453Metka Kuhar: Prosti as mladih v 21. stoletju 453Metka Kuhar: Prosti as mladih v 21. stoletjuMetka Kuhar: Prosti as mladih v 21. stoletju

Prosti as mladih v 21. stoletju

Leisure time of the young in the 21st century

Metka Kuhar

Metka Kuhar, dr. soc. psih., Fakulteta

za drubene vede,

Kardeljeva pl. 5, 1000

Ljubljana, e-mail: metka.kuhar@fdv.

uni-lj.si

Povzetek

Obzorja mladih so vse bolj raznovrstna in kompetitivna, zato mladi bolj kot kdaj koli prej potrebujejo as za sprostitev, umiritev in poitek, razvedrilo, zabavo ter socialno in osebno izpolnitev. Raziskave na razlinih vzorcih mladih v Sloveniji kaejo, da so najpogosteji naini preivljanja prostega asa med slovensko mladino pasivni gledanje televizije, posluanje glasbe, delno lahko zraven tejemo tudi druenje s prijatelji (klepetanje, pohajkovanje). Bolj aktivne in ustvarjalne prostoasne dejavnosti so relativno manj razirjene in pogoste. V zvezi s preivljanjem prostega asa izpostavljam naslednje pasti: 1) prevlada medijsko usmerjanih in potroniko oblikovanih pasivnih, nekreativnih prostoasnih vzorcev, 2) komercializacija prostoasnih aktivnosti ustvarja neenakosti in izkljuenosti, 3) vse ve mladih se v prostem asu zateka v individualno zasebnost svoje druine, kar je problematino za mlade, ki eksistencialnih, emocionalnih in drugih druinskih opor nimajo na razpolago, 4) vse veji poudarek na strateki izrabi prostega asa za nabiranje kompetenc, certikatov, namensko oblikovanje telesa itd. prispeva k

454 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 0 7 v o l . 1 1 , t . 4 , s t r. 4 5 3 - 4 7 2vejim obremenitvam in dodatnemu stresu, 5) brezposelni in uno neuspeni mladi svoj as pogosteje preivljajo pasivno, kar ne vodi do kreativnega sooanja s problemi. K bolj kreativnemu in dejavnemu preivljanju prostega asa mlade lahko usmerjajo mladinski klubi in centri, ki poleg iroke palete mone ponudbe predstavljajo tudi prostor avtonomnega druenja, vrstnikega zdruevanja in s tem generacijske solidarnosti.

Kljune besede: mladi, prosti as, pasivnost, raziskave mladine, mladinski centri. Abstract

Activities of the young being increasingly diverse and competitive, they nowadays more than ever before need sufcient time for relaxation, rest, entertainment,as well as for social and personal fulllment. Researchstudies on different samples of the young in Slovenia show that the most frequent ways of spending free time amongst the Slovene youth are distinctly passive watching TV, listening to music, partly also associating with friends (chatting, strolling around). More active and creative leisure activities are less frequent and popular. I would expose the following traps, related to leisure time: 1) the prevalence of media-directed and consumer-based passive, non-creative free time patterns, 2) commercialization of leisure activities generating inequality and exclusion, 3) increasing number of young people resorting to the individual privacy of family life in their free time; this might be a problem for the young who lack such existential, emotional and family support, 4) the increasing emphasis on the strategic use of free time for the acquisition of different competences, certicates, for tness, etc., which in turn contributes toadditional stress and burdens, 5) unemployed young with

455Metka Kuhar: Prosti as mladih v 21. stoletjupoor school success especially tend to passive forms of free time spending, which prevents them from tackling their problems in a creative way. Youth clubs and centers can be the ones stimulating the young towards more creative and active free time spending; apart from offering a wide spectrum of events, they also provide space for autonomous associating, group activities and generational solidarity.

Key words: youth, leisure time, passivity, youth research, youth centers.

