40let

J E Z U I T Ijunij 2009XLIII - 3 (250)

Slovenski

SJ 3 09 250 ovitek:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:51 Page 3

SJ 2 11 260 ovitek:SJ 245.qxd 1.7.2011 13:49 Page 1

97

Vse bi na

Slo ven ski je zu i tiXLIII - 4 (251)

avgust2009

98 Astronavtova pesem99 Na soncu, pod zvezdami

APOS TO LAT MO LIT VE101 September - oktober 2009

PLAMENI 35. GK102 Pokorščina v življenju Družbe Jezusove

SV. IGNACIJ104 Slediti Božjemu pogledu – provincialov nagovor

40 LET SLOVENSKE PROVINCE DRUŽBE JEZUSOVE108 Četrto desetletje 2000 – 2009

LETO DUHOVNIŠTVA111 Biserna maša p. Pavla Leskovca113 Duhovniško pričevanje pokojnega p. Maksimilijana Žitnika

115 Pogovor s p. dr. Jožetom Plevnikom

MISIJONI119 Br. Jože Rovtar na obisku121 Slovenski jezuitski misijonarji v Zambiji in Malaviju

122 V enem stavku

DOGODKI IN DOGAJANJA123 Hiš'ca ob cest' stoji125 Umetnost, ki nagovarja127 Ko kdo ne mara jezuitov

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:55 Page 97

Slo ven skije zu i ti

98

Ko bil sem še otrok, se vas je zdelatako velika mi kot zemlja celain rojstni kraj in gozd in širno poljebilo je neizmerno kot vesolje.

Pozneje večje videl sem daljave,spoznal sveta razsežnosti sem prave,postal ponosen, domišljav, vseveden.

In ta ostal pritlikavec bi beden,ko ne bi nad celine in nad morjase dvignil in razširil si obzorja.

Na krožnih potih svojih sem poletovzagledal v svet se zvezd in sonc, planetov.V tem neizmernem stroju pa ubogase zemlja mi zazdela je – kot žoga.

Postal sem majhen človek sred' vesolja.Zdaj molim Tebe, Stvarnik, čigar voljapoklicala iz mraka je svetove.Zapel Ti pesmi bom in himne nove.

Le eno še ne vem, lahko le slutim:ko zastor dvigneš mi in ko začutimbližino Tvojo, ko se razodenešin v luči večni k sebi me prikleneš –

v kako lep svet – Tvoj svet – se bom zagledalin vso Ti svojo srečo izpovedal.

Takrat šele oko se prav odpre mi.Svet večnosti,objemi me, objemi!

Astronavtovapesem

Jože Kokalj(iz zbirke Sonce,

Poezija slovenskih jezuitov)

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:55 Page 98

99

avgust2009

Na soncu,pod zvezdami

PR

IJA

TE

LJE

M

Začnimo pri najmanjšem: to semv tem primeru jaz, ki sem marsi-kdaj prevzet občudoval zvezdna-to nebo in so me kot magnet pri-tegovala brezmejna prostranstva.Zato me je ob letošnjem medna-rodnem letu astronomije in 40-le-tnici, kar je človek stopil na Luno,tako pritegnila razstava Od Zem-lje do vesolja v ljubljanskem Tivo-liju, da sem vam sklenil z nje pre-pisati nekaj podatkov, ki nas bodopopeljali v brezmejnost vesolja.Po človeških poteh na tem našemplanetu najdemo nekaj sto let na-zaj sv. Ignacija Lojolskega, ki je vavtobiografiji Romarjeva pripo-ved povedal za romarja, ki je bilon sam: »Največja tolažba ga jenavdajala, kadar je gledal nebo inzvezde. To je velikokrat delal dol-go v noč, kajti opazovanje nebaga je navdajalo z občutkom zelovelike moči za službo našemuGospodu« (Romarjeva pripoved,11, izdala Družina leta 1990). VIgnacijevi družbi bi lahko naštelimnoge jezuite, ki so se posvečaliznanosti, posebej astronomiji,med njimi tudi našega AvguštinaHallersteina, po katerem so ob

300-letnici rojstva (2003) poime-novali eno izmed nebesnih teles.O našem lepem modrem planetu(71% procentov Zemljine površi-ne pokriva voda), ki se nam zdi ta-ko velik in nas začenja skrbeti zanjegovo »zeleno« življenje, nebom pisal. Vsi ga čutimo.Naša spremljevalka je Luna, ediniZemljin satelit, ki je od svojegaplaneta oddaljena 384.400 km ali1,25 svetlobne sekunde. Svetlobase širi 300.000 km na sekundo. Naša zvezda je Sonce. Kaj bi breznjega? Sonce nam sije od 150 mi-lijonov kilometrov daleč ali 8,3svetlobne minute, kolikor časapotrebuje svetloba do nas. Tem-peratura v središču Sonca je 15milijonov stopinj, na površju pa6000 stopinj (temperatura Zemljev središču je 4000 stopinj). Pre-mer Sonca je 1.392.000 km.Sonce je ena od zvezd, ki se roje-vajo v skupinah iz oblakov plina inprahu. Zvezde živijo in umirajo.Tiste z veliko maso živijo »le« mili-jon let, druge z majhno maso patudi do več sto milijard let. Zvez-de imajo lahko desetkrat manjšoali stokrat večjo maso kot Sonce

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:55 Page 99

Slovenskijezuiti

100

in svetijo tisočkrat šibkeje ali nekaj ti-sočkrat močneje od Sonca.Sonce je ena od zvezd v galaksiji, kiima običajno od nekaj milijonov do ne-kaj sto milijard zvezd in je njen premer120.000 svetlobnih let. Eno svetlobnoleto je pot, ki jo naredi svetloba v enemletu, to je 9.460.730.472.580,8 kilome-trov. Naša galaksija se imenuje Rimskacesta. Sonce je 28.000 svetlobnih letoddaljeno od središča galaksije, ki gaobkroži v 230 milijonih letih s hitrostjo220 km na sekundo.Galaksije so skupine zvezd, oblakov pli-na in prahu ter temne snovi, ki jih sku-paj drži gravitacijska sila. V vesolju jenekaj sto milijard galaksij, ki so zelo ze-lo oddaljene od nas. Npr. Andromedi-na galaksija 2,5 milijona svetlobnih let,galaksija Vrtinec 31 milijonov svetlob-nih let, galaksiji Oči 52 milijonov svet -lobnih let, skupina galaksij Štefanovkvintet 300 milijonov svetlobnih let, ja-ta galaksij Izstrelek 3,4 milijarde svet -lobnih let. Vse to je vesolje, ki je veliko 100 mili-jard svetlobnih let, sestavljeno iz 4%navadne snovi, (iz katere so zvezde,planeti, oblaki plina in prahu), 23%temne snovi in 73% temne energije.Nastalo naj bi ob Velikem poku predpribližno 13,7 milijardami let in se bo ši-rilo v nedogled. Se vam zdi neverjetno, da je tako maj-hen majhen majhen majhen majhen…delec vesolja, kot sem jaz, prepisal vse

te ogromne številke in da mu ne pre-ostane drugega, kot da jim verjame, pričemer natančnost niti ni tako pomemb-na? Tudi meni se zdi neverjetno, takoneverjetno in brezmejno, da se mi še vglavi ne more zavrteti. Včasih, pred sto-letji, je bila Zemlja edina in ravna, nadnjo je bil obok neba kot strop in nanjem so bile »namalane« zvezde, sedajpa se je ta naša sobica razletela v brez-mejna prostranstva, kjer se vrtimo z ne-predstavljivo hitrostjo, pa se nam zdi,da je vse pri miru. Ooooooooo… biostali odprtih ust stari pesniki. Morda bise še bolj čudili, da tako majhen maj-hen majhen majhen… delec vesolja sre-di čudovito bohotnega življenja na mo-drem planetu vidi in zapisuje take šte-vilke. Sv. Ignacija je verjetno prav obobčudovanju in čudenju nad zvezdna-tim nebom navdihnila tista znana misel,da je božje to, kar je vsebovano v naj-manjšem in ga niti največje ne moreobseči.

� p. Franc Kejžar, urednik

*Dragi prijatelji, nekoliko nenavadno urednikovo pismo, naj bo: začnimo jesensko delovnoobdobje s širokim pogledom in precizno voljo.

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:55 Page 100

101

Sploš ni:...................................................Božja beseda, izvir svobode inveselja

Da bi bolje spoznali in sprejemaliBožjo besedo kot izvir svobode inveselja ter po njej živeli.

Mi si jon ski:................................................... Kristjani v Laosu,Kambodži inMjanmaru

Da kristjani v Laosu, Kambodži inMjanmaru, ki se pogosto srečuje-jo z velikimi težavami, ne bi izgu-bili poguma za oznanjevanjeevangelija svojim rojakom in da bizaupali v moč Svetega Duha.

Slo ven ski:...................................................Pomoč mladimpri oblikovanjuosebnosti

Da bi vzgojne in izobraževalneustanove pomagale mladim obli-kovati človeka vredno osebnost.

septemberSploš ni:...................................................

Nedelja in evharistija

Da bi nedeljo živeli kot dan, ko sekristjani zberejo, da bi slavili vsta-lega Gospoda, in se udeležijo ob-hajanja evharistije.

Mi si jon ski:...................................................Misijonarski duh

Da bi vse Božje ljudstvo, ki je odKristusa prejelo naročilo, naj grein oznanja evangelij vsemu stvar-stvu, z zavzetostjo prevzelo svojomisijonarsko dolžnost in jo imeloza najvišjo možno obliko služenjačloveštvu.

