprava in prodaja drv

●● priprava biomase ●● sanacija in nega gozdov

●● skobljanje lesa

Želimo vam lepe božične in novoletne praznike

ter zdravja in poslovnih uspehov v novem letu 2009

Kolektiv Cirlesa

Pogosto se vprašamo, kje je meja med špor-tom in kmečkimi opravili, kaj je zabava in kajtekmovanje. Ko dobiš vabilo na vesele igre, simisliš, to bo zabava, ko pa malo pomisliš nauvrstitev, na pokal, pa je tu le neke vrste tek-movanje. Kljub temu je treba pljuniti v roke,saj igre niso izpod rokava, so zabava, pa ven-dar terjajo koncentracijo, hiter tek, pa velikodobre volje. V Žirovnici smo bili prvaki žedvakrat zapored ter tako tretjič branili prvomesto.

Igre nam niso bile neznanka. Nekako se po-navljajo in so podobne igram štirih dolin. Pavseeno mi pred vsako igro posebej poskočisrce, pogledam po svojih tekmovalcih in sevprašam, kateri bi bil najbolj vešč v določeniigri. Letošnja ekipa je bila zelo prenovljena inzelo popolna. Pomerili smo se z ekipami Ži-rovnice, Gorenje vasi-Poljan ter Gorij. Igre paso bile naslednje: hoja po ”klocnih”, metanjepodkvic, pobiranje krompirja, lovljenje vodeter vrtenje okoli palice. Nikjer nismo imeli te-žav. Z veliko dobre volje ter z malo tekmoval-ne žilice smo že tretjič zapored osvojili prvomesto in prehodni pokal v trajno last.

Lepo je zastopati svoj kraj na kakršnemkolipodročju, pa vendar je lepše, če so s teboj tudinavijači. Letos smo vse ekipe pogrešale gle-

dalce - svoje navijače. Naslednje leto bomozagotovo sprejeli povabilo na te igre, želimopa si tudi kmečkih iger štirih dolin v Jelendo-

lu, ki so letos odpadle zaradi meni neznanegarazloga. Suzana Rebolj,

foto: www.zirovnica.si

Drage Jezerjanke in Jezerjani, obveščamo vas, da smo svojo dejavnost razširili na:

Če vas karkoli zanima, pokličite Cirila Zupina,

tel.: 041/629-415 ali Klemena, tel.: 041/422-067

Prvi na veselih igrah v ŽirovniciNa Veselih igrah v Žirovnici smo septembra osvojili prvo mesto in prejeli prehodni pokal v trajno last.

Zmagovalna ekipa z Jezerskega

Oglas

12

Podjetje SIND Trgovina vodiSlavica Kavaš, da gre za družin-sko, pa je mogoče uganiti iz ime-na (kratica je iz imen družinskihčlanov: Slavica, Ivan, Nataša, De-jan). Slavico domačini poznajokot dolgoletno gostinko iz hotelaPlaninka. Po spletu okoliščin jetam prenehala delati, za nekajčasa se je zaposlila v hipermarke-tu Mercator v Kranju, potem pa jenjihovo družinsko podjetje odprejšnjega lastnika kupilo trgovi-no Jezerjan.

”Čeprav se razlikuje od gostin-ske dejavnosti, sem se nove de-javnosti z veseljem lotila in mipredstavlja izziv. In ko sem se vr-nila na Jezersko, sem postalaspet nekdanja stara Slavica,” jezelo osebno pojasnila svojo odlo-čitev za trgovino Slavica Kavaš.Pravi, da je imela srečo, da je v

Mercatorju dobro spoznala tuditrgovsko stroko.

Trgovina Jezerjan je sicer majh-na, vendar je kar bogato založe-na. Da ne bi bila več tako utesnje-na in da bi obdržala količino po-nudbe, Kavaševi razmišljajo, dabi jo spomladi razširili. Možnostiobstajajo, temu je dal zeleno lučtudi občinski svet, seveda pa jetreba pridobiti še vrsto drugih so-glasij in šele potem bo ideja lahkozaživela.