Uvod

Prostoasne aktivnosti mladih1 v zahodnih drubah so bile pogosto predmet raziskav. Sociologi se e od druge svetovne vojne dalje ukvarjajo z vpraanjem, kako mladi preivljajo as, ko niso v oli ali na trgu dela, in kako procesi modernizacije vplivajo na prostoasne dejavnosti. Deniranje prostega asa sploh ni enostavnoopravilo, saj ne gre le za skupek aktivnosti ali razporeditev asa, ampak ga vsakdo denira glede na lastno percepcijo olskih inslubenih zahtev, vsakodnevnih obveznosti, odgovornosti v druini, plaanega dela. e najpogosteje se ga denira kot nedelovni as, aszase, za predah, zabavo, umiritev in poitek; as, ko lahko pone, kar eli, po lastni izbiri oz. ko se ukvarja z aktivnostmi, ki nudijo raznolikost, razvedrilo, sprostitev, socialno in osebno izpolnitev. V modernih drubah se prosti as na raun skrajevanja delovnikov in podaljevanja ivljenjske dobe vse bolj podaljuje.

Odrasli zaposleni ljudje prosti as vse pogosteje uporabijo za lastno regeneracijo, za kompenzacijo identitetnih izgub in razreevanje koniktov, ki nastajajo v drugih sferah ivljenja, zadruenje in vzdrevanje socialnih mre (Ule, 2000: 62). Ta as

1 Evropske vladne politike denirajo mladino kot drubene skupine razlinihstarostnih razponov, veinoma med 15 in 2530 let. Po deniciji Evropske unijein Sveta Evrope so mladi starostna skupina med 13. in 30. letom, po denicijiOrganizacije zdruenih narodov pa med 15. in 24. letom. Slovenska mladinska politika denira mladino kot starostno skupino med 14. in 27. letom.

456 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 0 7 v o l . 1 1 , t . 4 , s t r. 4 5 3 - 4 7 2je nujno potreben, da ljudje vzdrimo napetosti v drugih sferah. To velja v veliki meri tudi za mlade, ki e niso zaposleni, saj so zaradi storilnostnih pritiskov olanja tudi njihovi horizonti vse bolj raznovrstni, kompetitivni, obremenilni in frenetini. Ravnoteje med prostim in delovnim asom (tudi asom, prebitim v oli, in asom za pripravo na olo) se zaradi zahtevnosti ter spremenljivosti dela in olanja vse bolj rui. Veeri in vikendi niso ve povsem prosti, dodatno izobraevanje postaja vseivljenjska stalnica in zahteva intrinzino motivacijo.

Prosti as velja tudi za as, ko mladi lahko odkrivajo in razvijajo individualna zanimanja, osebno identiteto ter se z eksperimentiranjem preizkuajo v razlinih socialnih vlogah. Raziskovalci mladine v Evropi in ZDA so pokazali, da prostoasne monosti mladim omogoajo razvoj razlinih ivljenjskih stilov in potronikih vzorcev (Furlong in Cartmel, 1997; Hendry idr., 1996), med katerimi najdemo tudi take, ki se upirajo prevladujoim kulturnim vzorcem. Udejstvovanje mladih v prostem asu je v preteklosti, zlasti v sedemdesetih, neredko vodilo v nastanek razlinih mladinskih skupin in mladinskih subkultur. Prosti as je pomembno prispeval k osnovanju mladosti kot samostojnega ivljenjskega obdobja in k sociokulturnemu osamosvajanju mladih (Ule, 1996: 79). Uletova (1996) trdi, da obstaja med mladinsko (sub)kulturo in prostim asom mladih tesna povezava. Mladinske subkulture resnino zaivijo ele v prostem asu, a ustvarjanje mladinske scene in stilov je obenem povzroilo preseganje delitev na delovni/olski in prosti as.

Prostoasne dejavnosti pomembno vplivajo na razvoj mladih ravno zato, ker imajo mladi v tem asu ponavadi ve avtonomije kot v drugih dnevnih aktivnostih. tevilne empirine tudije dokazujejo, da je aktivno preivljanje prostega asa povezano s pozitivnimi razvojnimi rezultati, npr. z boljim olskim uspehom, prilagodljivostjo, boljim mentalnim zdravjem (Coatsworth idr., 2005). Te aktivnosti dajejo obutke kompetentnosti in samorealizacije. Bjarnadottir (2004) na podlagi intervjujev z islandskimi adolescenti in adolescentkami ugotavlja, da prostoasne dejavnosti prispevajo k tirim dimenzijam kompetentnosti: 1) k zunanji osebni oz. praktini kompetentnosti (zino in kognitivno znanje, obvladovanje neesa konkretnega), 2) notranji osebni oz. emocionalni kompetentnosti (npr. samonadzor), 3) zunanji socialni kompetentnosti (socialne veine) in 4) notranji osebni