Slo ven ski:...................................................Bolj zavzeto življenje po verinamesto malodu-šja zaradi odpadov od vere

Da nam množični odpadi od verene bi bili povod za malodušnost,marveč bi nas spodbujali k boljzavzetemu življenju po veri.

oktober

AP

OS

TO

LA

T M

O L

IT V

E

avgust2009

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:55 Page 101

Slovenskijezuiti

102

4. odlok:

Pokorscina v življenjuDružbe Jezusove

PLA

MEN

I 3

5.

GK

Odlok na začetku govori o izku-stvu sv. Ignacija in prvih tovarišev,najprej v duhovnih vajah, nato vnaslednjih korakih: z zaobljubamina Montmartru leta 1534, v pove-zovanju v eno telo in odločitvijoleta 1539, da bodo naredili zao-bljubo pokorščine tudi nekomu izskupine, ko se bodo posvetili po-slanstvom, ki jih bodo prejeli odpapeža. Na Montmartru so senamreč zaobljubili, da se bododali na razpolago papežu, če nebodo mogli v Sveto deželo. Pape-ška bula Regimini militantis Eccle-siae je potrditev tega temeljnegaizkustva s strani Cerkve.Teološke vidike pokorščine Dru-žba vidi v hoji za Kristusom, ki jeprišel, da izpolni Očetovo voljo.Zato je kongregacija prepričana:»Zaobljubo pokorščine bomo lah-

ko živeli kot svobodo in dejanskosamouresničitev, samo če bo vnas ostalo živo mistično doživlja-nje goreče ljubezni do Kristusa,njega, ki ga je poslal Oče in ki jepokoren Očetovi volji, in če bo-mo vsak dan obnavljali svojobrezpogojno zavezo, da bomonjegovi tovariši« (17).Nato odlok v nekaj točkah orišedanašnji čas in njegove izzive.Mnoge vrednote naših sodobni-kov so bistvenega pomena tudiza življenje v redovniški pokoršči-ni: spoštovanje človeka in člove-kovih pravic, pripravljenost za dia-log, za katerega je značilna svo-boda izražanja, odprtost zaustvarjalne alternative, želja gradi-ti skupnost in hrepenenje, da biživeli za nekaj, kar je večje odnas. Za našo kulturo pa je značil-

Četrti odlok 35. GK lahko imenujemo »klasični«, saj je pokorščina enaod treh zaobljub, za katero je sv. Ignacij želel, da bi se jezuiti po njej odli-kovali. Zato ni čudno, da je bil odlok na 35. GK razmeroma hitro in breztežav sprejet. Zadnje kongregacije so že obdelale uboštvo in čistost, to-krat je bila na vrsti pokorščina, tudi po želji svetega očeta, ki je želel, dakongregacija obravnava četrto zaobljubo pokorščine papežu.

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:55 Page 102

avgust2009

na tudi težnja k pretirani samozadost-nosti in individualizmu, ki povzročatatežave in ovirata življenje v redovniškipokorščini (prim. 18). Kongregacija ob-žaluje, da je pretirana želja po samo-stojnosti privedla nekatere do raznih iz-razov samozadostnosti in pomanjkanjapredanosti (prim. 20). Tudi izvajanjeoblasti se lahko skrči na »uveljavljanjemoči, ki odriva druge na rob, ali na zah-tevo, da podrejeni poslušajo, ki je nespremlja dovolj pripravljenosti za po-slušanje« (21).Za izpolnjevanje pokorščine v DružbiJezusovi je bistveno razkrivanje vestipredstojniku, tako imenovani račun ovesti. »Jezuiti nosijo odgovornost, da vceloti razkrivajo sebe svojim predstojni-kom, predstojniki pa nosijo odgovor-nost, da pozorno poslušajo sobrate inse z vsakim podrejenim iskreno pogo-vorijo« (25). Družba po Ignacijevemzgledu tudi pričakuje, da bodo jezuiti zustvarjalnostjo, v duhu magisa (več) iz-

polnjevali svoje poslanstvo, kakor bodovideli, da zahtevajo okoliščine. Ena odznačilnosti izpolnjevanja pokorščine vDružbi je tudi skupnost, ki je »privilegi-ran kraj za apostolsko razločevanje«(prim. 28).S četrto zaobljubo profesov, ki je zao-bljuba pokorščine papežu glede po-slanstev, se celotno telo Družbe dajena razpolago za služenje Petrovemunasledniku. Zaobljuba v duhu odlikova-nja v pokorščini, o čemer govori sv.Ignacij v Konstitucijah, po besedahkongregacije predpostavlja dejansko inčustveno povezanost s papežem. Vtem duhu 35. GK v imenu Družbe tudiprosi Gospoda, »naj odpusti njenimčlanom, ki jim je kdaj koli primanjkova-lo ljubezni, preudarnosti in zvestobe prisluženju Cerkvi« (34).Odlok se končuje z nekaterimi vzpod-budami jezuitom za izvajanje pokoršči-ne v vsakdanjem življenju.

� F.K.

103

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:55 Page 103

Svetniki niso heroji, ki so nekaj ve-likega uspeli doseči v življenju. Vtem smislu nas ne zanimajo. Boljpomembno je to, kako se jim jeBog razodel, kako je on vstopil vnjihovo življenje, kako jih je vodil,vzgajal in jih pripravljal na poslan-stvo.Sv. Ignacij je marsikdaj predsta-vljen kot heroj, premočrten možvolje, hladen v sebi. Pa to ni res. Iznjegovega duhovnega dnevnikadobimo čisto drugo podobo onjem: notranje topel, občutljiv, te-meljno naslonjen na Boga.Svetniki za nas predstavljajo oti-pljivo Božjo prisotnost in delova-nje. To so svetniki, za katere ga-rantira Cerkev - zato je vselej zeloprevidna -, da je šlo za Božje de-lo. Ni, da bi svetnike posnemali,

pač pa, da nas notranje prebuja-jo, poživljajo vero in nam dajo mi-sliti. Kaj nam da misliti sv. Ignacij? Marsikaj bi lahko našteli, a naj za-dostuje en vidik: kako je on prejgledal iz sebe ven, kaj je hotel vživljenju početi in doseči; ko si jekar dobro znal napolniti življenjes sočnostmi; do tega, da je prepo-znal, da je nanj položen Božji po-gled. Ta pogled, ta odnos je Igna-cij začutil, se mu odprl, se mu pre-dal in tako sodeloval z Gospo-dom, ki je želel vstopiti v njegovoživljenje. In Bog ga gleda z do-brohotnostjo, upanjem. Ignacij jeprepoznal, da je Bog dober in bli-zu. V življenjski spovedi je okusil,da Bog odpušča. Spoved je resvelika milost, Božje odpuščanje!

104

Slediti BožjemupogleduNagovor provinciala p. Milana Bizanta pri masi v Dravljah

Kot že nekaj let je bilo glavno praznovanje godu sv. Ignacija Lojolskega,31. julija, v Dravljah. Somaševanje jezuitov, med katerimi je bil tudi bise-romašnik p. Pavel Leskovec ter slovenski jezuitski misijonarji na oddihuv Sloveniji, je vodil provincial p. Milan Bizant. Sv. maše in prijateljskegasrečanja po njej na trgu pred cerkvijo so se poleg jezuitov udeležili mno-gi draveljski župljani ter člani redovniških in laiških skupnosti, ki so duho-vno povezani s sv. Ignacijem in jezuiti.

SV.

IG

NA

CIJ

Slovenskijezuiti

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:56 Page 104

avgust2009

Kaj pomeni za nas ta sprememba vIgnaciju: od tega, da je gledal iz sebeven, do tega, da se je prepoznal gleda-nega od Gospoda? Kaj pomeni gledatiiz sebe ven? Zgodi se, da je človek ranjen, da je vnjem zamera, bolečina, problem – inpotem ga problem posrka, potegne na-se vso njegovo pozornost, okupira srce– in človek potem vse vidi skozi ta pro-blem. Vse je s tem obarvano, takšno jedoživljanje. Človek potem more celobraniti in poudarjati pred drugimi svojozamero, bolečino, upravičenost žalosti– stalno premlevanje težav in proble-mov. Ni pa to že vsa resničnost. Tu je tudi po-gled s strani Gospoda. Kako pa me onvidi – on, ki vidi celoto mene, mojega

življenja. Pa celoto bližnjega. Ljubezenje tista drža, ki vidi celoto: tako šibkosti,kot tudi lepe plati. Vse skupaj pa v do-brohotnosti. Nekaj je, kar mi čutimo o sebi, o bliž-njem, o svetu, o zgodovini. V to smoprepričani, čutimo tako, doživljamo.Vendarle je to le en del. Drugi del pa je:kako mene, bližnjega, svet, zgodovinoBog čuti, vidi. Kaj on želi in pričakujezame in od mene.Mi torej načrtujemo za to življenjedrobne projekte, pogosto gledamoskozi probleme, ki jih naj rešimo. Bognačrtuje za večnost. Bog želi odrešenjaza vsakogar. Bog gleda celoto osebe.Saj je pomembno, kaj jaz čutim o Bo-gu, kako jaz čutim Boga, še drugo paje, kako me on čuti in vidi. Tu smo pri