”Na Jezerskem potrebujemo ši-roko ponudbo, saj gre za edinotrgovino na Jezerskem. Prva na-slednja je v 20 kilometrov odda-ljenem Preddvoru, naslednje v 30kilometrov oddaljenem Kranju.Od sedemsto ljudi, kolikor jih pri-bližno živi na Jezerskem, se jihpribližno polovica oskrbuje v našitrgovini. Želela bi si, da bi se jihše več in da bi se vsi zavedaliprednosti, ki jo prinaša trgovina vdomačem kraju. Vem, da se veli-ko ljudi vozi na delo v dolino in datudi kupujejo drugje, vendar senaposled vsi vračajo na Jezersko.Verjetno je ljudem zanimivo naku-povanje v velikih trgovskih središ-čih, toda po dnevnih nakupih bilahko šli v domačo trgovino,” raz-mišlja Slavica. Včasih so v krajulahko preživele tri trgovine, danespa se ena sama bojuje za kupce.V družinskem podjetju SIND sezavedajo, da Jezersko ne morebiti brez trgovine, zato skušajostoriti kar največ za dobro ponud-bo domačinov. Ko so prevzeli tr-govino, pa so se odgovorno zave-dali tudi dejstva, da dajejo kruh

nekaj jezerskim družinam in tudizaradi tega si želijo, da trgovinabolj zaživi. V trgovini Jezerjan sopoleg Slavice zaposlene še pro-dajalke Andreja Šemrov, MartaParte, Slavica Pavuna in DarinkaParte. Domačinke najbolje po-znajo želje kupcev, Slavica je znjihovim delom zadovoljna inmeni, da je od vseh skupaj odvis-no, ali bo trgovina dobro delala.

”Ponudba je že sedaj kar velika,če pa bo povpraševanje, lahkoponudimo še več,” napovedujeSlavica. ”Da bi bila ponudba pes-trejša, sem si denimo izborila pečza peko kruha. Pripeljejo nam pe-kovske polizdelke in ker imamokot ena redkih manjših trgovinpeč, lahko sedaj ponudimo večvrst kruha. Kupcem naj tudi po-vem, da cene na Jezerskem nisonič drugačne od tistih v večjihcentrih, prav tako lahko ponudi-mo vse bonitete, ki so jih vajenikupci velikih centrov, od pik doakcij, pri tem seveda mislim naMercatorjeve centre, şaj smo kotfranšiza s poslovnim sistemomMercator tesno povezani. Dejstvopa je, da je naš tip trgovine težkokonkurenčen velikim diskontnimcentrom tipa Lidl, Hofer ipd. Se-veda smo pa pred njimi v kvaliteti,a žal je danes pri kupcih prepo-gosto kvaliteta podrejena ceni.Zato naročamo vse, ne le dragestvari, pač pa vsem dostopne, kervemo, da si vsi ljudje pač ne mo-rejo privoščiti dragih izdelkov.Naši izdelki so sveži, kruh dnev-

no, sadje in zelenjavo dobimo dvado trikrat na teden, enako tudimeso, ostalo blago nam pripelje-jo enkrat na teden. Kadar česazmanjka in si potrošnik to zaželi,sedem tudi v avto in grem iskat.Zelo sem zadovoljna, da pri naskupujejo oskrbniki Češke koče inkoče na Ledinah. Pri gostincih jezgodba deljena, nekaj jih kupujepri nas praktično vse, drugi zaide-jo k nam bolj poredko. Pri nas na-ročajo tudi vsa jezerska društva inobčina.