457Metka Kuhar: Prosti as mladih v 21. stoletjukompetentnosti (sposobnost reeksije). Dosledna prostoasna participacija je tudi preventiva pred kriminalnimi dejanji in depresivnimi razpoloenji. Seveda pa doloene aktivnosti (npr. obiskovanje lokalov, koncertov, portnih prireditev) vodijo k vijim stopnjam pitja alkohola in delinkventnosti (prav tam). Svet Evrope je tako izdal celo priporoilo, da naj bi javni in zasebni sektor ter nevladne organizacije dravljane vzgajali h konstruktivnemu preivljanju prostega asa (Recommendation 1717, 2005).

Preivljanje prostega asa

Mladi seveda niso homogena skupina, zato so med njimi precejnje razlike tudi v nainih preivljanja prostega asa2. Na prostoasne dejavnosti vplivajo raznovrstni dejavniki, kot so motivacija, potrebe, kompetentnost, starost, spol, drubeni sloj, kupna mo, mobilnost, legalne in starevske omejitve itd. Razline tudije so prostoasne dejavnosti mladih skuale strukturirati s pomojo faktorske analize. Faktorizacija kae strukturiranost prostega asa po neodvisnih dimenzijah. Raziskava na vzorcu 13- do 20-letnih Britancev (Hendry idr., 1996: 43) je izpostavila naslednje dimenzije preivljanja prostega asa: 1) aktivno ukvarjanje s portom in drugimi organiziranimi aktivnostmi, 2) uporaba portnih monosti v soseski (npr. koarkakega igria), 3) obiskovanje lokalov in konzumiranje alkohola, 4) obiskovanje prijateljev in obiski prijateljev, 5) udeleba na razlinih prizoriih mladinsko usmerjene kulture (npr. disko in glasbeni klubi), 6) pasivno spremljanje porta, 7) obiskovanje kina in zabavnih prireditev, 8) postopanje po cesti. Uletova (1995) je z raziskavo na srednjeolski mladini v Sloveniji prila do naslednje konguracije faktorskega prostora: 1) druenje,pogovori z vrstniki, 2) glasbeno-umetnika ustvarjalnost mladih, 3) pisna in bralna produkcija mladih, 4) prosti as s stari in sorodniki, 5) ukvarjanje s portom, 6) lenarjenje, 7) delo z raunalnikom in gledanje informativnih oddaj na televiziji.

2 Zaradi tevilnih dejavnikov, ki so delovali na razvoj mladine v razvitih drubah, zlasti pa zaradi vse bolj univerzalnih in vseivljenjskih uno-izobraevalnih procesov, ki vedno bolj zajemajo vse generacije ljudi, in zaradi druganih zahtev trga postaja potreba po starostnem segmentiranju drube na mlade in odrasle v zadnjem asu celo vse manj aktualna (Ule in Rener, 1998: 8).

458 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 0 7 v o l . 1 1 , t . 4 , s t r. 4 5 3 - 4 7 2Raziskave na razlinih vzorcih mladih v Sloveniji kaejo, da

najve mladih preivlja relativno najveji dele prostega asa s prijatelji oz. prijateljicami in partnerji oz. partnericami (npr. Ule, 1995; Ule, 1996; Ule, 2000; Ule in Kuhar, 2002; Eurobarometer 2003.1; Ule in Rener, 1998; Gril, 2004; avbi in Vipavc - Brvar, 2004).3 Natete raziskave kaejo, da so med najpogostejimi prostoasnimi dejavnostmi razlinih starostnih kategorij mladih in mladih iz razlinih okolij (slovenskega na splono in ljubljanskega oz. ljubljanskega z okolico) e gledanje televizije, posluanje glasbe, pa tudi ukvarjanje s portom. Precej mladih tudi hodi v kino, gledalie ali na koncerte, na sprehod ali se ukvarjajo z raunalnikom. Najosnovneji vpogled v naine preivljanja prostega asa mladih med 15. in 24. letom daje raziskava Eurobarometer 2003.1., ki je bila izvedena v dravah,4 ki so bile pred 1. majem 2004 e kandidatke za vstop v Evropsko unijo (glej tabelo 1).