105

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:56 Page 105

Slovenskijezuiti

106

vprašanju odnosa z Gospodom in to jesrčika duhovnega življenja. Pa boste rekli: ekonomija je problem.Seveda je, velik problem. Da, prav zato,ker so časi težki, ker stvari niso nikdaršle in nikdar ne bodo šle gladko v člo-veški zgodovini – ne vem, če je bila ka-tera generacija, ki ni nikdar izkusila kajtežkega: vojne, celo bratomorne, mate-rialno revščino. Sedaj se vse bolj govo-ri o čustveni revščini, do duhovne rev-ščine pa še nismo prišli, to bo mordapoznala naslednja generacija. Prav za-to, ker časi so težki, je treba imeti mo-čan temelj, globok in trden. V Kristusuin njegovem gledanju na osebo in ži-vljenje: to je odrešenje. Dozoreti za Bo-ga, za vero, upanje, ljubezen. Na člove-ško življenje lahko gledamo skozi opti-ko uspeha, dosežkov, užitkov, komudobro gre, skozi denar; lahko pa glo-blje, skozi kriterij odrešenosti, ljubezni,odnosov.Ignacijeva izkušnja – kako se je Bogpribližal in vstopil v njegovo življenje inkako je Ignacij uspel sodelovati – jedar, temelj za nas jezuite, za drugeskupnosti oz. kongregacije, pa za laiškagibanja (SKŽ) in za laike v Cerkvi sploh.Vsi danes praznujemo in smo hvaležniBogu in Ignaciju, da poznamo drago-cena sredstva ignacijanske duhovnosti.Naj rečem nekaj besed o nas jezuitih. Zadnja generalna kongregacija – v za-četku 2008 – je podala nekaj smernic,da skupaj iščemo, kaj Bog želi za nas inod nas. Jezuiti se tudi v sedanjem časuprepoznavamo poslani, da damo svoj

prispevek na področju duhovnosti, du-hovnih vaj, duhovnega spremstva. To jedragocenost, ki smo jo prejeli v delež,da bi mi to živeli in tudi posredovalidrugim. Marsikaj lahko jezuiti počne-mo, če pa ne bi tega, bi ne bilo dobro.Tudi zato, ker se bomo morali od mno-žičnega krščanstva prej ali slej poslovi-ti. Vernik ne bo več nošen od množiceljudi, ki bi ga peljala v vero v Kristusa –množica bi ga prej peljala proč od verev Kristusa, proč od Kristusovih vrednot,proč od Kristusovega pogleda na člo-veka, na življenje. Če je za nas jezuite značilna duhovnapoglobljenost, naj tega ne zapravimo.Ko govorimo o duhovni poglobljenosti,ne gre za to, da bi bili boljši od drugihredovnikov ali duhovnikov. Sploh neželim tega reči. Gre za resnico, da namje zaupan velik dar ignacijanske duhov-nosti ter to, da nam je bilo zelo velikodano in ponujeno. Da bi se le zavedali,kako nekaj dragocenega nam je zaupa-no!Gospod je nas jezuite za to že uporabilin naj nas kot vredno orodje še naprej.Čeprav smo šibki, grešni in delamo na-pake. »V vsej ponižnosti, zavedanjukrhkosti, se ti Gospod zahvaljujemo.Kar je bilo dobro, je tvoje delo, in plodsodelovanja s teboj. Še naprej nas upo-rabi, pa tudi očiščuj nas. Naj bo v nasduhovna poglobljenost, naj se resno lo-tevamo duhovne pomoči osebam.«Vzklik omenjene generalne kongrega-cije je: jezuiti smo poslani na meje, naskrajne meje. Jezuiti smo poslani v svet.

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:56 Page 106

avgust2009

107

Kot mediacija krščanskega oznanila, to-rej v dialog s svetom – kjer smo naspolzkem terenu in nas more tudi zane-sti. Lahko tudi izgubimo svojo identite-to, ker mislimo, da krščansko oznanilonima več moči in jo imajo več drugaoznanila, ki so bolj privlačna. Ker marsi-kdaj ljudi ne zanima vera v Kristusa, nezanima jih Kristus in se lahko čutimozavrnjene v našem delu, oznanjevanju,v naši poti življenja, poti redovništva induhovništva. Včasih smo zavrnjeni tudipo naši krivdi, a tu ne govorim o tem.Pride skušnjava, da bi delali raje stvari,ki so bolj »in«, ki so bolj aktualne, ki jihljudje bolj sprejemajo. A če ne oznanja-mo Kristusa, izgubimo našo identiteto.Kolikor bolj zahteven je svet, kolikorbolj raztreščen na mnoge resnice, del-ne resnice, toliko bolj je potrebna skrbza ohranjanje naše lastne duhovneidentitete in zakoreninjenosti v Kristu-sa. Kot pravi GK: »Tako se jezuiti v po-slanstvu znajdejo pred več nasprotnimipoli; te nasprotnosti, po značaju ignaci-

janske, nas spremljajo,ko smo po eni strani vvsakem trenutku trdnozakoreninjeni v Bogu,hkrati pa nas žene v sre-do sveta.« In nadaljuje:»Evangeliji prikazujejoJezusa v globokem, lju-bečem odnosu z Oče-tom in hkrati popolno-ma predanega svojemuposlanstvu med ljudmi.«Nenazadnje je ena mo-

čnih smernic zadnje ge-neralne kongregacije vabilo k skup-nostnemu življenju: »Jezuitska skup-nost ni samo za poslanstvo, sama posebi je poslanstvo.« Ne gre le za to, kajjezuiti delamo, pač pa tudi, kako živi-mo. Če je bila prej tipična jezuitskausmerjenost in način to, da smo jezuitiskupaj v skupnosti zato, da kaj naredi-mo, skupnost v poslanstvu, pa nam jesedaj bolj jasno, da je že živeti skup-nost nekaj polnega. Da je to že pričeva-nje, ali nepričevanje, za Kristusa. Tu že-limo slišati tudi mi, slovenski jezuiti, tapoudarek zadnje generalne kongrega-cije.Naj nas na poti spremlja Božji blago-slov, tudi po vaših molitvah. Potrebuje-mo molitve in zaupamo v moč molitve.Amen.

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:56 Page 107

40 letslovenske province

Družbe Jezusove

2001 – 2008 provincial p. Janez Poljanšek, socij p. Franc Zupančič

Sedež provincialata:

Ljubljana, Ključavničarska 2 2001 – 2003

Ljubljana, Zrinjskega 13 2003 – 2008

2008 - provincial p. Milan Bizant, socij p. Franc Kejžar

Sedež provincialata: Ljubljana, Zrinjskega 13 2008 - 2009

Ljubljana, Vodnikova 279 2009 -

2000 p. Marko Ivan Rupnik prejme Prešernovo nagrado

2004 Slovenija postane članica EU in NATA

2005 umre Janez Pavel II., izvoljen papež Benedikt XVI.

2006 nove škofije na Slovenskem – Celje, Novo Mesto, Murska Sobota

2005/06 »Goreči v duhu« jubilejno leto (Ignacij, Ksaver, Faber)

2007 Slovenija prevzame euro za valuto

2008 35. generalna kongregacija DJ v Rimu, za generala DJ izvoljen p.

Adolfo Nicolás, slovenski delegat p. Franc Kejžar

Ekološka kriza vse bolj očitna

2008 svetovna finančna kriza – recesija

Četrto desetletje 2000 – 2009

JUB

ILE

J

108

Slovenskijezuiti

Pripravil Franc Kejžar

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:56 Page 108

109

avgust2009

Slovenija Misijoni V drugih provincah

Noviciat: 2000/01 so z na-šimi v noviciatu v Mariborunov. Ruske regije; potem na-stopi štiriletna suša; prvi no-vinci leta 2006 ne bodo več vMariboru, ampak v Genovi,kar se nadaljuje

Sholastikat: v Dravljah bopodobno leta 2003»zmanjkalo« sholastikov,vsi študirajo samo še v tuji-ni

Razvoj Duhovnega središ-ča Sv. Jožef – rezidenca

Lj – DravljeLj - Zrinjskega 13Lj – Sv. JakobMb – Srce JezusovoMb – Sv. Magdalena

Leto 2005

Japonska 1P. Vladimir Kos

Kirgizija 1P. Janez Mihelčič

Zambija 8P. Jože GrošeljP. Janez MlakarP. Janez MujdricaP. Lojze PodgrajšekBr. Jože RovtarP. Radko RudežP. Lovro TomažinP. Mio Kekić

Malavi 1P. Stanko Rozman

2000/01 p. Tone Vake vKazahstanu

Leto 2005

Rim 10Bellarmino:3 (pp. študentje)Rez. S. P. Canisio: 1(p. R.V.)Center Aletti: 2 (patra)Russicum: 4 (3 patri, 1 brat)

Albanija 11 sholastik

Velika Britanija 11 sholastik

Argentina 11 pater

Avstrija 22 patra

Francija 22 sholastika

Nemčija 11 pater prof.

Irska 22 sholastika

Italija 1Gorica: 1 pater

ZDA 11 pater prof.

