letna priprava 7.razred
DESCRIPTION
Priprava s cilji in dejavnostmiTRANSCRIPT
OSNOVNA ŠOLA BELTINCI ŠOLSKO LETO 2012/2013
LETNA PRIPRAVA ZA NEMŠČINOKOT PRVI TUJI JEZIK
v 7. razredu devetletne osnovne šole
UČBENIŠKI KOMPLET: Nemški jezik za 7. razred devetletne osnovne šole
Tedensko število ur: 4Letno število ur: 140 Pripravila: Liljana Babič
1
SPLOŠNI CILJI PREDMETA
(Učni načrt za nemščino, sprejet na 20. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, dne 29. 10. 1998. Posodobljeni učni načrt je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje določil na 114. seji leta 2008 in se seznanil z vsebinskimi in redakcijskimi popravki tega učnega načrta na 140. seji 17. februarja 2011.)
Pouk tujega jezika – nemščine ‒ naj prispeva k izpolnjevanju vzgojnih in izobraževalnih nalog šole tako, da omogoča učencem razvoj njihovih sposobnosti, osebno rast in samouresničitev. Učenci pri pouku nemščine pridobivajo in razvijajo jezikovna in nejezikovna znanja, jezikovne zmožnosti, spretnosti, stališča in vrednote. Te jim bodo omogočile dejavno, uspešno in kritično vključevanje v njihovo osebno, šolsko in družbeno okolje, v nadaljnje šolanje in v prihodnje poklicno udejstvovanje. Osrednji cilj učenja nemščine je doseganje celostne zmožnosti za medkulturno in medjezikovno komunikacijo, tj. usposobiti učenca za vsebinsko in situaciji ustrezno govorno in pisno sporočanje in sporazumevanje v tem jeziku, kar mu bo omogočilo vključevanje v vsakdanje življenje in kulturo govorcev tega jezika.
Pouk nemščine v osnovni šoli naj bo hkrati prispevek k večjezičnosti in razumevanju večkulturnosti tako v lastnem okolju kot v Evropi in zunaj evropskih meja. V ta namen učenci pri pouku:
1. razvijajo sporazumevalno kulturo in razumevanje večkulturnosti. Sporazumevalna kultura gradi na empatiji, spoštovanju in strpnosti do drugih kultur, sočasno pa odseva izkušnje in poglede lastnega okolja. Znanje jezikov omogoča medkulturni dialog in spodbuja pripravljenost na sobivanje in medsebojno spoštovanje. Cilj učenja tujega jezika je medkulturni govorec, ki je vešč jezikovnega in nejezikovnega ravnanja v svoji lastni in v kateri izmed drugih jezikovnih in kulturnih skupnostih;
2. razvijajo lastno večjezičnost in jezikovno zavest. Večjezičnost je v sodobnem svetu vrednota, nemščina je našim učencem največkrat že drugi ali tretji tuji jezik. Učenci jezikovna znanja in zmožnosti uporabljajo tako za jezikovno ravnanje v zasebnem življenju kakor tudi kot temelj za nadaljnje učenje v srednji šoli in za delovanje na poklicnem področju. Jezike primerjajo med seboj in s tem razvijajo tudi svojo zmožnost analitičnega mišljenja. Z učenjem več jezikov hkrati ozaveščajo in krepijo svojo večjezikovno in (več)kulturno identiteto. Učenje jezika v okviru posameznikove ali družbene večjezičnosti pomeni dvig jezikovne zavesti v ožjem in širšem pomenu: jezik ali jeziki v neposrednem učenčevem okolju (v družini), v širšem okolju ali v šolskem okolju (jeziki, ki jih ponuja učenčeva šola v okviru obveznega ali obšolskega programa);
3. razvijajo zmožnost za vseživljenjsko učenje jezikov. Zmožnost učenja je ena izmed ključnih kvalifikacij, potrebnih za uspešno vseživljenjsko učenje, obenem pa kot zmožnost za sporazumevanje zunaj okvira prvega jezika oziroma materinščine s pripadniki drugih jezikovnih skupnosti in kultur. Splošni cilj pouka je tako vzgojiti otroka v uspešnega vseživljenjskega učenca.
To pomeni, da učenci
2
• razvijejo pozitivna stališča do učenja in izobraževanja, motivacijo za nenehno učenje, učne navade, sposobnost za
samostojno učenje in učenje skupaj z drugimi;
• spoznajo, razvijejo in usvojijo metode, strategije in tehnike učenja in usvajanja znanja ter se usposobijo za identifikacijo
lastnih potreb, za načrtovanje lastnih ciljev in za samoevalvacijo.
Zmožnosti za medkulturno in medjezikovno komunikacijo sestavljajo tri področja:
• ključne zmožnosti za vseživljenjsko učenje,
• splošne zmožnosti,
• sporazumevalno jezikovno zmožnost.
LITERATURA
a) za učence: - Koltak, Robnik: Nemški jezik za 7. razred devetletne osnovne šole, učbenik, Založba Obzorja Maribor- Koltak: Nemški jezik za 7. razred devetletne osnovne šole, delovni zvezek, Založba Obzorja Mariborb) za učitelja:- izbrani učbeniki iz kataloga za učence- alternativni učbeniki in učna sredstva (po katalogu)
Predvideno pisno in ustno preverjanje in ocenjevanje znanja
Preverjanje znanja
Učenčevo znanje se preverja pisno oz. ustno po vsakem obravnavanem učnem sklopu. Tako ugotovimo, kako učenci dosegajo cilje ter kakšen je napredek posameznih učencev.
Preverjanje pisnega sporočanja: preverjanje
- bralnega razumevanja,
- sposobnosti rabe jezikovnih zakonitosti,
3
- bogastva besedišča in ustreznost njegove rabe,
- sposobnost pisnega sporočanja.
Preverjanje ustnega sporočanja: govorni nastop učencev zajema tri naloge:
1. učenec se predstavi,
2. opis dveh/treh sličic,
3. igranje vlog na podlagi verbalne iztočnice.
Pisni preizkus znanja: ocenjevanje - bralnega razumevanja
- sposobnosti rabe jezikovnih zakonitosti
- bogastva besedišča in ustreznosti njegove rabe
- sposobnosti pisnega sporočanja
1. ocenjevalno obdobje : 1. PREIZKUS ZNANJA: konec oktobra
2. ocenjevalno obdobje : 2. PREIZKUS ZNANJA: začetek februarja
3. PREIZKUS ZNANJA: konec maja
Točni datumi pisnih preizkusov so izobešeni na oglasni deski.
Ustni preizkus znanja:
Ocenjevanje sposobnosti govornega sporočanja in sporazumevalne zmožnosti
1. ocenjevalno obdobje : - govorni nastop (predstavitev lastne osebe na podlagi verbalnih iztočnic, ubesedovanje
slikovnega impulza in igranje vlog na temo učnega sklopa ŠOLA (začetek novembra)
2. ocenjevalno obdobje: - govorni nastop (predstavitev lastne osebe na podlagi verbalnih iztočnic, ubesedovanje
slikovnega impulza in igranje vlog na temo učnih sklopov MESTO IN PODEŽELJE in STANOVANJE)
(začetek februarja)
4
- govorni nastop (predstavitev lastne osebe na podlagi verbalnih iztočnic, ubesedovanje slikovnega impulza in
igranje vlog na temo učnih sklopov NARAVNO OKOLJE in NAKUPOVANJE) (konec maja)
Okvirna časovna razporeditev ur pri 1. tujem jeziku v 7. razredu
UČNI SKLOPI
1. ocenjevalno obdobje
(september –januar)
2. ocenjevalno obdobje
(februar– junij)
ONUS UPP NU ONUS UPP NU
1. PONOVITVENI SKLOP 12
2. ŠOLA: urnik, učenje 15 2 3
3. MESTO IN PODEŽELJE: javne zgradbe, promet 14 4 2
4. STANOVANJE: oprema, hišna opravila 13 5 3
5. NARAVNO OKOLJE: živali, skrb za okolje 17 6 1
6. NAKUPOVANJE: oddelki v trgovski hiši, kakovost, cena, žepnina
13 4 2
7. PROSTI ČAS: šport, različne aktivnosti v prostem času, konjički
12 4 2
8. IZBIRNE VSEBINE 6
SKUPAJ UR:
140 42 23 8 32 20 5
LEGENDA: ONUS – obravnava nove učne snovi UPP - utrjevanje, ponavljanje, preverjanje NU- nerazporejene ure 5
MC-minimalni cilji TC-temeljni cilji ZC-zahtevnejši cilji
1. UČNI SKLOP: PONOVITVENI SKLOP ČAS: 12 UR
TEME PONOVITVENEGA SKLOPA: So grüßt man auf Deutsch, Mein Steckbrief, Komm, ich zeige dir mein Familienalbum, Ferdinand zählt, Eine deutsche Klasse, Oh, du liebe Zeit, Freizeitaktivitäten, Die Klasse 6.b geht einkaufen, Unser Kühlschrank, Mein Zuhause, Mein Kleiderschrank ist voll! Mein Körper
Učne metode: razgovor razlaga demonstracija delo z besedilom igra vlog delo s slušnimi viri pisno ustvarjanje didaktična igra diskusija
Učne oblike: frontalna delo v dvojicah skupinsko delo individualno delo projektno delo delo z viri delo z IKT
Učna gradiva, pripomočki, viri: učbenik delovni zvezek revije, časopisi, knjige zgoščenka VHS/ DVD internet igre i-tabla računalnik
JEZIKOVNA SREDSTVA KOMUNIKACIJSKE FUNKCIJE
Učenci znajo:
vzpostaviti socialne stike(pozdrav, se predstavijo..) vprašajo po počutju… vprašajo po ceni in nanj odgovorijo vprašajo po konjičkih in aktivnostih v prostem času in na
vprašanje odgovorijo izrazijo mnenje nekaj predlagajo in predlog sprejmejo ali zavrnejo opišejo vsakodnevna opravila
Učenci naj bi:
MC:
razumeli pogovor o počitniških doživetjih razumeli kratka besedila o konjičkih, o družini, o letnih časih znali prepisati besedilo s pomočjo slikovnega gradiva poimenovali dneve, mesece, šolske
potrebščine, hrano, oblačila, dele telesaTC:
razumeli besedila določene vsebine se odzivali pretežno v nemščini znali na kratko, s pomočjo vprašanj opisati družinske člane, kaj jedo za
kosilo…, dom, učilnico…ZC:
pripovedovali o počitniških doživetjih pripovedovati o družinskih članih, prijateljih, o dnevnih aktivnostih, o
6
osebni higieni
Operativni cilji (obvezni in izbirni) Minimalni standardi
1. Sporazumevalne zmožnosti:1.1 Slušno in slušno/vidno razumevanjeUčenci:
razumejo preprosta jezikovna sporočila, posredovana v standardnem jeziku pri počasnem in razločnem govoru,
pri poslušanju in reševanju prepoznajo ključne besede, prepoznajo glavno misel, osebe, kraj in čas dogajanja slišanega besedila izluščijo bistvo zahtevnejšega besedila in njegove glavne misli, izluščijo ob splošnih tudi posamezne podrobnosti oz. podatke iz besedila (pri slišanih besedilih, ki
se nanašajo na njihov izkušenjski svet in vsebujejo znano besedišče).1.2 Bralno razumevanjeUčenci:
dobro razumejo krajša sporočila, ki so tematsko vezana na vsakdanje življenje, v omejenem obsegu razumejo neznane besede, ki jih prepoznajo iz konteksta, berejo dokaj hitro in gladko, izluščijo glavne misli daljšega prebranega besedila in tudi nekaj podrobnosti, berejo in razumejo besedila z omejenim številom zahtevnejših slovničnih struktur, razumejo dialoška besedila, znajo poiskati posamezne informacije v kratkih besedilih, doumejo bistvo krajšega literarnega besedila, poznajo osnovne tehnike branja, razvijejo kritičen odnos do prebranega besedila.
1.3 Govor1.3.1 Govorno sporočanje (enogovorno)Učenci:
aktivno uporabljajo izbor temeljnega besedišča in najpomembnejših struktur (npr.: oblike preteklega časa, priredne in podredne veznike),
uporabljajo znane govorne vzorce,
Sporazumevalne zmožnosti:
1. Slušno razumevanje
Učenec: razume in upošteva večino
navodil, s katerimi se srečuje pri pouku in v okolju,
razume preprosta sporočila in sledi pogovoru pri zanj pomembni temi,
razume vsebino kratkih, preprostih pogovorov in sporočil in ga povzame na podlagi vprašanj,
razume besedilo iz obravnavanega učnega sklopa in po vprašanjih razbere določene specifične podatke (kdo, kje, kaj, kdaj, koliko, kakšen).
2. Govorno sporočanje in sporazumevanjeUčenec:
izgovorjava besed je razumljiva kljub naglasu, občasno napačna
7
v preprostih situacijah ob uporabi jezikovne in nejezikovne pomoči samostojno in povezano pripovedujejo, poročajo ter opisujejo (npr.: znajo opisati sliko z znanimi informacijami),
izražajo razpoloženje, zadovoljstvo in nezadovoljstvo, izražajo zanimanje za nekaj in se nad nečim navdušujejo.
1.3.2 Govorno sporazumevanje (interakcija)Učenci:
začnejo in končajo pogovor, redko pa zmorejo vzdržati daljši pogovor, se znajdejo v preprostih pogovorih, se udeležujejo pogovorov, ki se nanašajo na njihov svet, na vprašanja in napotke, ki se nanašajo na njihov izkušenjski svet, se ustrezno jezikovno odzivajo, vprašajo po ceni in na vprašanje odgovorijo, prosijo za mnenje in izrazijo mnenje, nekaj predlagajo, predlog sprejmejo ali zavrnejo, sprejmejo voščilo in se zanj zahvalijo, nekaj ponudijo, ponudbo sprejmejo (se zahvalijo ) ali jo zavrnejo, izrazijo strinjanje in/ali odklonijo nekaj, s svojimi vrstniki odigrajo preproste vloge, v katerih se pogosto znajdejo v drugem jezikovnem
okolju, poiščejo pomoč pri sogovorniku, če česa ne razumejo.
