Vodilna slovenska revija o gospodarskih vozilih, logistiki in prometu eT

ransp

ort.si

DECEMBER 2015LETNIK 15 • ŠTEVILKA 12

CENA2,90 EUR

L E T

SREČNO2016

Minibus kot dostavnikPrevoz nevarnega blaga

Primerjalni testTesT: Volkswagen multivan generation six

Nov cestninski sistem

Foto

: Dun

ja W

edam

6 // TransporT // december 2015. TransporT // december 2015. // 7

Vsebina Številka 12 – December 2015

Vsebina // UVODNIK

Novice

6 slovenija in svet

Test, vozili smo, aktualno

12 Znani so zmagovalci

14 spremembe pri prevozu nevarnega blaga

16 Urejanje vozniških dovoljenj v drugih članicah

Evropske unije

18 spremembe vrednosti

24 Za in proti

28 Man (kann) zmore

32 odgovor na vse zahteve

36 Centimetrov na pretek

38 Za vse potrebe

42 avtobus, ki ga vozite kot dostavnik

46 Man krepi vodilno mesto

47 Finalisti opravili zahtevne naloge

47 V znamenju smeha

48 Upravljanje in gospodarjenje s časom in

denarjem

50 30 let

52 nakladalci Kramer

54 sinergija je močna

57 nova etapa

58 slovenski ponos

60 svet prikolic

62 CMr odgovornost in CMr zavarovanja

Logistika

66 razvoj transporta z vlaganjem v raziskave in

inovacije

68 Logistika v letu 2015

70 Bomo (kmalu) dobili nov cestninski sistem?

72 servisne informacije

73 Križanka

Izdajatelj TehNIs, d.o.o.

• Direktor Janko Zrim

• Glavni in odgovorni urednik Borut Štajnaher

• Avtorji Matej Jurgele Martina Kermavner aljaž Vidovič Martin skušek Josip orbanić Zoran samardžić dr. Bojan Beškovnik

• Naslov uredništva Linhartova 3 1000 Ljubljana tel.: 01 430 60 60 faks: 01 439 36 10 e-pošta: transport@tehnis.si

• Tajništvo Tanja Kokot tel.: 01 430 60 60 e-pošta: tehnis@tehnis.si

• Marketing in oglasno trženje alenka sočič gsm: 031 728 800 tel.: 01 430 60 65 e-pošta: alenka.socic@tehnis.si

• Oblikovanje in grafična priprava studio Tehnis d.o.o., Katja podržaj

• Tisk schwarz print, d.o.o. Ljubljana

• Distribucija Delo prodaja, d.d. in pošta slovenije

revija Transport izhaja enkrat mesečno. Letno izide 10 številk.

Cena posameznega izvoda je 2,90€.

Letna naročnina znaša 28,97€.

poštnina in DDV sta vključena v ceno.

Issn 1580 - 4488.

revija šteje med grafične izdelke, za katere se plačuje 9,5-odstotni davek na dodano vrednost.

Copyright © Revija Transport

Kakršna koli reprodukcija in posredovanje edicije ali njenih posameznih delov sta dovoljena le s pisnim soglasjem izdajatelja.

PO DOLGI in topli jeseni se je v zad­njih dneh že malo ohladilo, pričakali pa smo že tudi prve snežinke. In ker se leto bliža koncu, je pred vami je tudi zadnja letošnja številka revije Transport. Poleg božično­novoletne nakupoval­ne mrzlice je december tudi čas, ko doma in v službi hote ali nehote pote­gnemo črto pod dogajanja v iztekajo­čem se letu. Mi smo se trudili, da vam predstavimo čim več novosti iz sveta gospodarskih vozil, da vam razkrije­mo kakšno dobro lastnost testiranih vozil in da vam predstavimo kakšen nov zakon ali predpis. Tudi v zadnji letošnji številki je tako, saj vam pred­stavljamo nekaj novosti s področja ADR predpisov, pa nekaj načrtov za elektronsko cestninjenje, pišemo pa tudi o lažjem urejanju vozniških dovoljenj v drugih članicah EU. Predsta­vljamo tudi nekaj vozil, predvsem pa nadaljujemo test Euro 6 tovornjakov, ki imajo prevoženih že 140.000 kilometrov. Dušan Mav rič nam je razkril, da so priprave na izgradnjo novega Volvo centra pri koncu, za popestritev revije pa smo strnili nekaj pomembnih obletnic našega Elana, ki letos pra­znuje 70 let obstoja. Kot se za konec leta spodobi, vam podarjamo kole­dar, na katerem so navedeni tudi prazniki v evropskih državah.

Ob koncu leta pa vam lahko samo še zaželim prijetno prebiranje revije, ki je pred vami in seveda karseda prijetne bližajoče se

praznike ter veliko sreče, veselja, zdravja in osebnega zadovoljstva polno novo leto. Bodite pozitivni in usmerite vso

energijo v tiste stvari, ki vam prinašajo veselje in zadovoljstvo.

Prve snežinke

Revija Transport je članica mednarodne žirije Avtobus leta.

Borut Štajnaher

48

28

18

38

GOSPODARSKOVOZILO LETA 2016

54

TransporT // december 2015. // 9

FIAT

Nov velik pick-up Fullbackpo tem, ko sta renault in Mercedes Benz najavila vstop na trg teh vozil, se za to odločajo tudi druga podjetja. Fiat že ima tradicijo proizvodnje manjših pick-up vozil, ki temeljijo na osebnih vozilih, sedaj pa je predstavil svoj prvi veliki pick-up model Fullback, ki je nastal v sodelo-vanju z Mitsubishijem in temelji na modelu L200. novi Fullback bo na voljo z enojno kabino, enojno podaljša-no kabino in dvojno kabino, ter s tremi nivoji opreme. največja nosilnost znaša 1100 kg, dolžina tovornega prostora pa se giblje od 1520 do 2265 mm, odvisno od velikosti kabine. Fullback bo na voljo z 2,4-litrskim dizelskim motorjem.

DAF

Izjemno tih LF Silentpo uspešni prestavitvi tihih modelov CF in XF DaF sedaj predstavlja še izjemno tiho distribucijsko vozilo, zasno-vano na LF-u. novi model je bil zasnovan posebej za urbana in regionalna distribucijska območja, za katera zvečer in ponoči velja omejitev hrupa. V posebnem ti-hem načinu delovanja »silent Mode«, ki ga je možno aktivirati s preprostim pritiskom na gumb na armaturni plošči, je hrup tega izjemno tihega modela LF zgolj 72 dB(a), s čimer izpolnjuje pogoje za pridobitev certifikata za tiho vozilo »Quiet Truck«. LF silent je opremljen s 4,5-litrskim motorjem paCCar pX-5 z močjo 152 KM ali 184 KM. Vozilo je že mogoče naročiti.

Ekipa asko vam želi vesel božič inuspešno poslovno

leto 2016.

novice

MAN

Lahki dostavnik TGEMan bo razširil svojo paleto vozil, ki je do sedaj zajema-la zgolj težka tovorna vozila. odločili so se, da ponudijo tudi lahko gospodarsko vozilo, ki bo temeljilo na novem VW Crafterju. Gre za popolnoma identično vozilo, ki bo tudi proizvedeno v Volkswagnovi tovarni na poljskem. pri Man-u so dostavnik poimenovali TGE in ga bodo predstavili naslednjo jesen na sejmu Iaa v Hannovru, kar pomeni, da se bo na tržišču pojavil šele z začetkom leta 2017. Man želi z lahkim gospodarskim vozilom razširiti svoje področje poslovanja in svojim zvestim strankam ponuditi širši nabor vozil.

MeRCeDes BeNz

Ultimativni Sprinter 6x6Tovarna oberaigner, ki se ukvarja z izdelavo posebnih predelav dostavnih vozil podjetja Mercedes Benz, je predstavila sprinterja s 6x6 pogonom, ki ima izjemne terenske zmogljivosti. Bruto teža vozila je 7 ton, z nosilnostjo približno 4 tone. Vozilo ima tri pogonske gredi in pet zapor diferencialov, kar pomeni, da je neustavljivo na vseh terenskih površinah. sprinterja 6x6 poganja 3-litrski V6 CDI motor, ki razvije 190 KM in 440 nm navora, moč pa na kolesa prenaša preko 5-stopenjskega samodejnega menjalnika. največja hi-trost je elektronsko omejena na 100 km/h.

TransporT // december 2015. // 11

Isuzu

Novo v SlovenijiV prejšnji številki smo predstavili pick-up Isuzu D-Max, ki se je izkazal kot gospodaren, prostoren in zmogljiv poltovornjak, ob tem pa se z njim z lahkoto spopade tudi s kakšnim težje prehodnim terenom. ob D-Maxu pa je sedaj v ponudbi tudi Isuzujev program lahkih tovornih vozil, kar je prav tako novost na našem trgu.

ReNAuLT TRuCks

T tanker za nevarne snovipodjetje renault Trucks predstavlja model renault T tanker. Tovornjak je serijsko opremljen z nadzornim sistemom za tlak v pnevmatikah, adaptivnim tempomatom, ki vedno skrbi za varno razdaljo med vozili, avtomatskim vklopom ksenonskih luči in možnostjo hitre prekinitve na-pajanja akumulatorja v sili. s ciljem povečati nosilnost tovora so zmanj-šali težo tovornjaka vlačilca. Tovor-njak so opremili z aluminijastimi platišči in iz aluminija izdelali rezer-voarje za gorivo in zrak. Dodatno so iz kabine odstranili vse nepotrebne elemente, kot so podaljški vrat, ki pokrivajo stopnice za vstop v kabi-no. samo na kabini so tako uspeli odstraniti kar za 270 kg ne nujno potrebnih elementov. T tanker je pridobil ars certifikat, ki omogoča prevoz vseh vrst nevarnih snovi.

novice

VOLVO TRuCks

Inteligentni tovornjakV bližnji prihodnosti lahko pričakujemo inteligentne to-vornjake, ki bodo bolj podobni pametnim telefonom na kolesih, kot tradicionalnim vozilom. Že danes obstaja 175.000 spletno povezanih Volvo tovornjakov na evrop-skih cestah. Številni izmed njih lahko že pošljejo podatke o tem, kdaj potrebujejo vzdrževanje, to pa je šele zače-tek. V prihodnjih letih bo tovornjak sposoben nadzoro-vati svoje zdravje v realnem času in si sam rezervirati prosti termin za servis ter naročiti potrebne rezervne dele. Tovornjaki bodo prav tako sposobni komunicirati z drugimi udeleženci v cestnem prometu in tako pomaga-li zmanjšati tveganje za nastanek prometnih nesreč in nenačrtovanih zastojev.

12 // TransporT // december 2015.

V kATeGORIjI tovornjak leta je slavil iveco eurocargo. Iveco je ob praznovanju 40­letnice obstoja tovarne v italijanski Brescii septembra predstavil prenovljenega eurocarga. Zunanja vizualna podoba na eurocargu sledi potezam dailyja. Iveco je za eurocarga izbral slogan: The truck the city likes, kar v prevodu pomeni to­

vornjak, ki je všeč mestu. Trend števila prebivalcev v mestih se vsako leto poveča za 1,6 %, kar pomeni, da bo vsako leto večja potreba po dostavi blaga v mestih. Za to delo lahko prevozniško podjetje v prenovljenem eurocargu najde učinkovitega partnerja.Eurocargu sta za osvojitev naslova konkurirala še renault truck se­rije C in K ter nova serija Fordovih tovornjakov.V razredu dostavnik leta je 24­člansko žirijo prepričal Volkswa­gnov transporter. Najnovejša, šesta generacija transporterja je dobila tudi novo oznako T6 in na trg prinaša modernejši blag re­tro videz, tako navzven kot tudi od znotraj, v kombinaciji z naj­modernejšo tehnologijo in varnostnimi sistemi, ter povsem novo paleto motorjev, ki izpolnjujejo norme Euro 6. Po odločitvi žirije je

Znani so Zmagovalci

Evropski žiranti so podelili nagrade za

gospodarska vozila leta v kategorijah

tovornjak leta, dostavnik leta,

pick-up leta in avtobus leta.

transporter prejel 98 točk, za njim pa so se uvrstili: fiat doblo 68 točk, VW caddy 63 točk in berlingo/part ner 25 točk.V razredu pick­up je nagrado osvojila nova Nissanova na­vara. Navara je žirijo prepričala s prepri­čljivimi voznimi la­stnostmi tako na ce­sti kot tudi zunaj nje, z močnim in varčnim motorjem ter s to­vornimi zmogljivost­mi. Navara je od ži­rantov prejela kar 80 točk, nasproti pa sta ji stala mitsubishi L200, ki je prejel 47 točk, in ford ranger, ki so mu prisodili 39 točk.Že septembra pa smo poročali, da je naslov avtobus leta osvo­jil iveco magelys.

14 // TransporT // december 2015. TransporT // december 2015. // 15

Gasilna sposobnost gasilnika po SIST EN 3

EG Preizkusni požar A(trdne snovi) Preizkusni požar B (tekočine)

prah Voda, pena prah Voda, pena Co(2) Halon*

1 5a / 21B / / 21B

2 8a / 34B 34B 21B, 34B 34B

3 / 5a 55B 55B, 70B, 89B / /

4 13a / 70B, 89B / / 55B

5 / / / /

55B, 70B89B, 113B,

144B, 183B, 233B

/

6 21a 8a 113B 113B, 144B /

70B, 89B,113 B, 144B,183B, 233B

9 27a, 34a13a, 21a,27a, 34a,43a, 55a

144B 183B, 233B /

12 43a, 55a / 183B, 233B / /

aktualno

GAsILNA sPOsOBNOsT GAsILNIkOVV pravilniku je spremenjena obveznost glede gasilnikov, in sicer mora biti v vo­zilu poleg druge predpisane opreme tu­di gasilnik za vozila za javni prevoz potni­kov, avtobuse in tovorna vozila (za vozila kategorij M1 – vozila za prevoz potnikov do 8+1 sedežev in N – motorna vozila z vsaj štirimi kolesi), namenjena prevozu blaga z gasilno sposobnostjo najmanj 8A ali 55B, za druga vozila z gasilno sposob­nostjo pa najmanj 21A ali 113B.Enota gasila je gasilna učinkovitost ga­silnega medija v gasilniku. O gasilni spo­sobnosti odloča kakovost praška. Če smo v preteklosti razlikovali gasilnike zgolj po teži gasilnega sredstva, s katerim so bili napolnjeni, ima danes gasilna spo­sobnost praška bistven vpliv pri njihovi izbiri in potrebnem številu. Preverjanje njegove gasilne sposobnosti se izvaja ta­ko za gašenje vnetljive tekočine kot tudi trdne snovi. Vsak aparat je tako označen z zmogljivostjo gašenja za posamezno vrsto požara. Predpisi določajo minimal­no kakovost gasilnega sredstva, ki pa jo številni proizvajalci močno presegajo. Tako sta s stališča gasilne sposobnosti lahko enakovredna gasilnika s 6­ in 9­ki­logramsko polnitvijo.

eLekTRONskA eVIDeNCA IzDANIh CeRTIFIkATOV

Spremembe predvidevajo vzpostavitev elektronske evidence izdanih certifika­tov do januarja 2016 in nov način prido­bitev pooblastil za opravljanje pregledov vozil za prevoz nevarnega blaga. Natanč­neje so tudi določeni pogoji usposablja­nja voznikov in izvajalcev usposabljanj.

spremembe pri prevoZu nevarnega blaga

Besedilo: Marko Kroflič

Na slovenskih cestah bomo sedaj srečevali skupino vozil za prevoz vozil, ki so lahko

dolga tudi 22 metrov. Manjša sprememba je pri gasilnikih, ki morajo biti v vozilih, zato

preverite, če imate ustrezne. Spreminjajo se pogoji za izvajanje usposabljanj voznikov za

prevoz nevarnega blaga in vodenje evidenc izdanih certifikatov.

Pravnim osebam ali samostojnim podje­tnikom, katerih dejavnost obsega prevoz manjših količin nevarnega blaga, v omeje­nih ali izvzetih količinah ali pa s temi pre­vozi povezano pakiranje, nakladanje ali razkladanje, ni potrebno imenovati var­nostnega svetovalca. Strokovno usposa­

bljanje svetovalcev se opravlja po progra­mu in zahtevah, ki so določene v Zakonu o prevozu nevarnega blaga. Preverjanje in potrjevanje strokovne usposobljenosti svetovalcev potekata po določbah predpi­sov, ki urejajo področje nacionalnih po­klicnih kvalifikacij, in sicer za nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja varno­stnega svetovanja za prevoz nevarnega blaga. Pooblaščena organizacija, ki izvaja redne in vmesne preglede ter preglede za izdajo certifikata o ustreznosti vozi­la za prevoz nevarnega blaga, izkazuje usposobljenost z veljavno akreditacijo za kontrolo v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17020, ki se nanaša na opravlja­nje navedenih pregledov. Izdana potrdila (certifikate) vodi pristojno ministrstvo v elektronski obliki. V tej evidenci so po­datki, ki so navedeni na izdanem certifi­

katu – identifikacijski in tehnični podatki o vozilu, vrsti opravljenih pregledov in veljavnosti pregleda. Podatke vnašajo pooblaščene organizacije same. Pristoj­no ministrstvo lahko pooblaščeni orga­nizaciji začasno (za tri mesece) ali trajno odvzame pooblastilo za pregled vozil. To se odvzeme v primeru, ko pooblaščena organizacija ne opravlja pregledov vozil skladno s predpisi ali ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje pregledov.Natančneje so določeni pogoji za uspo­sabljanje voznikov za prevoz nevarnega blaga. Predavatelji morajo izpolnjevati pogoje, kot so določeni za članstvo v iz­pitni komisiji za preverjanje nacionalne poklicne kvalifikacije s področja izvajanja prevoza nevarnega blaga (operater). Stro­kovno usposabljanje izvajajo organizacije, ki jih na podlagi javnega razpisa določi pristojen minister. Pooblastilo pridobijo organizacije, ki izpolnjujejo pogoje. Uspo­sabljanje voznikov organizacije izvajajo na podlagi pogojev, ki so opredeljeni v odloč­bi o podelitvi pooblastila. Ta se lahko za­časno ali trajno odvzame, če organizacija ne izvaja usposabljanja v skladu s predpi­sanim programom, ali če ga izvajajo ose­be, ki ne izpolnjujejo pogojev ali pa je izve­deno v nasprotju z izdanim pooblastilom.Preizkus znanja voznikov o usposoblje­nosti opravlja komisija, ki jo imenuje pristojen minister. Člani komisije mo­rajo izpolnjevati pogoje, ki so določe­ni za članstvo v izpitni komisiji, kot so določeni za področje izvajanja prevoza nevarnega blaga (operater) s predpisi o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah ali imeti najmanj tri leta delovnih izkušenj pri pripravi predpisov s področja pre­

vozov nevarnega blaga oziroma prever­janja pogojev za izdajo pooblastil. Za kršitev je predvidena tudi globa v višini 2000 EUR za pravno osebo in 400 EUR za odgovorno osebo pravne osebe.Pristojno ministrstvo mora vzpostaviti evidenco izdanih potrdil (certifikatov) najpozneje do 13. februarja 2016, naj­pozneje do 13. maja 2016 pa morajo pooblaščene organizacije začeti vnašati podatke v evidenco.

* uporaba halonov je urejena s posebnimi predpisi o ravnanju s snovmi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča.

Uradni listV Uradnem listu RS, št. 56/2015 z dne 29. 7. 2015 je bila objavljena spremem-ba Zakona o prevozu nevarnega blaga, ki je začela veljati 13. 8. 2015.V Uradnem listu RS, št. 69/2015 z dne 25. 9. 2015 je bila objavljena spremem-ba Pravilnika o delih in opremi vozil, ki je začela veljati 10. 10. 2015.

daljša skUpina vozil na cestiNovost je na področju največje dovoljene dolžine skupine vozil, prirejene posebej za prevoz vozil, ki so sedaj lahko dolge največ 22 metrov, vendar le na avtocestah, hitrih cestah, glav-nih cestah ter na regionalnih in občinskih cestah, če je tako urejeno s prometno ureditvijo.

Število eG glede na gasilno sposobnost gasilnikovPriloga 3

Minister, pristojen za promet, najpozne­je do 13. avgusta 2020 določi pooblašče­ne organizacije za preglede ustreznosti vozil za prevoz nevarnega blaga in izdajo potrdil (certifikatov) ter določi poobla­ščene organizacije za izvajanje strokov­nega usposabljanja voznikov za prevoz nevarnega blaga in izdajo certifikatov o usposobljenosti.Pooblastila, ki so bila do uveljavitve tega zakona izdana organizacijam za opravljanje pregledov ustreznosti vo­zil za prevoz nevarnega blaga in izdajo potrdil (certifikatov) ter za izvajanje strokovnega usposabljanja voznikov za prevoz nevarnega blaga, preverjanje usposobljenosti in izdajo certifikatov o usposobljenosti, veljajo do določitve novih pooblaščenih organizacij.

16 // TransporT // december 2015.

aktualno

urejanje voZniških dovoljenj v drugih članicah evropske unije

uPRAVNI organi, ki v državah članicah izdajajo oziroma zamenjujejo vozniška dovoljenja, morajo vedno preveriti ve­ljavnost vozniškega dovoljenja, izdanega v drugi državi članici Evropske unije. Do sedaj so preverjanja potekala prek pisnih zaprosil po elektronski pošti, z vključi­tvijo v sistem RESPER pa bo mogoče po­datke preverjati neposredno prek njega.V skladu z Direktivo 2006/106/ES o vo­zniških dovoljenjih, osebam z vozniškim dovoljenjem, izdanim v kateri koli državi članici Evropske unije, slednjega ni treba zamenjati po preselitvi v drugo državo članico Evropske unije, če bivanje tra­ja največ 185 dni. Vozniško dovoljenje, izdano v državi članici Evropske unije, medsebojno priznavajo vse države čla­nice ves čas veljavnosti vozniškega do­voljenja.

uRejANje V TujI DRžAVI

Če pa se oseba preseli v drugo državo čla­nico Evropske unije za več kot 185 dni, se vsi postopki v zvezi z vozniškim dovo­ljenjem urejajo v novi državi prebivanja (podaljšanje, nadomestitev, pridobitev nove kategorije, zamenjava, če oseba tako želi). V teh primerih mora pristoj­ni organ za izdajo vozniškega dovoljenja v novi državi prebivanja v državi izdaje starega vozniškega dovoljenja preveriti, ali je vozniško dovoljenje veljavno, mo­rebitne omejitve in podobno. Slednje, kot rečeno, pride v poštev izključno za posameznika, ki se preseli v drugo drža­vo članico za več kot 185 dni in želi ure­jati upravne zadeve v zvezi z vozniškim dovoljenjem, ne pa za prevozniška pod­jetja. Bo pa vključitev v sistem RESPER pozitivno vplivala na poenostavitev in pospešitev postopkov zamenjave vozni­

Slovenskim voznikom, ki se bodo v katero od članic Evropske unije preselili za več kot 185

dni, bodo v prihodnje olajšani vsi uradni postopki v zvezi z vozniškim dovoljenjem. Bodisi da

gre za podaljšanje, nadomestitev, pridobitev nove kategorije ali zamenjavo. Slednje mora

namreč voznik urejati v državi prebivanja. To bo olajšano zaradi predvidenega skorajšnjega

vstopa Slovenije v omrežje Evropske unije za vozniška dovoljenja (RESPER).