Slavica dodaja, da je trgovinood prejšnjega lastnika dobila ure-jeno, v zdravem stanju, s čistimiračuni in realnim prikazom, kaj silahko od nje obetajo. ”Naš na-men pri nakupu ni bil kovanje ve-likih dobičkov, pač pa želja, da tr-govina v kraju ostane, nam pa pri-naša toliko, da lahko z njo preživi-mo. Če bi kupovalo več ljudi, bibila seveda še bolj zadovoljna, sajje dejstvo, da bo trgovina živelatoliko časa, dokler se bo v njej ku-povalo. Naj ponovim, da imamores široko ponudbo, tako da bi jolahko imenovala kar hipermarketv malem,” pravi Slavica, ki je tudipri tej svoji novi dejavnosti s sr-cem. Trgovina je odprta vsak de-lovni dan, vključno s soboto, od7. do 19. ure, ob nedeljah pa jezaprta.

Slavica Kavaš s svojo ekipovsem svojim kupcem in obča-nom Jezerskega vošči prijet-ne praznike in srečno novoleto 2009.

Jezerjani potrebujejo trgovinoJezersko je imelo nekoč tri trgovine, sedaj jih oskrbuje ena sama, trgovina Jezerjan. Od letošnjega julija je njen lastnik družinsko podjetje SIND Trgovina.

Ko zadiši po svežem kruhu ...

Trgovina Jezerjan je kljub svoji majhnosti dobro založena.

Slavica Kavaš

Sind

trg

ovin

a d.

o.o.

, Zgo

rnje

Jez

ersk

o 56

a, Z

gorn

je J

ezer

sko

Društva

13

Domači cerkveni zbor in kvartet Jutro so do-godek polepšali s pesmijo, fotografije, projici-rane v ozadje odra, so pokazale nekaj najlepšihutrinkov iz gora, z besedami so se vrnili v zgo-dovino. Predsednik Planinskega društva Jezer-sko Milan Šenk je dejal, da so gore vedno lepein mogočne, vsak trenutek, doživet v njih, padrugačen. Jezerjani hodijo v gore že dolgo,menda res od 14. stoletja, ko jim je potres od-nesel jezero, kakor je vmes v šali omenil DrejcKarničar, ki je skupaj z Anjo Karničar povezo-val jubilejno prireditev. Zagotovo pa hodijo zad-nje stoletje. Leta 1900 so jim Čehi na Ravnehpostavili Češko kočo, ki jo oskrbujejo jezerskiplaninci, dušo pa sta ji dala Anica in AndrejKarničar. Samostojno planinsko društvo pa soustanovili leta 1948. Milan Šenk je med prvimiustanovitelji omenil Ludvika Virnika, TonetaEkarja in Andreja Karničarja. Spregovoril je šeo nekaterih društvenih mejnikih: leta 1965 jenastala prva jezerska planinska transferzala,leta 1969 so na Češko kočo speljali tovorno žič-nico. 1974 je bil ustanovljen mladinski odsek,osnovali so tudi alpinistični odsek. Leta 1991 sodobili postajo Gorske reševalne službe Jezer-sko, ki je pred tremi leti postala samostojnodruštvo. Leta 2002 pa je nastal odsek za tekmo-valno turno smučanje, edinstveni v Sloveniji.

V mladinski odsek so vključeni skoraj vsi šo-larji na Jezerskem, kar je naložba v prihodnost,tako kraja kot vsakega od mladih ljudi. Alpini-stični odsek je znan po številnih vzponih, tudiv tujini, po alpinističnem smučanju pa so Je-zerjani znani po vsem svetu. Najbolj jih je pro-slavil Davo Karničar, ki je lani zaokrožil svojprojekt smučanja s sedmih vrhov sveta sedmihcelin. Po tem vrhuncu že pripravlja novega,vzpon na K2. Turni smučarji so vsako letoboljši, tudi konkurenco imajo vsako leto za-htevnejšo. Vsako leto pripravijo tekmo, ki sojo posvetili svojima umrlima prijateljema invzornikoma Luki Karničarju in Radu Markiču,in vsako leto tudi zmagajo. Imajo tudi marka-cijski odsek, ki skrbi za urejanje in označeva-nje gorskih poti. Jezerjani so prepričani, da jihobdajajo najlepše gore na svetu. Takšne želijotudi ohraniti.