Leto Patri Sholastiki Bratje Vsi

2005

Slo: 32

Zunaj: 17

49

1

8

9

3

1

4

36

26

62

2008

Slo: 36

Zunaj: 15

51

1

6

7

3

1

4

40

22

62

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:56 Page 109

Milan Bizant – študentski duhovnik v Mariboru, sledi mu Ivan Hočevar

Tomaž Mikuš – eno leto študentski duhovnik v Ljubljani

Razvoj Duhovnega središča sv. Jožefa

Mic – pri Sv. Jožefu prevzame Primož Jakop

2000 – 25 let Šole za zakon (Vider) – 2002 – 30 let Najine poti (Vider)

2008 konec naloge spirituala v mariborskem bogoslovju (Zupančič, Hoče-var), Roblek že prej končal v Ljubljani

2002 ustanovljena slovenska JRS (Jezuitska služba za begunce) – sedež priSv. Jožefu, Šef, Schweiger

Jezuitska spletna stran na internetu (Bačar)

2003 Mednarodni posvet o Vladimirju Truhlarju v Gorici

2003 vrnjena rezidenca pri Sv. Jožefu

2003 300-letnica rojstva p. Avguština Hallersteina

2004/05 razstava Evropskih jaslic pri Sv. Jožefu

2005 200-letnica smrti p. Gabrijela Gruberja

2009 zaprta rezidenca sv. Ignacija na Zrinjskega 13. oz. Ul. Janeza Pavla II.21. Provincialat se konec aprila preseli v Dravlje.

Slovenija 2000 – 2009

Slovenskijezuiti

110

»Vesel sem tega zgodovinskega trenutka, da lahko skupaj razmišljamo o prihod-nosti našega sodelovanja… Ostajamo odprti za nove izzive, ki jih daje trenutnain bodoča politična situacija v svetu in doma.«

P. Janez Poljanšek, Jezuiti v Centru za odstranjevanje tujcev v Ljubljani 2001

Ob tristoletnici rojstva p. Avguština Hallersteina je Mednarodna zvezaastronomov eno izmed nebesnih teles poimenovala po njem. 2003

»Računalnik in internet tako postaneta pripomoček, sredstvo, ki ga lahko upora-bimo za dobro, za svojo duhovno rast, za rast v veri. Bog nam namreč lahkospregovori tudi tam, kjer ga morda (še) ne pričakujemo.«

Albert Bačar, »Pristan Duha« na internetu 2004

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:56 Page 110

avgust2009

111

LET

O D

UH

OV

NIŠ

TV

A

Praznovanje župnijske za-vetnice sv. Marije Magda-lene je v nedeljo, 26. juli-ja, privabilo v Gore nadIdrijo veliko število ljudi.Poseben razlog tokratne-ga slavja v lepo okrašenicerkvi in s soncem obsija-ni okolici je bilo kar dvoj-no bisernomašno slavje:60 let duhovništva staskupaj slavila domačinap. Pavel Leskovec in FrancGovekar. Franc Govekarje kot škofijski duhovnikves čas služboval v Slove-niji, p. Pavel Leskovec paje služil vesoljni in sloven-ski Cerkvi v Rimu.P. Pavel Leskovec je leta 1939stopil k jezuitom, ki so ga leta1945 poslali v Ruski kolegij vRimu, kjer se je pripravljal naRusijo, tedanjo Sovjetsko zve-zo, če bi razmere to dovolile.V duhovnika je bil posvečen18. aprila 1949 v vzhodnemobredu. Štiri leta je opravljal

različne službe v skupnosti naOrientalu ali Vzhodnem inšti-tutu, istočasno pa se je posve-til podiplomskemu študijuvzhodne teologije. Leta 1954je postal profesor dogmatike,štiri leta kasneje pa je začelpoučevati nauk o Cerkvi invzhodno teologijo. Predavalje vse do leta 1996. Poleg

Biserna masap. Pavla Leskovca

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:56 Page 111

Slovenskijezuiti

112

predavanj je bil vrsto let ekonomna Vzhodnem inštitutu. Od leta1968 je sodeloval na Vatikanskemradiu, najprej kot vodja ruske sek-cije, leta 1971 pa je od Rafka Vo-deba prevzel vodenje slovenskesekcije. Slovenski verniki p. Leskov-ca najbolj poznamo prav po slo-venski oddaji Vatikanskega radia,ki jo je kot vesten, umirjen, teolo-ško podkovan, Svetemu sedežu insvetemu očetu zvest voditelj pri-pravljal in vodil četrt stoletja.Slavje, ki je izzvenelo v zahvali Bo-gu za dar duhovništva in zvestoboobeh slavljencev, so vzorno pripra-vili župljani z idrijskim župnikomIvanom Blažičem, ki upravlja tudižupnijo Gore. Bralci, pevci in drugibogoslužni sodelavci so znatnoprispevali k lepemu bogoslužju, nakoncu sv. maše pa so župljani obaslavljenca še posebej pozdravili invsakemu podarili v les vžgano po-dobo gorske cerkve sv. Magdale-ne. Somaševal je tudi jezuitski mi-sijonar v Kirgiziji p. Janez Mihelčič,ki je bil na oddihu v Sloveniji. Kotimajo domačini navado proslavitisvojo farno zavetnico, je po mašisledilo sproščeno druženje obkruhkih, pecivu in pijači. Iz župnijeGore je tudi p. Tomaž Mikuš, ki jeimel pred štirimi leti tu novo mašo.

� F.K.

Od zemeljskega življenja se je po-slovila Marija Golob (1923 - 2009),katere življenjska pot je bila tesnopovezana z delovanjem in življe-njem slovenskih jezuitov. Sedaj žepokojni jezuitski misijonarji, npr.pater Berden, svojega apostolske-ga delovanja ne bi mogli izvrševativ taki meri brez njene pomoči insodelovanja. Pred očmi je imela tu-di slovenske jezuitske misijonarje vAfriki, ki jim je po svojih močeh po-magala. Bog ji povrni in pri njemnaj najde svoj zadnji mir. Več o po-kojni v naslednji številki.

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:56 Page 112

avgust2009

113

Pater o svojem poklicu: »Kako in kdaj seje v meni porodilo vprašanje poklica,ne vem. Poklica nisem iskal ali odkrival,temveč sem ga našel v sebi. Bilo je tovedno edino in nedvomno – duhovni-štvo. Brez primerjanja ali utemeljeva-nja. Nisem se videl v nobenem drugempoklicu. Če pa bi vendarle moral odgo-voriti, zakaj odločitev za duhovništvo,bi se v zgodnji mladosti moj odgovorglasil: 'Da bi maševal in pomagal du-šam'« (n.d. str. 196).O spovedovanju v Rimu: »Jeseni 1959sem se obvezal, da bom dvakrat teden-sko spovedoval v cerkvi Al Gesu`. Po-stopoma se je nabralo dosti duhovne-ga vodstva. Spovedovanje v različnihjezikih je bilo duhovno izredno bogato

delo, ki me je najbolj napolnjevalo,osrečevalo in me tudi zadrževalo v Ri-mu« (n.d. str. 199). Pater Žitnik – duhovni oče: »P. Žitnik jesvoje duhovno poslanstvo nedvomnovzel izredno resno in odgovorno. Kotveliki poznavalec cerkvenih očetov, po-sebno Zlatoustega, je gotovo vedel, daje njegovo poslanstvo duhovnega oče-ta in spovednika tudi poslanstvo moli-tve za vse tiste, ki so potrkali na njego-va vrata. Prag njegovih vrat je bil kmalu'izrabljen', kajti glas o dobrem duhov-nem učitelju in spovedniku se hitro širi.P. Žitnik je dejansko vsakega, ki se muje zaupal, spremljal z zrelo duhovnomodrostjo, ki je v njem našla svoje bi-vališče prav zaradi njegove ponižnosti

Duhovnisko pričevanjepokojnegap. Maksimilijana ŽitnikaP. Lojze Cvikl, rektor Ruskega kolegija v Rimu, je prav ob začetku leta duhovnikovposkrbel za dragoceno duhovniško pričevanje p. Maksimilijana Žitnika (1920 –2006,), ki je večino življenja preživel v Rimu kot profesor, knjižničar, spovednik in du-hovni voditelj. V knjigi IL PADRE, Servire nel nascondimento (OČE, Služiti v skrito-sti), ki jo je izdal Ruski kolegij, je predstavil življenje pokojnega p. Žitnika, ki je zad-nja leta kot knjižničar preživel v kolegiju. V knjigi, katere dobršen del so fotografijein dokumentarno gradivo, so zbrana tudi pričevanja sodobnikov o p. Žitniku. Mednjimi so mnogi, ki jih je pater duhovno spremljal. Večji del knjige je v italijanščini, endel pa v slovenščini in nemščini. Navedimo iz slovenskih besedil nekaj spominov inmisli, ki predstavljajo p. Žitnika v izrazito duhovniški luči.