1.4 PisanjeUčenci:
samostojno zapišejo učiteljeve tabelske zapise, napišejo kratka vodena sporočila (z uporabo slovarja) pravopisno in jezikovno pravilno, različne besedilne vrste zapišejo strukturirano, v preprosti obliki, po iztočnicah, tvorijo preprosta besedila z uporabo predloženega vzorca in s posnemanjem podobnih besedil, samostojno strukturirano napišejo vsebine, ki so jim blizu (družina, prijatelji, šola, živali, slavne
osebe), preoblikujejo obravnavane učne vsebine v osebna sporočila in pripovedi, uvajajo se v uporabo slovarja in drugih sodobnih pripomočkov (npr. spleta), razvijajo občutljivost za različnost besedil (nagovor, sklep, …).
1.5 Jezikovno posredovanjeUčenci:
v vsakdanjih situacijah govorno posredujejo v slovenščini, če ne gre za njim znane in enopomenske
izgovorjava otežuje razumevanje,
posreduje zelo preprosta navodila (npr. pri igri),
usvoji osnovno besedišče in številne pomembne slovnične strukture (npr.: naklonski glagoli vezniki),
lahko začne in konča kratek dialog, ni pa zmožen vzdrževati daljšega pogovora. Pri pogovoru so še mogoči predolgi odmori in napačni pristopi.
sodeluje pri vodeni govorni dejavnosti (igre vlog, opisi, pogovori, dogovarjanja),
na podlagi odgovorov na vprašanja opiše sebe in druge, predmete, pojave in dejanja, ki se navezujejo na njegov izkušenjski svet (opis izleta, praznovanje rojstnega dneva). Pri prostem govoru obvlada najpreprostejšo slovnico, vendar še prihaja do številnih napak, tudi z osnovnimi strukturami.
3. Bralno razumevanje Učenec:
bere in na podlagi 8
vsebine (pripovedujejo bistvo, sporočila, npr.: filma, nekomu, ki ne razume nemško), v nemščini govorno ali pisno posredujejo bistvo preprostih slovenskih besedil in pomen slikovnih
oznak.2.Jezikovna sredstva:2.1 Glasosovje:Učenci:
uporabljajo fonetične in intonacijske elemente standardne nemščine, tipične nemške besede pravilno izgovorijo, znano besedilo fonetično in intonacijsko ustrezno preberejo.
2.2 Leksikalna zmožnostUčenci:
uporabijo usvojeno besedišče v novih kontekstih, besedišče uporabljajo pri jezikovni produkciji, črkujejo in obvladujejo pravopis aktivnega besedišča.
2.3 Slovnična zmožnostUčenci:
vsebine dejanja predstavijo kot sedanja, pretekla in prihodnja (Präsens, Präteritum, Perfekt, Futur), pravilno uporabljajo pogoste fraze in preproste strukture v vsakdanjih situacijah, brez težav opišejo osebe, dogodke, stvari, dejavnosti (samostalniki v ednini in množini, pridevniki,
prislovi), zanikajo in potrdijo, postavljajo vprašanja in nanje odgovarjajo (vprašalnice, odgovori da – ne, itd.), primerjajo (osnovnik, primernik, presežnik), izrazijo strinjanje in nestrinjanje (Ich bin/bin nicht einverstanden), navajajo količino in vrstni red (števila, vrstilni števniki), dovoljujejo, prepovedujejo, izražajo možnost (modalni glagoli), verjetnost (ich kann, kann nicht, muss, möchte), izražajo čustva, mnenje želje prošnje, izražajo ukaze (velelnik), izražajo podatke za čas, kraj in razloge (podredni in priredni vezniki).
3. Delo z besediliUčenci:
preberejo/poslušajo (tudi daljša ) besedila z znano tematiko, iz kratkih besedil povzamejo informacije in jih napišejo za druge,
ponazoril razbere glavno sporočilo besedila,
razume preprosta besedila s pogosto rabljenim besediščem (osebna pisma, kratke novice, preprosta navodila),
in nekaj odlomkov besedila razbere določene specifične podatke (kdo, kaj, kje, kdaj, kakšen, koliko),
prepozna in ugotovi vrsto besedila (pismo, …)
se seznani z uporabo dvojezičnega slovarja,
bere tudi krajše dele besedila in krajša besedila zelo počasi.
4. Pisno sporočanjeUčenec:
zna tvoriti kratka, preprosta sporočila (osebna pisma, sezname),
ureja besedne in nebesedne dele besedil,
dopolni besedilo z vrzelmi, oblikuje preprosto besedilo
z uporabo podlage, vzorca ali navodil. (pri tem uporablja osnovno besedišče, ki se nanaša na
9
izluščijo vsebino, razumejo smisel in ga argumentirajo, dialoge, opisna in pripovedna besedila tiho in glasno berejo, kratka osebna pisma berejo in pišejo, na podlagi prebranega izdelajo miselni vzorec, plakat, stenski časopis, … (z uporabo slovarjev), ubesedijo zgodbo v sliki in grafikonu, na podlagi slišanega ali prebranega uporabijo preproste oblike kreativnega pisanja.
4. Kulturna zmožnost4.1 Sociokulturna zmožnostUčenci:
delajo s partnerjem in v skupini, poznajo pomembne tradicionalne navade in običaje iz vsakdanjega življenja, razvijajo strpen odnos do drugače mislečih.
4.2 Medkulturna zmožnostUčenci:
starosti primerno in z vidika svojih izkušenj komunicirajo v okviru naslednjih tem: geografska danost, vsakdanja kultura, mladi ljudje,
primerjajo lasten kulturni vrednostni sistem z drugimi in pri tem razvijajo lastno kulturno identiteto,
primerjajo šolski vsakdanjik, praznike v Sloveniji in v nemško govorečih deželah, pišejo o znamenitostih nemško govorečih dežel, na preprost način predstavijo lastno državo in nemško govoreče dežele, imajo osnovno znanje glede vsakdanje kulture v nemško govorečih deželah (način življenja,
prazniki, znamenitosti), svoje medkulturne stike spremljajo in dokumentirajo z uporabo jezikovnega listovnika.
5. Zmožnost učenja, učne in delovne tehnike ter metodeUčenci:
poiščejo v slovarju besedo ali frazo, prepoznajo tudi druge zapise (glagolske oblike, množino samostalnika),
uporabljajo eno- ali dvojezični slovar, delajo z elektronskim slovarjem, predstavijo preproste vsebine in delovne rezultate s tradicionalnimi in modernimi mediji v
nemščini, uporabijo nemško govoreča multimedijska učna gradiva (po navodilih), uporabijo strategije za razumevanje besedila,
konkretne predmete in elementarne čase kot tudi povedi, ki so povezane z vezniki. Najpreprostejše besede in strukture piše brez napak, v elementarnih stvareh ponavlja napake (časi, sklanjatve) in pri prosti rabi uporablja številne neustrezne izraze.
10
uporabijo tehnike vizualizacije (miselni vzorci), uporabijo multimedijska učna sredstva, komunicirajo po elektronski pošti (npr.: z učenci partnerske šole v tujini), si zapišejo ključne misli o prebranem ali slišanem, uporabijo kompenzacijske strategije v primeru nerazumevanja ali nezadostnega poznavanja
besedišča, prepoznajo svoj učni slog in urijo različne učne tehnike za lastno jezikovno rast, samoocenijo svojo jezikovno zmožnost in napredek, ob izdelavi listovnika razvijajo zmožnosti avtonomnega učenja.
2. UČNI SKLOP: SCHULE UND LERNEN ČAS: 20 UR 11
Medpredmetne povezave: ZGO, NARUčne metode: razgovor razlaga demonstracija delo z besedilom igra vlog delo s slušnimi viri pisno ustvarjanje didaktična igra diskusija
Učne oblike: frontalna delo v dvojicah skupinsko delo individualno delo projektno delo delo z viri delo z IKT
Učna gradiva, pripomočki, viri: učbenik delovni zvezek revije, časopisi, knjige zgoščenka VHS/ DVD internet igre i-tabla računalnik
JEZIKOVNA SREDSTVA KOMUNIKACIJSKE FUNKCIJE
nižja raven:
uporabljajo množino samostalnika, vprašalnice, zaimke ob pomoči aplikatov in delnega zapisa
srednja raven:
znajo uporabiti vprašalnice: Wie oft? Wann? Wie viel? znajo uporabiti števila do 1000 znajo uporabljati glagol können znajo uporabiti osebne in svojilne zaimke znajo pravilno zapisovati veliko začetnico prepoznajo osebne in svojilne zaimke v stavkihvišja raven:
znajo izbrati ter pravilno uporabiti osebni in svojilni zaimek znajo pravilno uporabiti vprašalnike
znajo pravilno presoditi kdaj uporabljamo osebni in kdaj svojilni zaimek
MC:
učenci prepoznajo šolske predmete s pomočjo slikovnega materiala ter jih poimenujejo
znajo napisati šolske predmete in enostavne povediTC:
razumejo glavne misli besedil znajo poimenovati šolske predmete, dneve znajo zapisati 5 povedi (katero šolo , razred obiskujejo, kateri je
njihov najljubši predmet, katere predmete ne marajo..) znajo postavljati vprašanja ( Welche Schule besuchst du? Was
ist dein Lieblingsfach…) izdelajo plakatZC:
napišejo pismo znajo opisati »Stundenplan« primerjajo urnike slovenskih in nemških otrok znajo samostojno opisati sliko, plakat razumejo podrobnosti besedil,
znajo opisati svoj delovni dan
Učni sklop Operativni cilji (obvezni in izbirni) Minimalni standardi2. učni sklop 1. Sporazumevalne zmožnosti: Sporazumevalne zmožnosti:
12
Schule und Lernen:
Eine Schule stellt sich vor:
- Wer ist was?- Wie heißen
die Räume und was macht man dort?
-Was können die Schüler und die Schülerinnen und was können sie nicht?
- Du fragst deinen Mitschüler/deine Mitschülerin, was er oder sie gut kann.
- Übt zu zweit. Welche Puzzle-Paare
Eine Überraschung aus Australien:
- Antworte,- Wir schreiben
1.1 Slušno in slušno/vidno razumevanjeUčenci:
razumejo preprosta jezikovna sporočila, posredovana v standardnem jeziku pri počasnem in razločnem govoru,
pri poslušanju in reševanju prepoznajo ključne besede, prepoznajo glavno misel, osebe, kraj in čas dogajanja slišanega besedila izluščijo bistvo zahtevnejšega besedila in njegove glavne misli, izluščijo ob splošnih tudi posamezne podrobnosti oz. podatke iz besedila (pri
slišanih besedilih, ki se nanašajo na njihov izkušenjski svet in vsebujejo znano besedišče).
1.2 Bralno razumevanjeUčenci:
dobro razumejo krajša sporočila, ki so tematsko vezana na vsakdanje življenje, v omejenem obsegu razumejo neznane besede, ki jih prepoznajo iz konteksta, berejo dokaj hitro in gladko, izluščijo glavne misli daljšega prebranega besedila in tudi nekaj podrobnosti, berejo in razumejo besedila z omejenim številom zahtevnejših slovničnih
struktur, razumejo dialoška besedila, znajo poiskati posamezne informacije v kratkih besedilih, doumejo bistvo krajšega literarnega besedila, poznajo osnovne tehnike branja, razvijejo kritičen odnos do prebranega besedila.
1.3 Govor1.3.1 Govorno sporočanje (enogovorno)Učenci:
aktivno uporabljajo izbor temeljnega besedišča in najpomembnejših struktur (npr.: oblike preteklega časa, priredne in podredne veznike),
uporabljajo znane govorne vzorce, v preprostih situacijah ob uporabi jezikovne in nejezikovne pomoči samostojno
in povezano pripovedujejo, poročajo ter opisujejo (npr.: znajo opisati sliko z znanimi informacijami),
izražajo razpoloženje, zadovoljstvo in nezadovoljstvo,
1. Slušno razumevanjeUčenec:
razume in upošteva večino navodil, s katerimi se srečuje pri pouku in v okolju,
razume preprosta sporočila in sledi pogovoru pri zanj pomembni temi,
razume vsebino kratkih, preprostih pogovorov in sporočil in ga povzame na podlagi vprašanj,
razume besedilo iz obravnavanega učnega sklopa in po vprašanjih razbere določene specifične podatke (kdo, kje, kaj, kdaj, koliko, kakšen).
2. Govorno sporočanje in sporazumevanjeUčenec:
izgovorjava besed je razumljiva kljub naglasu, občasno napačna izgovorjava otežuje razumevanje,
posreduje zelo preprosta navodila (npr. pri igri),
13
einen Brief
Wem schreibt Kate? Bilde richtige Sätze (Pronomen im Dativ),
- Wie kannst du es anders sagen?
- Wem gehört was?
- Übt zu zweit. Welche Puzzle-Paare kommen in den Sätzen vor?
Wir üben und wiederholen Personalpronomen im Dativ
Unser Stundenplan:
- Welche Fächer sind das? Du findest sie im Stundenplan.
- Du hörst Vanja.
izražajo zanimanje za nekaj in se nad nečim navdušujejo.1.3.2 Govorno sporazumevanje (interakcija)Učenci:
začnejo in končajo pogovor, redko pa zmorejo vzdržati daljši pogovor, se znajdejo v preprostih pogovorih, se udeležujejo pogovorov, ki se nanašajo na njihov svet, na vprašanja in napotke, ki se nanašajo na njihov izkušenjski svet, se ustrezno
jezikovno odzivajo, vprašajo po ceni in na vprašanje odgovorijo, prosijo za mnenje in izrazijo mnenje, nekaj predlagajo, predlog sprejmejo ali zavrnejo, sprejmejo voščilo in se zanj zahvalijo, nekaj ponudijo, ponudbo sprejmejo (se zahvalijo ) ali jo zavrnejo, izrazijo strinjanje in/ali odklonijo nekaj, s svojimi vrstniki odigrajo preproste vloge, v katerih se pogosto znajdejo v
drugem jezikovnem okolju, poiščejo pomoč pri sogovorniku, če česa ne razumejo.