škega dovoljenja v drugi državi članici Evropske unije.

PRePRečeVANje GOLjuFIj

Omenjeno izhaja iz Direktive 2006/126/ES o vozniških dovoljenjih, ki je v okvi­ru Evropske unije poenotila sistem iz­dajanja, veljavnosti in podaljševanja ter tudi klasifikacijo vozniških dovoljenj in podkategorij vozil, pri čemer se vozniška dovoljenja posameznih članic vzajemno priznavajo. Določen je tudi enoten vzo­rec vozniškega dovoljenja v obliki karti­ce, ki je lahko opremljena tudi z mikroči­pom. Do 19. januarja 2033 morajo biti v tej obliki vsa izdana vozniška dovoljenja in dovoljenja v obtoku.Osnovni namen direktive je bil prepreče­vanje ponarejevanja vozniških dovoljenj in goljufij ter dvig prometne varnosti v prometu. Slednje se bo dosegalo s pomo­čjo poenotenega sistema za pridobivanje ter podaljševanje vozniških dovoljenj, saj bo pri tem potreben tudi zdravniški pre­gled. Izpolnjevanje zahtev iz omenjene direktive pri Sloveniji ni šlo brez zagat.

Države članice so se namreč morale v omrežje RESPER povezati do 19. januar­ja 2013. Ker Slovenija tega do omenjene­ga roka ni storila, jo je Komisija avgusta 2013 pozvala k obrazložitvi in odgovoru o tem, kdaj se bo v RESPER priključila. Ker se naša država vanj ni povezala niti do lani, je Komisija proti njej odprla po­stopek ugotavljanja kršitve prava Evrop­ske unije (tako imenovani infringement procedure). Konec februarja je Sloveniji poslala drugi opomin (tako imenovano obrazloženo mnenje). Ker se Slovenija tudi po tem še vedno ni povezala v RE­SPER, se je Komisija 19. novembra odlo­čila, da nadaljuje s postopkom in zadevo predloži Sodišču Evropske unije.Slednje je obrodilo sadove in Sloveni­ja je 26. septembra Komisiji sporočila, da je vzpostavila povezavo s sistemom RESPER. Takoj, ko bo Komisija končala preverjanje, ali je naša država povezana v sistem in ugotovila dejansko funkcio­nalnost povezave, bo ustavila postopek za ugotavljanje kršitev in karseda hitro sprejela sklep o ustavitvi postopka.

Povsod z vami za vas.Srečno 2016!

Scania A4.indd 1 4. 12. 15 09:58

18 // TransporT // december 2015. TransporT // december 2015. // 19

spremembe vrednosti

Testni tovornjaki imajo za seboj leto dni testa. Na prvo mesto glede stroškov vzdrževanja se je povzpel nov zmagovalec. Od pošasti do zmagovalca – Volvo FH se je v zadnjih enajstih mesecih presenetljivo dobro obnesel. Ob začetku testa je vozilo kmalu načela rja na šasiji, nekaj dni pozneje so se strgali še nosilci izpušnega sistema. Šved tako vsekakor ni imel dobrega izhodišča, zaradi izgubljenega dneva pa je pridelal 1000 evrov škode na svojem računu. V kombinaciji z nabavno ceno, ki je nekje v sredini med tekmeci, je bilo dobro uvrstitev med sedmimi tekmeci utopično pričakovati.

primerjalni test

skUpni stroški vzdrževanjaPri podjetju Fehrenkötter se vse vrti okoli skupnih stroškov vzdrževanja sedmih vozil. Ob koncu primerjalnega testa bodo stroški tisti, ki bodo določili zmagovalca. Tabela tako vklju-čuje skupne stroške vzdrževanja za vsako vozilo posebej, prevožene kilometre ter porabo goriva in aditiva AdBlue. Iz tabele so razvidni stroški poslovanja za prvo leto uporabe, ob upoštevanju trenutne porabe in predhodno obračunane stroške ter letno prevoženih 140.000 kilometrov.

Mesto Vozilo Letni stroški Prevoženi kilometri

Gorivo/AdBlue poraba na 100 km

1. Volvo FH460 81.292,28 € 134.097 km 29,32 l/2,21 l2. Iveco stralis 460 83.627,48 € 130.957 km 32,08 l/2,46 l3. DaF XF460 84.288,91 € 123.592 km 31,36 l/1,44 l

4. Mercedes-Benz actros 2545 84.517,14 € 129.324 km 30,83 l/0,89 l

5. Man TGX 24.440 85.739,69 € 126.385 km 32,09 l/0,91 l

6. renault T440 88.064,57 € 136.879 km 33,22 l/2,25 l7. scania r450 90.654,97 € 125.157 km 32,36 l/1,19 l

Vir: Dekra

seštevku izgubil 1,5 delovnega dneva. To je podjetje stalo 1500 evrov, s tem pa je na lestvici tudi izgubil nekaj mest. Prvo mesto je tako zasedel volvo FH, actros pa se je uvrstil na četrto mesto, za Ivecom in DAF­om. Kljub temu je s porabo 30,83 litra na 100 prevoženih kilometrov ostal drugi najmanj požre­šni testni tovornjak in najbolj varčen pri porabi AdBlueja.In zakaj sta se predenj uvrstila DAF in Iveco, če pa je poraba actrosa tako

nizka? Oba tovornjaka se namreč lah­ko pohvalita s poldnevnim izpadom manj, poleg tega pa je bila njuna na­bavna cena tudi občutno nižja kot pri Mercedesu. »Vse skupaj je tako prine­slo dovolj prednosti glede stroškov, skupaj z variabilnimi stroški pa je nju­no vzdrževanje bilo v letu dni cenejše. Iveco je presegel vsa pričakovanja. Z vozilom nismo imeli skoraj nobenih težav,« je dejal vodja voznega parka Robert Theis. Nekaj manjših popravil

so združili v en manjkajoči dan. Poleg nižje nabavne cene in skoraj nič popra­vil se je iveco stralis dobro odrezal tudi pri porabi goriva. Z 32,08 porabljenimi litri na 100 prevoženih kilometrov se je Italijan uvrstil na četrto mesto. DAF XF se je prav tako dobro odrezal, pred­vsem zaradi izgubljenega dneva manj.Pri pregledu razlik v porabi je pozitivno presenetil Volvo. Skandinavec se je edi­ni spustil pod magično mejo 30 litrov. Drugi ekstrem pa predstavlja brat iz

TODA že prva merjenja so preseneti­la. Volvo se pohvali z najnižjo porabo med vsemi, s čimer se je zavihtel na vrh ob bok Mercedesovemu actrosu. Slednji je brez postankov v servisni delavnici obdržal vseh šest tekmecev za seboj. A tudi actros je sredi testa moral obiskati servisno delavnico, kjer so mu namestili nov akumulator, s tem pa si je pridelal dve uri izgublje­nega časa. Pozneje je moral na servis še dvakrat, zaradi česar je v skupnem

Besedilo: Markus Braun / Fotografije: Thomas Küppers, Karl-Heinz Augustin

20 // TransporT // december 2015. TransporT // december 2015. // 21

štirje partnerji, ena Misija

Opravljeno delo Cena v EUR Čas popravila

Mercedes-Benz Actros (TE-ST 776)Pregled servisnih storitev 0 hZamenjan akumulator Garancija 2 hVentil zatečne osi desno zamenjan 28,00Zatečna os desno zamenjana 733,28Nadgrajena programska oprema za akumulator Garancija 2 hMenjava pnevmatik zatečne osi desno 486,90Test zavor in akumulatorja 72,86Blatnik na zatečni osi levo zamenjan 147,25Popravilo vetrobranskega stekla 140,00Temperaturni senzor turbine pokvarjen, ni dobavljiv Garancija

1dTemperaturni senzor turbine pokvarjen, hitro dobavljen GarancijaSkupni časovni izpad 1d 4 h

MAN TGX (TE-ST 778)Pregled servisnih storitev 5 hMenjava oljnega filtra, nastavitev ventilov, priklop na tester 856,24Menjava žarnic osvetlitve stropa, levo in desno 27,30Dobropis za servis, cena olja previsoka 174,40Zamenjan nosilec za DSRC modul 12,14Odbijač provizorično pritrjen 61,43Pregled izpušnega sistema 49,00Vozilo pripravljeno in pripeljano na tehnični pregled 67,60Pokrov vzvratne luči zamenjan, prav tako tudi žarnice 72,29Barvanje in montaža sprednjega desnega odbijača 932,35Nosilec dvižne osi pokvarjen; nameščen omejevalec višine 1 379,41Tehnični pregled 99,16Izveden pregled (Profi-Check), zamenjana kartuša sušilnika zraka, zamenjan zračni filter, filter za ogrevanje kabine, izbrisan diagnostični pomnilnik 519,80Skupni časovni izpad 5 h

IVECO STRALIS HI-WAY (TE-ST 779)Pregled servisnih storitev 7 h

Vpoklic zaradi kontrole dozirnega modula temperature izpušnih plinov; vpoklic in zamenjava hladilne tuljave Garancija 2 hSkupni časovni izpad 1d

VOLVO FH (TE-ST 780)Pregled servisnih storitev 1dMenjava motornega olja in filtra 447,19Popravilo škode po nesreči, zamenjana zaščita matic na platiščih 460,23Dodatno vgrajene luči 210,39Skupni časovni izpad 1d

SCANIA R (TE-ST 781)Pregled servisnih storitev 1d 5 hPodroben pregled zaradi visoke porabe olja 1dPopravilo zatečne ose 71,00Zamenjane vzvratne luči, poravnan nosilec 100,15Popravilo zatečne osi 9,00

Menjava olja, podmazana priklopna kljuka, zamenjan motorni filter in brisalci 389,02Zamenjan vodni ventil za gretje kabine 259,56Skrajšan blatnik dvižne osi in nameščen lovilec smeti 153,38Konzoli posode goriva na obe stran popravljeni in pritrjeni 73,40Skupni časovni izpad 2d 5 h

RENAULT T (TE-ST 782)Pregled servisnih storitev 1d 4,5hServis: Motorno olje, oljni filter, filter goriva, zamenjan filter separatorja vode 496,54Nameščena pnevmatska pištola; hladilnik zamenjan pod garancijo 122,40Posodobljena krmilna elektronika Zamenjani brisalci in rele; zamenjan akumulator 4,5 hNa vijake nameščen Loctite Zamenjava parkirnih žarnic zadaj 41,40Zamenja blatnik zadaj levo in spredaj desno 305,02Dobropis –101,20Skupni časovni izpad 2 d

DAF XF (TE-ST 783)Pregled servisnih storitev 5,5 hBlatnik na zatečni os levo opremljen z lovilcem smeti 117,45Menjava olja in oljnega filtra 632,44

Vpoklic: pritrditev kabine na šasijo; menjava matice in vzmeti na jermenici alternatorja GarancijaSkupni časovni izpad 5,5 h

koncerna, Renaultov model T. S 33,22 litri na 100 prevoženih kilometrov se je uvrstil v sam vrh »požrešnežev.« »Pol litra goriva več je normalno v zimskem času,« razlaga vodja voznega parka Theis. Med zimskim časom in pono­či morajo motorji delovati pol ure, da gretje kabine obdrži primerno tempe­raturo do jutra. »Če vmes ne prižgem motorja, elektronika akumulatorja pre­prosto izklopi gretje kabine,« razlaga Rolf Girndt svoj vsakdan v Renaultu T. Zaradi avtomatskega izklopa gretja ka­bine motor zjutraj sicer vžge, vendar pa je voznik zaradi tega premražen. »Vsa naša vozila imajo težave z akumulator­ji,« dodaja Theis. »Akumulatorje tako menjamo na vsaki dve leti, ne glede na njihovo stanje.«To velja tudi za oba tovornjaka hčerinskih podjetij VW koncerna. Tovornjaka MAN in Scania se trenutno nahajata na petem in sedmem mestu, in to oba zaradi istega razloga: relativno visokih stroškov vzdrže­vanja. Stroški vzdrževanja MAN­a znašajo 1376,04 evra, Scanie pa 1303,55 evra. Za primerjavo, stroški vzdrževanja DAF­ove­ga tovornjaka znašajo 632,44 evrov.

»Vsi za enega, eden za vse,« bi lahko de-jali. Tako velik in obsežen test je namreč moč izpeljati zgolj s skupnimi močmi. Medtem, ko se redakcija revije Trans Aktuell ukvarja z aktualnimi rečmi, se štirje drugi partnerji osredotočajo na to, da je test izpeljan kakovostno, transpa-rentno in profesionalno. Podjetje Dekra skrbi za tehnični in ekonomski del testa, k temu pa sodijo tako redni varnostni pregledi in tehnični pregledi kot tudi kal-kulacije nastalih stroškov. Za lažjo pri-merjavo pri samem testu sodeluje tudi podjetje Goodyear, ki je vse tovornjake

opremilo z identičnimi pnevmatikami. Obenem pa podjetje budno spremlja obnašanje in obrabo pnevmatik. Točenje goriva poteka s pomočjo točilnih kartic, katere je priskrbelo podjetje UTA, sprej-mejo pa jih na več kot 50.000 bencin-skih servisih v 40 državah. In ko zadnji izmed partnerjev nastopa podjetje ZF, ki se specializirano za izdelavo pogonski in ostalih osi. Vsi tovornjaki imajo vgraje-nih več njihovih delov, kar pa niti ni ču-dno, saj podjetje iz Friedrichshafna sodi med enega izmed največjih proizvajalcev tovrst nih izdelkov.

Scania ne sodi samo med najdražje to­vornjake, ko je govora o vzdrževanju. Šved se lahko »pohvali« tudi z največ postanki v servisnih delavnicah. Vedno

znova se je namreč voznik Frank En­gelmann pritoževal nad visoko porabo motornega olja. V svoj tovornjak je do sedaj dolil že kar 75 litrov maziva. Po­

leg tega pa je Scania v servisni delavni prebila kar tri dni. Vsi dodatni stroški plus visoka nabavna cena so Scanio pahnili na zadnje mesto.

primerjalni test

Izračun stroškov poslovanja: pregled nad vozili

Mercedes-Benz Actros MAN TGX Iveco Stralis Hi-Way Volvo FH Scania R Renault T DAF XF

Oznaka (TE-sT 776) (TE-sT 778) (TE-sT 779) (TE-sT 780) (TE-sT 781) (TE-sT 782) (TE-sT 783)

Moč motorja 330 kW/449 KM 324 kW/440 KM 338 kW/460 KM 345 kW/469 KM 331 kW/450 KM 323 kW/440 KM 340 kW/460 KM

Delovna prostornina 12,8 l 12,4 l 11,1 l 12,8 l 12,7 l 12,8 l 12,9 l

Dovoljena skupna masa 26.000 kg 25.500 kg 25.500 kg 26.000 kg 26.000 kg 26.000 kg 25.700 kg

Nabavna cena 135.924,13 € 129.885,00 € 119.685,00 € 128.885,00 € 141.285,00 € 126.385,00 € 128.385,00 €

Poraba goriva 30,83 l/100 km 32,09 l/100 km 32,08 l/100 km 29,32 l/100 km 32,36 l/100 km 33,22 l/100 km 31,36 l/100 km

Poraba AdBlue 0,89 l/100 km 0,91 l/100 km 2,46 l/100 km 2,21 l/100 km 1,19 l/100 km 2,25 l/100 km 1,44 l/100 km

Kilometrina skupaj 140.000 km 140.000 km 140.000 km 140.000 km 140.000 km 140.000 km 140.000 km

Kumulativni stroški popravil in vzdrževanja

72,86 € 1376,04 € – 447,19 € 1303,55 € 582,48 € 632,44 €

Izgubljeni dnevi 1,5 0,5 1 1 3 2 1

Dnevni pavšal za izgubljen dan 1000 € 1000 € 1. 000 € 1000 € 1000 € 1000 € 1000 €

Letni delovni čas v dneh 245 245 245 245 245 245 245

Izračun stroškov v kombinaciji s časom

Fiksna amortizacijo (časovno odvisna)

36,28 € 34,33 € 31,05 € 34,01 € 38,01 € 33,21 € 33,85 €

Prisojena obrestna nakupna cena (1,50 %)

8,32 € 7,95 € 7,33 € 7,89 € 8,65 € 7,74 € 7,86 €

Davek na vozila 2,27 € 2,27 € 2,27 € 2,27 € 2,27 € 2,27 € 2,27 €

Tovorno zavarovanje 20,41 € 20,41 € 20,41 € 20,41 € 20,41 € 20,41 € 20,41 €

Pavšali za čiščenje 10,00 € 10,00 € 10,00 € 10,00 € 10,00 € 10,00 € 10,00 €

Stroški komunikacije 4,90 € 4,90 € 4,90 € 4,90 € 4,90 € 4,90 € 4,90 €

Strošek izgubljenega dneva 6,12 € 2,04 € 4,08 € 4,08 € 12,24 € 8,16 € 4,08 €

Skupek fiksnih stroškov (na delovni dan) 88,30 € 81,90 € 80,03 € 83,56 € 96,48 € 86,68 € 83,37 €

Skupek fiksnih stroškov (na leto) 21.633,16 € 20.065,91 € 19.607,84 € 20.471,98 € 23.636,70 € 21.237,16 € 20.425,02 €

Kalkulacija stroškov v odvisnosti od učinkovitosti po prevoženih 140.000 km.

Operativna ekonomska amortizacija 6,35 € 6,01 € 5,43 € 5,95 € 6,65 € 5,81 € 5,92 €

Stroški goriva 34,19 € 35,59 € 35,58 € 32,52 € 35,89 € 36,84 € 34,78 €

Maziva, olja 0,75 € 0,75 € 0,75 € 0,75 € 0,75 € 0,75 € 0,75 €

Stroški AdBlue 0,22 € 0,23 € 0,62 € 0,55 € 0,30 € 0,56 € 0,36 €

Stroški popravil 0,05 € 0,98 € 0,00 € 0,32 € 0,93 € 0,42 € 0,45 €

Skupni stroških pnevmatik 3,35 € 3,35 € 3,35 € 3,35 € 3,35 € 3,35 € 3,35 €

Seštevek variabilnih stroškov (na 100 km)

44,91 € 46,91 € 45,73 € 43,44 € 47,87 € 47,73 € 45,61 €

Seštevek variabilnih stroškov (letno) 62.883,98 € 65.673,78 € 64.019,64 € 60.820,30 € 67.018,28 € 66.827,41 € 63.863,89 €

Skupni stroški na leto (pri 140.000 km) 84.517,14 € 85.739,69 € 83.627,48 € 81.292,28 € 90.654,98 € 88.064,57 € 84.288,91 €

primerjalni test

kabina "2.0"Naši testi najpogosteje obdelujejo trdna dej-stva, kot so porabe, izpadi dohodka ali skupni stroški. Toda poleg tehnike je tu še en pomem-ben dejavnik, ki odločilno vpliva na učinkovitost tovornega vozila: motiviran voznik. Tudi na tem področju so proizvajalci tovornjakov storili veliko, da bi osebo za krmilom razbremenili

in ji ponovno vzbudili željo po vožnji. Tako se v občutno večjih kabinah nahajajo pripomočki, kot so klimatske naprave ali s postelje upravljajo-ča tehnika. To služi kot sprostitev za voznika, ki opravlja več kot težko delo. In tudi na tem mesto se proizvajalci z razvojem ne smejo ustaviti. Do-brega in motiviranega voznika je vsak dan težje

najti. Zato je tudi za uspešnost posla pomemb-no, da so tovornjaki dobro opremljeni in prila-gojeni zahtevam voznikov. Na eni strani je tako treba upoštevati tako varnostni aspekt in vgra-dnjo asistenčnih sistemov kot tudi razvoj novih komfortnih rešitev, v smislu razvijanja novih kon-ceptov kabin. Prav v prevozu na dolge razdalje

je zelo cenjeno, če je poleg voznikovega sedeža v kabini še drug udoben sedež in prostor, ki ga je moč spremeniti v dokaj solidno počivališče. Deljenje dela in bivanja je pri voznikih zelo ce-njeno. Na tem področju bomo v prihodnjih letih videli še kar nekaj novosti, najverjetneje pa pri tem ne bodo zapostavljeni niti tovornjaki za re-

gionalni prevoz in vsakodnevno dostavo. Vozniki tako na aktivne varnostne sisteme gledajo kot prijazno pomoč, v pogosto monotonem delavni-ku. Upamo, da se bo industrija tovornih vozil pri teh mehkih (udobje) in trdih (varnost) kriterijih obrnila v pravo smer in začela proizvajati vozila, ki bodo voznikom občutno olajšala delo.

24 // TransporT // december 2015.

ZA KRMILOM renaulta tako sedaj sedi Rolf Girndt (50), poklicni voznik od le­ta 1989 dalje. Pri podjetju Fehrenkötter, je zaposlen že štiri leta, tri leta pa vozi premium route. Poleg tega pa je bil tu­di zmagovalec Renault Trucks Optifuel natečaja v letu 2014. Torej prava oseba na pravem delovnem mestu. Prve vtise o modelu T je lahko zbral že na Optifu­el natečaju. »Nad samo vožnjo se ni kaj pritoževati,« je dejal Girndt o svojem no­vem delovnem mestu. »Toda bile so tudi stvari, ki so mi v premium route naga­jale.« Poleg tega, da je odpovedal motor brisalcev zaradi uničenega releja, se se­daj na zaslonu stalno pojavlja opozorilo na napako. »Toda gledano v celoti,« se zasmeje Girndt, »bi lahko postal že obo­ževalec Renaultovega T modela«.

Za in protiVtisi: več kot eno leto so testni vozniki Trans Aktuell-Fehrenkötter preživeli s svojimi

tovornjaki. Sedaj je čas za njihova poročila o izkušnjah, čas je za pohvale in seveda

tudi kritiko.