Na prireditvi sta planinskemu jubileju v častspregovorila župan Milan Kocjan in predsed-nik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar.Nato so zaslužnim planincem podelili prizna-nja. Teh je bilo več kot 40, kajti zagotovo je to-liko vseh ljudi, ki so se v minulem desetletjutrudili v Planinskem društvu Jezersko. Tako sopriznanja prejeli člani upravnega in nadzorne-ga odbora društva ter častnega razsodišča, taj-

niki in gospodarji zadnjega desetletja, načelni-ki odsekov, tekmovalci turnega smučanja inorganizacije, ki so pripomogle k boljšemu deludruštva. S priznanjem Planinske zveze Slove-nije pa so presenetili predsednika Milana Šen-ka, za katerega je Drejc Karničar dejal, da si jev minulem desetletju nadel najtežji nahrbtnik.

Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič

Obdajajo jih najlepše gore na svetuLetos je minilo 60 let, odkar so na Jezerskem ustanovili planinsko društvo. Druži zanesenjake, prijatelje

gora, ki želijo v vrhovih nizati najlepša doživetja v življenju. Obletnica je v Korotanu združila lepo številoljudi, Jezerjanov in ostalih, ki prihajajo v tukajšnje gore.

Čestitke prizadevnim planincem

Nesreča na Okrešlju se je zgodila junija 1997. Med reševalno vajo jeumrlo pet gorskih reševalcev: Rado Markič, Luka Karničar, Mitja Braj-nik, Jani Kokalj in Boris Mlekuž. Prva dva sta doma z Jezerskega. Lanije minilo deset let od tragedije, sedaj že polno desetletje deluje tudi us-tanova Sklad Okrešelj, ki so jo ustanovili gorski reševalci, zdravniki,letalci ... takoj po nesreči, da bi pomagali družinam ponesrečenih pri-jateljev. Dogovorili so se, da bodo iz zbranega denarja, ki ga bodoprispevali donatorji, otrokom umrlih nakazovali denarne pomoči in

štipendije ter tako poskrbeli za njihovo prihodnost. V letu 1998/99 jesklad zaživel, vsa leta pa ga pridno polnijo posamezniki in organizaci-je, ki se zavedajo, kako pomembna je družina in ki so sprejeli delodgovornosti za družine svojih prijateljev. To je največ, kar ste lahkonaredili v spomin svojim prijateljem, je dejal župan Jezerskega MilanKocjan, ko je na Jezerskem pozdravil navzoče na prireditvi. Delovan-je sklada je orisal predsednik upravnega odbora Dušan Polajnar, ki jepovedal, da sta Matevž Mlekuž in Petra Brajnik že končala šolanje,trenutno pa iz sklada pomagajo trem osnovnošolcem in po enemu di-jaku in študentu. Želijo si, da v prihodnje takšnih nesreč ne bi bilo večin ustanove ne bi potrebovali za sedanji namen. Poleg izplačevanjadenarnih pomoči in štipendij Sklad Okrešelj želi spodbujati tudi kraziskovanju na temo varnejše delo gorskih reševalcev. Sklad, ki gapodpira tudi Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij(FIHO), bo živel še naprej in krepil humanitarni duh med ljudmi.Predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Miro Pogačar je dejal,da ima sklad plemenito poslanstvo. Če že ni mogel ublažiti bolečine obizgubi, pa je vsaj olajšal stisko. Spregovoril je tudi Franc Ekar,predsednik Planinske zveze Slovenije, organizacije, ki tudi vestnodonira v sklad. Besedo pa so dobili tudi štirje od trinajstih otrok, ki sov nesreči na Okrešlju izgubili očete, sklad Okrešelj pa jim je pomagals štipendijami, Matevž Mlekuž, Gašper in Miha Karničar ter AljaMarkič. Večer so s kulturnim programom polepšali solist ljubljanskeopere baritonist Marko Kobal, citrar Tomaž Plahutnik in povezovalkaRada Polajnar. Danica Zavrl Žlebir

Sklad Okrešelj praznuje deset letSklad Okrešelj, ustanova, ki denarno pomaga otrokom gorskih reševalcev, umrlih v nesreči na Okrešlju,

je desetletnico delovanja praznoval na Jezerskem, od koder sta doma dve žrtvi te nesreče.