1.4 PisanjeUčenci:
samostojno zapišejo učiteljeve tabelske zapise, napišejo kratka vodena sporočila (z uporabo slovarja) pravopisno in jezikovno
pravilno, različne besedilne vrste zapišejo strukturirano, v preprosti obliki, po iztočnicah, tvorijo preprosta besedila z uporabo predloženega vzorca in s posnemanjem
podobnih besedil, samostojno strukturirano napišejo vsebine, ki so jim blizu (družina, prijatelji,
šola, živali, slavne osebe), preoblikujejo obravnavane učne vsebine v osebna sporočila in pripovedi, uvajajo se v uporabo slovarja in drugih sodobnih pripomočkov (npr. spleta), razvijajo občutljivost za različnost besedil (nagovor, sklep, …).
1.5 Jezikovno posredovanjeUčenci:
v vsakdanjih situacijah govorno posredujejo v slovenščini, če ne gre za njim
usvoji osnovno besedišče in številne pomembne slovnične strukture (npr.: naklonski glagoli vezniki),
lahko začne in konča kratek dialog, ni pa zmožen vzdrževati daljšega pogovora. Pri pogovoru so še mogoči predolgi odmori in napačni pristopi.
sodeluje pri vodeni govorni dejavnosti (igre vlog, opisi, pogovori, dogovarjanja),
na podlagi odgovorov na vprašanja opiše sebe in druge, predmete, pojave in dejanja, ki se navezujejo na njegov izkušenjski svet (opis izleta, praznovanje rojstnega dneva). Pri prostem govoru obvlada najpreprostejšo slovnico, vendar še prihaja do številnih
14
- Unsere Schulfächer,
So könnt ihr euch zu zweit über den Stundenplan unterhalten.
Wir machen ein Mini-Projekt
Lernen so oder so:
- Welche Aussagen passen zu Borut, zu Michaela, zu Vanja oder zu Oliver?
Was denken die Schülerinnen und die Schüler über die Schule?
- Übt zu zweit. Warum magst du die Schule?
- Warum mögen diese Mädchen und
znane in enopomenske vsebine (pripovedujejo bistvo, sporočila, npr.: filma, nekomu, ki ne razume nemško),
v nemščini govorno ali pisno posredujejo bistvo preprostih slovenskih besedil in pomen slikovnih oznak.
2.Jezikovna sredstva:2.1 Glasosovje:Učenci:
uporabljajo fonetične in intonacijske elemente standardne nemščine, tipične nemške besede pravilno izgovorijo, znano besedilo fonetično in intonacijsko ustrezno preberejo.
2.2 Leksikalna zmožnostUčenci:
uporabijo usvojeno besedišče v novih kontekstih, besedišče uporabljajo pri jezikovni produkciji, črkujejo in obvladujejo pravopis
aktivnega besedišča.2.3 Slovnična zmožnostUčenci:
vsebine dejanja predstavijo kot sedanja, pretekla in prihodnja (Präsens, Präteritum, Perfekt, Futur),
pravilno uporabljajo pogoste fraze in preproste strukture v vsakdanjih situacijah,
brez težav opišejo osebe, dogodke, stvari, dejavnosti (samostalniki v ednini in množini, pridevniki, prislovi),
zanikajo in potrdijo, postavljajo vprašanja in nanje odgovarjajo (vprašalnice, odgovori da – ne, itd.), primerjajo (osnovnik, primernik, presežnik), izrazijo strinjanje in nestrinjanje (Ich bin/bin nicht einverstanden), navajajo količino in vrstni red (števila, vrstilni števniki), dovoljujejo, prepovedujejo, izražajo možnost (modalni glagoli), verjetnost (ich kann, kann nicht, muss, möchte), izražajo čustva, mnenje želje prošnje, izražajo ukaze (velelnik), izražajo podatke za čas, kraj in razloge (podredni in priredni vezniki).
napak, tudi z osnovnimi strukturami.
3. Bralno razumevanje Učenec:
bere in na podlagi ponazoril razbere glavno sporočilo besedila,
razume preprosta besedila s pogosto rabljenim besediščem (osebna pisma, kratke novice, preprosta navodila),
in nekaj odlomkov besedila razbere določene specifične podatke (kdo, kaj, kje, kdaj, kakšen, koliko),
prepozna in ugotovi vrsto besedila (pismo, …)
se seznani z uporabo dvojezičnega slovarja,
bere tudi krajše dele besedila in krajša besedila zelo počasi.
4. Pisno sporočanjeUčenec:
zna tvoriti kratka, preprosta sporočila (osebna pisma,
15
JUngen ihre Pflichtwahlfächer gern? Übt zu zweit.
Macht eine Liste eurer Pflichtwahlfächer – Übungen mit weil
Wir machen eine Klassenbefragung über die Hausaufgaben.
- Wie oft machst du das?
- Sechs Fragen über deinen typischen Schultag. Übt zu zweit, dann berichtet.
Wie sieht Florians Tagesablauf aus?
Wie sieht dein Tagesablauf aus?
Wir üben und wiederholen
3. Delo z besediliUčenci:
preberejo/poslušajo (tudi daljša ) besedila z znano tematiko, iz kratkih besedil povzamejo informacije in jih napišejo za druge, izluščijo vsebino, razumejo smisel in ga argumentirajo, dialoge, opisna in pripovedna besedila tiho in glasno berejo, kratka osebna pisma berejo in pišejo, na podlagi prebranega izdelajo miselni vzorec, plakat, stenski časopis, … (z
uporabo slovarjev), ubesedijo zgodbo v sliki in grafikonu, na podlagi slišanega ali prebranega uporabijo preproste oblike kreativnega
pisanja.4. Kulturna zmožnost4.1 Sociokulturna zmožnostUčenci:
delajo s partnerjem in v skupini, poznajo pomembne tradicionalne navade in običaje iz vsakdanjega življenja, razvijajo strpen odnos do drugače mislečih.
4.2 Medkulturna zmožnostUčenci:
starosti primerno in z vidika svojih izkušenj komunicirajo v okviru naslednjih tem: geografska danost, vsakdanja kultura, mladi ljudje,
primerjajo lasten kulturni vrednostni sistem z drugimi in pri tem razvijajo lastno kulturno identiteto,
primerjajo šolski vsakdanjik, praznike v Sloveniji in v nemško govorečih deželah,
pišejo o znamenitostih nemško govorečih dežel, na preprost način predstavijo lastno državo in nemško govoreče dežele, imajo osnovno znanje glede vsakdanje kulture v nemško govorečih deželah
(način življenja, prazniki, znamenitosti), svoje medkulturne stike spremljajo in dokumentirajo z uporabo jezikovnega
listovnika.5. Zmožnost učenja, učne in delovne tehnike ter metode
sezname), ureja besedne in
nebesedne dele besedil,
dopolni besedilo z vrzelmi,
oblikuje preprosto besedilo z uporabo podlage, vzorca ali navodil. (pri tem uporablja osnovno besedišče, ki se nanaša na konkretne predmete in elementarne čase kot tudi povedi, ki so povezane z vezniki. Najpreprostejše besede in strukture piše brez napak, v elementarnih stvareh ponavlja napake (časi, sklanjatve) in pri prosti rabi uporablja številne neustrezne izraze.
16
Učenci: poiščejo v slovarju besedo ali frazo, prepoznajo tudi druge zapise (glagolske
oblike, množino samostalnika), uporabljajo eno- ali dvojezični slovar, delajo z elektronskim slovarjem, predstavijo preproste vsebine in delovne rezultate s tradicionalnimi in
modernimi mediji v nemščini, uporabijo nemško govoreča multimedijska učna gradiva (po navodilih), uporabijo strategije za razumevanje besedila, uporabijo tehnike vizualizacije (miselni vzorci), uporabijo multimedijska učna sredstva, komunicirajo po elektronski pošti (npr.: z učenci partnerske šole v tujini), si zapišejo ključne misli o prebranem ali slišanem, uporabijo kompenzacijske strategije v primeru nerazumevanja ali
nezadostnega poznavanja besedišča, prepoznajo svoj učni slog in urijo različne učne tehnike za lastno jezikovno rast, samoocenijo svojo jezikovno zmožnost in napredek, ob izdelavi listovnika razvijajo zmožnosti avtonomnega učenja.
17
3. UČNI SKLOP: IN EINER NEUEN STADT ČAS: 20 URMedpredmetne povezave: GEO, TIT
Učne metode: razgovor razlaga demonstracija delo z besedilom igra vlog delo s slušnimi viri pisno ustvarjanje didaktična igra diskusija
Učne oblike: frontalna delo v dvojicah skupinsko delo individualno delo projektno delo delo z viri delo z IKT
Učna gradiva, pripomočki, viri: učbenik delovni zvezek revije, časopisi, knjige zgoščenka VHS/ DVD internet igre i-tabla računalnik
JEZIKOVNA SREDSTVA KOMUNIKACIJSKE FUNKCIJE
nižja raven:
uporabljajo modalne glagole ob pomoči aplikatov in delnega zapisa;
srednja raven:
znajo uporabiti modalne glagole »müssen, dürfen, sollen«;
prepoznajo predloge in an, neben, zu, mit v stavkih; znajo pravilno zapisovati veliko začetnico, predloge in
modalne glagole;višja raven:
znajo izbrati ter pravilno uporabiti; modalne glagole ter predloge;
znajo pravilno uporabiti vprašalnike;znajo pravilno presoditi kdaj uporabljamo katere predloge;
MC:
učenci prepoznajo zgradbe ter prevozna sredstva s pomočjo slikovnega materiala ter jih poimenujejo
znajo prepisati imena zgradb, prevoznih sredstev in enostavne povedi s pomočjo slikovnega materiala našteje zgradbe v svojem okoljuTC:
razumejo glavne misli besedil znajo poimenovati stavbe, prevozna sredstva znajo povedati s katerimi prevoznimi sredstvi prihajajo v šolo ter koliko
minut porabijo za to znajo postavljati vprašanja ( Entschuldigung, wo ist die….?)
izdelajo plakatZC:
znajo samostojno opisati pot na plakatu ter primerjati mesto in vas ter opisati prometne znake
znajo utemeljiti svoje mnenje o temi: kaj lahko počnemo na cesti in česar ne smemo
znajo sošolce vprašati kako prihajajo v šolo ter primerjati razdalje razumejo podrobnosti besedil,
znajo opisati svojo pot v šolo.
18
Učni sklop Operativni cilji (obvezni in izbirni) Minimalni standardi3. učni sklopIn einer neuen Stadt:
In Graz unterwegs:
- Steht das im Text?
Was sollen wir tun? Macht viele Sätze.
- Vor der Reise nach Graz: was sollen die Schüler und die Lehrerin noch tun?
In der Stadt:
- Sprich!
Was passt zusammen?
Wo ist bitte der Bahnhof?
- Schaut euch den Stadtplan an und übt zu zweit.
1. Sporazumevalne zmožnosti:1.1 Slušno in slušno/vidno razumevanjeUčenci:
razumejo preprosta jezikovna sporočila, posredovana v standardnem jeziku pri počasnem in razločnem govoru,
pri poslušanju in reševanju prepoznajo ključne besede, prepoznajo glavno misel, osebe, kraj in čas dogajanja slišanega besedila izluščijo bistvo zahtevnejšega besedila in njegove glavne misli, izluščijo ob splošnih tudi posamezne podrobnosti oz. podatke iz besedila (pri
slišanih besedilih, ki se nanašajo na njihov izkušenjski svet in vsebujejo znano besedišče).
1.2 Bralno razumevanjeUčenci:
dobro razumejo krajša sporočila, ki so tematsko vezana na vsakdanje življenje, v omejenem obsegu razumejo neznane besede, ki jih prepoznajo iz konteksta, berejo dokaj hitro in gladko, izluščijo glavne misli daljšega prebranega besedila in tudi nekaj podrobnosti, berejo in razumejo besedila z omejenim številom zahtevnejših slovničnih
struktur, razumejo dialoška besedila, znajo poiskati posamezne informacije v kratkih besedilih, doumejo bistvo krajšega literarnega besedila, poznajo osnovne tehnike branja, razvijejo kritičen odnos do prebranega besedila.
1.3 Govor1.3.1 Govorno sporočanje (enogovorno)Učenci:
aktivno uporabljajo izbor temeljnega besedišča in najpomembnejših struktur (npr.: oblike preteklega časa, priredne in podredne veznike),
uporabljajo znane govorne vzorce, v preprostih situacijah ob uporabi jezikovne in nejezikovne pomoči samostojno
in povezano pripovedujejo, poročajo ter opisujejo (npr.: znajo opisati sliko z
Sporazumevalne zmožnosti:1. Slušno razumevanjeUčenec:
razume in upošteva večino navodil, s katerimi se srečuje pri pouku in v okolju,
razume preprosta sporočila in sledi pogovoru pri zanj pomembni temi,
razume vsebino kratkih, preprostih pogovorov in sporočil in ga povzame na podlagi vprašanj,
razume besedilo iz obravnavanega učnega sklopa in po vprašanjih razbere določene specifične podatke (kdo, kje, kaj, kdaj, koliko, kakšen).
2. Govorno sporočanje in sporazumevanje
19
Wo kann man das tun? Wir üben die Präposition in
Wo liegen oder stehen die Sachen? Wir üben die Präposition neben.
Was trifft für dich zu? Hier kannst du über deinen Wohnort viel erzählen.
- Was ist das?
Schau dir den Stadtplan an und erkundige dich nach dem Weg.
- Wohin gehen sie? Wir üben die Präposition zu.
Wir üben: Wie komme ich …
znanimi informacijami), izražajo razpoloženje, zadovoljstvo in nezadovoljstvo, izražajo zanimanje za nekaj in se nad nečim navdušujejo.