Njegov kolega Michael Driever ima raje drugo znamko: »MAN, seveda!« Driever (52) je svojo delovno kariero pričel kot prodajalec na bencinskem servisu, nada­ljeval s postavljanjem gradbenih odrov in industrijsko montažo, na koncu pa je pristal kot voznik tovornjaka. Pri podje­tju Fehrenkötter je zaposlen že dve leti in pol, službe pa nima namena menjati. »Tukaj sem našel svoj mir,« se veseli Dri­ever. »Delo je raznoliko, plača pride re­dno in dobim ture, ki jih rad vozim.«Sedaj pa si želi svoj MAN tovornjak v točkovanju povzdigniti kar se da visoko. »Trenutno je precej zadaj. Moram pogle­dati, kaj še lahko naredim, da ga spravim višje,« je dejal Driever visoko motiviran. Prvi vtisi o TGX so pozitivni: »Je mo­čan. Svojo moč vleče iz ne vem kje. Udo­

bje med vožnjo je dobro, poraba goriva je nizka.« Kljub temu pa je dodal nekaj kritičnih pripomb: »Kar mene resnično moti je hladilnik – pomaknjen je preda­leč naprej. Zaradi tega se na njem nabira prah, ki nato ob odpiranju pade vanj. Po­leg tega ima A­stebriček velik mrtvi kot – pri zavijanju moraš biti zato izjemno pozoren.« Kljub vsemu pa je TGX dober tovornjak – z odličnim zvokom motorja.Kaj pravijo ostali vozniki? Katere so do­bre in slabe lastnosti njihovih tovornja­kov? Kdo je moral pogosteje v servisno delavnico, kdo skoraj nikoli? A kje kaj ropota, se trese?»Vožnja je resnično zabava, navor je su­per – v hrib vleče kot lokomotiva, pro­stor za shranjevanje je takšen kot ga voznik potrebuje,« je dejal voznik Sca­

Besedilo: Johannes Roller / Fotografije: Thomas Küppers, Karl-Heinz Augustin

26 // TransporT // december 2015.

nie, Frank Engelmann. »Kljub temu pa sem nad določenimi lastnostmi pošte­no razočaran.« Njegova lista negativnih pripomb je dolga: odlični sedeži, toda sedežne prevleke prevelike, saj te med vožnjo v kratkih hlačah praskajo po spodnjem delu nog. Poleg tega tudi ro­žljanje postelje: »Zatič ima preveč zrač­nosti, v servisni delavnici pa so mi de­jali, da naj nanj obesim nekaj težkega.« Težave s hladilnikom:« Trenutno je v tovornjaku vgrajen nov hladilnik, ki za enkrat še deluje.« Stalno piskanje tur­binskega polnilnika: »Zvečer si vesel, da je motor izključen! Tovarna še ni ugoto­vila, kje je problem.« Poleg tega visoka poraba olja. Skoraj 75 litrov v 128.200 prevoženih kilometrih; »Vsakih štiri do pet tisoč kilometrov v motor dolijem pet litrov olja,« se pritožuje Engelmann. Olje nikjer ne spušča, kar pomeni, da ga porabi motor. Njegova ugotovitev: »To so stroški, ki si jih Scania nebi smela privoščiti, zaradi tega si prvega mesta ne zasluži.«DAF­ov voznik Olaf Straube pa se nad svojim tovornjakom nima kaj pritože­vati: »Nimam se nad čem pritoževati.

Tovornjak se vozi uglajeno, kot avto­bus. Postelja je super udobna. Tudi nič ne rožlja. Miza, ki se potegne iz konzo­le, je odlična za pripravo večerje.« Šte­vilnih stikal v kabini se je Straube dokaj hitro navadil. Njegovo mnenje o mode­lu XF: »Premium tovornjak.«Za razliko od DAF­a pa imata actros in stralis drugačen pristop k pripravi »ve­čerje«. Sovoznikov sedež se pomakne nazaj. Ta koncept naj bi olajšal prosti čas in čas med pavzami, ima pa tudi svoje negativne lastnosti: »Še vedno sem mnenja, da zaradi tega manjka pro­stora v kabini,« je dejal voznik actrosa, Rainer Maaß. »Številnim kolegom se zdi ta rešitev odlična, meni pa ne odgo­varja.« Na čimer je Maaß resnično nav­dušen, pa je avtomatiziran menjalnik actrosa in k temu pripadajoč aktivni tempomat. Na Economy način delova­nja se je sicer potrebno navaditi, saj je takrat odzivnost počasnejša. Ob njego­vi uporabi ima voznik občutek, kot da je potrebno malce pomagati s stopalko za plin, da zadaj vozeči vozniki niso pre­več jezni. Trenutno pa mu največ sivih las povzroča elektronika: »Senzor mi stalno javlja, da imam prazen akumula­tor in to kljub temu, da je ta popolnoma poln.« V izpušnem sistemu je prav tako neki senzor, ki ne deluje in nobena iz­med servisnih delavnic ga ni imela na zalogi. »Ko so ugotovili, da gre za testni tovornjak, so se postopki čakanja obču­tno skrajšali.« Občutno boljša kot pri actrosu MP3 so ogledala in vzmetnice. »Vzmetenje novega actrosa je pretrdo,« je dejal Maaß. »Hladilnik je sedaj visok, namesto položen, zaradi tega moram vedno vse zložiti ven, da se dokopljem do želenega.«Tudi stralis ima podoben sistem za po­mik sovoznikovega sedeža na katerega se je moral njegov voznik, Christoph Sokol, navaditi. »Sovoznikov sedež na žalost ni vrtljiv, zato nog ne morem iz­tegniti proti postelji.« Kljub vsemu pa je notranjost navdušujoča. »Ta je v pri­merjavi s predhodnim modelom kako­vostnejša. Prav tako ni videti nobenih znakov obrabe. Voznikov sedež je zelo udoben, tudi vzmetnica je zelo dobra – kot tudi že pri predhodnem modelu.« Na živce pa mu gredo številne (pre)majhne odlagalne površine. »Prevoznih papirjev ni mogoče pospraviti v noben predal, zato ležijo na tleh.« In hladilnik bi lahko bil po njegovem mnenju malce

večji. Tehnične težave je do sedaj pov­zročalo le gretje kabine: »Zaradi tega sem moral dvakrat na servis, ker niso imeli vseh delov na zalogi. Sedaj dela gretje odlično.« Poraba goriva je zelo dobra. »Olja mi skoraj ni potrebno do­livati – pri starem stralisu sem moral doliti do pet litrov olja na mesec.«Veliko veselja in nekaj neprijetnih malenkosti pa je vozniku Jürgnu Sch­warzerju pripravil Volvo. »Vsak dan se veselim, ko se usedem vanj. Podvozje odlično opravi s tresljaji.« Tudi prosto­ra v kabini je dovolj. »Vanjo lahko po­spravim obleke tudi za štiri tedne.« Ka­bina je pregledna, nastavljiv vzglavni del postelje je dobrodošla novost, prav tako so dobro narejena ozka ogledala. »Toda zakaj,« se sprašuje Schwarzer, »nima tovornjak, ki prihaja s severa vgrajenega gretja vzvratnih ogledal, ki pozimi tako rada zamrznejo?«Izboljšanje bi si zaslužil tudi vrtljiv sovoznikov sedež in njegova nastavi­tev po višini, poleg tega pa ima nekaj pripomb tudi nad vodilom varnostne­ga pasu. »Varnostni pas bi moral biti v celoti pritrjen na B­stebriček in ne delno na stebriček, delno na sedež.« Težave ima tudi s hladilnikom, ker čez dan stvari v njem zamrznejo, medtem ko se ponoči, ko motor ne deluje odta­jajo. Za vgrajeno navigacijo še vedno ni programske podpore: »Na srečo vozim veliko po spominu in s pomočjo ze­mljevidov,« je dejal Schwarzer. In kaj pogreša v novem FH: to, da nima več kickdown funkcije in da več ne more poseči v avtomatsko delovanje menjal­nika, temveč mora najprej prestaviti v ročni način. Toda gledano v celosti je s tovornjakom zadovoljen. K temu priča tudi njegova uvrstitev.

primerjalni test

28 // TransporT // december 2015. TransporT // december 2015. // 29

predstavljamo

TAkO kOT se vsak malo bolj zagnan ri­bič poda na ribolov v visokih škornjih in ulovi največjo soško postrv, tako lahko na gradbišču tovornjak dela z vso svojo učinkovitostjo le takrat, kadar ima ustre­zen pogon, motor in nadgradnjo. Da je temu tako, je MAN na prijeten jesenski dan v kraju Langenaltheim v Nemčiji na offroad poligonu v zapuščenem kamno­lomu prikazal sposobnosti in lastnosti njihovih tovornih vozil za gradbeništvo.

PReVOz Težke GRADBeNe MehANIzACIje

Na prvem delu preizkusa je MAN prika­zal učinkovitost in lastnosti tovornih vo­zil, namenjenih za prevoz in vleko težke gradbene mehanizacije. Predstavitev je potekala na regionalni cesti z razgiba­nim topografskim značajem.

man (kann) Zmore

Besedilo in fotografije: Matevž Udovič, dipl. inž. tehnol. prom.

Za nemoteno oskrbo gradbišča z gradbenim materialom vsako gradbišče potrebuje

tovornjak, ki je sposoben s polno obremenitvijo premagovati teren po neutrjenih in

neurejenih cestiščih. Takšnim voznim podlagam so običajno kos le tovornjaki, ki so

ustrezno tehnično opremljeni.

Ledino smo zaorali s TGX 26.520 6x2/4 BLS in z nizkopodno polprikolico za pre­voz težke gradbene mehanizacije. Inicial­ke v označbi tovornega vozila povedo, da je vozilo izdelano in namenjeno za prevo­ze, kjer lahko skupna masa vozila in tovo­ra dosega do 90 ton. Vozilo je opremljeno z D38 agregatom z močjo 382 kW/520 KM in 2500 Nm navora. Svojo moč in na­vor je agregat pokazal že v prvem klancu. Ker pa po vsakem vzponu sledi še spust, je za učinkovito zaviranje namesto intarder­ja poskrbela motorna zavora (turbo EVB engine brake). Ta tip motorne zavore je na voljo samo za D38 agregate. Pri 2400 vr­tljajih motorja je sposobna razviti 600 kW zavorne moči. Njeno učinkovitost in zavi­ralno moč je lahko občutiti že pri srednjih vrtljajih motorja. Razlika med navadno EVB in turbo EVB motorne zavore je v za­vorni moči in v načinu omejevanja plinov,

steering brakeZelo uporabna in zanimiva je funkcija Steering brake. Na voljo je za 6x4 in 8x4 vozila s tandemskim pogonom. Vozila s tandemskim pogonom imajo pri vožnji skozi ovinke velik obračalni krog. Deluje tako, da v ovinku zavira notranji pogonski kolesi glede na ovinek. Posledica je zmanjšan obračalni krog vozila. Vklopimo ali izklopimo jo s stikalom na armaturni plošči in deluje do hitrosti 30 km/h.

Prevoz razsutega tovora in lahke gradbene mehanizacije.

Prevoz težke gradbene mehanizacije.

Turbo eVB engine brake,

loputa za omejevanje izpušnih plinov pred

turbopolnilnikom.

30 // TransporT // december 2015. TransporT // december 2015. // 31

ki prihajajo iz izpušnega sistema. Motor­na zavora deluje učinkovito takrat, kadar se v valjih agregata zaradi stiskanja plinov pojavi upor bata proti premikanju. Zavor­ni učinek se dodatno poveča takrat, kadar v tok izpušnih plinov za agregatom doda­mo loputo. Loputa v izpušni cevi omejuje odtekanje plinov v okolico. Pri turbo EVB motorni zavori je loputa za omejevanje plinov vgrajena pred turbopolnilnikom in ne v izpušni cevi. Tako se pred loputo in v valju ustvari večji tlak plinov in deluje na bate zaviralno. Vozilo je bilo opremljeno z novo generacijo menjalnikov. Med vožnjo v klanec preseneti hitro prestavljanje med 12., 11. in 10. prestavo.

kAMNOLOM, RAzGIBAN TeReN, NeuTRjeNA CesTIŠčA

Vožnja po neutrjenem cestišču, kamnolo­mu in razgibanem terenu lahko za vozni­ka kmalu postane nočna mora, še posebej ob deževju, ko je cesta skupek blata in glo­bokih luž. Zaradi natanko takšne situacije na poligonu so prišle do izraza tehnološke rešitve vozil, ki povečujejo oprijemljivost vozil na neutrjenih cestiščih. V središče kamnoloma sem se najprej podal z vozi­lom MAN TGS 35.440 8X6 BL, ki je bilo opremljeno s klasično prekucno nadgra­dnjo. Vozilo je imelo tandemski pogon, na drugi krmilni osi je bilo opremljeno s Hydro Drive pogonom. Dodaten pogon v obliki Hydro Drive je idealna rešitev za tista vozila, ki večino časa preživijo na

predstavljamo

pritarderVsa vozila, ki smo jih vozili po kamnolomu, so bila opremljena z dodatnim pritarder zavornim siste-mom. Prednost uporabe pritarderja v primerja-vi z intarderjem je v tem, da nudi maksimalno zavorno moč do 600 kW pri nizkih vrtljajih agregata. Za ustvarjanje zaviralnega učinka uporablja vodo iz hladilnega sistema vozila. Ve-liko moč zaviranja pri nizkih vrtljajih dosega zaradi tega, ker je vgrajen na glavno gred motorja in ne tako kot intarder na odgon iz menjalnika. To pomeni, da je zavorna moč odvisna od vrtljajev motorja in ne od števila vrtljajev prestave v menjalniku. Za gradbena vozila je takšen dodaten zaviralni sistem idealna izbira, saj so na neutrjenih cestiščih hitrosti majhne in vrtljaji motorja relativno veliki.

D38 v gradbeništvu.

utrjenih cestiščih in le občasno potrebu­jejo dodaten oprijem. Kadar je vozilo ne­obremenjeno, je pri vožnji voznik lahko malo skeptičen glede oprijema pnevmatik na cestišče. Ampak skepticizem se hitro razblini potem, ko voznik spelje, saj hi­dravlični pogon nudi dodaten oprijem. Pri vožnji po spolzkem klancu navzdol je pri vozilu velika možnost, da bo ta začel nenadzorovano drseti, saj zadnji pogonski tandem rine vozilo naprej. Ker pa je opri­jem prednjih krmilnih pnevmatik maj­hen, vozilo ni smerno stabilno. Če imamo v takšnem primeru vklopljen hidravlični pogon, se oprijem pojavi tudi na krmilni osi in vozilo je smerno bolj stabilno. Hi­dravlični pogon je moč vklopiti tudi med vožnjo, brez ustavitve vozila. Izklopi se pri hitrosti nad 30 km/h in ponovno vklopi pri hitrostih nižjih od 22 km/h.Ni pravega vozila brez pravega menjal­nika. Vozila so bila opremljena s TipMa­

hydro Drive pogon na drugi krmilni osi.

vsestransko Uporaben

Trodelni prednji odbijač za lažje vzdrževanje.

Preizkusa je bila deležna tudi vsestranska kombinacija vozila za gradbeništvo tipa MAN TGS 33.480 6x4 BB s prekucno nadgradnjo in kolenčastim dvigalom za kabino. Vozilo je za seboj vleklo nizkopodno prikolico, na kateri je bil naložen rovokopač. Lahko bi rekli, da takšen

tip vozila nudi gradbenemu podjetju glede prevoza tovora vsestranskost, saj ga lahko zaradi prekucne nadgradnje uporabljamo za prevoz sipkega materiala in tudi kakšna druga vrsta tovora se lahko znajde v njem. Z dvigalom, nameščenim za kabino, lahko tovor učinkovito prestavimo, kamor stranka želi. Priklop za vlečeno vozilo pa nudi do-datne možnosti za prevoz tovora. Vozilo je skupaj s tovorom na preizkusu tehtalo 38 ton. Pri premagovanju klancev motor ni kazal podhranjenosti, pri vsakem spustu je retarder učinkovito zadrževal vozilo.

tic menjalnikom in off road programom delovanja. Na krožnem stikalu menjal­nika je ta program označen z oznako Dx. Značilnost delovanja menjalnika v tem programu je, da prestavlja pri viš­jih vrtljajih. Preizkusili smo tudi vozila s stalnim pogonom na vsa kolesa konfigu­racij 4x4, 6x6 in 8x8. Voznik pri vožnji takšnega vozila dobi občutek, da nobena pot ni neprehodna. Z vrtljivim stikalom na armaturni plošči voznik izbira med različnimi zaporami pogona. Star pre­govor pravi, da je hudič v podrobnostih. MAN je s svojimi rešitvami za gradbena vozila to dokazal, saj se lahko voznik vsak dan v vozilu počuti kot otrok v pe­skovniku. Nasmejan in sproščen. Obe­nem je to blagodejno tudi za lastnikovo denarnico, saj je učinkovitost tista, ki v prevozniškem poslu danes največ šteje.

Ni za delo, je pa za šport.

Vsaka zimska služba bi ga bila vesela.

32 // TransporT // december 2015. TransporT // december 2015. // 33

Test // VW MULTIVAN GENERATION SIX

odgovor na vse Zahteve

S prihodom nove generacije Volkswagnovega transporterja je nova krila prejel tudi

multivan. Kot vedno ima odgovor na vsako zahtevo, s katero se srečate v vsakodnevnem

življenju. Odlike: izjemna prostornost, prilagodljivost, zmogljivost, luksuz …

generation sixMultivan na testu je bil iz serije generation six, s čimer je Vol-kswagen obeležil 65 let obsto-ja Transporterja. To je posebej opremljena in omejena serija, ki je zaradi svoje dvobarvne karose-rije opazna že na daleč, seveda pa ne gre brez LED luči, kromiranih dekorativnih elementov, dodatno zatemnjenih stekel, triconske kli-matske naprave, bogate opreme in velikih 18-palčnih platišč iz lah-ke kovine, ki imitirajo platišča iz šestdesetih let. V šesti generaciji je multivan opremljen z dvolitrskim TDI motorjem, ki izpolnjuje stroge ekološke norme Euro 6 in je serijsko opremljena s paketom BlueMotion Technology, ki zajema sistem start-stop, regeneracijo zavorne energije in pnevmatike z znižanim kotalnim uporom. Motor razvija 110 kW moči, kar je povsem zadosti tudi za hitrejša potovanja po avtocesti. Na koncu se zadovolji z dobrimi sedmimi litri porabljenega dizelskega goriva, kar je za skoraj 2,2-toni težko premikajočo se škatlo več kot odličen rezultat, ki se lahko primer-

ja tudi z nekaj sto kilo-gramov lažjimi osebnimi avtomobili. Še posebej se izkaže med konstan-tnim križarjenjem po avtocesti, kjer potovalni računalnik pri hitrosti 130 km/h kaže trenutno porabo 6,5 litra in kljub temu da je na »krovu« šest oseb.

Voznik ima na razpolago udoben, ogrevan, v alkantaro odet in bogato nastavljiv sedež in volanski obroč, ročico menjalnika pa je povsem ob desni nogi.

za zadovoljevanje ekoloških norm euro 6, moramo uporabljati aditiv AdBlue, ki se vbrizgava v poseben selektivni katalizator.

VOzeč multivana pridete do dveh zanimivih zaključkov. Prvi je ta, da je vozniku ponujeno prav vse, kar potre­buje, in da je upravljanje tega vozila izjemno prijetna naloga. Drugi za­ključek pa je, da se je v tem vozilu še prijetneje sedeti zadaj in se prepustiti udobju in razkošju, ki ga ponuja.Voznik ima na razpolago udoben, ogrevan, v alkantaro odet in bogato

nastavljiv sedež, kakor je tudi volanski obroč, ročico menjalnika povsem ob desni nogi, odličen pregled na cesti­ščem in nad okolico vozila, zelo pre­gledno armaturo in ploščo z merilniki, triconsko klimatsko napravo, odličen avdiosistem …Potniki v drugi in tretji vrsti pa so delež­ni prostornosti, udobja, lepote inter­jerja, možnosti regulacije temperature,

usmerjevalcev prezračevanja, sedeža v drugi vrsti, ki se lahko obrneta za 180 stopinj, višina od tal do stropa skoraj 1,4 metra in skupen prostor, velik 4,3 m2, ki si ga sicer delijo še s prtljažnim prostorom. Tako druga kot tretja sede­žna vrsta je postavljena na posebne tir­nice, ki omogočajo preprosto premika­nje sedežev po celotni kabini, s čimer si tudi preprosto povečujemo potniški ali

prtljažni prostor, odvisno od potreb. To pomeni, da lahko prepeljemo zajeten kup prtljage ali tovora, lahko pa se no­tranjost spremeni v prijeten ambient iz lokala, ko je druga sedežna vrsta obr­njena nazaj, z njeno odstranitvijo pa se zadaj ustvari prostor, skoraj kot v ka­kšni garsonjeri. Vrednost tega prostora dvigata obojestranska bočna drsna vra­ta, ki močno olajšata pristop potnikom

34 // TransporT // december 2015.

Test // VW MULTIVAN GENERATION SIX

TEHNIČNI PODATKI:Motor: 4-valjni turbodizel, intercooler, common-rail, 16 V

Prostornina (ccm): 1968Moč (kW/KM): 110/150

Najvišji navor (Nm/min): 340/1750Menjalnik: ročni, 6 prestav

Mere (D x Š x V mm): 4904x1904x1970Medosni razmik (mm): 3000

Tovorni prostor (l): do 5800Teža/nosilnost (kg): 2198/815

Pospešek (0-100 km/h s): 10,2Najvišja hitrost (km/h): 185 km/h

Poraba (l/100 km): 7,4

sedežni red: 1. Vsi sedeži so obrnjeni naprej, kot v avtobusu. 2. Druga sedežna vrsta je obrnjena za 180 stopinj, tako lahko notranjost spremenimo v prijeten ambient iz lokala. sedeži so postavljeni na posebne tirnice, ki omogočajo izdaten vzdolžne pomik, s čimer se ustvari več prostora za potnike ali prtljago, ob odstranitvi zadnje sedežne klopi pa se ustvari ogromen prtljažni prostor.

tudi v tretjo sedežno vrsto. Širok pro­stor med prvo in drugo sedežno vrsto omogoča lahkoten prehod po vozilu, lahko pa tam prevažamo tudi daljše predmete, kot so recimo smuči, kar ne bo niti malo motilo potnikov v vozilu. Samo udobje potnikov zadaj pa je po­gojeno z nastavitvijo podvozja, ki ga regulira voznik. Comfort, normal ali sport so možne nastavitve, ki nasta­vljajo trdoto blažilnikov in s tem vpli­vajo na vozne lastnosti in seveda na udobje.Multivan je na vseh kolesih opremljen s kolutnimi zavorami, kar ni nič no­vega, lahko pa pohvalimo izredno natančno doziranje zavorne moči. Med vožnjo je vozilo zelo ubogljivo, če seveda ne pretiravate, ne zahteva veliko časa za privajanje, morda je po­trebno biti le bolj pazljiv pri vzvratni vožnji, predvsem zaradi dolžine in vi­šine vozila, a tudi tu vam z zvočnimi signali pomagajo parkirni senzorji. Volkswagen multivan je resen avtomo­bil, ki se izkaže v vseh pogojih vožnje in v vsakem pogledu zadovolji lastni­ka, pa če ga ta uporablja za službene namene ali pa, če je na voljo veččlanski družini Odličen je na dolgih potova­njih in še vedno dovolj spreten tudi v mestni gneči.

36 // TransporT // december 2015. TransporT // december 2015. // 37

Test // FIAT DOBLO MAXI COMBI 2,0 MULTIJET

že TAkOj se opazi, da je doblo prejel novo lice, ki se veselo smeji. Ob odprtju vrat opaziš tudi predelano notranjost, z novo armaturno ploščo, novimi me­rilniki, s svežimi materiali in z novim informacijsko­zabavnim sistemom. Večnamenski UConnect sistem je na voljo s 5­palčnim ekranom, občutljivim na dotik, preko katerega krmilite raz­lične sisteme, tudi Eco­Drive, ki vam svetuje in pomaga pri znižanju porabe. Za dodatne 3 decibele je znižan hrup v kabini, izboljšan pa je tudi mehani­zem ročice menjalnika in sklopke, saj lahko prestavljanje poteka hitro, kot v kakšnem športnem avtomobilu.Vozne lastnosti so bile že prej na visoki ravni, sedaj pa je lega še bolj­

centimetrov na pretekFiat doblo maxi combi je avtomobil z nosilnostjo ene tone in možnostjo prevoza do

5 oseb, zato predstavlja odličnega pomočnika za manjša podjetja ali obrtnike. Ker je

prtljažni prostor pregrajen in brez stekel, lahko podjetja uveljavljajo N1 homologacijo

ter si davek in vse druge stroške povrnejo skozi podjetje.