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:56 Page 113

Slovenskijezuiti

114

in skritosti, kakor o njem pričujejo mno-gi« (p. M.I. Rupnik, n.d., str. 202).Koroški duhovniki o p. Žitniku – profe-sorju: »Prof. p. Maksimilijan Žitnik je bilizredno prijazen, ponižen, skromen,prepričljiv, uslužen, človeško razumeva-joč profesor. Odlikovala ga je globokavernost in pobožnost, sploh je naredil ssvojim tihim in nevsiljivim zgledom glo-bok vtis.Pred svojimi predavanji je pokleknil kmolitvi in to je bogoslovce zelo ganilo.Bil je profesor z dušo in telesom, ki jesvoja predavanja temeljito pripravljal, agovoril tako, da so slušatelji čutili, da nesamo predava dogmatiko, temveč jotudi živi« (n.d., str. 208).Zadržanost p. Žitnika: »Njegova zadr-žanost je bila ena tistih potez njegoveosebnosti, ki ga je naredila privlačnega.Zato mislim, da je 'Služiti v ponižnosti'odličen naslov za počastitev spominana p. Žitnika. Te besede povzemajo teknjegovega življenja« (Luis. F. Ladaria,

n.d. str. 209).Duhovno vodstvo:»Rekel bi, da je imelpredvsem velik darposlušanja, podkre-pljen z dobrohotnodržo. (…) Mislim, dani nikdar na nobennačin na nikogar priti-skal. Glede njegove-ga pristopa mi ostajav spominu dejstvo, daje skušal razumeti no-tranjo težavo sogo-vornika, postavil je

nekaj preprostih vprašanj in skušalpredvsem 'razločevati duhove', če najrečemo kot sv. Ignacij« (B. Dumant,n.d., str. 215)

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:56 Page 114

avgust2009

115

Pater Jože Plevnik, v začetku poletja jepri župnijskem zavodu Ljubljana – Dra-vlje izšla vaša knjiga Evangelij po Janezu,Teologija in duhovnost. Kot avtor ste naplatnicah takole predstavljeni: »Prof. dr.Jože Plevnik se je rodil 18. decembra1928 v Stožicah pri Ljubljani. Leta 1945 jezapustil Slovenijo in nato tri leta živel vbegunskih taboriščih v Avstriji: v St. Viduna Glini, v Kellerbergu pri Beljaku, v Spi-talu na Dravi in v Peggezu pri Lienzu. VLienzu in Spitalu je obiskoval slovenskogimnazijo.« Bolj kot vprašanje politične-ga ozadja in zakaj ste zapustili Slovenijome preseneti, da ste bili ob začetku dru-ge svetovne vojne stari šele trinajst let inda ste sedemnajstleten morali bežati. Sepravi, da je vojna kruto posegla v vašomladost in da v vašem primeru niti ni namestu govoriti o politiki oz. na kateristrani ste bili, ampak človeku bolj da mi-sliti splošno človeška nasilnost vojnegačasa, ki mlade ljudi peha v vrtinec na-sprotij in sovraštva. Kako vi komentiratesvoj takratni položaj?

Druga svetovna vojna se je začela sep-tembra 1939, toda Jugoslavija je bilanapadena šele aprila 1941, ko sem bildvanajst let star. Sam sem se vključil v

protikomunistično gibanje proti koncuvojne, septembra 1944, ko še nisemimel 16 let. Bil sem mladoletnik, navdu-šen in naiven. Ko sem zapuščal Sloveni-jo, sem bil star 16 let. Vojna je zareskruto posegla v mojo mladost in spre-menila smer in smisel mojega življenja.Bivanje v taboriščih na Koroškem ni bi-lo lahko. Bili smo lačni in smo nenehnohrepeneli, da bi se vrnili v domovino.Angleži so, poleg propagande, tudi spičlo hrano in z rušenjem naših organi-zacij in ustanov, posebno gimnazije,pritiskali na nas, da bi se vrnili v Jugo-slavijo. Vendar se je le redko kdo vrnilin gimnazija je šepala naprej in žela pri-

Pogovor sp. dr. Jožetom Plevnikom

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:56 Page 115

Slovenskijezuiti

116

znanje. Sam sem v Lienzu in nato v Spi-talu nadaljeval gimnazijo, kar mi je da-lo podlago za moj duhovniški poklic.Brez gimnazije to ne bi bilo mogoče.Za gimnazijo pa se moram posebnozahvaliti prof. Marku Bajuku.Lani sem blizu Kranja srečal neko dija-kinjo iz begunske gimnazije, ki se je ta-krat vrnila domov. Obujala sva spomi-ne na tista leta v taborišču, posebno nagimnazijo. Angleži se kar niso se moglinačuditi, da smo rajši šli naprej v svetkakor nazaj domov. Seveda oni nisopoznali našega strahu, mi pa smo imelivedno pred očmi usodo domobrancevin smo se bali, da bo nekaj takega ča-kalo tudi nas, če bi se vsi vrnili. Ni namšlo v glavo, zakaj si v Jugoslaviji takoprizadevajo, da bi nas dobili nazaj. Nji-hova propaganda iz Jugoslavije, ki jedelovala s privoljenjem Angležev, ni za-beležila večjih uspehov. Po letu 1948 smo se razkropili po svetu- v glavnem smo šli v Kanado, ZDA aliv Argentino. Za nas mladoletnike je bi-lo to lažje kakor za odrasle.

Nadaljujem s predstavitvijo v knjigi: »Ju-nija 1948 je šel v Kanado, leta 1950 pa jevstopil v jezuitski red v Torontu. Filozof-ski in teološki študij je opravil v Torontu,kjer je bil leta 1964 posvečen v duhovni-ka.« Vrnitev v Slovenijo torej ni prišla vpoštev, srečo ste imeli, da vas niso vrniliz mnogimi, ki so končali v Kočevskemrogu in mnogih »Hudih jamah«, kako stedoživljali slovo od domovine in nov širnisvet?

Prva leta v Kanadi so bila težka. Jezikanisem znal veliko, kajti imel sem le enoleto angleškega pouka na gimnaziji, karni bilo veliko. Delal sem eno leto na ne-ki farmi v Novi Škotski, potem pa semzačel obiskovati jezuitski kolegij v Hali-faxu. V tem mestu je bila tudi moja se-stra. Dobri ljudje, kjer je ona služila, soomogočili tudi meni, da sem lahko ho-dil v šolo in hkrati pri njih nekaj zaslužil.Tako sem septembra 1950 vstopil v no-viciat v Guelphu blizu Toronta. Po dvehletih noviciata sem tam še naprej študi-ral klasične jezike - latinščino in gršči-no, poleg angleščine. Od leta 1954 do1957 sem v Torontu študiral filozofijo,potem pa sem šel učit na gimnazijoCampion College v Regina, ki je v Sa-skatchewan provinci na zahodu Kana-de.

Kaj je botrovalo vašemu vstopu k jezui-tom? Kako ste se odločili za ta korak?

V prvem semestru l. 1949 v Halifaxusmo imeli duhovne vaje. Pater, ki jih jevodil, je bil izredno dober govornik. Ta-kih duhovnih vaj še nisem napravil.Med drugim nam je povedal, da iz svo-jega izkustva lahko reče, da ima 30 pro-centov mladih fantov poklic, a da se leredki med njimi odzovejo. Svetovalnam je, naj ta dan molimo za svoje po-klicanje, čeprav nam to ne ugaja. Naj-prej naj prosimo Marijo, naj sprejmenašo pripravljenost slediti temu klicu innas priporoči svojemu Sinu. Potem najse obrnemo k Sinu in ga prosimo, najsprejme priporočilo svoje Matere in naj

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:56 Page 116

avgust2009

117

nas priporoči svojemu Očetu. Nato najse obrnemo k Očetu in ga prosimo, najsprejme Sinovo priporočilo. Ko sem vkapeli tako molil, se je nekaj v menipremaknilo. V treh presledkih mi je bilodano vedeti, da je bila moja molitev odvseh treh uslišana. To je bil zame trenu-tek absolutne gotovosti, edinstveni tre-nutek v mojem življenju. Ne prej nekasneje nisem kaj podobnega doživel.Ta izreden in globok doživljaj mi je ševedno živo v spominu. Ko sem se po-govarjal z drugimi, sem spoznal, da jeto nekaj enkratnega in da sem samo jazto doživljal. Drugi so bili poklicani nadrugačen način.

Zadnja generalna kongregacija DružbeJezusove pravi, da mladi človek ne vsto-pa v posamezno provinco, ampak v uni-verzalno Družbo Jezusovo, naj bo člante ali one province. Slovenske province včasu vašega vstopa še ni bilo, vprašampa vas, ali ste kdaj pomislili, da bi biličlan slovenske province, istočasno, koste bili vključeni v univerzalno poslan-stvo Družbe v Kanadi?

Ko sem bil v noviciatu, sem takratnegaprovinciala vprašal, ali naj naknadnovstopim v slovensko provinco. Sevedaslovenske province takrat še bilo ni. Re-kel mi je, naj vstopim kar v kanadskoprovinco, kar sem tudi storil. Toda od le-ta 1990 naprej se vračam v Slovenijo.Najprej sem predaval na teološki fakul-teti, od leta 2004 naprej pa prihajamvsako leto v Dravlje, da poskrbim za svo-je knjige, ki sem jim napisal v slovenšči-

ni. P. Lojze Bratina jih potem ureja insprejme v Draveljsko zbirko. Letos semizdal knjigo o Janezovem evangeliju in stem bistveno zaključil svoje delo. Rad biše napisal komentar o Knjigi Razodetjapo Janezu, zadnji knjigi v Novi zavezi. Tako sem zadnjih dvajset let bil kar pre-cej v Sloveniji. Postal sem nekaka dvo-živka. Živim v Kanadi, kjer se dobro po-čutim in predavam, hkrati pa sem karprecej časa v Sloveniji. Mislim, da je ta-ko kar prav. V Torontu še vedno sode-lujem v seminarjih. Tam imam tudi narazpolago knjige, katere bi v Ljubljanitežko dobil. Tu sem med svojimi kolegiin prijatelji, s katerimi se poznam že 60let. Drugo leto bom praznoval 60 letsvojega življenja kot jezuit .V Kanadisem doma, čeprav nekaj mene še ved-no pripada Sloveniji.