1.3.2 Govorno sporazumevanje (interakcija)Učenci:
začnejo in končajo pogovor, redko pa zmorejo vzdržati daljši pogovor, se znajdejo v preprostih pogovorih, se udeležujejo pogovorov, ki se nanašajo na njihov svet, na vprašanja in napotke, ki se nanašajo na njihov izkušenjski svet, se ustrezno
jezikovno odzivajo, vprašajo po ceni in na vprašanje odgovorijo, prosijo za mnenje in izrazijo mnenje, nekaj predlagajo, predlog sprejmejo ali zavrnejo, sprejmejo voščilo in se zanj zahvalijo, nekaj ponudijo, ponudbo sprejmejo (se zahvalijo ) ali jo zavrnejo, izrazijo strinjanje in/ali odklonijo nekaj, s svojimi vrstniki odigrajo preproste vloge, v katerih se pogosto znajdejo v
drugem jezikovnem okolju, poiščejo pomoč pri sogovorniku, če česa ne razumejo.
1.4 PisanjeUčenci:
samostojno zapišejo učiteljeve tabelske zapise, napišejo kratka vodena sporočila (z uporabo slovarja) pravopisno in jezikovno
pravilno, različne besedilne vrste zapišejo strukturirano, v preprosti obliki, po iztočnicah, tvorijo preprosta besedila z uporabo predloženega vzorca in s posnemanjem
podobnih besedil, samostojno strukturirano napišejo vsebine, ki so jim blizu (družina, prijatelji,
šola, živali, slavne osebe), preoblikujejo obravnavane učne vsebine v osebna sporočila in pripovedi, uvajajo se v uporabo slovarja in drugih sodobnih pripomočkov (npr. spleta), razvijajo občutljivost za različnost besedil (nagovor, sklep, …).
1.5 Jezikovno posredovanje
Učenec: izgovorjava besed
je razumljiva kljub naglasu, občasno napačna izgovorjava otežuje razumevanje,
posreduje zelo preprosta navodila (npr. pri igri),
usvoji osnovno besedišče in številne pomembne slovnične strukture (npr.: naklonski glagoli vezniki),
lahko začne in konča kratek dialog, ni pa zmožen vzdrževati daljšega pogovora. Pri pogovoru so še mogoči predolgi odmori in napačni pristopi.
sodeluje pri vodeni govorni dejavnosti (igre vlog, opisi, pogovori, dogovarjanja),
na podlagi odgovorov na
20
Unsere Verkehrsmittel:
Wie kommst du zur Schule?:
- Übt zu zweit.- Wie kommen
die Kinder zu Schule? Wie lange brauchen sie für den Weg?
Die Straße ist kein Spielplatz:
Lied vom Fahrrad,
Die Verkehrszeichen:
- Richtig oder falsch? Wenn es falsch ist, wie ist es dann richtig?
Was müssen sie tun?
- Übt zu zweit.
Učenci: v vsakdanjih situacijah govorno posredujejo v slovenščini, če ne gre za njim
znane in enopomenske vsebine (pripovedujejo bistvo, sporočila, npr.: filma, nekomu, ki ne razume nemško),
v nemščini govorno ali pisno posredujejo bistvo preprostih slovenskih besedil in pomen slikovnih oznak.
2.Jezikovna sredstva:2.1 Glasosovje:Učenci:
uporabljajo fonetične in intonacijske elemente standardne nemščine, tipične nemške besede pravilno izgovorijo, znano besedilo fonetično in intonacijsko ustrezno preberejo.
2.2 Leksikalna zmožnostUčenci:
uporabijo usvojeno besedišče v novih kontekstih, besedišče uporabljajo pri jezikovni produkciji, črkujejo in obvladujejo pravopis
aktivnega besedišča.2.3 Slovnična zmožnostUčenci:
vsebine dejanja predstavijo kot sedanja, pretekla in prihodnja (Präsens, Präteritum, Perfekt, Futur),
pravilno uporabljajo pogoste fraze in preproste strukture v vsakdanjih situacijah, brez težav opišejo osebe, dogodke, stvari, dejavnosti (samostalniki v ednini in
množini, pridevniki, prislovi), zanikajo in potrdijo, postavljajo vprašanja in nanje odgovarjajo (vprašalnice, odgovori da – ne, itd.), primerjajo (osnovnik, primernik, presežnik), izrazijo strinjanje in nestrinjanje (Ich bin/bin nicht einverstanden), navajajo količino in vrstni red (števila, vrstilni števniki), dovoljujejo, prepovedujejo, izražajo možnost (modalni glagoli), verjetnost (ich kann, kann nicht, muss, möchte), izražajo čustva, mnenje želje prošnje, izražajo ukaze (velelnik),
vprašanja opiše sebe in druge, predmete, pojave in dejanja, ki se navezujejo na njegov izkušenjski svet (opis izleta, praznovanje rojstnega dneva). Pri prostem govoru obvlada najpreprostejšo slovnico, vendar še prihaja do številnih napak, tudi z osnovnimi strukturami.
3. Bralno razumevanje Učenec:
bere in na podlagi ponazoril razbere glavno sporočilo besedila,
razume preprosta besedila s pogosto rabljenim besediščem (osebna pisma, kratke novice, preprosta navodila),
in nekaj odlomkov besedila razbere
21
Was dürfen sie nicht tun?
Wir üben mit müssen und dürfen:
Werners Schulweg
Schülerinnen und Schüler aus Alytus, Litauen schreiben über ihre Schulwege
Beschreib deinen Schulweg. Diese Fragen können dir dabei helfen.
Wir üben und wiederholen
izražajo podatke za čas, kraj in razloge (podredni in priredni vezniki).3. Delo z besediliUčenci:
preberejo/poslušajo (tudi daljša ) besedila z znano tematiko, iz kratkih besedil povzamejo informacije in jih napišejo za druge, izluščijo vsebino, razumejo smisel in ga argumentirajo, dialoge, opisna in pripovedna besedila tiho in glasno berejo, kratka osebna pisma berejo in pišejo, na podlagi prebranega izdelajo miselni vzorec, plakat, stenski časopis, … (z
uporabo slovarjev), ubesedijo zgodbo v sliki in grafikonu, na podlagi slišanega ali prebranega uporabijo preproste oblike kreativnega
pisanja.4. Kulturna zmožnost4.1 Sociokulturna zmožnostUčenci:
delajo s partnerjem in v skupini, poznajo pomembne tradicionalne navade in običaje iz vsakdanjega življenja, razvijajo strpen odnos do drugače mislečih.
4.2 Medkulturna zmožnostUčenci:
starosti primerno in z vidika svojih izkušenj komunicirajo v okviru naslednjih tem: geografska danost, vsakdanja kultura, mladi ljudje,
primerjajo lasten kulturni vrednostni sistem z drugimi in pri tem razvijajo lastno kulturno identiteto,
primerjajo šolski vsakdanjik, praznike v Sloveniji in v nemško govorečih deželah, pišejo o znamenitostih nemško govorečih dežel, na preprost način predstavijo lastno državo in nemško govoreče dežele, imajo osnovno znanje glede vsakdanje kulture v nemško govorečih deželah
(način življenja, prazniki, znamenitosti), svoje medkulturne stike spremljajo in dokumentirajo z uporabo jezikovnega
listovnika.5. Zmožnost učenja, učne in delovne tehnike ter metode
določene specifične podatke (kdo, kaj, kje, kdaj, kakšen, koliko),
prepozna in ugotovi vrsto besedila (pismo, …)
se seznani z uporabo dvojezičnega slovarja,
bere tudi krajše dele besedila in krajša besedila zelo počasi.
4. Pisno sporočanjeUčenec:
zna tvoriti kratka, preprosta sporočila (osebna pisma, sezname),
ureja besedne in nebesedne dele besedil,
dopolni besedilo z vrzelmi,
oblikuje preprosto besedilo z uporabo podlage, vzorca ali navodil. (pri tem uporablja osnovno besedišče, ki se nanaša na
22
Učenci: poiščejo v slovarju besedo ali frazo, prepoznajo tudi druge zapise (glagolske
oblike, množino samostalnika), uporabljajo eno- ali dvojezični slovar, delajo z elektronskim slovarjem, predstavijo preproste vsebine in delovne rezultate s tradicionalnimi in
modernimi mediji v nemščini, uporabijo nemško govoreča multimedijska učna gradiva (po navodilih), uporabijo strategije za razumevanje besedila, uporabijo tehnike vizualizacije (miselni vzorci), uporabijo multimedijska učna sredstva, komunicirajo po elektronski pošti (npr.: z učenci partnerske šole v tujini), si zapišejo ključne misli o prebranem ali slišanem, uporabijo kompenzacijske strategije v primeru nerazumevanja ali nezadostnega
poznavanja besedišča, prepoznajo svoj učni slog in urijo različne učne tehnike za lastno jezikovno rast, samoocenijo svojo jezikovno zmožnost in napredek, ob izdelavi listovnika razvijajo zmožnosti avtonomnega učenja.
Izbirni cilj:- delo z izvirnimi besedili.
konkretne predmete in elementarne čase kot tudi povedi, ki so povezane z vezniki. Najpreprostejše besede in strukture piše brez napak, v elementarnih stvareh ponavlja napake (časi, sklanjatve) in pri prosti rabi uporablja številne neustrezne izraze.
4. UČNI SKLOP: DER UMZUG ČAS: 21 URMedpredmetne povezave: GEO, TIT
Učne metode: razgovor razlaga demonstracija delo z besedilom igra vlog delo s slušnimi viri pisno ustvarjanje didaktična igra diskusija
Učne oblike: frontalna delo v dvojicah skupinsko delo individualno delo projektno delo delo z viri delo z IKT
Učna gradiva, pripomočki, viri: učbenik delovni zvezek revije, časopisi, knjige zgoščenka VHS/ DVD internet igre i-tabla računalnik
23
JEZIKOVNA SREDSTVA KOMUNIKACIJSKE FUNKCIJE
nižja raven:
uporabljajo sedanjik ob pomoči aplikatov in delnega zapisa;
srednja raven:
znajo uporabiti sedanjik in sestavljeni preteklik v besedilu; znajo pravilno zapisovati veliko začetnico, glagole v
pretekliku; znajo uporabiti velelnik;višja raven:
znajo izbrati ter pravilno uporabiti sedanjik in sestavljeni preteklik v pisnem besedilu;
znajo presoditi kdaj rabimo sestavljeni preteklik; znajo samostojno napisati 10 stavkov o obravnavani temi
in pri tem uporabijo sestavljeni preteklik; znajo uporabljati predloge auf, neben, vor, zwischen,
unter, in, über, hinter, an v tožilniku in dajalniku ter znajo uporabljati vprašalnici Wo?, Wohin?;znajo pravilno uporabiti velelnik v pisnem zapisu
MC:
učenci prepoznajo ter naštejejo dele stanovanja in stanovanjsko opremo s pomočjo slikovnega materiala
znajo prepisati imena pohištva, sob s pomočjo slikovnega materiala zna opisati svojo soboTC:
razumejo glavne misli besedil znajo poimenovati sobe in pohištvo znajo povedati katero pohištvo spada v katero sobo znajo postavljati vprašanja (Wo steht der Tisch? Wohin soll ich den Tisch tragen?..)
znajo samostojno zapisati vsaj 6 povedi o svoji sobi izdelajo plakatZC:
znajo primerjati sobe znajo utemeljiti svoje mnenje o temi: selitev, kaj te moti doma znajo samostojno opisati sobe v hiši in poimenovati pohištvo v prostorih znajo samostojno opisati sliko, plakat razumejo podrobnosti besedil
znajo sošolce vprašati kje živijo, katere sobe imajo ter kako so njihovi prostori opremljeni
Učni sklop Operativni cilji (obvezni in izbirni) Minimalni standardi4. učni sklopDer Umzug:
Kate zieht nach Graz:
- Welche Sätze
1. Sporazumevalne zmožnosti:1.1 Slušno in slušno/vidno razumevanjeUčenci:
razumejo preprosta jezikovna sporočila, posredovana v standardnem jeziku pri počasnem in razločnem govoru,
pri poslušanju in reševanju prepoznajo ključne besede,
Sporazumevalne zmožnosti:1. Slušno razumevanjeUčenec:
razume in upošteva večino navodil, s katerimi se srečuje
24
sind richtig und welche falsch?
Bei Gerti zu Hause
Gertis Zimmer
- Schaut euch den Raster an und sprecht über Kate und Gerti.
Übt zu zweit.
- Beschreibt eure Wohnungen. Übt in Paaren, berichtet dann, was eure Partner gesagt haben.
- Was passt zusammen? Antwortet.
- Wie sieht dein Zimmer oder deine Ecke aus? Mach
prepoznajo glavno misel, osebe, kraj in čas dogajanja slišanega besedila izluščijo bistvo zahtevnejšega besedila in njegove glavne misli, izluščijo ob splošnih tudi posamezne podrobnosti oz. podatke iz besedila (pri
slišanih besedilih, ki se nanašajo na njihov izkušenjski svet in vsebujejo znano besedišče).
1.2 Bralno razumevanjeUčenci:
dobro razumejo krajša sporočila, ki so tematsko vezana na vsakdanje življenje, v omejenem obsegu razumejo neznane besede, ki jih prepoznajo iz konteksta, berejo dokaj hitro in gladko, izluščijo glavne misli daljšega prebranega besedila in tudi nekaj podrobnosti, berejo in razumejo besedila z omejenim številom zahtevnejših slovničnih
struktur, razumejo dialoška besedila, znajo poiskati posamezne informacije v kratkih besedilih, doumejo bistvo krajšega literarnega besedila, poznajo osnovne tehnike branja, razvijejo kritičen odnos do prebranega besedila.
1.3 Govor1.3.1 Govorno sporočanje (enogovorno)Učenci:
aktivno uporabljajo izbor temeljnega besedišča in najpomembnejših struktur (npr.: oblike preteklega časa, priredne in podredne veznike),
uporabljajo znane govorne vzorce, v preprostih situacijah ob uporabi jezikovne in nejezikovne pomoči samostojno
in povezano pripovedujejo, poročajo ter opisujejo (npr.: znajo opisati sliko z znanimi informacijami),
izražajo razpoloženje, zadovoljstvo in nezadovoljstvo, izražajo zanimanje za nekaj in se nad nečim navdušujejo.