ša, predvsem zahvaljujoč enkratni večvodilni zadnji premi »bi­link«, ki omogoča, da se kolesa tudi pri bolj dinamični vožnji lepo držijo ceste, da prazno vozilo ne poskakuje po ce­sti in da polno obremenjen zadek ne »potone«.Največja vrednost tega vozila je vseka­kor njegova uporabnost. V maxi combi izvedenki, ki ima za 35 centimetrov daljše medosje, se z lahkoto prepelje 5 oseb, izza pregrade pa je na voljo še dober kubik prostora za tovor. Dolžina tovornega dela znaša 1,3 metra, kar ob nosilnosti ene tone postavlja ta avto­mobil v sam vrh segmenta.Pri podaljšani izvedbi je boljša izbira dvolitrski dizelski MultiJet motor, ki brez zadržkov in z veliko mero moči zelo dinamično premika tudi polno naložen avtomobil. Kadar so vam v prvem planu centimetri v vse smeri in večja nosilnost, je doblo maxi combi prava izbira, zato le izkoristite vse, kar doblo ponuja.

TEHNIČNI PODATKI:Motor: štirivaljni dizelski, 4 ventili na valj, vbrizg

preko skupnega voda, turbopolnilnikProstornina (ccm): 1956

Najvišja moč (kW/KM): 99/135Najvišji navor (Nm/min): 320/1500

MereMedosna razdalja (mm) 3105

Dolžina (mm) 4756Širina (mm) 1832

Največja višina (mm) 1880Previs spredaj (mm) 911Previs zadaj (mm) 740

Prtljažni prostorDolžina (mm) 1300

Najmanjša širina (mm) 1191Največja širina (mm) 1261

Višina zadnje police (mm) 600Največja višina (mm) 1250

Prostornina prtljažnika (l) 1050Zmogljivosti

Pospešek (0-100 km/h): 12Najvišja hitrost (km/h): 179

Povprečna poraba (l/100 km): 7Emisije CO2 (g/km): 154 z DpF Notranjost je svetla in barvita.

zadaj so dvokrilna vrata, ki se lahko odprejo do 180 stopinj.

Druga sedežna vrsta se preklopi, prtljažnik od potniškega dela pa loči pregrada.

38 // TransporT // december 2015.

Test // TEMSA LD 13

Za vse potrebe

Besedilo in fotografije: Borut Štajnaher

Temsa LD 13 je univerzalen avtobus, primeren za mestno ali primestno vožnjo,

kos pa je tudi daljšim potovanjem. Moderen avtobus združuje prepoznaven izgled s

prostornostjo in tehnološkimi rešitvami. Avtobus je vedno v pripravljenosti in izpolnjuje

visoke zahteve lastnikov in potnikov.

TRINAjsT metrov dolžine, pa le dve osi, podaljšana medosna razdalja in po­večano število sedežev. Ali so to dobre ali slabe lastnosti? Zagotovo dobre, ko se navadimo na dolžino, pa postane vožnja povsem enaka vožnji za meter ali več krajših avtobusov. Morda se zatakne v kakšni ožji ulici, a to se zgodi zelo redko.

PODALjŠANO MeDOsje

Temsin univerzalec na nosu prikaže smejoč izgled. S poševno postavljenimi glavnimi lučmi in dnevnimi LED dio­dami. Linija se nato nadaljuje v precej pokončno postavljeno vetrobransko

Rdeča barva izredno poživi notranjost.

Voznikov delovni prostor je enostaven in pregleden. Večina stikal je na levi strani, kjer je tudi tahograf in sistem za prezračevanje ter ogrevanje. Gumbi zF-ovega menjalnika so desno na armaturi. Dovolj je da pritisnete na črko D in vožnja se lahko prične.

steklo in močno naprej potisnjenimi vzvratnimi ogledali. Tudi zadek je očesu prijazen, lepo zaobljen z velikim motor­nim pokrovom ter nekoliko manjšim za­dnjim steklom, nad katerim je kamera, ki olajša vzvratno vožnjo. Testna Temsa je bila dvoosne in nizke izvedbe ter sku­pne dolžine 13,05 metra in visoka 3,35 metra. Podaljšana medosna razdalja, ki

znaša 7,05 metra, omogoča, da je v vo­zilu kar 63 +1+1 sedežev. Za lažji vstop in izstop potnikov poskrbi bočno nagi­banje celotnega avtobusa, dobrodošla pa so tudi široka vstopna vrata. Sprednja so enokrilna, medtem ko so zadnja lahko eno ali dvokrilna in se odprejo kar 1,30 metra široko. Odlagalne police za prtlja­go potekajo v celotni dolžini avtobusa in

AVTOBUs projektiranje, trgovina in storitve d.o.o., Cesta k Tamu 7, 2000 Maribor, tel.: 02 426 01 08, GsM: 041 676 171, e-pošta: jozep@rtc.si, splet: www.avtobus-slovenija.si

40 // TransporT // december 2015.

TEHNIČNI PODATKI

MERE IN MASE

Dolžina 13.050 mm

Širina 2555 mm

Višina 3350 mm

Sprednji previs 2700 mm

Zadnji previs 3300 mm

Medosna razdalja 7050 mm

Notranja višina (največ) 1950 mm

Največja dovoljena masa 19.000 kg

Prostornina prtljažnika 7,5 m3

Število sedežev 63+1+1

MOTOR

DaF MX 11 vodno hlajen, vbrizg goriva preko skupnega voda, turbinski polnilnik in hladilnik polnilnega zraka

Valji 6

Prostornina 10.800 cm3

Največja moč 271 kW/368 KM pri 1650 vrt./min.

Največji navor 1600 nm med 1200 in 1600 vrt./min.

PRENOS MOČI

Sklopka suha sklopka

Menjalnik avtomatiziran šeststopenjski ZF 6 as

PODVOZJE

Vzmetenje spredaj posamične obese, dve zračni blazini

Vzmetenje zadaj toga os, štiri zračne blazine

Zavore na vseh kolesih kolutne zavore zEBs sistemom, Telma retarder

so odprte izvedbe. Obložene so v živo rdečo barvo, ki sovpada z barvo sedežev. Na spodnjo stran polic so nameščeni moderni servisni moduli z bralnimi luč­kami, prezračevanjem in zvočniki.

VIsOkA RAVeN VARNOsTI

Za varnost vseh potnikov v avtobusu je dobro poskrbljeno. Na vseh sedežih so var­nostni pasovi, karoserija je izjemno čvrsta, avtobus pa opremljen tudi z elektronskim zavornim sistemom EBS in elektronskim programom stabilnosti ESP. V primeru čelnega trčenja posebne deformacijske co­ne absorbirajo večino energije, ki nastane ob trku, vozniku pa je v pomoč tudi sistem hill hold za lažje speljevanje na vzponih in blokada speljevanja ob odprtih vratih.Med testnim preizkusom je bilo vozilo

Test // TEMSA LD 13

daF-ov agregatPogonski agregat, ki se skri-va v zadku avtobusa, prihaja iz Nizozemske. Njegov naziv je MX 11, kar poznavalcem pove, da je motor DAF-ov in ima 11 litrov de-lovne prostornine. Razvija solidnih 271 kW/368 KM, za prenos moči pa skrbi preverjen ZF 6-stopenjski samodejni menjalnik, s katerim upravljamo kar preko tipk na armaturni plošči. Prve tri prestave so nekoliko krajše, preostale tri pa daljše, tako da se avtobus brez težav zapelje tudi na avtocesto in doseže najvišjo dovoljeno hitrost 100 km/h.Voznikov delovni prostor je pregleden in bogato opremljen. Večino stikal je na levi strani izza volana, kjer sta tudi tahograf in klimatska naprava. Avdio- in videosistem sta na desni strani, kjer sta tudi stikali za odpiranje vrat in stikala menjalnika. Prezračevanje notranjosti uravnava samodejna klimatska naprava z ločenim upravljanjem za vozniški ter potniški prostor in pre-zračevalnimi režami tudi nad vsakim sedežem, gretje pa je podprto s konvektorskimi grelniki.

sicer prazno in zato toliko bolj poskoč­no. V podnožju je prostora še za 7,5 m3 prtljage. Prepričan sem, da je 368 KM povsem dovolj za lahkotno križarjenje tudi na daljši poteh. Čeprav je njegov osnovni namen linijski prevoz, pa se po udobju lahko kosa tudi z večjimi in draž­jimi avtobusi. Tudi nivo hrupa je povsem na sprejemljivi ravni, saj se nad hrupom ne bodo pritoževali niti potniki, ki bodo sedli nad motorjem. Testni primerek je bil opremljen z osnovno opremo, možno pa je naročiti prav vse, kar si želite. Na voljo je elektronsko vzmetenje, kuhinja, toaleta, dvigalo za invalide … in vse to po sprejemljivi ceni.Zastopa in prodaja podjetje Avtobus d.o.o. iz Maribora. Več informacij lahko dobite na www.avtobus­slovenija.si

V podnožju je prostora še za 7,5 m3 prtljage.

Vstop v vozilo, katero na sprednjem delu krasi 5 parov glavnih luči in osem parov LeD diod, je enostaven preko ve-likih enokrilnih vrat spredaj in v sredini.

Celotna linija avtobus je moderna, zadek zaokrožujejo pokončne luči in lepo vgrajena kamera na vrhu zadnjega stekla.

42 // TransporT // december 2015. TransporT // december 2015. // 43

Test // ERDUMAN MINIBUS WORLD

avtobus, ki ga voZite kot dostavnik

Erduman je turški nadgraditelj, ki ponuja kakovostno predelane minibuse tudi na osnovi

Mercedesovega sprinterja. Na voljo so različne izvedenke, mi pa smo

preizkusili izvedenko z 19 sedeži, namenjeno predvsem za turistične prevoze.

udobni sedeži in večbarvna nočna osvetlitev.

Prtljažni prostor je poglobljen pod zadnjo sedežno vrsto, ki je v notranjosti dvignjena za eno stopnico.

DA GRe zA boljše opremljeno turistič­no izvedbo, lahko opazimo po številnih kromiranih detajlih na vozilu, med kate­rimi izstopajo ohišja vzvratnih ogledal in rešetka maske. Vse plastike so v barvi vozila, monotonijo pa razbija srebrna li­nija, ki loči velike steklene površine od spodnjega dela minibusa, ki je postavljen na sprinterjevo podvozje. Sprednji del je povsem Mercedesov, z velikima svetlob­nima sklopoma, ko pa se preko visokega vetrobranskega stekla začnemo pomi­kati proti koncu vozila, pa se ta čedalje bolj razlikuje od originala. Na streho je nameščena klimatska naprava Webasto Delphi Diavia, zadek pa ponovno kra­si srebrna linija v obliki črke U. Voznik lahko vstopa preko svojih vrat na levi strani ali preko potniških vrat na desni strani, ki se odpirajo tudi s pomočjo da­ljinskega upravljalnika. Vodičev sedež je premaknjen bolj nazaj in postavljen nad vstopne stopnice, zato ima voznik boljši pogled na vzvratna ogledala in tudi oko­li avtobusa, kar omogoča tudi ogrevano steklo na potniških vratih.

Voznikov delovni prostor je znan vsem, ki so kdaj vozili kakšen Mercedesov do­stavnik, dodano je le stikalo za odpiranje potniških vrat, kar 6 stikal za različno osvetlitev notranjosti in ročica Telma retarderja. Volanski obroč je oblečen v

usnje z dodatki mahagonija. Večbarv­na je tudi armaturna plošča, v kateri je barvni LCD zaslon, občutljiv na dotik. Desno pri vozniku je nameščen hladil­nik, katerega vrhnji del lahko voznik uporabi za odlaganje različnih drobnarij.

Prepoznaven Mercedesov kokpit z avtobusnimi dodatki.

V vozilo se vstopa preko treh stopnic. Dodatno ojačana struk­tura z dolžino 7,7 metra in medosno razdaljo 4,3 metra z lah­koto vase sprejme 19 potnikov v sedežni konfiguraciji 2+1. Komfortni sedeži Luxline imajo nastavljiv nagiba naslona, preklopni naslon za roke, varnostne pasove ter so pomični v koridor, s čimer si ustvarimo še več prostora in udobja. Po­tniški sedeži so postavljeni v aluminijasta vodila, tako da je njihov premik ali odstranitev precej preprosta naloga. Sedeži so iz hodnika, ki je obložen z vodoodpornim lesom, dvignjeni za 10 centimetrov. V zimskem času za boljše počutje potnikov

TransTurisT d.o.o.Kidričeva cesta 50, SI-4220 Škofja Loka

Tel.: 04/5111-450, e-mail: info@trans-turist.si, splet: www.trans-turist.si

Pooblaščeni serviser za:

> sPECiaLiZirani za popravila hladilnikov

> kleparska popravila tovornih vozil in prikolic Dodatne

ugodnosti do

31. 1. 2016!

aKCiJa

Test // ERDUMAN MINIBUS WORLD

TEHNIČNI PODATKI

MERE IN MASE

Dolžina 7711 mm

Širina 2050 mm

Višina 2940 mm

Sprednji previs 812 mm

Zadnji previs 2574 mm

Medosna razdalja 4325 mm

Notranja višina (najv.) 1950–2000 mm

Največja dovoljena masa 5300 kg

MOTOR

Mercedes-Benz oM 642 DE 30 La, nameščen spredaj, 6-valjni turbodizel, 4 ventili na valj, common-rail, Euro 6

Valji 6

Prostornina 2987 cm3

Največja moč 140 kW (3800 KM) pri 1750 vrt./min.

Največji navor 440 nm med 1400 in 2400 vrt./min.

PRENOS MOČI

Sklopka suha sklopka

Menjalnik ročni šeststopenjski, ECo Gear 480

Zavorena vseh kolesih kolutne zavore, parkirna zavora na zadnja

kolesa, zavorna asistenca Bas, Telma retarder

Pnevmatike 205/75 r 16 C

Število sedežev 19+1+1

Prtljažni prostor 2,5–3,6 m3

skrbijo radiatorji s cirkulacijsko črpalko ter izboljšana toplotna in zvočna izolaci­ja. Nad sedeži so servisni seti z bralnimi lučkami, prezračevanjem in ozvočenjem,

je pa celotna notranjost osvetljena z LED nočno osvetlitvijo v več barvah, same lučke pa se nahajajo v tleh, v okenskih stebričkih, v robovih odlagalnih polic nad potniki in v samem stropu vozila.To je mini avtobus, ki ga vozite kot malo večji dostavnik. Za suvereno potovanje skrbi preverjen Mercedesov trilitrski agre­gat, ki razvija 140 kW/190 KM. Ob redni uporabi ročnega 6­stopenjskega menjalni­ka ste lahko na cesti prav poskočno hitri, tudi če je avtobus poln in če je poglobljen prtljažnik pod zadnjo sedežno vrsto poln. 100 km/h je zakonsko določena hitrost, ki jo brez težav dosežete že v peti prestavi, šesta pa je namenjena varčevanju in vožnji pri nižjih vrtljajih. Za večjo varnost je oja­čana prednja os, na voljo pa so še številni sistemi: ESP, ABS, ASR, EBD, BAS …Sprinter minibus v Erdumanovi predela­vi je stilsko urejen, potnikom prijazen in visoko zmogljiv avtobus, ki se ne ustraši nobene poti, temveč omogoča potova­nje kot v prvem razredu. Za prodajo in rezervne dele v Sloveniji skrbi podjetje Higer bus, več podatkov lahko najdete na www.higerbus.eu.

Širok vstop preko treh stopnic, pred voznikom je priročen hladilnik.

srebrna linija se razteza preko celotnega boka in zaključi na zadku v obliki črke u.

46 // TransporT // december 2015. TransporT // december 2015. // 47

poročilo TÜV 2015

MAN je v poročilu TÜV za gospodarska vozila 2015 znova prepričal in je že četr­to leto zapored proizvajalec tovornih vo­zil z največjim deležem vozil, ki so brez težav opravila glavne preizkuse TÜV.Tovorna vozila serij TGL, TGM, TGS in TGX se v vseh starostnih kategorijah po­našajo z najmanjšo stopnjo napak. Pri eno leto starih vozilih je MAN svoj vodilni po­ložaj znova izboljšal: odličnih 85,9 odstot­ka tovornih vozil je brez napak. Tudi pri starejših tovornih vozilih je nadpovpreč­no veliko vozil MAN glavni preizkus opra­vilo brez napak. Po podatkih poročila TÜV je 65,6 odstotkov tovornih vozil MAN v starostni kategoriji pet let brez napak.

ReDNO VzDRžeVANje se IzPLAčA

»MAN je že četrto leto zapored nedvomni zmagovalec poročila o gospodarskih vozil

man krepi vodilno mesto

TÜV, na kar smo upravičeno ponosni,« je dejal Heinz­Jürgen Löw, direktor prodaje in marketinga v podjetju MAN Truck & Bus. »Z dejstvom, da je nadpovprečno šte­vilo tovornih vozil MAN glavne preizkuse TÜV opravilo brez napak, bodo najbolj za­dovoljne naše stranke, ki s tem prihranijo denar. Ocena kaže, da tudi na področju poprodaje lahko naše stranke računajo na MAN kot zanesljivega partnerja in da so v dobrih rokah v naših delavnicah. Vedno večje število servisnih in vzdrževalnih pogodb MAN prav tako dokazuje, da se redno in strokovno vzdrževanje izplača.«Poročilo TÜV o gospodarskih vozilih iz­daja združenje tehničnih pregledov TÜV skupaj s specializirano nemško publika­cijo Verkehrsrundschau. V poročilu so povzeti rezultati analize letnih tehnič­nih pregledov gospodarskih vozil v sta­rostni kategoriji od 1 leta do 5 let.

Celotno poročilo TÜV vam je objavljeno na naslednji povezavi: www.verkehrsrundschau.de/tuev­report.

Od ustanovitve leta 2012 se povečuje pregled gospodarskih vozil. Danes so vanj vključena

vozila vseh sedmih evropskih proizvajalcev tovornjakov. Ocenjevanje poteka po naprej

določenih točkah, tako da so vsa vozila pregledana na enak način. Poudarek

je na varnosti, tako da več pozornosti posvetijo razsvetljavi, zavoram,

prenosu moči, vidljivosti … Da pa so podatki še bolj verodostojni, se v

skupnem seštevku upoštevajo vsa vozila, ki jih ima določen proizvajalec v

svojem programu.

Zanimivosti

kONeC novembra je potekal že drugi izbor za najboljšega avto­mehanika v Sloveniji. Tekmovanje se je odvijalo v prostorih Sre­dnje poklicne in strokovne šole Bežigrad Ljubljana, pod budnim očesom tričlanske komisije. Od skupaj 26 prijavljenih mehani­kov so deset finalistov s spletnim glasovanjem izbrali bralci revi­je Mehanik in voznik ter spletnega portala Žurnal24, ki so skupaj prispevali kar 11.413 glasov. Finalisti so se najprej pomerili v te­oretičnem delu, kjer so odgovarjali na deset vprašanj, nato je sle­

Finalisti opravili Zahtevne nalogeV finalu letošnjega izbora se je pomerilo

deset mehanikov, največ znanja in

spretnosti pa je že drugo leto prikazal

Primož Rožnik iz Horjula.

v Znamenju smeha

dil praktični del, v katerem so morali s pomočjo testerja diagno­sticirati in odpraviti napako na motorju, v odločilnem delu pa so slepo prepoznavali še pet različnih avtomobilskih delov. Vse do zadnje naloge je bil boj za zmago odprt, saj je Rožnik zaostajal za na koncu drugim Leonom Cafnikom iz podjetja Avto Koletnik in tretjim Tomažem Zverom iz pomurskega Avtocentra.Z izborom Mehanik leta želijo organizatorji prepoznavati in iz­postavljati dobre prakse in poklicne mehanike, ki lahko zagota­vljajo kakovostne storitve na področju popravil in vzdrževanja motornih vozil. Namen tekmovanja je tudi promocija poklica in povezovanje izobraževalnega sistema s prakso v dejavnosti.Izbor so letos podprli pokrovitelji Actinia, AMZS, Carglass in Sta­hlgruber, kot medijski partner pa revija Transport. Podjetje SKF Slovenija je Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad – Ljub ljana podarilo specialno orodje za menjavo zobatih jermenov.

V sPROŠčeNeM vzdušju, ob obilju hrane in pijače ter stand­up komedije, so se družili prevozniki, katere je na prednovoletno srečanje povabilo podjetje Cordia, d. o. o. iz Medvod, ki v Sloveniji zastopa, prodaja in servisira tovorna vozila DAF.

Po uvodnem poz­dravu lastnikov podjetja Majde Bi­tenc Menart in Saša Bitenca je navzoče pozdravil predstav­nik DAF­a Twan Verhoeven, ki je pohvalil delova­nje podjetja Cordia in jim čestital za rekord no prodajo. V nadaljevanju je za dobro vzdušje po­skrbel Ranko Babić z monokomedijo, zbra­ni pa so se družili še pozno v noč.

48 // TransporT // december 2015. TransporT // december 2015. // 49

Tehnika // FLEETBOARD®

sIsTeM DispoPilot.guide je danes na voljo za večjo učinkovitost v logističnih procesih in nadzor nad voznim parkom. Poleg tega sistem nudi tudi celovito paleto mobilnih aplikacij za sisteme Android in IOS.

upravljanje in gospodarjenje s časom in denarjem

avtor besedila: Boštjan Saje, inž. log. / Fotografije: Daimler

FleetBoard je podjetje, nastalo pred dobrimi 15 leti, pri razvoju telematike za

gospodarska vozila Mercedes-Benz. Podjetje danes trži svoj produkt na različnih

blagovnih znamkah, vendar je krovni posel vsekakor novi Actros. Sistem je povezan

preko FMS z motornim računalnikom in zavornim sistemom. Tako je mogoče

klasificirati težavnostno stopnjo, s katero se voznik ukvarja.