Tistim, ki vestno podpirajo sklad Okrešelj, so izročili priznanja.

Društva

14

V avgustu smo se drugič udeležili Rekreatu-ra. To je rekreativna večdnevna dirka po Slove-niji s ciljem v Kranju. Namen te dirke pa jedruženje, spoznavanje slovenskih krajev in nji-hova turistična ponudba. Zmagovalca določačas, ki se najbolj približa povprečnemu časuvseh ekip v štirih dneh. Ekipo je letos sestav-ljalo osmem kolesarjev in spremljevalec z vo-zilom. Začetek letošnje dirke je bil 21. avgustav Beli krajini, končala pa se je 24. avgusta vKranju. Kljub temu da je kolesarjenje rekrea-tivnega značaja, so padci in poškodbe neizo-gibne. Letos je bil vsem v opomin hud padecudeleženke ekipe Calvice na spustu v Podsre-do. Za nas pa je bil to dan veselja, ker smoosvojili etapno zmago. Seveda smo zmagoproslavili. Vendar naslednji dan je bila že novaetapa in novih 114 kilometrov z najvišjo točkoRekreatura 2008. Že v Hrastniku pred vzpo-nom so se začeli kopičiti oblaki in v hribih sose že kazale nevihte in strele. Tik pod vrhompa se je ulilo kot iz škafa. Vendar pa nam jevsem udeležencem v spominu ostalo tudi vese-lo vzdušje v koči na Podmeji, na najvišji točkiRekreatura 2008, kjer smo morali bivakirati,ker nas je zajelo pravo orkansko neurje s točo.Koča, nepripravljena na naval okrog 200 tek-movalcev in spremljevalcev, je porabila skorajvse zaloge iz skladišča. Vreme se je po dvehurah toliko umirilo, da smo se lahko spustili zavtomobili in kombiji v Žalec. Nekateri smo sevrnili nazaj po ostale udeležence, ki so bilibrez lastnega prevoza. Naslednji dan smo šelevideli opustošenje, ki ga je pustila nevihta napoljih koruze in hmelja, poplavljene travnike.Dejansko si brez besed, ko vidiš moč narave.Zadnji dan iz Žalca do Kranja je minil v umir-jenem kolesarjenju in nato prihod v cilj ob 17.uri, kjer so nas pričakali domači. V letošnjidirki je naša ekipa Timing Jezersko enkrat

osvojila etapno zmago (Podčetrtek), na koncupa smo bili na devetem mestu med 24 ekipami.Upamo, da se bomo tudi drugo leto udeležiliRekreatura 2009.

Čez Pavličevo sedloKonec septembra smo se, kljub slabšemu in

hladnemu vremenu, dobre volje in razpolože-nja, s kolesi odpeljali preko Jezerskega vrha inPavličevega sedla. Nato sta se oblikovali dveskupini: eni so se odpeljali po panoramski ce-sti v Solčavo, drugi v Logarsko dolino in natopeš do slapa Rinka. Prenočili smo v Ljubnemob Savinji. Naslednji dan smo se odpravili pre-ko Črnivca, vasi Gozd in se nato spustili vKamnik. Iz Kamnika smo se skozi Tunjice od-pravili do Olševka in nato domov na Jezersko.Trasa ni bila dolga, okrog 150 kilometrov in jo

večino dobrih kolesarjev opravi v nekaj urah,vendar si pa na tak način lahko vzameš čas zaoglede znamenitosti ali posebnosti krajev, sko-zi katere se voziš. Drugi dan kolesarjenja smolahko opazovali posledice divjanja neurja vvasi Gozd, kjer je bilo uničena ogromno goz-da. Bila sta to dva dneva zelo prijetnega kole-sarjenja, sicer z bolj ”gorskimi turami”, vendarse je vseh osemnajst kolesarjev dobro držalo.