1.3.2 Govorno sporazumevanje (interakcija)Učenci:
začnejo in končajo pogovor, redko pa zmorejo vzdržati daljši pogovor, se znajdejo v preprostih pogovorih,
pri pouku in v okolju, razume preprosta
sporočila in sledi pogovoru pri zanj pomembni temi,
razume vsebino kratkih, preprostih pogovorov in sporočil in ga povzame na podlagi vprašanj,
razume besedilo iz obravnavanega učnega sklopa in po vprašanjih razbere določene specifične podatke (kdo, kje, kaj, kdaj, koliko, kakšen).
2. Govorno sporočanje in sporazumevanjeUčenec:
izgovorjava besed je razumljiva kljub naglasu, občasno napačna izgovorjava otežuje razumevanje,
posreduje zelo preprosta navodila (npr. pri igri),
usvoji osnovno besedišče in številne
25
eine Zeichnung und erzähle, was alles dort steht.
Kates Familie bekommt neue Möbel:
- Hört zu. Richtig oder falsch?
Kates neues Zimmer (1)
Findet die Stellen im Text wieder. Frage Wohin mit Präpositionen im Akkusativ
- Übt zu zweit. Frage Wohin.
Kates neues Zimmer (2):
- Schaut euch das Bild an, hört zu und
se udeležujejo pogovorov, ki se nanašajo na njihov svet, na vprašanja in napotke, ki se nanašajo na njihov izkušenjski svet, se ustrezno
jezikovno odzivajo, vprašajo po ceni in na vprašanje odgovorijo, prosijo za mnenje in izrazijo mnenje, nekaj predlagajo, predlog sprejmejo ali zavrnejo, sprejmejo voščilo in se zanj zahvalijo, nekaj ponudijo, ponudbo sprejmejo (se zahvalijo ) ali jo zavrnejo, izrazijo strinjanje in/ali odklonijo nekaj, s svojimi vrstniki odigrajo preproste vloge, v katerih se pogosto znajdejo v
drugem jezikovnem okolju, poiščejo pomoč pri sogovorniku, če česa ne razumejo.
1.4 PisanjeUčenci:
samostojno zapišejo učiteljeve tabelske zapise, napišejo kratka vodena sporočila (z uporabo slovarja) pravopisno in jezikovno
pravilno, različne besedilne vrste zapišejo strukturirano, v preprosti obliki, po iztočnicah, tvorijo preprosta besedila z uporabo predloženega vzorca in s posnemanjem
podobnih besedil, samostojno strukturirano napišejo vsebine, ki so jim blizu (družina, prijatelji,
šola, živali, slavne osebe), preoblikujejo obravnavane učne vsebine v osebna sporočila in pripovedi, uvajajo se v uporabo slovarja in drugih sodobnih pripomočkov (npr. spleta), razvijajo občutljivost za različnost besedil (nagovor, sklep, …).
1.5 Jezikovno posredovanjeUčenci:
v vsakdanjih situacijah govorno posredujejo v slovenščini, če ne gre za njim znane in enopomenske vsebine (pripovedujejo bistvo, sporočila, npr.: filma, nekomu, ki ne razume nemško),
v nemščini govorno ali pisno posredujejo bistvo preprostih slovenskih besedil in pomen slikovnih oznak.
2.Jezikovna sredstva:
pomembne slovnične strukture (npr.: naklonski glagoli vezniki),
lahko začne in konča kratek dialog, ni pa zmožen vzdrževati daljšega pogovora. Pri pogovoru so še mogoči predolgi odmori in napačni pristopi.
sodeluje pri vodeni govorni dejavnosti (igre vlog, opisi, pogovori, dogovarjanja),
na podlagi odgovorov na vprašanja opiše sebe in druge, predmete, pojave in dejanja, ki se navezujejo na njegov izkušenjski svet (opis izleta, praznovanje rojstnega dneva). Pri prostem govoru obvlada najpreprostejšo slovnico, vendar še prihaja do številnih napak, tudi z osnovnimi
26
antwortet mit falsch oder richtig.
- Wo stehen / liegen / hängen die Sachen?
- Schaut euch die Bilder an und übt zu zweit.
- Fragt und antwortet.
- Worin unterscheiden sich die Bilder A und B?
Wir üben mit Frage Wo und Wohin
Eintritt verboten!
- Was passt zusammen? Zeichnet die Tabelle und schreibt die Sätze in euer Deutschheft.
2.1 Glasosovje:Učenci:
uporabljajo fonetične in intonacijske elemente standardne nemščine, tipične nemške besede pravilno izgovorijo, znano besedilo fonetično in intonacijsko ustrezno preberejo.
2.2 Leksikalna zmožnostUčenci:
uporabijo usvojeno besedišče v novih kontekstih, besedišče uporabljajo pri jezikovni produkciji, črkujejo in obvladujejo pravopis
aktivnega besedišča.2.3 Slovnična zmožnostUčenci:
vsebine dejanja predstavijo kot sedanja, pretekla in prihodnja (Präsens, Präteritum, Perfekt, Futur),
pravilno uporabljajo pogoste fraze in preproste strukture v vsakdanjih situacijah, brez težav opišejo osebe, dogodke, stvari, dejavnosti (samostalniki v ednini in
množini, pridevniki, prislovi), zanikajo in potrdijo, postavljajo vprašanja in nanje odgovarjajo (vprašalnice, odgovori da – ne, itd.), primerjajo (osnovnik, primernik, presežnik), izrazijo strinjanje in nestrinjanje (Ich bin/bin nicht einverstanden), navajajo količino in vrstni red (števila, vrstilni števniki), dovoljujejo, prepovedujejo, izražajo možnost (modalni glagoli), verjetnost (ich kann, kann nicht, muss, möchte), izražajo čustva, mnenje želje prošnje, izražajo ukaze (velelnik), izražajo podatke za čas, kraj in razloge (podredni in priredni vezniki).
3. Delo z besediliUčenci:
preberejo/poslušajo (tudi daljša ) besedila z znano tematiko, iz kratkih besedil povzamejo informacije in jih napišejo za druge, izluščijo vsebino, razumejo smisel in ga argumentirajo, dialoge, opisna in pripovedna besedila tiho in glasno berejo,
strukturami.3. Bralno razumevanje Učenec:
bere in na podlagi ponazoril razbere glavno sporočilo besedila,
razume preprosta besedila s pogosto rabljenim besediščem (osebna pisma, kratke novice, preprosta navodila),
in nekaj odlomkov besedila razbere določene specifične podatke (kdo, kaj, kje, kdaj, kakšen, koliko),
prepozna in ugotovi vrsto besedila (pismo, …)
se seznani z uporabo dvojezičnega slovarja,
bere tudi krajše dele besedila in krajša besedila zelo počasi.
4. Pisno sporočanjeUčenec:
zna tvoriti kratka, preprosta sporočila
27
Wie könnt ihr das anders sagen? Imperativ
- Wie könnt ihr das anders sagen?
- Wie könnt ihr das anders sagen?
- Du hörst ein Gespräch zwischen Kate und Gerti.
Werner sorgt für eine Überraschung. Regelmäßige Verben
- Was hat Werner am Samstag in seinem Zimmer gemacht?
- Übt zu zweit. Ein Partner spielt die Mutter oder den Vater, der andere sich selbst.
kratka osebna pisma berejo in pišejo, na podlagi prebranega izdelajo miselni vzorec, plakat, stenski časopis, … (z
uporabo slovarjev), ubesedijo zgodbo v sliki in grafikonu, na podlagi slišanega ali prebranega uporabijo preproste oblike kreativnega
pisanja.4. Kulturna zmožnost4.1 Sociokulturna zmožnostUčenci:
delajo s partnerjem in v skupini, poznajo pomembne tradicionalne navade in običaje iz vsakdanjega življenja, razvijajo strpen odnos do drugače mislečih.
4.2 Medkulturna zmožnostUčenci:
starosti primerno in z vidika svojih izkušenj komunicirajo v okviru naslednjih tem: geografska danost, vsakdanja kultura, mladi ljudje,
primerjajo lasten kulturni vrednostni sistem z drugimi in pri tem razvijajo lastno kulturno identiteto,
primerjajo šolski vsakdanjik, praznike v Sloveniji in v nemško govorečih deželah, pišejo o znamenitostih nemško govorečih dežel, na preprost način predstavijo lastno državo in nemško govoreče dežele, imajo osnovno znanje glede vsakdanje kulture v nemško govorečih deželah
(način življenja, prazniki, znamenitosti), svoje medkulturne stike spremljajo in dokumentirajo z uporabo jezikovnega
listovnika.5. Zmožnost učenja, učne in delovne tehnike ter metodeUčenci:
poiščejo v slovarju besedo ali frazo, prepoznajo tudi druge zapise (glagolske oblike, množino samostalnika),
uporabljajo eno- ali dvojezični slovar, delajo z elektronskim slovarjem, predstavijo preproste vsebine in delovne rezultate s tradicionalnimi in
modernimi mediji v nemščini, uporabijo nemško govoreča multimedijska učna gradiva (po navodilih),
(osebna pisma, sezname),
ureja besedne in nebesedne dele besedil,
dopolni besedilo z vrzelmi,
oblikuje preprosto besedilo z uporabo podlage, vzorca ali navodil. (pri tem uporablja osnovno besedišče, ki se nanaša na konkretne predmete in elementarne čase kot tudi povedi, ki so povezane z vezniki. Najpreprostejše besede in strukture piše brez napak, v elementarnih stvareh ponavlja napake (časi, sklanjatve) in pri prosti rabi uporablja številne neustrezne izraze.
28
Perfekt mit haben und sein
Perfekt mit Verben auf -ieren
Was haben sie gemacht? Unregelmäßige Verben
Perfekt der zusammengesetzten Verben
Wir machen Übungen mit Perfekt
Mini-Projekt: Mein Traumzimmer.
Die fleißige Schaufel Eine Frau hat sieben Katzen
uporabijo strategije za razumevanje besedila, uporabijo tehnike vizualizacije (miselni vzorci), uporabijo multimedijska učna sredstva, komunicirajo po elektronski pošti (npr.: z učenci partnerske šole v tujini), si zapišejo ključne misli o prebranem ali slišanem, uporabijo kompenzacijske strategije v primeru nerazumevanja ali nezadostnega
poznavanja besedišča, prepoznajo svoj učni slog in urijo različne učne tehnike za lastno jezikovno rast, samoocenijo svojo jezikovno zmožnost in napredek, ob izdelavi listovnika razvijajo zmožnosti avtonomnega učenja.
29
5. UČNI SKLOP: ANNIKA WÜNSCHT SICH EINEN HUND ČAS: 24 UR Medpredmetne povezave: NAR,
Učne metode: razgovor razlaga demonstracija delo z besedilom igra vlog delo s slušnimi viri pisno ustvarjanje didaktična igra diskusija
Učne oblike: frontalna delo v dvojicah skupinsko delo individualno delo projektno delo delo z viri delo z IKT
Učna gradiva, pripomočki, viri: učbenik delovni zvezek revije, časopisi, knjige zgoščenka VHS/ DVD internet igre i-tabla računalnik
JEZIKOVNA SREDSTVA KOMUNIKACIJSKE FUNKCIJE
30
nižja raven:
uporabljajo določni in nedoločni »Pronomen«ob pomoči aplikatov in delnega zapisa
srednja raven:
znajo uporabiti zanikani in nedoločni člen znajo pravilno zapisovati veliko začetnico, zaimke prepoznajo »Interrogativpronomen«v stavkih
višja raven:
znajo izbrati ter pravilno uporabiti in nedoločni »Pronomen« v besedilu
znajo samostojno napisati 10 stavkov o obravnavani temi in pri tem upoštevati veliko začetnico
MC:
učenci prepoznajo in naštejejo živali s pomočjo slikovnega materiala znajo povedati ime domče živali, kje spi, kaj je. znajo prepisati enostavne povediTC:
razumejo glavne misli besedil znajo poimenovati domače in divje živali znajo s pomočjo tabel opisati živali znajo postavljati vprašanja (Was frisst er? Wo lebt er?..Welche
izdelajo plakatZC:
znajo sošolce vprašati katere domače živali imajo, kje spijo, kako se premikajo…
znajo utemeljiti svoje mnenje o temi: narava, onesnaževanje., razvrščanje smeti
znajo samostojno opisati živali ter zapisati 8-12 povedi o svoji domači živali
razumejo podrobnosti besedil
Učni sklop Operativni cilji (obvezni in izbirni) Minimalni standardi5. učni sklop: Annika wünscht sich einen Hund:
- Annika telefoniert mit ihrer
1. Sporazumevalne zmožnosti:1.1 Slušno in slušno/vidno razumevanjeUčenci:
razumejo preprosta jezikovna sporočila, posredovana v standardnem jeziku pri počasnem in razločnem govoru,
pri poslušanju in reševanju prepoznajo ključne besede, prepoznajo glavno misel, osebe, kraj in čas dogajanja slišanega besedila
Sporazumevalne zmožnosti:1. Slušno razumevanjeUčenec:
razume in upošteva večino navodil, s katerimi se srečuje pri pouku in v okolju,
31
Mutter. Hör gut zu und finde die fehlenden Texteile unten.
- Rekonstruiere den Dialog mit Hilfe des Rasters.
Im Tierheim Arche Noah:
- Wie ist die richtige Reihenfolge der Sätze?
- Antworte.- Übt zu zweit.
Interrogativpronomen
- Übt zu zweit.
ImTiergeschäft:
- Schaut euch die Tabelle
izluščijo bistvo zahtevnejšega besedila in njegove glavne misli, izluščijo ob splošnih tudi posamezne podrobnosti oz. podatke iz besedila (pri
slišanih besedilih, ki se nanašajo na njihov izkušenjski svet in vsebujejo znano besedišče).
1.2 Bralno razumevanjeUčenci:
dobro razumejo krajša sporočila, ki so tematsko vezana na vsakdanje življenje, v omejenem obsegu razumejo neznane besede, ki jih prepoznajo iz konteksta, berejo dokaj hitro in gladko, izluščijo glavne misli daljšega prebranega besedila in tudi nekaj podrobnosti, berejo in razumejo besedila z omejenim številom zahtevnejših slovničnih
struktur, razumejo dialoška besedila, znajo poiskati posamezne informacije v kratkih besedilih, doumejo bistvo krajšega literarnega besedila, poznajo osnovne tehnike branja, razvijejo kritičen odnos do prebranega besedila.