Sistem FleetBoard® oziroma njegov upravljalni monitor je nameščen v vozni­kovi kabini. Ta z merami 185 x 120 x 25,5 mm ne zavzame veliko prostora v kabi­ni. Nudi upravljanje vozila in voznika v realnem času. Dispečer pošlje vozniku

naročilo o nakladu/razkladu, voznik pa lahko z le nekaj kliki nastavi destinacijo, da pride preprosteje in hitreje do cilja. Ko voznik pride na naklad/razklad, mu je v pomoč sistem DipoPilot.mobile, ki ga lahko v nasprotju z DispoPilot.guide

uporablja tudi zunaj svojega vozila. S DipoPilot.mobile lahko odčita blago ali pridobi digitalni podpis in pošlje cen­trali podatke. Sistem FleetBoard® se z lahkoto namesti tudi na vaš računalniški sistem. Tako lahko dispečerji uporabljajo svojo programsko opremo in kljub temu vključijo vse prejete podatke iz sistema FleetBoard®. Podatke o času vožnje, po­čitkih ter druge podatke lahko pridobijo iz voznikove kartice in pomnilnika nepo­sredno z delovnega mesta dispečerja, ob tem pa ni potrebno, da bi bil voznik in njegovo vozilo na sedežu podjetja. S tem je možno privarčevati precej časa, denar­ja in stroškov upravljanja.Zanimivo je, da je predpisan servisni in­terval za novi actros na 120.000 km. Če stranka aktivno uporablja sistem Fleet­Board in uporablja storitve “Servis” in “Uptime” (slednji pomeni telediagnoza), se servisni interval na daljavo ponastavi

na vrednost 150.000 km. Razlog zato je konstantni nadzor nad vozilom. Pod po­glavjem “Servis” je prognoza vzdrževanja vozila, zgodovina vzdrževanja, nadzor od tlaka do nivoja olja in vseh drugih te­kočin. Pod poglavjem “Uptime” ali bolje rečeno telediagnoza pa ima sistem tako imenovani tester na daljavo, ki prebira vse morebitne aktivne ter neaktivne na­pake na vozilu, dejansko je zajet nadzor nad vsemi krmilniki na vozilu, ki razčleni­jo morebitno težavo in s tem pooblaščen serviser lažje reagira na vozilo v prihodu v njegovo delavnico ali pa definirajo napako po kriteriju rdeči oziroma rumeni alarm in lažje sprejemajo odločitve v kritični situaciji – cilj pa je zmanjševanje stojnin

Fleetboard aplikacijeFleetboard dispopilot.app – za prilago-dljivost logističnih procesov.Fleetboard driver.app – ponuja voznikom neposredni dostop do svojih podatkov od upravljanja s časom in storitev analize uspešnosti. Ta motivira voznike in doda-tno krepi njihovo osebno odgovornost. Nudi neposredne povratne informacije o slogu vožnje voznika z zadnjih potovanj.Fleetboard Fleet.app – optimizacija in sledenje vozil. Nudi pregled potovanj vo-zila. Analizira vožnje zadnjega potovanja, pregled delovnega časa vaših voznikov.Fleetboard bus.app – namenjena za avto-buse, s katero lahko upravljamo vozni park.

za vozila in pra­vočasna reakcija za zmanjševanje stroškov.Zelo pomembna storitev pa je analiza uporabe vozilo. Z analizo uporabe sis­tema FleetBoard® lahko dobimo oceno načina vožnje vaših voznikov in podla­go za šolanje voznikov. Z gospodarnim načinom vožnje lahko porabo goriva zmanjšamo do 7 %, ob dodatni uporabi sistema FleetBoard® pa tudi do 15 %. Z upravljanjem prevozov in gospodarjenja s časom je možno še dodatno znižati stroške z uporabo dodatnih storitev, ki jih ponuja sistem FleetBoard®. Na voljo vam je stalna podpora in izobraževanje, kako sistem uporabljati in upravljati. Ta­ko lahko preprečite, da bi se voznik vrnil k staremu potrošnemu načinu vožnje. Sistem FleetBoard® ponuja tudi funkcijo ECOSupport, ki vozniku med samo vo­žnjo nenehno daje nasvete za nadaljnjo optimizacijo njegovega načina vožnje.

Neposredno iz pisarne natančno vemo ne le kje je vozilo temveč tudi kako z njim rokuje voznik, kdaj bo potrebno na servis ...

Dispečer pošlje vozniku naročilo o nakladu/razkladu, voznik pa lahko z le nekaj kliki nastavi destinacijo, da pride preprosteje in hitreje do cilja.

Na-prava z merami 185 x 120 x 25,5 mm ne zavzame veliko prostora v kabini.

50 // TransporT // december 2015. TransporT // december 2015. // 51

predstavljamo // TRANSPORT KOLENC

30 let Branko Kolenc se je v poslovne vode podal leta 1986, ko je nabavil prvi manjši tovornjak

in v želji po novih izzivih in boljšim zaslužkom podal v svet prevozništva. Na začetku je

prevoze opravljal le po Sloveniji, za takrat veliko celjsko trgovsko podjetje Merx.

LeTA 1988 je svoj mali tovornjak za­menjal za večjega ter se pričel ukvarjati s špedicijo. Iz Slovenije je blago prevažal v druge jugoslovanske republike, še največ v Srbijo. Že naslednje leto so na dvorišču stali trije tovornjaki in prav toliko je bilo zaposlenih.Po razpadu Jugoslavije, se je njegova gospodarska pot obrnila proti zahodni Evropi, kjer še danes opravi večino svo­jega prometa. S sodobnimi in ekološko čistimi tovornjaki vlačilci prevaža bla­go za Avstrijo, Nemčijo, Italijo, Belgijo, Nizozemsko in Francijo. S posebnimi hladilnimi polpriklopniki prevaža tudi zmrznjeno blago.

Leta 2006 je dejavnost razširil še na skladiščenje blaga, pretovor in logistične storitve. Ekskluzivno v Sloveniji opravlja dnevni preklad in organizira prevoze za Grčijo. Za razširitev poslovanja so morali zgraditi nov transportno logistični objekt. Na površini veliki 5000 m2 so zgradili velik poslovno tehnični objekt z velikim manipulacijskim parkiriščem za tovorna vozila, interno bencinsko črpalko in pralnico. V objektu je tudi mehanična delavnica, skla­diščni prostori, pisarne in dnevni bar z letnim vrtom. Ker se posel povečuje, pa načrtujejo izgradnjo nove hale za pretovor in skladiščenje, z nakladalnimi rampami in hla­dilnikom za hitro pokvarljivo robo.Podjetje Branko Kolenc s.p. se danes ukvarja tudi z inve­stiranjem v trg nepremičnin. V kraju Breg pri Polzeli, so zgradili zaselek 21 individualnih družinskih hiš pod ime­nom Savinski log, v gradnji pa je še zaselek individualnih hiš Pandorin log.Podjetje je povsem družinsko, saj so v njem zaposleni tu­di žena, trije sinovi in snahi. Skupaj je na podjetju zapo­slenih 26 oseb. Za razvoz tovora uporabljajo 15 sodobnih vlačilcev znamke MAN in Volvo.Od Gospodarske zbornice Slovenija so prejeli certifikat poslovne odličnosti ‹›Excellent SME Slovenia››. To je pri­znanje za odlično poslovanje, ki ga Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z uveljavljeno bonitetno hišo Co­face Slovenija izdaja najboljšim srednjim, malim in mikro podjetjem. Na certifikat so ponosni in upajo, da so s tem

naredili še korak naprej k utrditvi zaupanja v sodelovanje s partnerji. Strateški cilji podjetja so nadaljnji razvoj in nadgradnja logističnih storitev, špedicije in skladiščenja z vsemi stran­skimi dejavnostmi.Podjetje bo prihodnje leto proslavilo 30 let bogatega poslova­nja, zakar jim čestitamo tudi iz uredništva revije Transport.

predstavljamo // GRAPAK A1, D.O.O.

NeMŠkO podjetje Kramer izdeluje na­kladalnike za gradbeništvo in kmetij­stvo, za katere je značilna napredna teh­nologija, vrhunska kakovost, varnost in udobje. Nakladalniki temeljijo na fiksni

nakladalci kramerPodjetje GRAPAK A1 d.o.o. iz Strahinja pri Naklem je na slovenskem trgu prisotno od leta 2002. Njihov

prodajni program obsega kmetijsko in transportno tehniko, ponujajo pa tudi celotno paleto nakladalnikov

Kramer. Usposobljeno osebje Vam nudi strokovno svetovanje pri nakupu in poprodaji v obliki originalnih

rezervnih delov ter kakovostnih servisnih storitev.

šasiji in zavijanju na vsa štiri kolesa, kar jim omogoča okretnost, zmogljivost na težkih terenih in visoko učinkovitost. Inteligentne funkcije  in širok spekter priključkov omogočata uporabo strojev

čez celo leto. Pri transportnih podjetjih so nepogrešljivi na domačem dvorišču, saj na jih lahko priklopimo žlico, paletne vilice, snežni plug, metlo, kosilnico, z njim vlečemo prikolico…

strahinj 155, naklo; gsM +386 51 620 412; e-pošta: info@grapak.com; www.grapak.com

Teleskopski kolesni nakladalnik

s teleskopsko nakladalno napravo je mogoče udobno, varno in natančno doseči višine razklada do 4,5 metra z dvižno silo do 3,5 tone.

Teleskopski nakladalniki

stroji so pripravljeni za različna dela, zato so odlična izbira za občinska in komunalna podjetja. Dvižna sila do 5,5 tone in doseg višine do 9 metrov.

kolesni nakladalniki

Dinamičen štirikolesni pogon, kompakt-ne dimenzije, zmogljiva hidravlika, okret-nost, nizka masa. Dvižna sila do 4,3 tone in doseg višine do 3,2 metrov.

prednosti kramer nakladalnikov:– registrira se kot traktor, možna vleka prikolice do 14 t s samostojnim zadnjim priklopom,– brezstopenjski menjalnik, hitrost do 40 km/h s sistemom CSD– nakladalna roka z avtomatskim stabilizatorjem,– paralelno vodenje priključkov in s tem konstantna moč dviga,– dodatna hidravlika za pogon posebnih priključkov,– nizki obratovalni stroški zaradi optimalne moči, teže in kompaktnih dimenzij,– različne izvedbe prostornih in ergonomsko urejenih kabin,– zmogljivi in varčni motorji,– možnost podaljšanja garancije do tretjega leta.

Možni načini zavijanja

Hitra menjava priključkovprimerjava zavijanja z pregibnim nakladalnikom

54 // TransporT // december 2015. TransporT // december 2015. // 55

pogovor // DUŠAN MAVRIČ DIREKTOR VOLVO, D. O. O.

Kakšen je bil razvoj znamke Volvo v Sloveniji?Leta 2000 smo skromno začeli z zasto­pniško pisarno, v kateri so poslovali trije uslužbenci. Kmalu se je dejavnost razvila in tri leta pozneje smo se že preselili v nov servisno­prodajni center, kjer smo še danes. Septembra ste proslavili 15 let delo­vanja v Sloveniji z veliko zabavo.Res je, zahvaljujoč našim gostom in po­slovnim partnerjem nam je uspela zelo lepa prireditev, ki je lepo povzela in za­okrožila prvih 15 let Volva v Sloveniji. Ni bilo preprosto preživeti vsa ta leta, vendar verjamemo, da so nas izkušnje in znanje utrdili do te mere, da smo spo­sobni tudi zahtevnejših izzivov, ki so nujni za napredovanje podjetja.To našo obletnico ne jemljemo kot neka­kšen mejnik, minilo je 15 let. Tudi »dan potem« ni nič kaj bolj preprost ali z manj izzivi kot prej. Poskušamo gledati dalje, kaj storiti in kako delovati čez 5 ali 10 let. Kar nekaj idej je tik pred uresničitvijo.

V zadnji 15 letih so se močno spre­menili tudi tovornjaki, kaj pa stran­ke, ostajajo zveste?Stranke ostajajo zveste, opažamo pa, da je tudi pri njih prišlo do zamenjave gene­racij. In čustva, ki so včasih prevladova­la pri nakupu tovornjaka, so zamenjale ekonomske računice. Zato smo morali tudi mi prilagoditi naše poslovanje, se še bolj približati našim strankam in jim ponuditi več za isto ceno.

Vaši tovornjaki so zelo inovativni, omeniva le menjalnik z dvojno sklop­ko ali dinamično upravljanje. Ali so kupci pri nas že sprejeli te napredne tehnologije, ki so žal za zdaj še drage?

sinergija je močnaPodjetje Volvo, d. o. o. je letos obeležilo 15 let zastopanja, prodajanja in servisiranja

tovornih vozil znamke Volvo v Sloveniji. Začetki so bili skromni. O delovanju skozi 15-letno

obdobje smo se pogovarjali z g. Dušanom Mavričem, direktorjem Volvo, d. o. o.

V sproščenem pogovoru nam je razkril nekaj razvojnih potez in ambicioznih načrtov.

Glede na to, da je danes na trgu pomanj­kanje voznikov, bi lahko bili ti sistemi tudi nekakšen magnet za pridobitev dobrega voznika, zato počasi opažamo tudi ta trend med slovenskimi kupci, da se čedalje bolj odločajo za boljšo in draž­jo opremo pri tovornjakih. Kljub temu, da je nekaj varnostnih sistemov postalo obveznih šele pred dobrim mesecem dni, pa smo mi sisteme, kot je zaviranje v sili ali vzdrževanje voznega pasu ter radar­ski tempomat, uspešno promovirali in prodajali že veliko prej.

Leta 2001 je Volvo prevzel znamko Renault Trucks.Glede na to, da začetki Volva segajo v le­to 1927, bi lahko dejal, da se je to zgodi­lo pred kratkim. Volvo Group je prevzel Renault Véhicules Industries leta 2001 potem, ko varuh konkurence ni odobril

združevanja s konkurenčno skandina­vsko znamko. Vzporedno smo postali tudi lastnik Mack Trucks, tovornjaške ikone iz Severne Amerike. Gre za glo­balno prisotnost Volva na vseh celinah, prisotni smo tudi v Aziji z znamko UD (United Trucks – nekdanji Nissan Die­sel) in Eicher v Indiji.Ni pa šlo neposredno za prevzem, gre za združevanje različnih proizvajalcev, združevanje znanja in izkoriščanje si­nergijskih učinkov skupnega delovanja vseh znamk. Preprosto povedano, le s takšnim pristopom je možno zagotoviti dovolj sredstev za nadaljnji vedno bolj zahtevni razvoj in ostati konkurenčen na trgu. Druge alternative ni.

Še pred kratkim sta znamki poslova­li samostojno, sedaj pa sta povezani. Zakaj ste se odločili za ta korak?

Globalizacijska pot pač vodi samo v eno smer, zato delujemo v Evropi kot enotno podjetje z dvema blagovnima znamkama – tako imenovani »multibrand« način, ki nam omogoča ostati konkurenčen na tr­gu gospodarskih vozil. Čeprav do sedaj nismo nastopali pod istim imenom, smo na mnogih področjih zelo intenzivno so­delovali tudi že prej, še preden je združi­tev prešla v zadnjo fazo.Odločitev je bila pričakovana, nekateri smo jo pričakovali že prej. Prvenstveno je šlo za iskanje sinergij, izkoriščanje prednosti posameznih znamk na tržiščih in višanja nivoja vseh storitev za kupce. Gre pa seveda tudi za globalizacijski pro­ces, ki je dandanes nekaj povsem običaj­nega v sodobnem industrijskem svetu.

Torej se sinergija že čuti?Sinergija se čuti že dlje časa. Dobro pra­kso ene znamke smo prenesli na drugo, pri čemer smo se trudili ohraniti poseb­nosti posamezne znamke. Učinki se kaže­jo predvsem v nižjih stroških delovanja, poenostavljenem poslovanju in izboljšani ponudbi. Na hitrejši in lažji način se rešu­jejo tudi okoljevarstvene zahteve pri proi­zvodnji vozil. Enotni mnogo lažje sledimo direktivam Evropske unije, ki odrejajo stopnje izpustov in načine ravnanja z od­padki. Tako s skupnimi močmi že danes presegamo načrtovane mejne vrednosti emisij pri izdelavi vozil. Naši proizvodni obrati so znani skoraj po ničelnem izpu­stu CO2. Ne nazadnje pa nam te pozitivne sinergijske učinke potrjujejo tudi izjave in ankete zadovoljstva naših kupcev, ki so zaradi tega zadovoljnejši.

Kako pa štejete leta Renault Trucksa v Sloveniji?Dejstvo je, da je Renault Trucks v Sloveniji prisoten že več kot 25 let, začetki s podje­tjem Gimpex segajo v leto 1991, hčerinsko podjetje Renault Trucks, d. o. o. pa je bilo ustanovljeno šele leta 2010. Prejšnje ob­dobje pod podjetjem Gimpex je zagotovo pomembno obdobje za znamko, obdobje razvoja znamke in njene servisne mreže ter pozicioniranja na trgu. Vsekakor pa gre ves čas za nadaljevanje tradicije priso­tnosti gospodarskih vozil Renault Trucks na slovenskem trgu in nadaljevanje zelo uspešnega sodelovanja s prevozniškimi podjetji, katerih delo je vezano tudi na Re­naultovo tovarno Revoz v Novem mestu. Povezanost blagovne znamke Renault in tovarne Revoz je pomembna tudi danes.

povezava Med volvo cars in volvo trUcks?»Tovarni sta danes še vedno fizično združeni na obrobju Göteborga, a lastniške povezave ni več. Druži ju le še ime znamke. Kljub temu pa dolo-čene sinergije ostajajo, predvsem pri testiranju vozil in razvoju varnostnih sistemov. Kar nekaj sistemov, ki je bilo preizkušenih najprej v osebnih vozilih, je svoje mesto našlo v tovornjakih in nasprotno. Največja razlika pa je v kapitalu, saj za skupino Volvo cars stoji Zhejiang Geely holding group iz Kitajske, medtem ko je tovornjaški del še vedno v 100-odstotni lasti Volvo group,« nam še pove sogovornik.

56 // TransporT // december 2015. TransporT // december 2015. // 57

Trg že tretje leto zapovrstjo raste. Kje so meje oziroma katera je tista realna raven števila prodanih tovor­njakov na leto v Sloveniji?Moje mnenje je, da se ta trend približuje vrhu in da se bo počasi ustavil. Dejstvo je, da se prodaja vedno giba v ciklih in nekako ocenjujemo da smo na vrhu enega cikla. Za naslednje leto zato ne načrtujemo tako velike rasti. Glede na velikost našega trga pa ocenjujem, da je Slovenija letno zmožna kupiti okoli 2000 novih tovornjakov.

Kaj pa avtobusi, saj je Volvo močan tudi v tem segmentu?Usmeritev Volva so hibridni avtobusi. Preizkušali smo jih tudi v Sloveniji. Tre­nutno smo v fazi analiziranja testov in pričakujemo, da bomo na podlagi prido­bljenih rezultatov lažje konkurirali na naslednjih razpisih. Glede na usmeritev Evropske unije, ki podpira vse bolj »ze­lene« razpise, zato pričakujemo da bo­mo v prihodnje veliko bolj uspešni tudi pri prodaji avtobusov.

Ni več skrivnost, da se že naslednje leto želite preseliti v nove prostore. Ali lahko kaj več razkrijeva o tem projektu?Res je, načrtujemo gradnjo novega pro­dajno­servisnega centra v Ljubljani. Glede na razvoj obeh znamk je to nujno. Tudi število aktivnih vozil obeh znamk na trgu je vedno večje, zato potrebuje­mo prostor za napredek. Ne nazadnje se je v obdobju našega delovanja tudi teh­

pogovor // DUŠAN MAVRIČ DIREKTOR VOLVO, D. O. O.

na eni lokaciji. To ni nič nenavadnega, saj tudi v drugih dejavnostih predstav­lja »multibrand« organizacija sodoben pristop k vzdrževanju strojev in naprav. Glede na precejšno unifikacijo proizvo­dov je takšen pristop neke vrste evolu­cija pri vzdrževanju. Uporabniki naših storitev bodo v našem prihodnjem ser­visnem centru deležni enako kakovo­stnih storitev, ne glede na znamko. Gre preprosto za neposredno usmerjanje k lastniku proizvoda, ki je bil kupljen v naši hiši. Kajti vedno bolj je pomembno zagotavljanje popolne razpoložljivosti proizvoda.Naše stranke in njihova dejavnost so del zelo zahtevnih in natančnih logi­stičnih procesov, naša odgovornost pa je, da jih pri tem podpremo. Mislim, da bomo z novim servisnim centrom to lahko izpolnjevali v mnogo večji meri, s še hitrejšo in učinkovitejšo podporo.

Ali se morda ob novem centru v Ljub­ljani pripravljate razširiti še v kate­ro drugo slovensko regijo?Trenutno imamo naše centre v Lju­bljani in Mariboru, v naših krat­koročnih načrtih pa je tudi odprtje servisnega centra na Primorskem. Takoj, ko zaključimo projekt izgra­dnje novega servisnega centra v Lju­bljani, se bomo lotili širitve tudi na Primorsko.

nologija v vozilih močno spremenila, zato smo morali razmišljati o drugač­nem pristopu k servisiranju in vzdrže­vanju vozil naših znamk. Prav tako se je spremenila tudi tehnologija vzdrževa­nja vozil. Zaradi vsega naštetega je to nujen korak.

Ostaneta znamki potem še naprej vsaka na svoji lokaciji ali ju boste združili pod eno streho?V duhu prejšnjih odgovorov, ko sva kar nekajkrat omenjala sinergije, je odgo­vor jasen: obe znamki bomo združili

predstavljamo

VsA TRI vozila, ki se bodo začela tržiti v prvem polle­tju leta 2016, bodo znamke predstavila vsaka na svo­jem razstavnem prostoru prihodnjega Ženevskega avtomobilskega salona v marcu 2016.»Z velikim veseljem vam predstavljamo tri nova vo­zila, ki so plod sodelovanja med skupinama Toyota Motor Europe in PSA Peugeot Citroën. V sklopu soglasja o sodelovanju smo uspeli razviti novo in učinkovito platformo vozil z namenom, da bi kup­cem širom sveta ponudili moderne produkte, ki so v svojem tržnem razredu visoko konkurenčni,« je povedal Patrice Lucas, direktor programov in strate­gij skupine PSA Peugeot Citroën.»Zelo smo veseli, da je sodelovanje s skupino PSA Peugeot Ci­troën, s katerim smo začeli leta 2012, prineslo povsem novo generacijo vozil toyota proace,« je izjavil Johan van Zyl, pred­sednik in generalni direktor Toyota Motor Europe. »Obe ekipi

nova etapaSkupini PSA Peugeot Citroën in Toyota Motor Europe (TME) sta razkrili nove modele

citroën spacetourer, peugeot traveller in toyota proace. Fizičnim osebam bo na voljo

izvedenka kombi, poklicnim uporabnikom pa izvedenka mini-bus. S tem sta skupini potrdili

nadaljevanje sodelovanja, ki sta ga sklenili s sporazumom, podpisanim leta 2012.

sta vložili veliko trdega dela v sklopu skupnega sodelovanja in individualno na ravni svoje blagovne znamke, zato sem prepri­čan, da bodo naš novi proace in vse njegove izvedenke obogatili prodajni program zanesljivih in vzdržljivih vozil, ki jih kupci pričakujejo od Toyote.«Prva vozila toyota proace so bila od leta 2013 zasnovana na plat­formi obstoječe generacije vozil peugeot expert in citroën jumpy.