Jeseni pa so šoloobvezni otroci pričeli z red-no vadbo v telovadnici za boljšo pripravljenostna zimske radosti na snegu. Žal vremenski po-goji še ne omogočajo drsanja na Jezerskem,drugače pa hokejisti že križajo hokejske palicev dvorani v Kranju.

Vsem skupaj želim vesele božične praznikein zdravo, srečno leto 2009.

Roman Pestotnik, predsednik ŠD Jezersko

Poletne dejavnosti v športnem društvuPoletno sezono smo v Športnem društvu začeli z nogometnim in odbojkarskim turnirjem ob občinskem

prazniku. Med počitnicami sta bili dve delavnici za šoloobvezne otroke za rolanje in kolesarjenje.

Naše delo in aktivnosti smo vam predstavili že v prejšnjem glasilu, takoda nam ostane le še četrtletje analiz in pregled uspehov minulega dela.

Menimo, da se naše bogato udejstvovanje v preventivi počasi, vendarbogato obrestuje. Tudi letos smo v oktobru, mesecu požarne varnosti,znova z obvestili seznanili občane z nevarnostmi, ki sledijo nepremiš-ljenemu kurjenju v naravi, ob neočiščenih dimovodnih poteh in ostalihpasteh, ki nastanejo ob kakršnemkoli kurjenju ali igranju z ognjem. Najvas ob tej priložnosti spomnimo, da se je kurilna sezona praktično šelezačela: ne pozabite na naša priporočila in jih, kolikor je le mogoče,upoštevajte!

Od intervencij je treba omeniti jesensko, ko smo ob obilnem dežju inmočnem vetru skupaj z županom Milanom odstranili smreke, ki so bilepodrte na dve stanovanjski hiši. V teku dneva smo te strehe zasilno za-krpali, odstranili še nekaj dreves, ki so bila podrta na cesto, pomagalipa tudi drugim občanom pri pokrivanju streh. Naj bo to kot skromnazahvala za vaše zaupanje v delo gasilcev.

Nastop našega gasilskega podmladka na kvizu gasilske mladine namje poplačal trud in ure priprav, saj so v občinskem merilu zopet pose-

gli po prvih mestih, na nivoju gorenjske regije pa so se uvrstili do de-setega mesta.

Zaključujemo prvo obdobje pobiranja prostovoljnih prispevkov v ak-ciji Nova avtocisterna. Za ta korak smo se odločili, ker smo bili prepri-čani v pomoč občanov in ostalih, ter seveda občine Jezersko. Vse ak-tivnosti in nakazila potekajo po dogovoru. Edino, kar nas ovira, je čas,ta presneta reč, ki ga je vedno premalo. Omenil sem že, da je to pro-jekt celotnega Jezerskega in tega se bomo tudi držali, tako da bo vsak-do deležen našega obiska. Upam, da bomo ob zaključku akcije lahkozapisali: ”Ni občana, prijatelja, znanca, ki ni prispeval za našo avtoci-sterno!” Prekmalu je še govoriti o številkah, nedvomno pa smo ponos-ni nase in neizmerno hvaležni vam, ki nam zaupate, nas podpirate insodelujete z nami.

Želje v veselem decembru: Naj nam to, kar smo posejali, bogatoobrodi. Želimo vam mirne in lepe božične praznike. V letu 2009 pazdravja in izpolnitev vaših osebnih želja!

Z gasilskim: ”Na pomoč!”Predsednik PGD Jezersko Izidor Parte

Gasilci so vse leto uspešno delali

Oglas

15