1.3 Govor1.3.1 Govorno sporočanje (enogovorno)Učenci:
aktivno uporabljajo izbor temeljnega besedišča in najpomembnejših struktur (npr.: oblike preteklega časa, priredne in podredne veznike),
uporabljajo znane govorne vzorce, v preprostih situacijah ob uporabi jezikovne in nejezikovne pomoči samostojno
in povezano pripovedujejo, poročajo ter opisujejo (npr.: znajo opisati sliko z znanimi informacijami),
izražajo razpoloženje, zadovoljstvo in nezadovoljstvo, izražajo zanimanje za nekaj in se nad nečim navdušujejo.
1.3.2 Govorno sporazumevanje (interakcija)Učenci:
začnejo in končajo pogovor, redko pa zmorejo vzdržati daljši pogovor, se znajdejo v preprostih pogovorih, se udeležujejo pogovorov, ki se nanašajo na njihov svet,
razume preprosta sporočila in sledi pogovoru pri zanj pomembni temi,
razume vsebino kratkih, preprostih pogovorov in sporočil in ga povzame na podlagi vprašanj,
razume besedilo iz obravnavanega učnega sklopa in po vprašanjih razbere določene specifične podatke (kdo, kje, kaj, kdaj, koliko, kakšen).
2. Govorno sporočanje in sporazumevanjeUčenec:
izgovorjava besed je razumljiva kljub naglasu, občasno napačna izgovorjava otežuje razumevanje,
posreduje zelo preprosta navodila (npr. pri igri),
usvoji osnovno besedišče in številne pomembne slovnične strukture (npr.: naklonski glagoli vezniki),
32
an und berichtet über eure Tiere.
Habt ihr Tiere zu Hause?
- Hört gut zu. Über welche Tiere sprechen die beiden Jungen?
Möchtest du meinen Hund sehen?:
- Schaut euch die folgenden Behauptungen an und korrigiert die falschen.
Übt zu zweit. Verneinung mit kein
na vprašanja in napotke, ki se nanašajo na njihov izkušenjski svet, se ustrezno jezikovno odzivajo,
vprašajo po ceni in na vprašanje odgovorijo, prosijo za mnenje in izrazijo mnenje, nekaj predlagajo, predlog sprejmejo ali zavrnejo, sprejmejo voščilo in se zanj zahvalijo, nekaj ponudijo, ponudbo sprejmejo (se zahvalijo ) ali jo zavrnejo, izrazijo strinjanje in/ali odklonijo nekaj, s svojimi vrstniki odigrajo preproste vloge, v katerih se pogosto znajdejo v
drugem jezikovnem okolju, poiščejo pomoč pri sogovorniku, če česa ne razumejo.
1.4 PisanjeUčenci:
samostojno zapišejo učiteljeve tabelske zapise, napišejo kratka vodena sporočila (z uporabo slovarja) pravopisno in jezikovno
pravilno, različne besedilne vrste zapišejo strukturirano, v preprosti obliki, po iztočnicah, tvorijo preprosta besedila z uporabo predloženega vzorca in s posnemanjem
podobnih besedil, samostojno strukturirano napišejo vsebine, ki so jim blizu (družina, prijatelji,
šola, živali, slavne osebe), preoblikujejo obravnavane učne vsebine v osebna sporočila in pripovedi, uvajajo se v uporabo slovarja in drugih sodobnih pripomočkov (npr. spleta), razvijajo občutljivost za različnost besedil (nagovor, sklep, …).
1.5 Jezikovno posredovanjeUčenci:
v vsakdanjih situacijah govorno posredujejo v slovenščini, če ne gre za njim znane in enopomenske vsebine (pripovedujejo bistvo, sporočila, npr.: filma, nekomu, ki ne razume nemško),
v nemščini govorno ali pisno posredujejo bistvo preprostih slovenskih besedil in pomen slikovnih oznak.
2.Jezikovna sredstva:2.1 Glasosovje:
lahko začne in konča kratek dialog, ni pa zmožen vzdrževati daljšega pogovora. Pri pogovoru so še mogoči predolgi odmori in napačni pristopi.
sodeluje pri vodeni govorni dejavnosti (igre vlog, opisi, pogovori, dogovarjanja),
na podlagi odgovorov na vprašanja opiše sebe in druge, predmete, pojave in dejanja, ki se navezujejo na njegov izkušenjski svet (opis izleta, praznovanje rojstnega dneva). Pri prostem govoru obvlada najpreprostejšo slovnico, vendar še prihaja do številnih napak, tudi z osnovnimi strukturami.
3. Bralno razumevanje Učenec:
bere in na podlagi 33
Eine E-Mail für Gerti:
- Lest Vanjas Antwort und ergänzt die angefangenen Sätze unten. In welchen Brief stehen sie?
Wir schreiben eine E-Mail über unsere Tiere
Auf dem Bauernhof:
- Schreibt die richtigen Sätze in eure Hefte.
Wir schreiben über Tiere auf dem Bauernhof
Kleines Tierlexikon:
- Beantworte die Fragen.
- Was können die Tiere?
Učenci: uporabljajo fonetične in intonacijske elemente standardne nemščine, tipične nemške besede pravilno izgovorijo, znano besedilo fonetično in intonacijsko ustrezno preberejo.
2.2 Leksikalna zmožnostUčenci:
uporabijo usvojeno besedišče v novih kontekstih, besedišče uporabljajo pri jezikovni produkciji, črkujejo in obvladujejo pravopis
aktivnega besedišča.2.3 Slovnična zmožnostUčenci:
vsebine dejanja predstavijo kot sedanja, pretekla in prihodnja (Präsens, Präteritum, Perfekt, Futur),
pravilno uporabljajo pogoste fraze in preproste strukture v vsakdanjih situacijah, brez težav opišejo osebe, dogodke, stvari, dejavnosti (samostalniki v ednini in
množini, pridevniki, prislovi), zanikajo in potrdijo, postavljajo vprašanja in nanje odgovarjajo (vprašalnice, odgovori da – ne, itd.), primerjajo (osnovnik, primernik, presežnik), izrazijo strinjanje in nestrinjanje (Ich bin/bin nicht einverstanden), navajajo količino in vrstni red (števila, vrstilni števniki), dovoljujejo, prepovedujejo, izražajo možnost (modalni glagoli), verjetnost (ich kann, kann nicht, muss, möchte), izražajo čustva, mnenje želje prošnje, izražajo ukaze (velelnik), izražajo podatke za čas, kraj in razloge (podredni in priredni vezniki).
3. Delo z besediliUčenci:
preberejo/poslušajo (tudi daljša ) besedila z znano tematiko, iz kratkih besedil povzamejo informacije in jih napišejo za druge, izluščijo vsebino, razumejo smisel in ga argumentirajo, dialoge, opisna in pripovedna besedila tiho in glasno berejo, kratka osebna pisma berejo in pišejo,
ponazoril razbere glavno sporočilo besedila,
razume preprosta besedila s pogosto rabljenim besediščem (osebna pisma, kratke novice, preprosta navodila),
in nekaj odlomkov besedila razbere določene specifične podatke (kdo, kaj, kje, kdaj, kakšen, koliko),
prepozna in ugotovi vrsto besedila (pismo, …)
se seznani z uporabo dvojezičnega slovarja,
bere tudi krajše dele besedila in krajša besedila zelo počasi.
4. Pisno sporočanjeUčenec:
zna tvoriti kratka, preprosta sporočila (osebna pisma, sezname),
ureja besedne in nebesedne dele besedil,
dopolni besedilo z vrzelmi,
34
Wir beschreiben wilde Tiere
Tiere raten.
Drei Gedichte
Hört einmal zu!
Mini-Projekt: Ich und die Natur
Wir üben und wiederholen
na podlagi prebranega izdelajo miselni vzorec, plakat, stenski časopis, … (z uporabo slovarjev),
ubesedijo zgodbo v sliki in grafikonu, na podlagi slišanega ali prebranega uporabijo preproste oblike kreativnega
pisanja.4. Kulturna zmožnost4.1 Sociokulturna zmožnostUčenci:
delajo s partnerjem in v skupini, poznajo pomembne tradicionalne navade in običaje iz vsakdanjega življenja, razvijajo strpen odnos do drugače mislečih.
4.2 Medkulturna zmožnostUčenci:
starosti primerno in z vidika svojih izkušenj komunicirajo v okviru naslednjih tem: geografska danost, vsakdanja kultura, mladi ljudje,
primerjajo lasten kulturni vrednostni sistem z drugimi in pri tem razvijajo lastno kulturno identiteto,
primerjajo šolski vsakdanjik, praznike v Sloveniji in v nemško govorečih deželah, pišejo o znamenitostih nemško govorečih dežel, na preprost način predstavijo lastno državo in nemško govoreče dežele, imajo osnovno znanje glede vsakdanje kulture v nemško govorečih deželah
(način življenja, prazniki, znamenitosti), svoje medkulturne stike spremljajo in dokumentirajo z uporabo jezikovnega
listovnika.5. Zmožnost učenja, učne in delovne tehnike ter metodeUčenci:
poiščejo v slovarju besedo ali frazo, prepoznajo tudi druge zapise (glagolske oblike, množino samostalnika),
uporabljajo eno- ali dvojezični slovar, delajo z elektronskim slovarjem, predstavijo preproste vsebine in delovne rezultate s tradicionalnimi in
modernimi mediji v nemščini, uporabijo nemško govoreča multimedijska učna gradiva (po navodilih), uporabijo strategije za razumevanje besedila,
oblikuje preprosto besedilo z uporabo podlage, vzorca ali navodil. (pri tem uporablja osnovno besedišče, ki se nanaša na konkretne predmete in elementarne čase kot tudi povedi, ki so povezane z vezniki. Najpreprostejše besede in strukture piše brez napak, v elementarnih stvareh ponavlja napake (časi, sklanjatve) in pri prosti rabi uporablja številne neustrezne izraze.
35
uporabijo tehnike vizualizacije (miselni vzorci), uporabijo multimedijska učna sredstva, komunicirajo po elektronski pošti (npr.: z učenci partnerske šole v tujini), si zapišejo ključne misli o prebranem ali slišanem, uporabijo kompenzacijske strategije v primeru nerazumevanja ali nezadostnega
poznavanja besedišča, prepoznajo svoj učni slog in urijo različne učne tehnike za lastno jezikovno rast, samoocenijo svojo jezikovno zmožnost in napredek, ob izdelavi listovnika razvijajo zmožnosti avtonomnega učenja.
6. UČNI SKLOP: EINE GEBURTSTAGSPARTY ORGANISIEREN ČAS: 19 UR Medpredmetne povezave: SLJ, LVZ, TIT
Učne metode: razgovor razlaga demonstracija delo z besedilom igra vlog delo s slušnimi viri pisno ustvarjanje didaktična igra diskusija
Učne oblike: frontalna delo v dvojicah skupinsko delo individualno delo projektno delo delo z viri delo z IKT
Učna gradiva, pripomočki, viri: učbenik delovni zvezek revije, časopisi, knjige zgoščenka VHS/ DVD internet igre i-tabla računalnik
JEZIKOVNA SREDSTVA KOMUNIKACIJSKE FUNKCIJE
nižja raven:
uporabljajo pridevnike ob pomoči aplikatov in delnega
MC:
učenci prepoznajo hrano, pohištvo, barve, električne aparate s pomočjo
36
zapisa
srednja raven:
znajo uporabiti pridevnike v stavkih znajo pravilno zapisovati veliko začetnico, pridevnike; znajo uporabljati glagol wollen
višja raven:
znajo izbrati ter pravilno uporabiti zaimke in pridevnike
znajo samostojno napisati 10 stavkov o obravnavani temi in pri tem upoštevati veliko začetnico
slikovnega materiala ter jih poimenujejo znajo prepisati imena pohištva, hrane, pijače, barv znajo prepisati enostavne povediTC:
razumejo glavne misli besedil znajo poimenovati hrano, pohištvo, barve, električne aparate znajo povedati na katerem oddelku se nahajajo stvari znajo postavljati vprašanja ( Entschuldigung, wo ist die Abteilung für…?)
izdelajo plakatZC:
znajo primerjati oblačila po kakovosti, po barvi, po ceni ter kupiti določene artikle
vedo povprašati po izdelkih in se o njih odločiti znajo utemeljiti svoje mnenje o temi: nakupovanje ter znajo opisati svoje
želje znajo samostojno opisati sliko, plakatrazumejo podrobnosti besedil
Učni sklop Operativni cilji (obvezni in izbirni) Minimalni standardi6. učni sklopEine Geburtstagsparty organisieren:
Wer ist das Geburtstagskind?:
- Hört zu und beantwortet.
1. Sporazumevalne zmožnosti:1.1 Slušno in slušno/vidno razumevanjeUčenci:
razumejo preprosta jezikovna sporočila, posredovana v standardnem jeziku pri počasnem in razločnem govoru,
pri poslušanju in reševanju prepoznajo ključne besede, prepoznajo glavno misel, osebe, kraj in čas dogajanja slišanega besedila izluščijo bistvo zahtevnejšega besedila in njegove glavne misli, izluščijo ob splošnih tudi posamezne podrobnosti oz. podatke iz besedila
(pri slišanih besedilih, ki se nanašajo na njihov izkušenjski svet in
Sporazumevalne zmožnosti:1. Slušno razumevanjeUčenec:
razume in upošteva večino navodil, s katerimi se srečuje pri pouku in v okolju,
razume preprosta sporočila in sledi pogovoru pri zanj pomembni temi,
37
Wir schreiben eine Geburtstagseinladung
Macht einen Terminplan für Gerti!
- Schaut euch eure Poster an und antwortet.
Im Einkaufszentrum:
- Wer hat das gesagt?
- Beantwortet folgende Fragen.
Schaut euch das Innere des Einkaufszentrums an. Was seht ihr?