Sledimo predstavitvi v knjigi: »Leta 1966je začel študij Svetega pisma v Würzbur-gu v Nemčiji, kjer je leta 1971 promovi-ral iz Pavlove teologije. Od leta 1971 pre-dava na jezuitski teološki šoli, ki je vsklopu torontske teološke šole in toront-ske univerze. Poučuje Novo zavezo,predvsem Pavlovo teologijo in evangeli-je. Od 1991 do 2000 je občasno preda-val tudi na Teološki fakulteti v Ljubljaniin Mariboru.« Prosim vas, da nam pred-stavite svoje profesorsko delo, odločitevzanj in izzive, ki jih današnjemu človekupostavlja preučevanje Svetega pismaNove zaveze.

Za Novo zavezo sem se odločil v tret-jem letu teološkega študija v Torontu.

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:56 Page 117

Slovenskijezuiti

118

Takratni profesor Nove zaveze, paterDavid Stanley, me je nagovoril za to,čeprav sem se prej zanimal za matema-tiko. Toda nisem bil več zadovoljen zmatematiko in tudi nisem videl velikegasmisla, da bi nadaljeval ta študij. Začelsem študirati biblične jezike, po tretjiprobaciji pa sem šel v Würzburg k pro-fesorju Rudolfu Schnackenburgu, kjersem pisal svojo doktorsko nalogo izPavlovih pisem. Leta 1971 sem se vrnilv Toronto.

»Poleg številnih člankov v znanstvenihrevijah je spisal šest knjig: Word and Spi-rit (1975), What are they saying aboutPaul (1986), Paul and the Parousia(1997), Apostol Pavel: S Kristusom v Bož-jo slavo (2004), Evangelij po Marku(2005), Evangelij po Luku (2008), Evan-gelij po Janezu (2009).« Vse knjige v slo-venščini so izšle pri Župnijskem zavoduLjubljana – Dravlje, zadnja, Evangelij poJanezu, kot že rečeno, v začetku pole-tja. Kaj je sporočilo te knjige oz. kaj jeJanezovo sporočilo?

Janezov evangelij me je že nekaj časamikal. Vedel sem, da je Janez, polegPavla, glavni teolog v Novi zavezi. Nje-govo globinsko predstavljanje Kristusa,ki se nam v tem evangeliju vseskozi ra-zodeva, me je mikalo. Tu srečujemoteološko globino in duhovnost, ki polninašega duha. To je razvidno že iz uvod-ne himne Božji Besedi, v kateri nam po-ve, da je bila Beseda pri Bogu in da jebila Beseda Bog in da je vse nastalo ponjej. Prav posebno pa je Janezov evan-

gelij bogat v Jezusovem govoru prizadnji večerji, kateremu evangelist po-sveti kar pet poglavij. Janez vseskozipoudarja izpolnitev v sedanjem raz-merju, čeprav še vedno rahlo pričaku-je Kristusov prihod na koncu veka. Vtem evangeliju se Jezus razodeva kotBožji Sin z odprtostjo, ki je ne srečamov drugih evangelijih.

Preučevati knjige Svetega pisma Novezaveze pomeni, raziskovati in črpati priizvirih krščanstva. Do kakšnih spoznanjste sami prišli in kaj sporočate sloven-skim bralcem v knjigah, ki so na voljo priŽupnijskem uradu Ljubljana – Dravlje?

Vsekakor semsam veliko do-bil iz tega študi-ja, tako v razu-mevanju kakorv duhovnem ži-vljenju. To, karje meni poma-galo, pa bi radomogočil tudidrugim. Rad biodprl sloven-skim bralcemsporočilo knjigNove zaveze in jim omogočil duhovnoživljenje, ki diha iz njih, posebno iz Pav-la in Janeza. Takih knjig v slovenskemjeziku manjka. Hotel sem zapolniti tovrzel in hkrati spodbuditi druge, da na-daljujejo, kjer sem oz. bom jaz nehal.

Hvala, p. Jože Plevnik, za ta pogovor!� Franc Kejžar

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:56 Page 118

avgust2009

119

MIS

IJO

NI

Brat

Jože Rovtarna obiskuNa obisku oz. oddihu v Slovenijije spet jezuitski brat Jože Rovtar.Oglasil se je v Dravljah in sva setakole na kratko pomenila:

Jože, kdaj si bil nazadnje v Sloveniji?

Pred tremi leti.

Kako se počutiš?

Doma se dobro počutim.

Zdravje še gre?

Ne morem se pritožiti. Nekaj te-žav imam s sluhom.

Si še vedno v noviciatu v Zambiji?

Še vedno.

Koliko novincev imate?

Ko sem odhajal, jih je bilo trinajst.V drugem letniku šest, ostali vprvem.

Kakšno je tvoje delo v noviciatu?Po katalogu sem hišni minister.Ker ne vozim več avtomobila,imam pomočnika, da on to opra-vi. Imam skrb za hišo, delavce, ra-čune.

Že dolgo si v noviciatu?

Že 22 let.

Koliko let imaš?

82.

Koliko časa si že v misijonih vZambiji?

42 let. Br. Jože Rovtar (levo)in p. Janez Mujdrica (desno)

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:56 Page 119

Slovenskijezuiti

Se boš vrnil v Slovenijo?

To še ni odločeno.

Kaj praviš o bodočnosti Družbe v Zam-biji?

Precej fantov je šlo skozi noviciat. Vsiniso vztrajali, kar je normalno. Ko semprišel v noviciat, so bili samo dva ali tri-je zambijski jezuiti duhovniki, sedaj jihje pa petindvajset. Med tem časom sotrije že umrli, dva v prometni nesreči,eden je bil starejši. V prometni nesrečije umrl Paul Lungu, ki je bil prvi učiteljnovincev, potem pa je postal škof.

Si zadovoljen z razvojem?

Sčasoma se situacija boljša, več jihostane kot v začetku. Je pa zambijskaCerkev še mlada, tudi način sprejema-nja so malo spremenili. V noviciatu sotudi novinci iz Zimbabveja, pol jih je izZambije, pol iz Zimbab-veja.Sholastikov iz zambij-sko-malavijske provinceje sedaj triintrideset.Tudi sedanji provincialje domačin iz Malavija.

Kako je s slovenskimimisijonarji?

Precej smo razpršeni.Dva, ki sta bila prej vZambiji, Rozman inPodgrajšek, sta sedaj vMalaviju.

Kako je z brati v Zambiji?

Samo dva sta končala noviciat v temčasu, ko sem bil jaz v noviciatu.

Kaj praviš ob 40-letnici slovenske provin-ce?

Ko je bila ustanovljena slovenska pro-vinca, je bila ustanovljena tudi zambij-ska, mislim, da isto leto.

Slovenci ste v Zambiji veliko naredili?

Veliko je, kar se da pokazati, veliko patudi, kar se ne da.

Hvala, brat Jože! Ko so ljudje pri tvojihletih že dolgo v pokoju, si ti še vednoaktivni misijonar. Bog naj te blagosloviin po tebi vso zambijsko Cerkev in Druž-bo.

� Franc Kejžar

120

V sredi p. Paul Lungu, magister novincev; potem je postalškof in umrl v prometni nesreči

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:56 Page 120

Želim napisati nekaj o delu naših tukajv Zambiji. Najprej pa naj povem, kakosem prišel do misijonskega poklica.Bil sem posvečen v duhovnika goriškenadškofije leta 1946. Poleg mene je bi-lo v istem letniku kar 31 drugih duhov-nikov: trije Hrvatje, sedemnajst Sloven-cev in enajst Italijanov. Od teh nas je ži-vih še osem. Pri posvečenju sem molilza dve milosti: da bi postal jezuit inpozneje kot jezuit tudi misijonar. Obeprošnji sta bili kar predrzni. Po posve-čenju sem bil poslan v cono B, v Lozi-ce. Tja nisem nikoli prišel, ker mi oblasttega ni dopustila. Poslali so me v Cer-kno za kaplana, kjer sta bila štiri letaprej ubita dva kaplana. Sledil sem g.Marcu, ki je preživel več let v ječi. Onje še med živimi. Služboval sem tam dokonca leta 1948, ko so mi odvzeli dovo-ljenje za opravljanje duhovniškega de-la. Zaprosil sem msgr. Toroša, goriške-ga administratorja, da mi dovoli iti k je-zuitom. Takoj mi je dal dovoljenje z be-sedami: »Pojdi, meni ne moreš koristi-ti.«Prav takrat je bil na obisku v Cerknemadvokat Sedej, nečak nadškofa Sedeja,ki je bil poročen v Zagrebu. Z njim je

prišla tudi žena in sedemletna hčerkaManja. Ob njihovem obisku sem ome-nil, da se želim pridružiti jezuitom in dasem za to že dobil dovoljenje. Takrat jepa mala Manja začela skakati od vese-lja in vabiti rekoč: »Pridite. Mi stanuje-mo v Zagrebu nasproti jezuitom v Pal-motićevi 33.« Tako je bilo odločeno insem se odpravil v Zagreb. Na poti semse ustavil pri jezuitih v Ljubljani, ki so bi-li pri Sv. Jožefu. Ravno takrat je Oznazačela preiskavo pri Sv. Jožefu in jazsem padel v njihove roke. Po zaslugi p.Böhma, ki je bil sicer mile narave, todatokrat se je odločno zavzel zame, češ

avgust2009

121

Slovenski jezuitski misijonarjiv Zambiji in MalavijuP. Radko Rudež pripoveduje

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:56 Page 121

Slovenskijezuiti

on pa ni član naše skupnosti, je samoznanec na poti v Zagreb, so me pustili.Skoraj po čudežu so me pustili oditi. Poprihodu v Zagreb sem obiskal družinoSedej in seveda Manjico. Glede Manji-ce pa še tole: ko sem bil v misijonih ževeč let, mi je ona pisala pismo, na kate-ro pa še do danes nisem odgovoril. Tome prav grize zdaj, ko se poslavljam odtega sveta. Upam, da bo ona to prebra-la in sprejela to kot moje opravičilo.Po vstopu v noviciat v Zagrebu sem bilzaprt za tri mesece in po odsluženi ka-zni sem moral na novo začeti z novicia-tom. Moral bi pa prestati še leto dniprevzgoje, toda tega me je rešil advo-kat Sedej, ki je dokazal, da sem italijan-ski državljan. Hoteli so me poslati v voj-sko, toda ker sem bil italijanski drža-vljan, tega niso mogli doseči. Zato sohoteli vedeti, zakaj ne zaprosim za ju-goslovansko državljanstvo. Jaz pa semodgovoril: »Rad bi šel v misijone.« Ko jeoficir to slišal, je kar poskočil rekoč: »Topa to. Kar pojdite v misijone. Lepo.« Te-ga ni rekel, ker bi mi želel dobro, am-pak ker je vedel, da se me bodo takoznebili. Tako torej - komunisti so mi po-magali, da dosežem svoj jezuitski in mi-sijonski poklic.