Ob sklenitvi sporazuma leta 2012 sta se podjetji dogovorili za skupen razvoj naslednje generacije in da bo njuno sodelovanje segalo vse do leta 2020.Namen sodelovanja teh dveh skupin je ponuditi konkurenčen produkt v tržnem razredu lahkih dostavnih vozil srednje veli­kosti, kot so mini­busi in kombi izvedenke, in izkoristiti pred­nosti optimizacije stroškov za razvoj in proizvodnjo. Vozila proizvajajo v tovarni PSA Peugeot Citroën de Sevelnord v kraju Valenciennes v Franciji.Vozila imajo sicer iste tehnične podatke, motorje in opremo, vendar se vsak izmed njih ponaša z uveljavljenimi slogovnimi lastnostmi svoje blagovne znamke. S tem dogovorom, se izteka sodelovanje PSA in Fiata, tako da bo Fiat svoj model scudov prihodnje izdeloval skupaj z Oplom in Renaultom.

58 // TransporT // december 2015. TransporT // december 2015. // 59

praznovanje // 70 LET ELANA

RuDI FINžGAR je bil smučar, vrhun­ski rokodelec, izumitelj, pionir, vizionar, predvsem pa drzen, odločen in pogumen mož. Že pri osemnajstih letih, ko se je učil mizarstva v očetovi delavnici v Kropi, je začel sanjati o izdelavi smuči. Natanč­no je vedel, kakšne so dobre smučke, saj je bil odličen smučarski skakalec. Med 2. svetovno vojno je izdeloval smuči za par­tizane. Po vojni je kar bruhal nove ideje in načrte. In prav on je bil najbolj zaslužen, da so septembra 1945 ustanovili zadrugo za izdelavo športnega orodja Elan. Takrat je izrekel legendarni stavek: »Kdo bi mislil na spanje, kdo na denar? Svet čaka name. In na Elan.« Bil je tudi jasnovidec. Menda se je nekoč zamišlje­no sprehajal po njivah okoli skromnih Elanovih delavnic. »Leta 2000 bo tukaj stala mogočna Elanova tovarna, boste videli,« je dejal. Pa je stala že leta 1970.V sedemdesetletni zgodovini si je Elan prislužil status smučar­skega inovatorja. Finžgar, ki so mu nevoščljivci nadeli vzdevek “Der Rote Teufel aus Titoland”, je izumiteljski duh za vse večne čase naselil v Elanu. Begunjski razvojni inštitut si je prislužil sloves smučarskega trendsetterja. Tam se je rodilo nešteto izu­mov, ki so zaznamovali in spremenili smučanje. Prva prava Ela­nova uspešnica je bil model minimalistično asketskega videza,

slovenski ponosElan letos praznuje svojo sedemdesetletnico. V tem času se je utrdil kot inovator in

postavljavec trendov, ki so spreminjali smučarsko zgodovino. Poleg smuči v Begunjah

nastajajo tudi vrhunska plovila, telovadna oprema in tudi kompoziti za elegantne vetrnice,

ki proizvajajo čisto električno energijo. Elan je slovenski ponos in globalni igralec.

ki je slišal na ime Impuls. Letnik rojstva 1969. Tistega leta so izdelali tudi prvo polnoplastično smučko iz steklenih vla­ken s poliuretansko sredico in fenolnimi lamelami. Leta 1974 so pravo revolucijo prinesle smuči Uniline, katerih geometri­ja z za tiste čase ekstremno poudarjenim stranskim lokom v funkcionalni poveza­nosti z obliko upogibne linije je omogo­čala enake smuči za slalom in veleslalom.Tistega leta so uvedli tudi na videz nepo­membno novost, ki je pomenila mejnik v

oblikovalskem pogledu na smuči. Izdelali so namreč transparent­no drsno ploskev s sitotiskom, ki je seveda nosil ime Elan. Leta 1976 se je začela era RC. Leta 1988 so izdelali smuči s tako imeno­vano comprex sredico, katerih glavne prednosti sta bili nizka teža in masa, skoncentrirana pod stopalom smučarskega čevlja. Več­točkovni masni sistem je omogočil lažjo vodljivost, boljše dušenje vibracij in večje pospeševanje v zavojih. Razvili so tudi poseben način brušenja robnikov glede na širino smuči.

PIONIRjI kARVINGA

Elan se je vseskozi spogledoval s prihodnostjo. Najprej so iz­delali smuči VSS, ki so lahko spreminjale stranski lok. Na sre­dini so imele pred vezmi in za njimi petmilimetrsko režo, ki jo je bilo možno s posebno spono širiti do desetih milimetrov ali ožiti do ničle. Od tukaj je bil potreben le korak do smuči SCX, ki so s povsem novo geometrijo z močno poudarjenimi in eks­centričnimi stranskimi loki povsem spremenile smučanje. Med revolucionarne novosti pa vsekakor sodi tudi model MBX, ki predstavlja začetek tehnologije monoblock.Leta 2006 je bila predstavljena revolucionarna tehnologija Wa­veFlex. Združili so nezdružljivo in naredili smuči, ki so mehke na upogib, hkrati pa torzijsko trdne. Nadgradnjo vsega tega predstavljajo smuči Amphibio, s katero je Elanu kot prvem pro­izvajalcu uspelo združiti camber in rocker v eni smučki.Zima 2015/16 pa prinaša tako imenovano Amphibio 4D teh­nologijo. Smuči Amphibio so se do sedaj razlikovale na levi in desni strani, po novem pa se tudi spredaj in zadaj. Sprednji del smuči je zasnovan konveksno, zadnji pa konkavno. Konveksni sprednji del smuči omogoča boljši in natančnejši vstop v zavoj, konkavni zadnji del pa pomaga pri učinkovitem izhodu iz zavo­ja in navezavi v nov zavoj.

eLANOVI MejNIkI:

1941 • Rudi Finžgar, slovenski smučarski skakalec in ustanovi­telj Elana, v Planici opravi 95 metrov dolg skok.

1945 • 12 navdušencev v Cerknem izdela od 15 do 20 parov smuči na dan.

1946 • Elan odpre prvo trgovino.1963 • Ustanovljen je Inštitut Elan, prvi patent predstavi v

dveh letih.1964 • Nastop prvih tekmovalnih smuči Elan na OI v Inns­

brucku.1968 • Prvo medaljo Elanu prinese Baldur Preiml na skakalnih

smučeh Elan na OI v Grenoblu.1974 • Ingemar Stenmark na slalomu v Madonni di Campiglio

prvič osvoji tekmo svetovnega pokala.1976 • Izdelana je prva serija smuči Elan RC.1976 • Elan dobi mednarodno nagrado za kakovost.1978 • Ingemar Stenmark v Garmisch Partenkirchnu postane

dvakratni svetovni prvak.1980 • Ingemar Stenmark v Lake Placidu postane dvakratni

olimpijski prvak.1980 • Bojan Križaj v švicarskem Wengnu zmaga na svoji prvi

tekmi svetovnega pokala.1983 • Bruno Kernen osvoji Svetovni pokal v smuku v Kitz­

bühlu.1984 • V sezoni 1984/85 uporablja smuči Elan v različnih disci­

plinah 168 tekmovalcev.1988 • Smuči Elan so z Matejo Svet v alpskih disciplinah stotič

na zmagovalnih stopničkah.1989 • Mateja Svet v Vailu postane svetovna prvakinja.1989 • Ingemar Stenmark doseže 86. zmago v svetovnem po­

kalu.1991 • Franci Petek v Val di Fiemmeju postane svetovni prvak

na veliki skakalnici.1992 • Prve smuči monoblock.1994 • Prve karving smuči.1996 • Primož Peterka zmaga na Novoletni skakalni turneji.1997 • Primož Peterka postane zmagovalec skupnega seštevka

svetovnega pokala.1997 • Primož Peterka postane najuspešnejši slovenski smu­

čarski skakalec.

2002 • Prve smuči z integriranim sistemom vezi Fusion.2005 • Rok Benkovič v Oberstdorfu na skakalnih smučeh Elan

postane nov svetovni prvak.2006 • Predstavitev WaveFlexTM.2011 • Predstavitev nove revolucionarne tehnologije Amphi­

bio® Profile.2013 • Izdelana najlažja ženska smučka na svetu – model De­

light.2013 • U-Flex tehnologija otroških smuči in smučarskih če­

vljev.2014 • Peter Prevc osvoji srebrno in bronasto medaljo na olim­

pijskih igrah v Sočiju.2015 • Amphibio 4D, prva štiridimenzionalna smučarska teh­

nologija, najbolj pogosto nagrajena smučarska tehnologija na trgu.

2015 • Elan je že desetič nagrajen s prestižno nagrado Red Dot.2015 • Elan že tretje leto zapored dobi nagrado ISPO Gold

Winner.2015 • Elan je tretjič nagrajen z nagrado Plus x za najbolj ino­

vativno športno znamko.2015 • Elan je uradni opremljevalec športnih dvoran na svetov­

nem rokometnem prvenstvu v Katarju.2015 • Peter Prevc postane prvi človek, ki je s smučmi preletel

250 m.2015 • Filip Flisar postane svetovni prvak v smučarskem krosu.

SVET PRIKOLICpripravlja: Matej Jurgele

Krone v LyonuKrone je na sejmu Solutrans v Lyonu predstavil svoje modele, in sicer Cool Liner, Profi Liner City, Dry Liner in tudi Paper Liner. Pri tem pa so se osredotočili tudi na svoje nove Krone Trailer osi in sistem pomoči Krone Service. Cool Liner priko­lico so prikazali kot MultiTemp različico: hladilni del je opre­mljen s številnimi dodatki, kar omogoča prikolici izredno prilagodljivost za prevoz različnih tovorov. To je namreč moč uporabljati za prevoz visoko občutljivih zdravil, občutljivih rož ali običajnega globoko zamrznjenega blaga, obenem pa tudi več raznovrstnega blaga hkrati v različnih temperatur­nih območjih. To omogoča Krone Isowall MultiTemp delilna stena. Za dostavo po mestih ponuja Krone različico »City«, in sicer gre za eno osno prikolico, ki prepriča s svojo uporabno­stjo in številnimi praktičnimi rešitvami.

Schmitz-Cargobull telematikaPri P&O Ferrymasters, enem izmed vodilnih evropskih po­nudnikov s področja transporta in logistike, so se odločili, da del svoj flote prikolic opremijo s sistemom telematike Trai­lerConnect podjetja Schmitz Cargobull Telematics. Dodatno k 400 novim prikolicam so tudi 300 že obstoječih prikolic iz voznega (ki zajema več kot 1500 enot) opremili s Trailer Tele­matik sistemom. Specializirani za ustanavljanje in dobavo v inovativnih in fleksibilnih verigah dobave večino pozornosti posvečajo dodani vrednosti in zadovoljstvu končnih strank. Dnevno opravijo več kot 2000 raznovrstnih transportov, zato je natančno sledenje in nadzor nad tovorom izrednega pomena: »Hitrost podatkov, transparentnost in povezava s strankami so za nas najpomembnejše funkcije, ki jih tele­matika ponuja,« je dejal Bas Belder, generalni direktor P&O Ferrymasters.

Celostni pristop

V okviru Efficiency Run 2015 preizkušata tako Merce­des­Benz in Krone kot tudi drugi proizvajalci, v sode­lovanju z DEKRO, aerodinamično optimizirana vlečna vozila in prikolice, pri čemer sodelujejo podjetja DB Schenker, špedicija Große­Vehne in špedicija Elflein. Obe, za Efficiency Run optimizirani vlečni vozili podje­tja DB Schenker in špedicije Große­Vehne, uporabljata Krone Profi Liner Eco prikolico, ki porabi od 12 do 14 odstotkov manj goriva, v primerjavi z običajnimi raz­ličicami prikolic iz voznega parka. Efficiency Run prav tako preučuje potencial daljših kompozicij, in sicer so tudi tukaj naleteli na pozitivne rezultate. Običajno dolg tovornjak s Krone Dolly prikolico je v testni primerjavi z običajno prikolico porabil za približno 17 odstotkov manj goriva pri istem volumnu prevoženega tovora.

Kögel predstavlja še zmogljivejši model CargoKögel je med 20. in 24. oktobrom na Bedrijfsauto RAI v Am­sterdamu predstavil svoj program prikolic za špedicijo in grad­beni sektor. Predstavili so tudi posebej za beneluško tržišče pri­lagojeno prikolico Cargo. Omenjeno prikolico odlikujejo njena robustnost, bogata serijska in raznolika dodatna oprema. Poleg odlične izdelave pa prikolico Cargo odlikujejo tako nizki stroški vzdrževanja kot tudi fleksibilnost uporabe. Zelo stabilno ogrodje prikolice je z dodatnimi prečnimi ojačitvami namenjeno prevo­zu tako težkih tovorov kot tudi za prevoz vsakodnevnega blaga. Talna obremenitev znaša do 7,2 tone. Poleg tega prikolico Cargo odlikuje tudi nizka masa in zelo robustna izdelava. Zahvaljujoč dvema vzdolžnima strešnima profiloma ni ob odprti ponjavi no­bene potrebe po dodatnem podpiranju. Masa osnovnega modela znaša okoli 6 ton.

60 // TransporT // december 2015.

62 // TransporT // december 2015. TransporT // december 2015. // 63

cmr odgovornost in cmr Zavarovanja

Besedilo: vodilni trio družbe LUTZ assEKUranZ: Herbert Hasenhütl, Karl Jungmann in Otmar J. Tuma

LUTZ assEKUranZ (13. DEL)

sIsTeMATIkO dokaznih bremen 17. in 18. člena CMR konvencije je možno površno opisati kot: V osnovi je pre­voznik odgovoren za popolno ali delno izgubo blaga ali za poškodbe, ki nas­tanejo od prevzema blaga do njegove izročitve, kot tudi za kakršno koli za­mudo pri izročitvi. Pri tem pa mora pošiljatelj prevzem tovora s strani pre­voznika dokazati, prevoznik pa mora do­kazati svojo dostavo (za natančnejši opis si preberite že objavljen 6. del omenjene serije člankov). Prevoznik je po 17. (2) členu prost odgovornosti, in sicer, če so izpolnjeni pogoji 18. (1) člena CMR; breme dokazovanja je, da izguba ali škoda, nastala iz kakšnega vzroka, na­vedenega v drugem odstavku 17. člena, prizadene prevoznika.Ob navzočnost okoliščin v skladu s 17. členom (4) a – CMR konvencije se pre­voznik lahko prav tako oprosti odgovo­rnosti, če je izguba ali poškodba blaga nastala v skladu z v 17. členu (4) CMR zapisanih posebnih nevarnostih. V tem primeru se tudi domneva, da naj bi škoda nastala na podlagi zgoraj zapisanega, pri čemer se pravica razpolaganja in uporaba protidokazov pogosto sklicuje, da škoda ni nastala na podlagi v 17. (4) členu zapisanih določilih. Pomembno je, da prevoznik po­jasni, da so konkretne okoliščine nastale v skladu s 17. členom (4) CMR konvencije: šele tedaj je namreč možno praktično iz­rabiti možnost protidokazovanja, in sicer s pravico do razpolaganja – uporabiti v 18. členu (2) zapisana določila.Ta splošna dokazna bremena, ki so nave­dena v 17. členu (4) CMR konvencije, pa so še nadalje razdelana:

V zvezi s 17. (4) a členom CMR in post­avko »odprta nepokrita vozila« so v 18. členu (3) CMR konvencije navedene tudi nekatere strožje omejitve v primeru določenih okoliščin.V zvezi s 17. (4) d členom CMR kon­vencije (po naravi posebej izpostavljeno blago) velja pri prevozu temperaturno občutljivega blaga upoštevati tudi 18. (4) člen CMR konvencije.18. (5) člen pa dodatno razlaga opros­titev odgovornosti v primeru prevoza živih živali (17. člen (4) f).17. (3) člen CMR konvencije razlaga, da prevoznik ni prost odgovornosti zaradi hib vozila, ki ga je uporabljal med pre­vozom; izjemo pri tem predstavljajo deli vozila, ki tovor ščitijo pred vročino, toploto in podobnimi vlivi, toda pod pogojem, da so bili upoštevani vsi v 18. (4) členu navedeni pogoji. V tem prime­ru mora prevoznik sam dokazovati svojo nedolžnost. Po prevladujočem mnenju velja tudi za druge posebne nadgradnje

vozil. Prav tako med hibe prevoznega sredstva ne štejemo zunanjih vplivov in pogojev v smislu 17. (2) člena CMR kon­vencije.17. (5) člen predvideva tudi delno odgov­ornost prevoznika, in sicer v smislu, da je prevoznik odgovoren le toliko, kolikor so okoliščine, za katere je odgovoren po tem členu, pripomogle k izgubi, škodi ali zamudi.Vse tovrstne izpeljanke pa obveljajo le, če ne nastanejo pogoji, zapisani v 29. členu CMR konvencije: v tovrstnem primeru pa se prevoznik nima pravice sklicevati na določbe tega poglavja, ki izključujejo ali omejujejo njegovo odgovornost ali prevračajo dokazno breme.S predstavitvijo posameznih členov smo nakazali na možne situacije, ki se lahko pojavijo med samim prevozom blaga, v naslednji izdaji revije Transport pa bomo v skladu s 17. členom obdelali dejanske situacije, ki lahko vodijo do proste od­govornosti prevoznika. Že tako obsežen

pregled dokaznih bremen, ki se deloma drugače interpretirajo in uporabljajo na sodiščih različnih držav, kaže, da je težko ob sebi imeti pravilno podkovane­ga in zanesljivega partnerja, ki bo tudi v škodnem primeru ustrezno reagiral.Podjetje Lutz Assekuranz ima kot posebej specializirano podjetje na voljo eno izmed najobsežnejših zbirk CMR­jev. Poleg tega pa s številnim kontakti z odvetniškimi pisarnami po vsej celini omogočajo storitve, s kat­erimi lahko stranko maksimalno do­bro podprejo. Za nadaljnja vprašanja so vam seveda njihovi strokovnjaki vedno na voljo.

znova pojavljajo CMR police, pri kat­erih se nastala škoda sicer pokrije, toda v primeru neupravičenih zahtevkov zavarovanec nima prave pomoči svo­jega zavarovalca. V tovrstnih primerih po navadi prevoznik ostane prepuščen sam sebi, seveda pa ne pri podjetju Lutz Assekuranz, kjer je glavna želja najti skupne interese s stranko in kar se da dobro izpeljati škodne primere.

Nadaljevanje sledi.

Vprašanja naslovite na lutz@intertransport.si

Potem, ko smo v 12. delu serije člankov od začetka do konca obdelali odgovornost

prevoznika v okviru 17. člena (1) CMR konvencije in na primerih razložili posamezne

situacije, je treba preučiti tudi zakonsko predpisano vsebino predpisov 17. člena CMR

konvencije v povezavi z 18. členom omenjene konvencije. Konkretno gre za kompleksen

sistem odgovornosti, razbremenitve odgovornosti in dokaznih bremen. Omeniti velja

tudi, da 41. (2) člen CMR konvencije zajema tudi ničnost sporazuma v primeru uporabe

katerih drugih določil, s katerimi je bilo prevaljeno dokazno breme.

* prevoznik je prost odgovornosti po 17. (4) členu CMr, ko je izguba ali škoda nastala zaradi posebne nevarnosti.

* prevoznik je prost odgovornosti po 17. (2) členu CMr, če je izgubo, škodo ali zamudo povzročil upravičenec ali pa je ta nastala zaradi okoliščin, ki se jim prevoznik ni mogel ogniti.

* prevoznik ni prost odgovornosti zaradi hib vozila.

* V primeru hude malomarnosti odpade, omejitev odgovornosti in bremena pravil dokazovanja.

*pri sklepanju zavarovalnega kritja je potrebno biti posebej previden.

CMR zavarovanje sodi v kategorijo zavarovanj odgovornosti in ponuja zavarovalno kritje, pa ne samo za upravičene zahtevke, temveč tudi za obrambo pred neupravičenimi zahtevki. To pomeni, da CMR zava­rovalec v škodnem primeru s svojo stranko strokovno in podrobno pregle­da odškodninske zahtevke in določi, ali so ti upravičeni ali neupravičeni. V primeru, da se odgovornost zavrne na podlagi CMR­ja, potem je CMR zava­rovalec v okviru zavarovalne pogodbe dolžan zavarovalci nuditi pravno ob­rambo pred neutemeljenimi trditvami. Ta podatek je pomemben, saj se vedno

novice // LOGISTIČNE NOVICEpripravlja: Josip orbanić NOVIčke

na nemškem logističnem kongresu, ki je bil konec oktobra v Berlinu, so prevladovale naslednje teme: vpliv naraščajoče digitalizacije logistike, begunska kriza, mejne vrednosti Co2, finančna kriza v Evropi ter stanje v kitajskem in ruskem go-spodarstvu. na kongresu je bilo 3200 udeležencev.

***

predsednik uprave Daimlerja Dieter Zetsche vidi nove prilo-žnosti za sodelovanje med avtomobili in tovornjaki pri razvo-ju avtonomne vožnje. Do zdaj so bile namreč sinergije med osebnimi avtomobili in tovornjaki omejene.

***

Ministrstvo za infrastrukturo rs je skupaj z Javno agencijo republike slovenije za varnost prometa in Ministrstvom za okolje in prostor rs pripravilo informacijo o dogajanju v zvezi z afero prevare pri testih emisij Volkswagnovih avtomobilov na dizelski pogon.

***

predsednik Vlade rs dr. Miro Cerar in minister za infrastruk-turo dr. peter Gašperšič sta se 9. 10. 2015 udeležila slav-nostne položitve temeljnega kamna ob začetku del na odseku avtoceste a4 Draženci–Gruškovje.

***

GZs Združenje za promet je sprožilo iniciativo/peticijo o nujno-sti izgradnje 2. tira Divača–Koper in pozivajo k njeni podpori.

Logisti avtomobilov Mercedes Benz na Daljni vzhodIntereuropa, Luka Koper in drugi udeleženci logi-stične verige so bili izbrani za logistiko avtomobilov Daimler-Mercedes Benz. nemška korporacija Dai-mler aG bo prek Luke Koper na Daljni vzhod izvozila predvidoma več kot 100.000 avtomobilov letno. Vsi vpleteni v logistično verigo končnih vozil so mora-li že pred prvo pošiljko dokazati usposobljenost za izpeljavo tovrstnega posla. poskusno pošiljko so v Kopru pretovarjali že septembra, ko je bilo za Daljni vzhod odpremljenih prvih 198 vozil. oktobra pa je iz Luke Koper krenila prva redna pošiljka avtomobilov za Kitajsko z ladjarjem, ki ga zastopa Intereuropina odvisna družba Interagent.