Wo kann ich was kaufen?
Verstehen Sie kein Deutsch?
vsebujejo znano besedišče).1.2 Bralno razumevanjeUčenci:
dobro razumejo krajša sporočila, ki so tematsko vezana na vsakdanje življenje,
v omejenem obsegu razumejo neznane besede, ki jih prepoznajo iz konteksta,
berejo dokaj hitro in gladko, izluščijo glavne misli daljšega prebranega besedila in tudi nekaj
podrobnosti, berejo in razumejo besedila z omejenim številom zahtevnejših slovničnih
struktur, razumejo dialoška besedila, znajo poiskati posamezne informacije v kratkih besedilih, doumejo bistvo krajšega literarnega besedila, poznajo osnovne tehnike branja, razvijejo kritičen odnos do prebranega besedila.
1.3 Govor1.3.1 Govorno sporočanje (enogovorno)Učenci:
aktivno uporabljajo izbor temeljnega besedišča in najpomembnejših struktur (npr.: oblike preteklega časa, priredne in podredne veznike),
uporabljajo znane govorne vzorce, v preprostih situacijah ob uporabi jezikovne in nejezikovne pomoči
samostojno in povezano pripovedujejo, poročajo ter opisujejo (npr.: znajo opisati sliko z znanimi informacijami),
izražajo razpoloženje, zadovoljstvo in nezadovoljstvo, izražajo zanimanje za nekaj in se nad nečim navdušujejo.
1.3.2 Govorno sporazumevanje (interakcija)Učenci:
začnejo in končajo pogovor, redko pa zmorejo vzdržati daljši pogovor, se znajdejo v preprostih pogovorih, se udeležujejo pogovorov, ki se nanašajo na njihov svet,
razume vsebino kratkih, preprostih pogovorov in sporočil in ga povzame na podlagi vprašanj,
razume besedilo iz obravnavanega učnega sklopa in po vprašanjih razbere določene specifične podatke (kdo, kje, kaj, kdaj, koliko, kakšen).
2. Govorno sporočanje in sporazumevanjeUčenec:
izgovorjava besed je razumljiva kljub naglasu, občasno napačna izgovorjava otežuje razumevanje,
posreduje zelo preprosta navodila (npr. pri igri),
usvoji osnovno besedišče in številne pomembne slovnične strukture (npr.: naklonski glagoli vezniki),
lahko začne in konča kratek dialog, ni pa zmožen vzdrževati daljšega pogovora. Pri pogovoru so še mogoči predolgi odmori in napačni pristopi.
sodeluje pri vodeni 38
- Übt jetzt zu zweit. Ihr möchtet etwas kaufen, habt aber das Wort vergessen.
Gerti und Kate bei "Teenies":
- Sprecht mit Hilfe des Rasters.
- Macht eine Liste mit allen Ausdrücken, die beim Kauf des T-Shirts vorkommen.
Lest das Beispiel und übt Minidialoge.
Wollen oder nicht wollen: übt die Formen zu zweit!
Im Supermarkt:
Was schenken wir dem
na vprašanja in napotke, ki se nanašajo na njihov izkušenjski svet, se ustrezno jezikovno odzivajo,
vprašajo po ceni in na vprašanje odgovorijo, prosijo za mnenje in izrazijo mnenje, nekaj predlagajo, predlog sprejmejo ali zavrnejo, sprejmejo voščilo in se zanj zahvalijo, nekaj ponudijo, ponudbo sprejmejo (se zahvalijo ) ali jo zavrnejo, izrazijo strinjanje in/ali odklonijo nekaj, s svojimi vrstniki odigrajo preproste vloge, v katerih se pogosto znajdejo
v drugem jezikovnem okolju, poiščejo pomoč pri sogovorniku, če česa ne razumejo.
1.4 PisanjeUčenci:
samostojno zapišejo učiteljeve tabelske zapise, napišejo kratka vodena sporočila (z uporabo slovarja) pravopisno in
jezikovno pravilno, različne besedilne vrste zapišejo strukturirano, v preprosti obliki, po
iztočnicah, tvorijo preprosta besedila z uporabo predloženega vzorca in s
posnemanjem podobnih besedil, samostojno strukturirano napišejo vsebine, ki so jim blizu (družina,
prijatelji, šola, živali, slavne osebe), preoblikujejo obravnavane učne vsebine v osebna sporočila in pripovedi, uvajajo se v uporabo slovarja in drugih sodobnih pripomočkov (npr.
spleta), razvijajo občutljivost za različnost besedil (nagovor, sklep, …).
1.5 Jezikovno posredovanjeUčenci:
v vsakdanjih situacijah govorno posredujejo v slovenščini, če ne gre za njim znane in enopomenske vsebine (pripovedujejo bistvo, sporočila, npr.: filma, nekomu, ki ne razume nemško),
v nemščini govorno ali pisno posredujejo bistvo preprostih slovenskih besedil in pomen slikovnih oznak.
govorni dejavnosti (igre vlog, opisi, pogovori, dogovarjanja),
na podlagi odgovorov na vprašanja opiše sebe in druge, predmete, pojave in dejanja, ki se navezujejo na njegov izkušenjski svet (opis izleta, praznovanje rojstnega dneva). Pri prostem govoru obvlada najpreprostejšo slovnico, vendar še prihaja do številnih napak, tudi z osnovnimi strukturami.
3. Bralno razumevanje Učenec:
bere in na podlagi ponazoril razbere glavno sporočilo besedila,
razume preprosta besedila s pogosto rabljenim besediščem (osebna pisma, kratke novice, preprosta navodila),
in nekaj odlomkov besedila razbere določene specifične podatke (kdo, kaj, kje, kdaj, kakšen, koliko),
prepozna in ugotovi vrsto besedila (pismo, …)
se seznani z uporabo 39
Geburtstagskind?:
- Findet die richtigen Satzteile zusammen.
Lies den Text und stell die richtige Reihenfolge fest.
Euer Vater oder eure Mutter feiert einen runden Geburtstag.
Die Geburtstagsparty:
- Was passt zusammen? Schreib die Sätze in dein Deutschheft.
Schaut euch die Tabelle an. Was ist der Unterschied? Dann übt zu zweit.
- Bilde Sätze.- Wie kannst du
es anders sagen?
Wir üben prädikativen
2.Jezikovna sredstva:2.1 Glasosovje:Učenci:
uporabljajo fonetične in intonacijske elemente standardne nemščine, tipične nemške besede pravilno izgovorijo, znano besedilo fonetično in intonacijsko ustrezno preberejo.
2.2 Leksikalna zmožnostUčenci:
uporabijo usvojeno besedišče v novih kontekstih, besedišče uporabljajo pri jezikovni produkciji, črkujejo in obvladujejo
pravopis aktivnega besedišča.2.3 Slovnična zmožnostUčenci:
vsebine dejanja predstavijo kot sedanja, pretekla in prihodnja (Präsens, Präteritum, Perfekt, Futur),
pravilno uporabljajo pogoste fraze in preproste strukture v vsakdanjih situacijah,
brez težav opišejo osebe, dogodke, stvari, dejavnosti (samostalniki v ednini in množini, pridevniki, prislovi),
zanikajo in potrdijo, postavljajo vprašanja in nanje odgovarjajo (vprašalnice, odgovori da –
ne, itd.), primerjajo (osnovnik, primernik, presežnik), izrazijo strinjanje in nestrinjanje (Ich bin/bin nicht einverstanden), navajajo količino in vrstni red (števila, vrstilni števniki), dovoljujejo, prepovedujejo, izražajo možnost (modalni glagoli), verjetnost (ich kann, kann nicht, muss, möchte), izražajo čustva, mnenje želje prošnje, izražajo ukaze (velelnik), izražajo podatke za čas, kraj in razloge (podredni in priredni vezniki).
3. Delo z besediliUčenci:
preberejo/poslušajo (tudi daljša ) besedila z znano tematiko,
dvojezičnega slovarja, bere tudi krajše dele
besedila in krajša besedila zelo počasi.
4. Pisno sporočanjeUčenec:
zna tvoriti kratka, preprosta sporočila (osebna pisma, sezname),
ureja besedne in nebesedne dele besedil,
dopolni besedilo z vrzelmi, oblikuje preprosto besedilo
z uporabo podlage, vzorca ali navodil. (pri tem uporablja osnovno besedišče, ki se nanaša na konkretne predmete in elementarne čase kot tudi povedi, ki so povezane z vezniki. Najpreprostejše besede in strukture piše brez napak, v elementarnih stvareh ponavlja napake (časi, sklanjatve) in pri prosti rabi uporablja številne neustrezne izraze.
40
und attributiven Gebrauch des Adjektivs
Projektvorschläge:- Ein Jahreszeitbild mit euren Geburtstagen gestalten.
Geburtstagsgedichte /Glückwünsche schreiben oder mit Wortmalerei etwas gestalten.
Wir wiederholen
iz kratkih besedil povzamejo informacije in jih napišejo za druge, izluščijo vsebino, razumejo smisel in ga argumentirajo, dialoge, opisna in pripovedna besedila tiho in glasno berejo, kratka osebna pisma berejo in pišejo, na podlagi prebranega izdelajo miselni vzorec, plakat, stenski časopis, …
(z uporabo slovarjev), ubesedijo zgodbo v sliki in grafikonu, na podlagi slišanega ali prebranega uporabijo preproste oblike
kreativnega pisanja.4. Kulturna zmožnost4.1 Sociokulturna zmožnostUčenci:
delajo s partnerjem in v skupini, poznajo pomembne tradicionalne navade in običaje iz vsakdanjega
življenja, razvijajo strpen odnos do drugače mislečih.
4.2 Medkulturna zmožnostUčenci:
starosti primerno in z vidika svojih izkušenj komunicirajo v okviru naslednjih tem: geografska danost, vsakdanja kultura, mladi ljudje,
primerjajo lasten kulturni vrednostni sistem z drugimi in pri tem razvijajo lastno kulturno identiteto,
primerjajo šolski vsakdanjik, praznike v Sloveniji in v nemško govorečih deželah,
pišejo o znamenitostih nemško govorečih dežel, na preprost način predstavijo lastno državo in nemško govoreče dežele, imajo osnovno znanje glede vsakdanje kulture v nemško govorečih
deželah (način življenja, prazniki, znamenitosti), svoje medkulturne stike spremljajo in dokumentirajo z uporabo
jezikovnega listovnika.5. Zmožnost učenja, učne in delovne tehnike ter metodeUčenci:
poiščejo v slovarju besedo ali frazo, prepoznajo tudi druge zapise 41
(glagolske oblike, množino samostalnika), uporabljajo eno- ali dvojezični slovar, delajo z elektronskim slovarjem, predstavijo preproste vsebine in delovne rezultate s tradicionalnimi in
modernimi mediji v nemščini, uporabijo nemško govoreča multimedijska učna gradiva (po navodilih), uporabijo strategije za razumevanje besedila, uporabijo tehnike vizualizacije (miselni vzorci), uporabijo multimedijska učna sredstva, komunicirajo po elektronski pošti (npr.: z učenci partnerske šole v tujini), si zapišejo ključne misli o prebranem ali slišanem, uporabijo kompenzacijske strategije v primeru nerazumevanja ali
nezadostnega poznavanja besedišča, prepoznajo svoj učni slog in urijo različne učne tehnike za lastno
jezikovno rast, samoocenijo svojo jezikovno zmožnost in napredek, ob izdelavi listovnika razvijajo zmožnosti avtonomnega učenja.
7. UČNI SKLOP: FREIZEIT ČAS: 18 UR Medpredmetne povezave: ŠVZ, LVZ
Učne metode: razgovor razlaga demonstracija delo z besedilom igra vlog delo s slušnimi viri pisno ustvarjanje didaktična igra diskusija
Učne oblike: frontalna delo v dvojicah skupinsko delo individualno delo projektno delo delo z viri delo z IKT
Učna gradiva, pripomočki, viri: učbenik delovni zvezek revije, časopisi, knjige zgoščenka VHS/ DVD internet igre i-tabla računalnik
JEZIKOVNA SREDSTVA KOMUNIKACIJSKE FUNKCIJE
nižja raven:
uporabljajo velelnik pomoči aplikatov in delnega zapisa
MC:
učenci s pomočjo slikovnega materiala prepoznajo in poimenujejo športne dejavnosti
znajo prepisati imena športnih dejavnosti s pomočjo slikovnega gradiva zna povedati s katerimi športi se ukvarja v
42
srednja raven:
znajo uporabiti velelnik in sestavljeni preteklik v stavkih prepoznajo sestavljeni preteklik v besedilu znajo pravilno zapisovati veliko začetnico, pridevnike
ter zaimke
višja raven:
znajo pravilno uporabiti velelnik in sestavljeni preteklik v pisnem zapisu
znajo presoditi kdaj uporabljamo pomožni glagol »sein« in kdaj »haben«znajo samostojno napisati 10 stavkov o obravnavani temi in pri tem upoštevati veliko začetnico
prostem časuTC:
razumejo glavne misli besedil znajo poimenovati športne panoge znajo povedati s katerimi športi se ukvarjajo oz. kaj počnejo v prostem času znajo postavljati vprašanja Treibst du Sport? Spielst du ..?) izdelajo plakat
ZC:
znajo primerjati različne športne aktivnosti, panoge znajo utemeljiti svoje mnenje o temi: proti čas znajo pripovedovati o tem kako poteka njihov dan, s čim se ukvarjajo znajo zapisati 10 povedi o svojem prostem času znajo samostojno opisati sliko, plakat razumejo podrobnosti besedil znajo sošolce vprašati s katerim športom se najrajši ukvarjajo….
Učni sklop Operativni cilji (obvezni in izbirni) Minimalni standardi7. učni sklop
Freizeit:
Eine Ansichtskarte aus Slowenien:
- Zeichnet die Tabelle in eure Hefte und füllt sie aus.