Se nadaljuje

� Pripovedovanje p. Rudeža zapi-suje p. Janez Mlakar

122

V enem stavku

• Na oddihu v Sloveniji so bili mi-sijonarji p. Janez Mlakar in br.Jože Rovtar iz Zambije ter p. Ja-nez Mihelčič iz Kirgizije.

• Ljubljanski nadškof Alojz Uranje na župnijski praznik sv. Rokav Dravljah blagoslovil nove or-gle v novi cerkvi Kristusovegaučlovečenja.

• Izšel je novi koledar VZGOJAza leto 2009/2010, ki stane 5EUR.

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:56 Page 122

avgust2009

123

DO

GO

DK

I IN

DO

GA

JAN

JA

His’ca ob cest stoji

Ta »hiš'ca« na Zrinjskega 13 v Lju-bljani, po novem Ulici Janeza Pav-la II. 21, je bila do nedavnega re-zidenca sv. Ignacija Lojolskega inprovincialat slovenske provinceDružbe Jezusove, po novem bopa tu apostolska nunciatura v Slo-veniji.Konec aprila so se provincial p.Milan Bizant, socij p. Franc Kejžarin p. Andrej Benda preselili v Dra-vlje, kjer je po novem sedež pro-vincialata. P. Tomaž Podobnik seje preselil k Sv. Jožefu na isti ulici,gospodinja Pepca Božič pa jeostala še naprej povezana s skup-

nostjo Nazaret pri Sv. Jožefu.Rezidenca sv. Ignacija Lojolskegaje bila ustanovljena leta 1980 znamenom, da bo tu pastoralnosredišče slovenske viceprovinceDJ in teološka refleksija. Prva staprišla v hišo patra Edi Böhm in To-maž Podobnik, ki sta v njej tudiostala, p. Böhm do smrti oktobralani, p. Podobnik do konca rezi-dence. Kmalu so se jima pridruži-li patri Stanko Grošelj, Marijan Šefin Franc Šetar ter sholastika JožePotrpin in Drago Lavrič. Prvi pred-stojnik skupnosti je bil p. MarijanŠef, zadnji pa p. Andrej Benda.

V rezidenci je vsaleta potekala in-terna teološkarefleksija ob me-sečnih srečanjihjezuitov iz vseSlovenije, od leta1985 do 1998 jebilo tu uredništvorevije »Kristjano-va obzorja«, ki seje v drugi polovi-ci svojega obsto-

Provincialat se je preselil izpod lju-bljanskega gradu v Dravlje

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:56 Page 123

Slovenskijezuiti

124

ja preimenovala v »Communio – Krist-janova obzorja«. V letih 1980 – 1982 in2003 – 2009 je bil v rezidenci provin-cialat slovenske province DJ. V 29 letih rezidence je tu stanovalo indelovalo 20 patrov, 2 brata in 7 shola-stikov. V tem času so imeli tu sedež 4provinciali. »Evergreen skupnost« (čla-ni, ki so bili v rezidenci več kot pol časanjenega obstoja) bi bila: patra Böhm inPodobnik ter brat Lovro Lisjak. Več kot15 let je v hiši gospodinjila gospa Pep-ca Božič.Glavni skupni apostolati oz. dejavnostiso bili že omenjeni: teološka refleksija,revija »Kristjanova obzorja«, apostolat,ki ga je narekovala vrnitev cerkve sv. Jo-žefa in rezidence ter provincialat. Rezi-denca je bila izhodišče za prve dejav-nosti in pobožnosti v začetku devetde-setih za vrnitev kompleksa Sv. Jožefa.Drugi apostolati so bili vezani na posa-mezne člane skupnosti in njihovo po-slanstvo: apostolat duhovnosti: misijoniin misijonske obnove, duhovne vaje induhovne obnove; služba operarija, ki

zajema najrazličnejšo pasto-ralno pomoč po župnijah inromarskih središčih (p. EdiBöhm je vrsto let redno ob ne-deljah oz. vikendih spovedo-val na Brezjah); sodelovanje inodgovornost v različnih škofij-skih pastoralnih telesih, odbo-rih, komisijah: diakonija, eku-menizem, družina, ŠPS, MPS,študenti, MOM, ŠOM…; od-govorni za provincijska apo-stolska področja: Apostolat

molitve, duhovne vaje, vzgoja jezuitov,poklici, mladi; intelektualni apostolat:profesor na teološki fakulteti (p. Mari-jan Šef, tri semestre tudi p. Franc Kej-žar); mediji: Vatikanski radio, urednik»Vzgoje«, urednik »Slovenskih jezui-tov«.Revija »Kristjanova obzorja« je nareko-vala sodelovanje z laiki, tako tudi drugiskupni apostolati. Člani skupnosti sobili tudi duhovni asistenti in sodelavcigibanj in krščanskih skupnosti: Nazaret,SKŽ, Vera in luč, DKPS, Najina pot, Sa-marijan.Hvala in Bog povrni vsem prijateljem,sodelavcem, dobrotnikom, pomočni-kom rezidence sv. Ignacija Lojolskegapod ljubljanskim gradom, ki jo bomoohranili v lepem spominu na poveza-nost in skupna prizadevanja »ad maio-rem Dei gloriam«.

� P. Franc Kejžar

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:56 Page 124

avgust2009

125

21. junija letos je papež Benedikt XVI.blagoslovil velike mozaike v San Giovan-ni Rotondo, kjer je živel in deloval sv. pa-ter Pij. Mozaike, ki uprizarjajo življenje p.Pija in sv. Frančiška Asiškega so delo p.Marka Ivana Rupnika in Centra Aletti izRima.

Na nek način gre pri novem mozaikuCentra Aletti zopet za delo, ki postavljana glavo današnje - še vedno postmo-derno - razumevanje sveta in morda ra-vno zato v njem človek najde pravi od-govor, počitek, nekaj lepega, kar sicerže vseskozi išče, a tako redko najde.Poglejmo zakaj.Kdo danes še govori o svetnikih, o nji-hovem življenju? Knjige in filmi na to te-mo se nam zdijo že skorajda smešnozastareli. Danes je popularno vse kajdrugega. Toda, ravno svetniki so naj-globlje razumeli bistvo našega bivanjana tem svetu. Ravno oni so najglobljeprodrli v smisel potrtosti in tolažb, ki jihdoživljamo vsi, a jih velikokrat ne razu-memo. Kako pomembno je imeti prija-telje med svetniki, ki nam dajejo ustvar-jalen zgled v duhovni borbi z vsakda-nom. In ravno o tem govorijo tudi mo-zaične podobe sv. Frančiška in sv. patraPija: z božjo pomočjo sta lahko kon-templirala veliki smisel človeškega ži-vljenja - postati vedno bolj podobni Bo-gu in sveti. Njune žive podobe nago-varjajo k iskanju svetniških prijateljev.

Moram reči, da so tudi mene povabilek takemu branju.Tudi trpljenje je ena od zadnjih stvari, kibi si jo današnji človek želel. Če je žegovora o tem, potem navadno v smislu,kako se trpljenju ogniti. Skrajno nesmi-selno je namreč trpeti. Važno je le, dase človek počuti prijetno in dobro. Invendarle mozaiki govorijo precej ravnoo trpljenju, o križu. Vsak človek na potido Boga prehodi vse stopnje, po kate-rih je hodil naš Gospod Kristus. Tuditrpel je. Kar posledično ne uide vsemnam. Obratno, ravno preko trpljenja invelike noči Mu postajamo vedno bližji;ravno tu se lahko izrazi vsa ljubezen.Danes pa bi najraje prišli do velike noči