64 // TransporT // december 2015.

skozi predor Markovecnedavno smo se zapeljali skozi novozgrajeni predor Markovec pri Kopru. predor meri v eni smeri 2145 m in v drugi 2175 m. neopazno se zapeljete v pre-dor, ko vozite po obalni cesti proti Izoli in portorožu. V trenutku ste na drugi strani in vožnja se nadalju-je po povezovalni hitri cesti. Ta del je zelo prijeten. Kmalu pridemo do realnega sveta in navadne ce-ste. Za nameček je tudi zapora enega pasu in treba čakati na semaforju. Hitro se nabere dolga kolona. V nasprotni smeri se pred predorom odpre lepa slika Koprskega zaliva in ladij, ki čakajo na vstop v Luko Koper. skupaj s predorom Markovec je Dars 5. 6. 2015 odprl tudi 5,2 kilometra dolg odsek hi-tre ceste med Koprom in Izolo, tako da imamo v sloveniji zdaj 612 kilometrov avtocest in hitrih cest. nestrpno čakamo na nadaljevanje gradnje do Lucije in državne meje. Gradnja naj bi se po napovedi mini-strstva začela leta 2019.

kavalirVsem, ki težje hodijo, je dostop do vseh pomemb-nejših ciljev v mestni peš coni Ljubljane zagotovljen s petimi vozili na električni pogon, tako imenovanimi Kavalirji. s Kavalirjem se lahko pelje do pet potnikov hkrati, vožnja pa je brezplačna. Zaradi njihove nizke hitrosti jih lahko ustavite med vožnjo. Kavalirji vozijo po središču Ljubljane od aprila do konca oktobra, v času okoli 1. novembra pa se preselijo na območje pokopališča Žale. pozimi je program vožnje manj in-tenziven. Kavalirji so od leta 2008, ko so začeli voziti, prepeljali približno milijon potnikov. naročilo voženj je možno na: 031/666 331 ali 031/666 332.

Pogled na portal predora Markovec s strani Izole (Foto: Orbanić)

Alpsko-zahodno Balkanski koridorsredi oktobra so ministri za promet avstrije, slovenije in Bolgarije podpisali pismo o nameri za razvoj alpsko--Zahodno Balkanskega železniškega tovornega kori-dorja. pismo o nameri za vzpostavitev alpsko-Zahodno Balkanskega železniškega tovornega koridorja je sku-pen dokument ministrstev pristojnih za promet držav avstrije, Bolgarije, Hrvaške, srbije, Turčije in sloveni-je, s katerim omenjene države želijo poudariti pomen tovornega železniškega koridorja od salzburga oziro-ma Welsa do Carigrada, saj se zavedajo pomembno-sti tega koridorja in teže, ki bi jo vključitev le-tega v TEn-T osrednje omrežje imela tako za koridor kot tudi države, ki ležijo ob njem. V pismu o nameri ministri podpisniki v prvem delu dajejo alpsko-Zahodno Balkan-skem koridorju politično podporo, v drugem delu pa se strinjajo, da bodo začeli z aktivnostmi, ki bodo pripo-mogle k uradni ustanovitvi železniškega tovornega ko-ridorja v državah Evropske unije, skladno z Uredbo EU 913/2010. srbija in Turčija pa bosta zadeve uredili takoj, ko bo to mogoče v skladu z njihovo zakonodajo in z ustrezno zakonodajo Evropske unije. Koridor bo tako pridobil večjo prepoznavnost, s ciljem, da se ob nasle-dnji reviziji vključi tudi v jedrno TEn-T omrežje. Za ta namen bodo države ustanovile skupno delovno skupi-no, ki bo koordinirala delo. Gre za popravljanje napake, ki je bila storjena ob nedavnem ponovnem definiranju TEn-omrežje. Gre v bistvu za nekdanji X. koridor, ki ga tedaj niso podprle nekatere države.

Logistična literaturaobiskali smo razstavo knjig Frankfurt po Frankfurtu, ki je bila v knjigarni Konzorcij od 9. do 14. oktobra 2015. Bera knjig je velika, cene pa so za naše raz-mere visoke. Transport in logistika so imeli posebno stojnico, na kateri je bilo razstavljenih 18 knjig s tega področja, vse v angleščini. na fotografiji boste videli nekaj teh naslovov.

Mercedesi v Luki koper (vir: http://www.luka-kp.si/slo/novice-183/single/prva-posiljka-avtomobilov-mer-cedes-benz-4044)

Modernizacija železniške proge Divača–koperDirekcija rs za infrastrukturo (DrI) je sporočila, da se je zaključila tretja od štirih faz posodobitve žele-zniške proge Koper–Divača. V okviru modernizacije so bile obnovljene tri železniške postaje, posodoblje-ne signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave, zgrajena nova elektronapajalna postaja, ena pa obno-vljena, postavili pa so tudi prevozno elektronapajalno postajo. Zadnja faza obnovitvenih del naj bi se zaklju-čila 31. 7. 2016, takrat pa se bo povečala prevozna zmogljivost proge s trenutnih 11 na 14,4 milijonov neto ton oziroma z 72 na 82 vlakov dnevno.

kavalirji pozirajo na Prešernovem trgu (Foto: Orbanić)

stojnica logističnih knjig na razstavi Frankfurt po Frankfurtu (Foto: Orbanić)

Pogled na prenovljeno tovorno postajo koper (vir: http://www.luka-kp.si/slo/novice-183/single/modernizacija-zelezniske-proge-koper-divaca-4042)

66 // TransporT // december 2015. TransporT // december 2015. // 67

Evropska unija je pred velikimi izzivi nadaljnjega razvoja transportnega sektorja

za zagotavljanje mobilnosti ljudi, visokih ekoloških standardov in konkurenčnosti.

Konkurenčnost transportnega sektorja se izkazuje skozi večplastne vplive na

gospodarstvo Evropske unije. Tako je treba zagotoviti cenovno učinkovito transportno

storitev, ki se prezrcali v ceno končnega izdelka ali polproizvoda, in razvijati industrijske

panoge, ki so povezane s transportno industrijo. Razvoj nedvomno temelji na raziskavah

in inovacijah. Na področju transporta ima Evropska unija postavljenih več usmeritev po

različnih prometnih panogah. Tokrat pišemo o razvojnih usmeritvah vodnega prometa.

raZvoj transporta Z vlaganjem v raZiskave in inovacije

Logistika

66 // TransporT // december 2015. TransporT // december 2015. // 67

eVROPskA unija namenja veliko sred­stev za raziskave in inovacije. Tako naj bi bilo do konca desetletja za raziskave in razvoj namenjenih 3 odstotke BDP (od tega 1 odstotek javnih sredstev in 2 odstotka naložb zasebnega sektorja). Evropska komisija je lani objavila naj­novejši 7­letni raziskovalni program pod imenom Obzorje 2020. Program do leta 2020 razpolaga s skoraj 80 milijardami evrov sredstev, ki bodo dopolnjena tudi s sredstvi zasebnega in javnega sektorja.Za razvoj področja transporta je name­njenih 6,34 milijarde EUR, ki jih Evrop­ska unija namenja štirim ključnim se­gmentom razvoja:– za učinkovit transport z vidika okoljske

vzdržnosti, pri čemer se poudarja razvoj sodobnejših transportnih sredstev;

– za boljšo mobilnost, manj zastojev in ve­čjo varnost, z razvojem novih procesov in tehnologij, ki bodo zmanjševale šte­vilo nesreč na evropskih prometnicah in prerazporedile obremenjenost sled njih;

– za krepitev celotnega transportnega sektorja in ohranitev vodilnega položaja v posameznih panogah, kot so aeronav­tika, konkurenčnost ladjedelništva itd.;

– za napredek socialno­ekonomskega okolja in raziskovalnega pristopa, ki nadgrajuje transportno politiko za na­slednje desetletje.

pripravlja: dr. Bojan Beškovnik

Evropska unija še posebej spodbuja in podpira tri raziskovalna področja: področje mobilnosti, zelenih vozil in hitrejšega razvoja ter inovacij.

RAzVOjNe usMeRITVe PROMeTA PO VODI

Znotraj Evropske komisije deluje direkto­rat za transport, ki obsega 90 zaposlenih. V obdobju prejšnje razvojne perspektive

je bilo porabljenih 4,16 milijarde EUR, za obdobje do konca desetletja pa je predvi­denih za 50 odstotkov več sredstev.Vodni promet je eno izmed petih po­dročij razvoja. Sem namreč sodijo še zračni promet, železniški promet, cestni promet in multimodalni promet. Vodni promet sestavljajo različne kategorije, in sicer pomorski promet, rečni promet oziroma promet po notranjih vodnih poteh, ladjedelništvo itd. Za vse katego­rije je oblikovanih pet smernic razvoja: zeleni vodni promet, povečanje konku­renčnosti, razvoj višje stopnje varnosti, krepitev intermodalnosti in ohranjanje morja oziroma oceanov.

zeLeNI VODNI PROMeT

Četudi pomorski promet že danes velja za enega okolju prijaznejših načinov tran­sporta, obstajajo potrebe in možnosti na­daljnjega zmanjševanja emisij toplogre­dnih plinov ter drugih škodljivih emisij, kot so železov dioksid, dušikovi oksidi itd.Evropska komisija spodbuja raziskave in inovacije na naslednjih področjih:– tehnološke rešitve za zmanjševanje to­

plogrednih plinov in drugih škodljivih emisij,

– zmanjševanje podvodnega hrupa, z ra­zvojem novih tehničnih rešitev,

– čiščenje in odpravljanje nesreč ob iz­pustu snovi v okolje, predvsem nafte in drugih nevarnih snovi.

Področje tehnoloških rešitev za zmanjše­vanje izpustov v okolje je širše zasnova­no in zajema več usmeritev, med katere sodijo: čistejši in učinkovitejši pogonski agregati, novejše konstrukcijske lastno­sti za zniževanje upora, uporaba alter­nativnih pogonov in pogonskih ener­gentov, optimizacija ladijskih operacij in možnost naknadne vgradnje sodobnej­ših sistemov na obstoječe ladje.

kRePITeV kONkuReNčNOsTI

Evropska unija si prizadeva ohraniti konkurenčnost evropskega ladjedelni­škega sektorja. Pri tem gre za dve veji industrije. Prvo predstavlja več kot 300 ladjedelnic, ki zagotavljajo delo 500.000 ljudem v Evropski uniji, in industrijo iz­delave pomorske opreme, ki ima na glo­balnem trgu 36­odstotni delež. Ob tem je treba dodati, da četrtina svetovne la­dijske flote pluje pod evropsko zastavo, kar zaposluje 180.000 ljudi, ki jim je tre­ba dodati še 43.000 zaposlenih na evrop­skih notranjih plovnih poteh.

Za zagotavljanje dolgoročne konkurenč­nosti si je Evropska komisija zadala tri področja razvoja, in sicer:– konkurenčnost ladjedelnic in ladijske

opreme (inovacije konstrukcijskih la­stnosti ladij, nova delovna orodja za učinkovitejšo izdelavo, raziskave v nove materiale, razvoj novih IT oro­dij itd.),

– konkurenčnost ladijskih operacij (ra­zvoj integriranih navigacijskih siste­mov, e­komunikacija v pomorstvu, operacije ladij v pristaniščih ter hitrej­še in zanesljive tehnike pregledov to­vora),

– izboljšave pri vzdrževanju in razsta­vljanju ladij (okoljsko prijaznejši na­čini popravil ladij, bolj zeleni koncepti razreza ladij in spremljanje celotnega »življenjskega« cikla ladij).

VARNOsT

Področje varnosti v vodnem prometu se nanaša na varnost transportnega proce­sa ter na varnost tovora in ljudi. Gre za usmeritev poglabljanja raziskovanja no­vih tehničnih in tehnoloških rešitev na področjih:– zasnove novih metod napovedovanja

nevarnosti,– varnost ladje pri nasedanju ali trkih na

morju,– pristopi pri preprečevanju ali omejeva­

nju požarov na ladji,– varnostne lastnosti ladij pri plovbi v

izrednih razmerah,– razvoj integriranega sistema spremlja­

nja varnosti na ladjah,– tehnologije in orodja za hitro in učin­

kovito reševanje posadke na morju,– razvoj robotskih rešitev za spremljanje

lastnosti ladje in tovora.Evropska unija posebej spodbuja razi­skave in inovacije na zgoraj naštetih po­budah, da bi posredno lahko zagotovila konkurenčnost celotnega pomorskega in ladjedelniškega sektorja. Evropska komisija si je namreč v beli knjigi iz leta 2011 zastavila zelo ambiciozen cilj, in sicer, da bi postala vodilna na področju varnosti v prometu.

RAzVOj INTeRMODALNOsTI

Področje intermodalnosti je že neka­kšna stalnica v razvojnih prioritetah Evropske komisije. Razvoj se prepleta med vsemi panogami in vključuje tudi ločeno področje multimodalnosti. Pri vodnem prometu je največ usmeritev

podanih na področje razvoja logistič­nih vozlišč in pristanišč ter na področje razvoja notranjih plovnih poti. Ključ­na področja, kjer si Evropska komisija prizadeva narediti nadaljnje razvojne korake, so:– inovacije na področju pristaniške in­

frastrukture in prekladalnih naprav,– tehnologije pri prehodu tovora iz mor­

ja na kopenske prometnice,– spodbujanje e­komunikacije za pohi­

tritev komercialnih in administrativ­nih procesov,

– razvoj rečnih pristanišč in zalednih povezav po kopnem.

RAzIskAVe zA OhRANjANje OCeANOV

Morja in oceani predstavljajo osnovno transportno pot. Kakor se ceste in že­lezniški tiri uničujejo, tako se posredno postopoma »utrujajo« naša morja in oce­ani. Zato si Evropska komisija prizadeva spodbujati projekte in inovacije na po­dročju ohranjanja svetovnih morij. Po­sebej se podpirajo raziskave za naslednja področja:– tehničnih lastnosti ladij za manjše

onesnaževanje morij,– novih konceptov ladij za raziskave in

varovanja morja,– novih pomorskih transportnih linij

(na primer Arktična transportna pot),– pristaniških operacij in prihodnjih

lokacij pristanišč za manjši vpliv na morske ekosisteme.

Evropska komisija ima samo na po­dročju razvoja vodnega prometa veliko razvojnih področij, ki se izkazujejo kot evropske prioritete pri iskanju ino­vativnih rešitev. Del že zagotovljenih finančnih sredstev s področja razvoja transporta in mobilnosti bo namenjen tudi razvoju vodnega prometa. Morda se delček sredstev lahko pripelje tudi v Slovenijo.

Program Obzorje (Horizont) 2020 ima na voljo 80 milijard EUR sredstev za raziskave in razvoj do leta 2020.– Za raziskave in inovacije v prometu je na-

menjenih 6,34 milijarde EUR.– Sredstva so namenjena za razvoj v vseh

prometnih panogah.– V prejšnji perspektivi 2007–2013 je bilo

porabljenih 4,16 milijarde EUR.

68 // TransporT // december 2015. TransporT // december 2015. // 69

Logistika

Logistika je bila v letu 2015 soočena z različnimi izzivi. Priča smo velikemu begunskemu

valu, ki je presenetil vse udeležence, na več tisoč kilometrov dolgi poti Azija–Evropa.

To bo vsekakor vplivalo na logistiko in mobilnost, kratkoročno in dolgoročno ter

lokalno in globalno. Leto 2015 so zaznamovale tudi ekološke afere, nove investicije,

prometne nesreče, terorizem ipd. Gospodarska rast v Sloveniji, Evropski uniji in

svetu je pozitivno vplivala na logistično dejavnost. Slovenija je dobila Strategijo razvoja

prometa. V prispevku bomo poskušali narediti kratek pregled in presek dogajanj na tem

pomembnem gospodarskem področju.

pripravlja: Josip orbanić

logistika v letu 2015

68 // TransporT // december 2015. TransporT // december 2015. // 69

GOsPODARskA rast je bila povsod precejšnja, kar je dobro vplivalo na lo­gistično dejavnost. Obseg dejavnosti v vseh smereh in logističnih dejavnostih se je povečeval. Kljub temu vzbuja skrb upadanje gospodarske dejavnosti na Ki­tajskem, ki posledično vpliva na global­no gospodarstvo. Prav tako Rusija trpi večji upad gospodarstva, in sicer zaradi sankcij Evropske unije in tudi nizkih cen energentov. To v večji meri vpliva tudi na naša podjetja in logiste. Značilnost tekočega obdobja so relativno nizke cene energije, kar znižuje logistične stroške. Skrb vzbujajo vojne na Bližnjem vzhodu in begunska kriza, ki jo z vso silo obču­timo od septembra naprej tudi pri nas. Vpliv na logistično dejavnost je precej­šen, zlasti železniški promet, občasno pa tudi cestni in zračni promet.V svetu so letos odprli nekaj velikih inve­sticij, kot je razširitev Sueškega prekopa. Poteka tudi razširitev Panamskega pre­kopa, Nikaragva pa je skupaj s Kitajsko napovedala gradnjo novega prekopa v Južni Ameriki. Dela na baznem predoru Gotthard v Švici pa se tudi bližajo koncu.Večje nesreče so se zgodile v letalskem prometu, ki jih je bilo letos kar nekaj. Zelo je odmevala nesreča ruskega letala konec oktobra nad Sinajem.V letu 2015 je bilo kar nekaj večjih stavk, zla­sti v Nemčiji. Maja je bila velika stavka stro­jevodij. Več stavk pa je bilo tudi v letalskem prometu pri Lufthansi in drugih prevozni­kih. Zelo odmevna je bila afera Volkswagen, povezana z izpusti iz dizelskih motorjev.Če bi strnili dogajanja na splošno, bi povzeli ugotovitve sejma Transport lo­gistika v Münchnu v maju in Nemškega

ki, begunska kriza, mejne vrednosti CO2, finančna kriza v Evropi ter stanje v kitaj­skem in ruskem gospodarstvu.Zanimive so tudi informacije o onesna­ženosti zraka na Kitajskem. Ker pogosto zelo presegajo normative, kitajski pred­sednik vsako jutro najprej preveri, kako je z zrakom v državi.

LOGIsTIkA V sLOVeNIjI

Slovenska logistika se po večletni krizi lah­ko pohvali z dobrimi rezultati. To je poveza­no z gospodarsko rastjo, ki je bila v Sloveniji na ravni 2,6 %, v Evropski uniji pa na ravni 2 %. Obseg prometne dejavnosti v Sloveniji kažeta tabeli 1 in 2. V prvem poletju, za ka­

terega je SURS posredoval podatke, vidimo pozitivne trende, razen nekaterih izjem. Logistična podjetja v glavnem poslujejo po­zitivno. Težave ima Adria Airways.

INFRAsTRukTuRNe INVesTICIje

Minister za infrastrukturo dr. Peter Ga­šperšič je, 14 septembra 2015 na novi­narski konferenci ob prvi obletnici Vlade RS predstavil projekte na področju pro­metne infrastrukture. V pretekli evrop­ski perspektivi smo za njih namenili okoli 2,1 milijarde evrov, od tega v letu 2015 510 milijonov evrov. Zaključena je modernizacija proge Divača–Koper in povečana zmogljivost proge za 55 %, z 9,2 milijonov neto ton letno na 14,3 milijonov neto ton letno. Zgrajeni sta dve novi in rekonstruirana obstoječa elektronapajalna postaja, izboljšana je prometna varnost z izgradnjo podvozov in nadvozov. Zaključena je bila nadgra­dnja proge Slovenska Bistrica–Prager­sko, s katero je zagotovljena ustrezna nosilnost proge, v zaključni fazi pa je največji kohezijski projekt rekonstrukci­je, elektrifikacije in nadgradnje 109 km dolge železniške proge Pragersko–Ho­doš. S tem bo zaključena elektrifikacija še zadnjega odseka koridorskih prog čez Slovenijo, kar bo skrajšalo čas potovanja na tem odseku za 20 do 30 %. Do konca leta bo zaključen projekt uvedbe digitali­zacije ERTMS sistema na sredozemskem koridorju in večji del projekta uvedbe GSM­R sistema na celotnem železni­škem omrežju.Izpostavil je, da so iz nove finančne per­spektive 2014–2020 pridobljena finanč­na sredstva za gradnjo izvlečnega tira med Koprom in Dekani v višini 20,4 mi­lijonov evrov, za katerega je že pridoblje­no gradbeno dovoljenje. V teku je javni

razpis za izvlečni tir, ki bo omogočil povečanje prevo­zne zmogljivosti za čas do izgra­dnje drugega tira. Evropska sredstva v višini 18,5 mi­lijona evrov smo pridobili tudi za nadgradnjo železniškega odseka Poljča­ne–Slovenska Bistrica.Na cestah izboljšujemo varnost, pove­čujemo pretočnost in mobilnost pre­bivalstva, zmanjšujemo okoljsko obre­menitev zaradi prometa ter ustvarjamo boljše pogoje za razvoj gospodarstva. Sanirani so bili mostovi, na katerih je bil zaradi dotrajanosti omejen promet (na primer čez Socko pri Skrlinovem gradu in čez Pivko na Prestranku), zgra­jena je obvoznica Črnomelj, prometu je bil predan 5,2 km dolg odsek hitre ce­ste Koper–Izola s predorom Markovec, začela se je gradnja AC odseka Dražen­ci–Gruškovje, pospešili so aktivnosti na projektih 3. razvojne osi. Zaključili so se projekti, ki so bili sofinancirani iz Evropskega sklada za regionalni ra­zvoj, in sicer na obvoznicah Škofja Loka in Gorenja vas, na kolesarski stezi med Rogaško Slatino in Podčetrtkom, izve­dena sta bila zunajnivojska prehoda v Zgornjem Logu pri Litiji in v Grobel­nem, rekonstruirana je cesta med Bačo in Želinom.Zgrajen je tudi nov potniški terminal na letališču Edvarda Rusjana Maribor, ka­terega gradnja in prenova se je izvajala s sofinanciranjem evropskih sredstev.Podpisana je pogodba za izvedbo za­ključnega dela projekta Integriran javni potniški promet (IJPP), ki bo uskladil vozne rede in s tem izboljšal ponudbo za državljane ter omogočil preprostejšo uporabo javnega potniškega prometa. Zaživel je informacijski portal za po­tnike, ki je objavljen tudi na spletnem brskalniku Google, kjer so objavljeni vsi vozni redi za železniški, medkrajevni avtobusni linijski prevoz potnikov po Sloveniji in tudi za mestni promet v Ljubljani, z možnostjo načrtovanja poti tudi z javnim prevozom.