1. Sporazumevalne zmožnosti:1.1 Slušno in slušno/vidno razumevanjeUčenci:
razumejo preprosta jezikovna sporočila, posredovana v standardnem jeziku pri počasnem in razločnem govoru,
pri poslušanju in reševanju prepoznajo ključne besede, prepoznajo glavno misel, osebe, kraj in čas dogajanja slišanega besedila izluščijo bistvo zahtevnejšega besedila in njegove glavne misli, izluščijo ob splošnih tudi posamezne podrobnosti oz. podatke iz besedila (pri slišanih
besedilih, ki se nanašajo na njihov izkušenjski svet in vsebujejo znano besedišče).1.2 Bralno razumevanjeUčenci:
dobro razumejo krajša sporočila, ki so tematsko vezana na vsakdanje življenje, v omejenem obsegu razumejo neznane besede, ki jih prepoznajo iz konteksta,
Sporazumevalne zmožnosti:1. Slušno razumevanjeUčenec:
razume in upošteva večino navodil, s katerimi se srečuje pri pouku in v okolju,
razume preprosta sporočila in sledi pogovoru pri zanj pomembni temi,
razume vsebino 43
Arbeitet in Gruppen. Eine Woche im Schullandheim.
Wohin gehts in diesem Jahr?
Eine Erlebniswoche organisieren:
- Es gibt eine Änderung im Programm. Hört gut zu und notiert euch die Unterschiede.
- Übt zu zweit. Ein Partner fragt nach dem Programm, der andere gibt Informationen.
- Schaut euch alle drei
berejo dokaj hitro in gladko, izluščijo glavne misli daljšega prebranega besedila in tudi nekaj podrobnosti, berejo in razumejo besedila z omejenim številom zahtevnejših slovničnih struktur, razumejo dialoška besedila, znajo poiskati posamezne informacije v kratkih besedilih, doumejo bistvo krajšega literarnega besedila, poznajo osnovne tehnike branja, razvijejo kritičen odnos do prebranega besedila.
1.3 Govor1.3.1 Govorno sporočanje (enogovorno)Učenci:
aktivno uporabljajo izbor temeljnega besedišča in najpomembnejših struktur (npr.: oblike preteklega časa, priredne in podredne veznike),
uporabljajo znane govorne vzorce, v preprostih situacijah ob uporabi jezikovne in nejezikovne pomoči samostojno in
povezano pripovedujejo, poročajo ter opisujejo (npr.: znajo opisati sliko z znanimi informacijami),
izražajo razpoloženje, zadovoljstvo in nezadovoljstvo, izražajo zanimanje za nekaj in se nad nečim navdušujejo.
1.3.2 Govorno sporazumevanje (interakcija)Učenci:
začnejo in končajo pogovor, redko pa zmorejo vzdržati daljši pogovor, se znajdejo v preprostih pogovorih, se udeležujejo pogovorov, ki se nanašajo na njihov svet, na vprašanja in napotke, ki se nanašajo na njihov izkušenjski svet, se ustrezno
jezikovno odzivajo, vprašajo po ceni in na vprašanje odgovorijo, prosijo za mnenje in izrazijo mnenje, nekaj predlagajo, predlog sprejmejo ali zavrnejo, sprejmejo voščilo in se zanj zahvalijo, nekaj ponudijo, ponudbo sprejmejo (se zahvalijo ) ali jo zavrnejo, izrazijo strinjanje in/ali odklonijo nekaj, s svojimi vrstniki odigrajo preproste vloge, v katerih se pogosto znajdejo v drugem
kratkih, preprostih pogovorov in sporočil in ga povzame na podlagi vprašanj,
razume besedilo iz obravnavanega učnega sklopa in po vprašanjih razbere določene specifične podatke (kdo, kje, kaj, kdaj, koliko, kakšen).
2. Govorno sporočanje in sporazumevanjeUčenec:
izgovorjava besed je razumljiva kljub naglasu, občasno napačna izgovorjava otežuje razumevanje,
posreduje zelo preprosta navodila (npr. pri igri),
usvoji osnovno besedišče in številne pomembne slovnične strukture (npr.: naklonski glagoli vezniki),
lahko začne in 44
Vorschläge gut an und ordnet die Informationen den einzelnen Programmen zu.
Die Qual der Wahl: Ein Miniprojekt:
- Sagt es mit anderen Worten.
Schaut euch die beiden Dialoge an und übt zu zweit.
8. Pisno preverjanje znanja
So schreiben und erzählen die Schüler über die Erlebniswochen:
Heute ist Sport
jezikovnem okolju, poiščejo pomoč pri sogovorniku, če česa ne razumejo.
1.4 PisanjeUčenci:
samostojno zapišejo učiteljeve tabelske zapise, napišejo kratka vodena sporočila (z uporabo slovarja) pravopisno in jezikovno
pravilno, različne besedilne vrste zapišejo strukturirano, v preprosti obliki, po iztočnicah, tvorijo preprosta besedila z uporabo predloženega vzorca in s posnemanjem
podobnih besedil, samostojno strukturirano napišejo vsebine, ki so jim blizu (družina, prijatelji, šola,
živali, slavne osebe), preoblikujejo obravnavane učne vsebine v osebna sporočila in pripovedi, uvajajo se v uporabo slovarja in drugih sodobnih pripomočkov (npr. spleta), razvijajo občutljivost za različnost besedil (nagovor, sklep, …).
1.5 Jezikovno posredovanjeUčenci:
v vsakdanjih situacijah govorno posredujejo v slovenščini, če ne gre za njim znane in enopomenske vsebine (pripovedujejo bistvo, sporočila, npr.: filma, nekomu, ki ne razume nemško),
v nemščini govorno ali pisno posredujejo bistvo preprostih slovenskih besedil in pomen slikovnih oznak.
2.Jezikovna sredstva:2.1 Glasosovje:Učenci:
uporabljajo fonetične in intonacijske elemente standardne nemščine, tipične nemške besede pravilno izgovorijo, znano besedilo fonetično in intonacijsko ustrezno preberejo.
2.2 Leksikalna zmožnostUčenci:
uporabijo usvojeno besedišče v novih kontekstih, besedišče uporabljajo pri jezikovni produkciji, črkujejo in obvladujejo pravopis
aktivnega besedišča.
konča kratek dialog, ni pa zmožen vzdrževati daljšega pogovora. Pri pogovoru so še mogoči predolgi odmori in napačni pristopi.
sodeluje pri vodeni govorni dejavnosti (igre vlog, opisi, pogovori, dogovarjanja),
na podlagi odgovorov na vprašanja opiše sebe in druge, predmete, pojave in dejanja, ki se navezujejo na njegov izkušenjski svet (opis izleta, praznovanje rojstnega dneva). Pri prostem govoru obvlada najpreprostejšo slovnico, vendar še prihaja do številnih napak, tudi z osnovnimi strukturami.
3. Bralno razumevanje 45
angesagt:
- Lest den Text. Zeichnet die tabelle in eure Hefte und füllt sie aus.
- Kennst du diese Sportarten?
Sport und du: Beantworte folge Fragen.
Projektvorschläge: Wir schreiben über Sport
2.3 Slovnična zmožnostUčenci:
vsebine dejanja predstavijo kot sedanja, pretekla in prihodnja (Präsens, Präteritum, Perfekt, Futur),
pravilno uporabljajo pogoste fraze in preproste strukture v vsakdanjih situacijah, brez težav opišejo osebe, dogodke, stvari, dejavnosti (samostalniki v ednini in
množini, pridevniki, prislovi), zanikajo in potrdijo, postavljajo vprašanja in nanje odgovarjajo (vprašalnice, odgovori da – ne, itd.), primerjajo (osnovnik, primernik, presežnik), izrazijo strinjanje in nestrinjanje (Ich bin/bin nicht einverstanden), navajajo količino in vrstni red (števila, vrstilni števniki), dovoljujejo, prepovedujejo, izražajo možnost (modalni glagoli), verjetnost (ich kann, kann nicht, muss, möchte), izražajo čustva, mnenje želje prošnje, izražajo ukaze (velelnik), izražajo podatke za čas, kraj in razloge (podredni in priredni vezniki).
3. Delo z besediliUčenci:
preberejo/poslušajo (tudi daljša ) besedila z znano tematiko, iz kratkih besedil povzamejo informacije in jih napišejo za druge, izluščijo vsebino, razumejo smisel in ga argumentirajo, dialoge, opisna in pripovedna besedila tiho in glasno berejo, kratka osebna pisma berejo in pišejo, na podlagi prebranega izdelajo miselni vzorec, plakat, stenski časopis, … (z uporabo
slovarjev), ubesedijo zgodbo v sliki in grafikonu, na podlagi slišanega ali prebranega uporabijo preproste oblike kreativnega pisanja.
4. Kulturna zmožnost4.1 Sociokulturna zmožnostUčenci:
delajo s partnerjem in v skupini, poznajo pomembne tradicionalne navade in običaje iz vsakdanjega življenja,
Učenec: bere in na podlagi
ponazoril razbere glavno sporočilo besedila,
razume preprosta besedila s pogosto rabljenim besediščem (osebna pisma, kratke novice, preprosta navodila),
in nekaj odlomkov besedila razbere določene specifične podatke (kdo, kaj, kje, kdaj, kakšen, koliko),
prepozna in ugotovi vrsto besedila (pismo, …)
se seznani z uporabo dvojezičnega slovarja,
bere tudi krajše dele besedila in krajša besedila zelo počasi.
4. Pisno sporočanjeUčenec:
zna tvoriti kratka, 46
razvijajo strpen odnos do drugače mislečih.4.2 Medkulturna zmožnostUčenci:
starosti primerno in z vidika svojih izkušenj komunicirajo v okviru naslednjih tem: geografska danost, vsakdanja kultura, mladi ljudje,
primerjajo lasten kulturni vrednostni sistem z drugimi in pri tem razvijajo lastno kulturno identiteto,
primerjajo šolski vsakdanjik, praznike v Sloveniji in v nemško govorečih deželah, pišejo o znamenitostih nemško govorečih dežel, na preprost način predstavijo lastno državo in nemško govoreče dežele, imajo osnovno znanje glede vsakdanje kulture v nemško govorečih deželah (način
življenja, prazniki, znamenitosti), svoje medkulturne stike spremljajo in dokumentirajo z uporabo jezikovnega
listovnika.5. Zmožnost učenja, učne in delovne tehnike ter metodeUčenci:
poiščejo v slovarju besedo ali frazo, prepoznajo tudi druge zapise (glagolske oblike, množino samostalnika),
uporabljajo eno- ali dvojezični slovar, delajo z elektronskim slovarjem, predstavijo preproste vsebine in delovne rezultate s tradicionalnimi in modernimi
mediji v nemščini, uporabijo nemško govoreča multimedijska učna gradiva (po navodilih), uporabijo strategije za razumevanje besedila, uporabijo tehnike vizualizacije (miselni vzorci), uporabijo multimedijska učna sredstva, komunicirajo po elektronski pošti (npr.: z učenci partnerske šole v tujini), si zapišejo ključne misli o prebranem ali slišanem, uporabijo kompenzacijske strategije v primeru nerazumevanja ali nezadostnega
poznavanja besedišča, prepoznajo svoj učni slog in urijo različne učne tehnike za lastno jezikovno rast, samoocenijo svojo jezikovno zmožnost in napredek, ob izdelavi listovnika razvijajo zmožnosti avtonomnega učenja.
preprosta sporočila (osebna pisma, sezname),
ureja besedne in nebesedne dele besedil,
dopolni besedilo z vrzelmi,
oblikuje preprosto besedilo z uporabo podlage, vzorca ali navodil. (pri tem uporablja osnovno besedišče, ki se nanaša na konkretne predmete in elementarne čase kot tudi povedi, ki so povezane z vezniki. Najpreprostejše besede in strukture piše brez napak, v elementarnih stvareh ponavlja napake (časi, sklanjatve) in pri prosti rabi uporablja številne neustrezne izraze.
47
48
8. SKLOP: SKLOP KONČNEGA UTRJEVANJA ČAS 6UR
Medpredmetne povezave:
Učne metode: razgovor razlaga demonstracija delo z besedilom igra vlog delo s slušnimi viri pisno ustvarjanje didaktična igra diskusija
Učne oblike: frontalna delo v dvojicah skupinsko delo individualno delo projektno delo delo z viri delo z IKT
Učna gradiva, pripomočki, viri: učbenik delovni zvezek revije, časopisi, knjige zgoščenka VHS/ DVD internet igre i-tabla računalnik
JEZIKOVNA SREDSTVA KOMUNIKACIJSKE FUNKCIJE
Učenci znajo: vprašati o šoli, šolskih prostorih, urniku in na
vprašanja odgovarjati, poimenovati šolske prostore, izraziti mnenje o novih šolskih predmetih, povedati, kako hodijo v šolo, pripovedovati o kraju bivanja, poimenovati prostore v hiši, utemeljevati, kateri predmeti v šoli so manj ali
bolj priljubljeni, našteti živali in jih nekatere opisati, utemeljevati, zakaj so nekatere živali ogrožene,pravilno uporabljati naslednje slovnične strukture: modalne glagole v sedanjiku, osebne zaimke v dajalniku in tožilniku, predloge zu, mit, neben, in, predloge z dajalnikom ali tožilnikom (auf, an, neben, vor, hinter, unter, in, über, zwischen), velel nik, sestavljeni preteklik ( Perfekt), vzročni odvisnik, vprašalnice.
MC:
- razumeli pogovor o šoli in šolskih predmetih,- razumeli kratka besedila (o živalih,…),- znali prepisati besedilo,- znali povedati, kdaj imajo rojstni dan.
TC:
- razumeli besedila določene vsebine,- se odzivali pretežno v nemščini,- poimenovati šolske prostore,- znali kratko, s pomočjo vprašanj opisati sobo, žival, svoj kraj,
stanovanje, urnik. ZC:
- pripovedovali o temah iz tega sklopa,- znali izraziti svoje mnenje o n.pr. šolskih predmetih, stanovanjskih
prostorih,- pripovedovali o tem, kaj bi rešili v primeru požara iz svoje sobe,- iz revij poiskali članke o živalih (živali v filmu, rekordi, pravljice), prebrali
pravljico (Volk in sedem kozličkov ali Rdečo kapico)
49