Umetnost, ki nagovarja

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:56 Page 125

Slovenskijezuiti

126

brez velikega petka. Frančišek in paterPij sta dobro vedela, da temu ni tako –preko podob nas učita, da na tem sve-tu ni prave ljubezni brez trpljenja, kinajde svoj smisel le v Kristusu. Sicerostaja norost. Sodobna umetnost skorajda ni zmožnaveč prave komunikacije s človekom; jetežko razumljiva in največkrat omejenale na provokacije. Tem bolj je izzivalnain drugačna, bolje je ocenjena v kultur-nih krogih. Ker je zaradi svoje subjektiv-nosti velikokrat smiselno nerazvozljiva,je v večino ljudi vcepljeno mnenje, dasta potrebna za razumevanje umetno-sti študij in učenost na tem področju.Vendar temu seveda ni povsem tako –če je res, da razlaga umetniškega delapripomore k vstopanju v delo samo, ješe bolj res, da resnična umetnost spre-govori sama, posreduje tisto, kar je pra-vi umetnik sam doživel in nato izrazil:srečanje z Bogom, Lepoto. Prava umet-nost govori o Bogu, vzpostavi dialog zgledalcem in Lepoto samo. Tak dialogje dostopen praktično vsakomur. Naj omenim resnični dogodek, ki se jezgodil ravno ob tem mozaiku. Mladadružina s štirimi otroki si je ogledovalapodobe na klančini in nato končno pri-spela v kripto. Tam prostor v soju luči,harmoniji živih barv, leska zlata in obli-čij, ki govorijo o ljubezni, človeka do-besedno objame in poboža s svojo sil-no močjo in nežnostjo hkrati. Ga polju-bi. Ta dialog, ta poljub je doživljala tudinajmlajša, petletna hčerka, ki je zaradivse svoje nedolžne otroškosti spontano

izrazila svoja občutja. Ob prihodu vkripto je namreč začudeno zazrla vprostor in obstala, se čez kakšen trenu-tek s svojimi velikimi očmi obrnila k ma-mi, še vedno stala na istem mestu, gla-sno izrekla »mama!« in jo od vsega ve-selja objela. To je moč prave umetnosti. Umetnosti,ki govori, ki komunicira, ki lahko vzpo-stavi dialog z vsakim opazovalcem, sajje univerzalna in osebna hkrati. Ki je nanek način razumljiva, po drugi strani pav njej vedno znova ostaja še nekajskrivnostnega, nedoločenega, ne-doumljivega, ki govori o Božji vsepre-sežnosti.

� Andrej Brozovič DJ

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:57 Page 126

avgust2009

127

Dnevnik in Večer sta v zadnjem času ob-javljala podlistek z naslovom Jezuiti. Pod-listek je prevod knjige francoskega avtor-ja Edmonda Parisa z istim naslovom.Nanj je v Večeru odgovoril p. Franc Cerarin njegov odgovor tukaj objavljamo.

Večer že mesec dni objavlja podlistek znaslovom Jezuiti. V resnici zavzemajojezuiti v celotni zadevi zadnje mesto.Pred njimi sta Pij XI. (1922-39) in Pij XII.(1939-59) kot papeža, ter Vatikan. Kajje Vatikan? Cerkvena državica, terito-rialno najmanjša na svetu. Kaj pa je pa-pež? Vrhovni poglavar Katoliške cer-kve, ki ima v Vatikanu svoje središče.Obenem je papež namestnik JezusaKristusa. Kristus je ustanovil Cerkev, danadaljuje njegovo delo oznanjevanjaevangelija. Brez njega ne bi bilo neevangelijev ne Cerkve ne Vatikana nepapežev ne jezuitov. Jezuit je članDružbe Jezusove, cerkvenega reda, kiga je pred petsto leti ustanovil španskivitez Ignacij Lojolski.Ni težko priznati, da so papeži in jezui-ti v zgodovini kaj slabega naredili ali kajdobrega opustili. Bili so ljudje; kjer soljudje, tam so tudi zmote, napake inopustitve. To je sprejemljiv del zgodbe.Manj je sprejemljivo, da jim pisec nada-ljevanke v Večeru ni sposoben priznati,da bi kdaj in kje storili kaj dobrega. Po-polnoma pa je nesprejemljivo, da jimpripisuje vsakršno zlo, ki si ga je mogo-

če izmisliti in zamisliti. Pripisuje jimkrivdo za začetek in nadaljevanje prvesvetovne vojne. Pripisuje jim krivdo zazačetek in nadaljevanje druge svetovnevojne in skupaj z njo za vse strahote, kijih je rodila. Druge svetovne vojnesploh nista zakrivila Mussolini in Hitler.Paris piše, da sta bila oba brez inteli-gence ter nesposobna samostojnegaodločanja; bila sta lutki, marioneti, vrvi-ce pa je vlekel Vatikan skupaj z jezuiti.Vatikan naj bi bil leglo pokvarjenosti,laži, oblastiželjnosti in vsakršnih zloči-nov. Jezuiti naj bi učili, da je ubijanjedovoljeno in so tudi sami ubijali. Napi-salo se mu je, da med nacizmom in ka-tolicizmom obstaja pošastno soglasje.Nacističnega idejnega umotvora MeinKampf ni napisal Hitler, marveč je je-zuitsko delo. Hitler ga je le podpisal inslepo izvrševal. In tako dalje v tem stilu.Ko vse to beremo, zlahka ugotovimo,da Edmondu Parisu ni do zgodovinskeresnice. Očitno pa mu je do tega, da naCerkev, Vatikan, papeže in jezuite izliječim več gnojnice. Edmond Paris se na začetku pohvali, daje njegovo proučevanje jezuitov teme-ljito. Kot dodatek pravkar napisanemuse bežno ustavimo še pri nekaterih nje-govih temeljitostih. Trdi, da sta bila če-ški voditelj Hlinka in slovaški voditelj Ti-sa, med vojno oba Hitlerjeva vazala,jezuita. Ni bil ne eden ne drugi. Trdi, daso bili jezuiti avstrijski kancler Seipl, du-

Ko kdo ne mara jezuitov

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:57 Page 127

Slovenskijezuiti

128

najski kardinal Innitzer, milanski kardi-nal Schuster, sarajevski škof Šarić, bel-gijski kanonik Cardijn, Stepinčev tajnikLacković in še kdo. Nobeden od teh nibil jezuit. Še bolj očitna cvetka je, da jebil jezuit tudi zagrebški nadškof Stepi-nac, kar je popolnoma iz trte izvito. OStepincu dalje piše, da je umrl v rodnivasi Karlovice, kar ni resnica. Njegovarodna vas se imenuje Brezarić in spadav župnijo Krašić (blizu Karlovca). Vžupnišču v Krašiću je moral živeti Stepi-nac od leta 1951 v hišnem priporu dosmrti. Edmond P. pravi, da je umrl vseptembru 1960, v resnici je umrl 10.februarja. Paris nadaljuje, da je bil Ste-pinčev pogreb v katedrali sv. Petra v Ri-mu, v resnici je bil Stepinac pokopan vzagrebški katedrali, kjer je še vednonjegov grob. Cerkev sv. Petra v Rimu nikatedrala, marveč se ji reče bazilika.Res občudovanja vredna temeljitost.E. Paris prikazuje Ignacija Lojolskegakot psihičnega bolnika, podvrženegaprividom in prisluhom. Če je bil Ignacijduševni bolnik, kako je mogel položititemelje Družbi, ki je v štiri sto letih usta-novila in vodila stotine univerz v Evropiin na drugih celinah ter v njih izobliko-vala neizračunljivo veliko število uče-njakov najvišje stopnje? V Ljubljani sojezuiti – navajam kot primer - v letih1600 do 1773 vodili kolegij, v katerem

se je šolala večina slovenskih izobra-žencev tistega časa. Tudi Valvazor je bilnjihov učenec; njegova rodbina je z je-zuiti prijateljevala, dva njena člana stabila jezuita. Po pisanju E. Parisa so bili jezuiti skupajz Vatikanom snovalci in pobudniki dru-ge svetovne vojne. Usmerjali so njenedogodke, diktirali Hitlerju ustanovitevin vzdrževanje koncentracijskih tabo-rišč, določali njegove vojne pohode terse sploh enačili z nacizmom. Kako, dani skupaj z njim propadel tudi Vatikan,kako so se mogli obdržati jezuiti? Kakorazložiti, da nihče od njih ni moral pokoncu vojne pred sodišče v Nürnber-gu, kjer so Zavezniki sodili Hitlerjevimpomagačem in jih zaradi zločinskih de-janj obsodili na visoke kazni?Svet doživlja globoko gospodarsko kri-zo. Ni je zakrivilo gospodarstvo kot tak-šno; zakuhali so jo gospodarstveniki, kiniso spoštovali moralnih vrednot pravi-ce, poštenja, resnicoljubja in podobnih.Nespoštovanje moralnih vrednot jemožno tudi na drugih področjih, na pri-mer na področju zgodovine. Zagrešijoga pisci, ki resnico o dogodkih samo-voljno potvarjajo, in časopisi, ki njihovepotvorbe nekritično objavljajo. Eni indrugi si s tem pišejo spričevalo.

� Franc Cerar, Maribor

Izdaja: Predstojništvo slovenske province Družbe Jezusove (p. Milan Bizant). Izhaja dvomesečno.Vzdržuje se s prostovoljnimi prispevki. Ureja in odgovarja p. Franc Kejžar, Ljubljana. Vse dopise in plačila pošljite na upravo, Ljubljanska 13, 2000 Maribor, tel (02) 33-12-951 (p. Cerar).Založila: Slomškova družba d.o.o., Slomškov trg 3, Maribor. Prelom Andrej Šauperl.ISSN: 1854-8776

SJ 4 09 251:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:57 Page 128

SJ 2 11 260 ovitek:SJ 245.qxd 1.7.2011 13:49 Page 1

let

Na naslovnici: pred 30 in več letina stopnišču pred vhodom v rezidenco Srca Jezusovega v Mariboru.

... v akciji ...

SJ 3 09 250 ovitek:SJ 245.qxd 6.9.2011 13:51 Page 2