POMeMBNejŠI LOGIsTIčNI DOGODkI 2015

Leto 2015 je bilo bogato z različnimi lo­gističnimi dogodki. Največji je bil sejem

jesen na avtocesti (Foto: Orbanić)

kolona pred delovno zaporo (Foto: Orbanić)

Tabela 1: Prevoz in promet potnikov po transportnih panogah, slovenija 2015

I–III 2015I–III 2015

IV–VI 2015 I–III 2015IV–VI 2015

I–III 2014 IV–VI 2014število indeks število število indeks

Potniki (1000)Cestni javni linijski prevoz1) 7861 105 7.350 15.210 105,9Železniški prevoz 3678 90,8 3517 7195 97,2Zračni prevoz 204 108,1 345 549 119,2Letališki promet 236 99,8 390 626 116,6Potniški km (mio.)Cestni javni linijski prevoz1) 139,1 104,3 130,2 269,3 107,2Železniški prevoz 161,5 89,6 177,1 338,6 100,5Zračni prevoz 194,8 106,8 363,7 558,6 120,61) Brez mestnega javnega linijskega prevoza. Vir: sUrs

Prenovljena postaja v Divači (Foto: Orbanić)

I–III 2015I–III 2015

IV–VI 2015 I–III 2015IV–VI 2015

I–III 2014 IV–VI 2014število indeks število število indeks

Blago (1000 t)Cestni prevoz 15.254 108,5 18.830 34.083 91,1Železniški prevoz 4347 100,1 4554 8900 98,0pristaniški promet 4857 105,6 5480 10.337 131,4Tonski km (mio.)Cestni prevoz 4361,7 117,8 4713,7 9075,5 113,1Železniški prevoz 1026,4 103,1 1056,8 2083,3 101,7

Tabela 2: Prevoz in promet blaga po transportnih panogah, slovenija 2015

Transport in logistika maja v Münch­nu, na katerem so sodelovali Luka Ko­per, Slovenske železnice in še nekateri iz Slovenije. Druga velika prireditev je bil EXPO v Milanu, na katerem smo tu­di bili. V Sloveniji smo imeli že 12. In­ternational Conference on Logistics & Sustainable Transport (ICLST) v Celju, 3. kongres Oskrbne verige v znanosti in praksi, 12. kongres o cestah in prome­tu, 2. konferenco Keep it Simple 2015, Transport Show 2015 v Ljubljani maja in več drugih dogodkov.Fakulteta za logistiko Celje/Krško UM je oktobra obeležila 10. obletnico delovanja. Letos je skupaj z Univerzo v Novem Sa­du/Ekonomsko fakulteto Subotica začela skupni magistrski študij Logistika v eko­nomiji. Obeležene so bile še nekatere oble­tnice, kot je 20. obletnica Pošte Slovenije, 15 let naše revije Transport&logistika, 60 let avtomobila fičko itd.Slovensko logistično združenje je letos razglasilo za logista leta Kemofarmacijo in njenega vodjo logistike Aleša Lam­preta, priznanje za življenjsko delo je prejel Janko Pirkovič, nekdanji direktor BTC Logistika, za najboljši logistični projekt pa je razglašen projekt »Avto­matizacija transporta obdelovanca med fazami proizvodnje« mednarodnega in­stituta za robotiko INBOT s Ptuja.Slovenija je letos sprejela Strategijo ra­zvoja prometa, ki vsebuje tudi oceno vplivov prometa na okolje. Po osemnaj­stih mesecih je konec avgusta stekel pro­met z elektrovleko na Primorski progi, ki jo je močno poškodoval žled na začetku februarja 2014.Veliko besed in medijskih objav je bilo na temo 2. tir Divača–Koper. Edini stvarni dosežek je, da imamo novo spletno stran drugega tira http://www.drugitir.si. Morda bo naslednje leto kaj uspešnejše za to prepotrebno naložbo. Tudi zaradi peticije, ki jo je sprožilo Združenje za promet GZS. Spletne strani pa so preno­vili Luka Koper, Slovenske železnice in še nekateri.

logističnega kongresa konec oktobra v Berlinu. Prevladovale so naslednje teme: vpliv naraščajoče digitalizacije v logisti­

70 // TransporT // december 2015. TransporT // december 2015. // 71

bomo (kmalu) dobili nov cestninski sistem?Slovenija je svoje namene za posodobitev elektronskega cestninjenja naznanila pred

dobrimi 10 leti, neposredno po tem, ko je Evropska unija z direktivo 2004/52 lansirala

načrt vzpostavitve evropskega cestninskega servisa.

DRžAVA je nato sprejela kar nekaj akcijskih načrtov za uvajanje cestninjenja v prostem cestninskem toku, ki pa so se izkazali za nezadostno zavezo. Šele leta 2011 (avgusta) je Dars objavil prvi razpis, a ga je vlada po večkratnem podaljšanju marca 2012 ustavila. Drugi razpis je bil objavljen februarja 2013, toda državna re­vizijska komisija ga je razveljavila, ker se je nanj prijavil le en ponudnik, pri čemer sta se dva interesenta že pred tem pritoži­la. Zdaj je v teku tretji razpis. Objavljen je bil julija letos, rok za oddajo ponudb pa se je iztekel sredi oktobra. Tudi tokrat stvar ne teče brez zapletov, saj je na razpis vložil revizijski zahtevek eden od štirih ponu­dnikov, in sicer avstrijska družba Kapsch.

AVTOPReVOzNIkI O OCeNjeNI VReDNOsTI PROjekTA

Cestninjenje je tisto vsebinsko področje, kjer so se avtoprevozniki oziroma njen or­ganiziran del v sekciji za promet Obrtno­­podjetniške zbornice vedno pojavljali kot aktiven, kritičen del (strokovne) civilne javnosti. Pri tokratnem razpisu jih moti predvsem ocenjena vrednost 400 milijo­nov evrov, ki da je po njihovem mnenju ne­potrebno razsipanje denarja, saj bi se dalo obstoječi sistem ABC ustrezno posodobiti z zgolj okroglimi 10 milijoni evrov.V Darsu pravijo, da je ocenjena vrednost vzpostavitve novega elektronskega siste­

ma cestninjenja utemeljena na ustrezni in­vesticijski dokumentaciji, zagotovo pa so možna tudi drugačna vrednotenja, vendar z drugačno vsebino. Tudi finančne primer­jave z vzpostavitvijo cestninskih sistemov v nekaterih drugih državah niso najbolj primerne, saj je razlikovalnih specifik pre­cej. Bo pa seveda dejanska cena tista, ki se bo oblikovala na trgu, torej ko bodo odprte ponudbe interesentov.Glede zavzemanja prevoznikov za nad­gradnjo obstoječega sistema cestninjenja pravijo, da bi na primer posodobitev s pre­stavitvijo delovanja sistema na mikrovalov­no frekvenco 5,8 gigaherca bil opravljen le osnovni korak, pri katerem na zunaj opazne razlike za uporabnike (avtoprevoznike) ne bi bilo. Če pa želimo uvesti cestninski sis­tem, ki bi bil primerljiv z avstrijskim, nem­škim, češkim, slovaškim, ne nazadnje tudi z madžarskim, pa ni več mogoče razmišljati zgolj o nadgradnji, ampak o novogradnji.Seveda pa se sekcija za promet pri OZS ne odziva le državne načrte za vzpostavitev novega elektronskega cestninskega siste­ma (ki bi omogočal cestninjenje v prostem prometnem toku), povezljivega s sistemi sosednjih držav, ampak je »angažirana« tudi pri reševanju problemov obstoječe­ga sistema cestninjenja. Tako že dalj časa opozarja na gospodarsko škodo, ki jo ču­tijo, ker jim Dars ne uspe zagotoviti za­dostnega števila elektronskih tablic ABC.

Sodijo, da bi Dars te tablice lahko dobil od Kapscha, razen tega pa naj bi po njihovih navedbah v Darsovih skladiščih vendarle še obstajale zaloge teh tablic, ki bi jih bilo mogoče usposobiti z ustreznim baterij­skim polnjenjem.V Darsu navedbe avtoprevoznikov ozna­čujejo kot poenostavljene in nenatančne. Glede pridobitve dodatnih elektronskih tablic so se s Kapschem pogovarjali, vendar je bil Kapschev odgovor glede tega nega­tiven. Razumeti je treba, da ni interesa za proizvodnjo in vzdrževanje tehnoloških komponent, ki izhajajo iz devetdesetih let prejšnjega stoletja in so v tehnološkem po­gledu zastarele. Res pa, da obstaja še nekaj tisoč tablic, ki bi jih bilo treba poprej še teh­nično usposobiti, vendar s tem problema ne bi rešili, kajti glede na povpraševanje po tablicah bi zaloga pošla že v nekaj mesecih.

sTART NOVeGA CesTNINskeGA sIsTeMA LeTA 2017

Kljub vloženemu zahtevku za revizijo raz­pisa pa so v Darsu zmerni optimisti, kar zadeva usodo razpisa. Iz ustavljenih oziro­ma razveljavljenih prejšnjih dveh razpisov so se tudi kaj naučili in odpravili določene napake prejšnjih. Zlasti velja poudariti, da so upoštevali vladni sklep iz leta 2012 o razbremenitvi ponudnika glede obveznosti financiranja projekta. Poudarjajo tudi, da je razpis uravnotežen in odpira vrata ponu­dnikom vseh treh cestninskih tehnologij, ki jih sprejema evropska direktiva.

Prejeti revizijski zahtevek glede na kompleksnost razpisa ni nekaj nenavadnega in nepričakovanega, še pravijo v Darsu. Ob prejetju revizijskega zahtevka potem tudi niso odpirali ponudb, prav tako ne komentirajo »sporne« vsebine razpisa. Počakali bodo na sklep državne revizijske komisije, ki naj bi načeloma odločila v kakšnih 15 dneh po prejetju zahtevka. Če bo zahtevala kakšna dodatna pojasnila, se utegne ta rok nekoliko zavleči. Bi pa bilo realno pri­čakovati, da bi po sklepu revizijske komisije nadaljevali postopke za pripravo podpisa pogodbe za oddajo del in to opravilo končali v kakšnih štirih mesecih. V razpisnih pogojih je predvideno, da naj bi izbrani nosilec izgradnje novega cestninskega sistema naložbo dokončal najpozneje v enem letu.

Več kILOMeTROV, MANj PRIhODkOV

Poleg pomanjkanja elektronskih tablic ABC pa avtoprevoznike v zadnjem času razburjajo tudi sporočila upravitelja avtocest o nuj­nosti cenovnih »korekcij« cestnin. Darsovi analitiki namreč ugo­tavljajo, da se je zaradi spremenjene ekološke oziroma emisijske strukture vozil občutno zmanjšal priliv od cestnin. Večji delež ekološko sodobnejših vozil namreč pomeni tudi večanje deleža popustov, ki so jih ta deležna. Tako letos beležijo upad cestnin­skih prihodkov za 4 odstotke, čeprav je število prevoženih kilo­metrov po avtocestah naraslo. Ker bo delež najsodobnejših vozil emisijskega razreda Euro 6 in uro 5 v prihodnje le naraščal, hitro pa bodo z avtocest izginjala vozila Euro 0, Euro 1, Euro 2 in Euro 3, je realno pričakovati, da se bodo negativne škarje med prilivi in prevoženimi kilometri še bolj razpirala.Na ministrstvu za infrastrukturo, ki je odgovorno za finančno zdržnost cestninskega sistema, tekoče spremljajo razmere in za prihodnje mesece in že napovedujejo začetek razprave o tem pro­blemu. Ob tem poudarjajo, da želijo vanjo vključiti tudi zaintere­sirano civilno družbo, pri čemer mislijo zlasti na avtoprevozniške

cestninski popUstiV sloveniji se od 1. oktobra 2013 omogočajo pri plačevanju cestnine naslednji popusti glede na Euro emisijski razred tovornega vozila: – Euro 3: 20 %, – Euro 4: 37 %, – Euro 5 in več: 45 %.

Poleg navedenih popustov so uporabnikom na voljo dodatni popusti v predplačniškem in poplačniškem načinu plačevanja cestnine. V predplačniškem načinu plačevanja cestnine so uporabniki upravičeni do naslednjih popustov: – od 60 do pod 210 evrov: 1 % popusta, – od 210 do pod 400 evrov: 3 % popusta, – 400 evrov in več: 5 % popusta.

V poplačniškem načinu plačevanja cestnine pa so uporabniki upravičeni do naslednjih popustov: – 600 evrov do pod 1200 evrov: 1 %, – od 1200 evrov do pod 2400 evrov: 2 %, – od 2400 evrov do pod 4800 evrov: 3 %, – od 4800 evrov do pod 7200 evrov: 4 %, – od 7200 evrov ali več: 8 %.

avstrija: – priznava popuste za vozila emisijskega razreda Euro 4–5 in euro 6. Višina cestnine se prilagaja na letni ravni; – pri poplačniškem plačilu cestnine nudi 0,3 % popusta glede na letno število prevoženih kilometrov.

Madžarska: – priznava popuste za vozila emisijskega razreda Euro 2 in Euro 3–4.

italija: – višina cestnine se ne prilagaja glede na Euro emisijski razred, – razlikujejo tako imenovano višinsko in nižinsko tarifo glede na konfiguracijo terena, po katerem poteka avtocesta.

organizacije. Tematiko bo treba obrav­navati celovito; cestninske ugodnosti, ki jih imajo avtoprevozniki, niso vezane le na ekološki razred vozil, ampak se daje­jo popusti tudi v drugačni obliki oziroma na drugačni podlagi (količinski, časovni), upoštevati bo treba tudi dejstvo, da so pri nas dane cestninske ugodnosti razmero­ma velike v primerjavi z ugodnostmi sose­dnjih držav.Pričakovati je, da bodo avtoprevozniki ostro nasprotovali vsakemu višanju ce­stnin, že zato, ker so se tudi trdo borili, da so jih pridobili. Spodbude so bile uvedene z namenom, da bi spodbujale tehnološko in ekološko prenovo slovenskega voznega parka, če naj bi še naprej sledili ideji spod­bujanja najsodobnejše tehnike in tehno­logije, pa je treba slej ali prej z območja spodbud izvzeti tiste tehnične oziroma ekološke razrede vozil, ko le­ti enkrat po­stanejo standard, prevladujoč razred, in spodbude usmeriti le na tiste, ki v danem času predstavljajo najvišjo tehnično in ekološko stopnjo.

Janez Kukovica

72 // TransporT // december 2015. TransporT // december 2015. // 73

IzžReBANI ReŠeVALCI:Med prispelimi rešitvami nagradne križanke iz oktobrske šte­vilke revije Transport smo izžrebali naslednje reševalce:

Teja Perc, PrevorjeVinko Strmčič, MariborStroj Boris, PodnartŠtefka Avguštin, LendavaJano Lebar, IzlakeMilan Rupnik, DobravljeJanez Vrhovnik, TržičDamjan Lahajner, Sp. IdrijaIvan Vogrin, KoperAlmir Begić, Ljubljana

NAsLeDNjA ŠTeVILkA ReVIje TRANsPORT IzIDe 29. jANuAR

servisne informacije

eTransport.si

Zabava // KRIžANKA

Nagrade podarja podjetje Avtovleka Kopitar s.p. Rešitve pošljite do 31. 12. 2015 na naslov: Revija Transport, Linhartova 3, 1000 Ljubljana, s pripisom »Križanka«.

Ime in priimek

Naslov

Geslo

CENE BENCINA V EVROPI 8. 12. 2015DRžAVA BENCIN 95 BENCIN 98/100 DIZELalbanija 175,000 aLL 

(1,248 EUr)  174,000 aLL 

(1,241 EUr)avstrija 1,144 EUr 

(1,144 EUr)1,285 EUr (1,285 EUr)

1,079 EUr (1,079 EUr)

Belgija 1,391 EUr (1,391 EUr)

1,457 EUr (1,457 EUr)

1,181 EUr (1,181 EUr)

Belorusija 11.900,000 BYr (0,693 EUr)

  12.300,000 BYr (0,716 EUr)

BIH 1,960 BaM (1,002 EUr)

  1,910 BaM (0,977 EUr)

Bolgarija 2,030 BGn (1,038 EUr)

2,240 BGn (1,145 EUr)

2,060 BGn (1,053 EUr)

Češka 30,190 CZK (1,117 EUr)

  29,230 CZK (1,081 EUr)

Črna gora 1,080 EUr (1,080 EUr)

1,120 EUr (1,120 EUr)

0,990 EUr (0,990 EUr)

Danska 11,290 DKK (1,513 EUr)

  9,850 DKK (1,320 EUr)

Estonija 0,955 EUr (0,955 EUr)

1,084 EUr (1,084 EUr)

1,034 EUr (1,034 EUr)

Finska 1,418 EUr (1,418 EUr)

1,483 EUr (1,483 EUr)

1,250 EUr (1,250 EUr)

Francija 1,305 EUr (1,305 EUr)

1,359 EUr (1,359 EUr)

1,171 EUr (1,171 EUr)

Grčija 1,657 EUr (1,657 EUr)

  1,254 EUr (1,254 EUr)

Hrvaška 8,990 HrK (1,177 EUr)

9,610 HrK (1,259 EUr)

8,420 HrK (1,103 EUr)

Irska 1,312 EUr (1,312 EUr)

  1,194 EUr (1,194 EUr)

Islandija 198,200 IsK (1,348 EUr)

  192,900 IsK (1,312 EUr)

Italija 1,550 EUr (1,550 EUr)

1,596 EUr (1,596 EUr)

1,500 EUr (1,500 EUr)

Kosovo 1,010 EUr (1,010 EUr)

1,050 EUr (1,050 EUr)

0,990 EUr (0,990 EUr)

Latvija 1,066 EUr (1,066 EUr)

1,101 EUr (1,101 EUr)

1,024 EUr (1,024 EUr)

Liechtenstein 1,490 CHF (1,369 EUr)

1,550 CHF (1,424 EUr)

1,530 CHF (1,406 EUr)

Litva 1,078 EUr (1,078 EUr)

1,199 EUr (1,199 EUr)

0,989 EUr (0,989 EUr)

Luksemburg 1,143 EUr (1,143 EUr)

1,204 EUr (1,204 EUr)

0,986 EUr (0,986 EUr)

Madžarska 344,400 HUF (1,100 EUr)

  347,300 HUF (1,109 EUr)

Makedonija 62,500 MKD(1,014 EUr)

64,500 MKD (1,047 EUr)

49,500 MKD (0,803 EUr)

Moldavija 17,670 MDL (0,839 EUr)

  15,470 MDL (0,735 EUr)

nemčija 1,366 EUr (1,366 EUr)

1,429 EUr (1,429 EUr)

1,151 EUr (1,151 EUr)

nizozemska 1,627 EUr (1,627 EUr)

1,704 EUr (1,704 EUr)

1,287 EUr (1,287 EUr)

norveška 13,480 noK (1,457 EUr)

14,290 noK (1,545 EUr)

12,280 noK (1,328 EUr)

poljska 4,380 pLn (1,016 EUr)

4,720 pLn (1,094 EUr)

4,290 pLn (0,995 EUr)

portugalska 1,408 EUr (1,408 EUr)

1,446 EUr (1,446 EUr)

1,187 EUr (1,187 EUr)

romunija 5,140 ron (1,150 EUr)

  5,140 ron (1,150 EUr)

rusija 37,390 rUB (0,508 EUr)

  35,460 rUB (0,482 EUr)

slovaška 1,224 EUr (1,224 EUr)

  1,087 EUr (1,087 EUr)

slovenija 1,205 EUr (1,205 EUr)

1,261 EUr (1,261 EUr)

1,113 EUr (1,113 EUr)

srbija 136,900 rsD (1,139 EUr)

141,900 rsD (1,180 EUr)

138,400 rsD (1,151 EUr)

Španija 1,168 EUr (1,168 EUr)

1,300 EUr (1,300 EUr)

1,077 EUr (1,077 EUr)

Švedska 12,790 sEK (1,379 EUr)

13,290 sEK (1,433 EUr)

12,450 sEK (1,343 EUr)

Švica 1,480 CHF (1,360 EUr)

1,540 CHF (1,415 EUr)

1,520 CHF (1,397 EUr)

Turčija 4,410 TrY (1,389 EUr)

  3,840 TrY (1,210 EUr)

Ukrajina 19,600 UaH (0,834 EUr)

21,500 UaH (0,915 EUr)

17,300 UaH (0,736 EUr)

V. Britanija 1,079 GBp (1,498 EUr)

1,174 GBp (1,630 EUr)

1,101 GBp (1,529 EUr)

Žarnica-zvočnikTwist se imenuje naprava, ki v sebi zdru­žuje pametno LED svetilko in zvočnik za poslušanje glasbe. S kombinacijo brez­žičnega zvočnika in pametne LED sve­tilke dobite premium zvok in svetlobo v vsaki sobi, kjer se nahaja omenjena sve­tilka. Svetilka je opremljena z 2,4 GHz WiFi, Bluetooth in Airplay sistemom, kar omogoča predvajanje glasbe preko katere koli mobilne telefonske naprave.

Brez tega ne morem ...

JoeyBraJoeyBra je odlična rešitev za vsa dekleta, ki želijo biti športno oblečena in ne nosijo s seboj torbice, saj je na pasu modrčka nameščen žep, ka­mor lahko dekleta spravijo denar, kreditne kartice, MP3 predvajalnik ali celo iPhone. Kako udoben je modrček, ne ve­mo, bi nas pa za­nimalo, kako se dekle oglasi, ko telefon zazvoni …

Griffin Survivor CaseVas je strah, da bi se vam razbil ekran na prenosnem telefonu, morda je čas, da razmislite o zaščitni torbici. Survi­vor je namenjen za iPhone 6 in ga ščiti tudi pred padcem s treh metrov višine. Cena: 49 dolarjev, kar je manj kot stane zamenjava stekla.

Samsung SleepSenseTa naprava spremlja in analizira vaše spanje in vam sugerira, kako izboljšati pogoje v spalnici, da bi spali boljše. Naprava spremlja in meri sedem elementov: skupni čas spanja, učinko­vitost spanja, čas, potreben, da zaspite, kolikokrat ste se ponoči zbudili, kolikokrat ste med spanjem vstali, čas, ko ste bili v REM (rapid eye movement) fazi, in čas, ko ste bili v globokem spancu.

Polaroid SnapKdo pravi, da naj­novejša tehnologija ne more biti retro.

Nekateri se boste še spomnili polaroid foto­

aparatov, ki so omogoča­li, da ste si takoj po slikanju

sami izdelali fotografijo. Ta tehno­logija gre nazaj, in sicer v obliki majhne­

ga digitalnega fotoaparata z resolucijo 10 me­gapikslov, v katerem je vgrajen printer za tiskanje fotografij z novo tehnologijo brez črnila. Fotografija je natisnjena v manj kot minuti.

Bloker televizijskih reklam

Verjamem, da vas motijo reklame med brskanjem po spletu, kaj pa reklame na televiziji. Na evropskem trgu je na voljo na­prava TeleFairy, ki blokira televizijske oglase. Ta naprava vsa­kokrat, ko se začnejo reklame, preklopi na kateri drugi pro­gram ali pa se poveže z računalnikom, radiem … Ko se oglasi končajo, vas naprava na to opo­ zori z zvokom in prestavi nazaj na prejšnji program.

SOBOTA

27. - 28.

maj 2016

PETEK

Ljubljana - BTC - Logistični center

MEGA PRIREDITEV ★ RAZSTAVA ★ SREČANJE PREVOZNIKOVgospodarska vozila, dostavniki, avtobusi, priklopniki, nadgradnje, rezervni deli, servisi, dodatna oprema, pnevmatike, goriva, maziva, logistika, zavarovalnice, leasingi, borze prevozov, telematika

Zveza združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije Sekcija za promet

GOSPODARSKOVOZILO LETA 2016

SOBOTA

27. - 28.

maj 2016

Ljubljana - BTC - Logistični centerLjubljana - BTC - Logistični center

RAZSTAVA gospodarska vozila, dostavniki, avtobusi, priklopniki, nadgradnje, rezervni deli, servisi, dodatna gospodarska vozila, dostavniki, avtobusi, priklopniki, nadgradnje, rezervni deli, servisi, dodatna oprema, pnevmatike, goriva, maziva, logistika, zavarovalnice, leasingi, borze prevozov, telematika

TR SHOW 2016.indd 1 8. 12. 15 13:36

TransporT // december 2015. // 77