Tabela 1: Ali se v prostem asu obiajno ukvarjate s katero od natetih dejavnosti?

Dejavnost %druenje s prijatelji 84gledanje televizije 77posluanje glasbe 75port 71obisk kina, gledalia ali koncertov 62sprehod, vonja z avtom, kolesarjenje 60uporaba raunalnika, video iger, spleta itd. 58pomo doma 50branje 44nakupovanje 44ples 24honorarno delo 21dejavnosti tipa naredi sam 15igranje intrumenta 14pomo ljudem, prostovoljno delo itd. 11slikanje 9

Vir: Eurobarometer 2003.1, reprezentativni vzorec 15- do 24-letnikov.

3 Natete raziskave so bile opravljene na naslednjih vzorcih: na dijakem leta 1993 (Ule, 1995); na vzorcu tudentov in tudentk Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru leta 1995 (Ule, 1996); leta 2000 na reprezentativnem

459Metka Kuhar: Prosti as mladih v 21. stoletjuNa nain preivljanja prostega asa statistino najbolj znailno

vplivata spol in starost anketiranih. Dejavnosti, s katerimi se ukvarja znatno veji dele anketirank kot anketirancev, so: branje, nakupovanje, ples, pomo doma. Obratno, torej veji dele anketirancev, se ukvarja z naslednjimi dejavnostmi: port, delo z raunalnikom, honorarno delo. Oitno se prostoasne dejavnosti delijo na tradicionalistino bolj enske in bolj moke. Podatki Eurobarometra 2003.1 kaejo tudi, da s starostjo upada dele tistih, ki se ukvarjajo s portom, raunalnikom, igranjem intrumenta, slikanjem in plesom, naraa pa dele mladih, ki honorarno delajo ter obiskujejo kino, gledalie in hodijo na koncerte. Velikost naselja, kjer ivijo (ruralno, manje ali veje mesto) statistino najbolj vpliva na pogostost obiskovanja kina, gledalia ali koncertov. Razumljivo je, da mladi iz vejih urbanih krajev pogosteje hodijo na tovrstne kulturne prireditve, saj jim mestna infrastruktura to omogoa. Na nain preivljanja prostega asa pomembno vpliva e tudentski status. tudentje in tudentke ve berejo, ve se ukvarjajo z raunalniki in portom ter pogosteje obiskujejo kulturne prireditve kot ostala mladina.

Podatki Eurobarometra 2003.1 dajejo vpogled tudi v aktivno sodelovanje v organizacijah (glej tabelo 2), kar lahko vsaj pogojno tejemo k prostoasnim dejavnostim. V Sloveniji (poleg Slovake) je med nazadnje prikljuenimi lanicami Evropske unije najniji dele mladih (tj. tretjina), ki izjavljajo, da aktivno ne sodelujejo v kaknem klubu ali organizaciji torej je kar dve tretjini mladih vkljuenih v razline organizacije. Najve organizirane mladine je v portnih klubih in zvezah. Dele mladih v mladinskih organizacijah znaa slabo osmino 15- do 24-letnikov. Po desetino oz. slabo desetino mladih najdemo v klubih, ki povezujejo ljudi na podlagi hobijev (zbirateljstva, raunalnitva itd.), v kulturnih oz. umetnikih in verskih organizacijah. Relativno malo mladih je vpetih v

vzorcu mladih v Sloveniji, starih med 16 in 29 let (Ule in Kuhar, 2002); na slovenskih mladih med 15. in 24. letom (Eurobarometer 2003.1); na uencih osmih razredov in drugih letnikov ljubljanske obine (Rener in Ule, 1998); na vzorcu ljubljanske mladine med 12. in 26. letom (Gril, 2004) ter med 12- do 17-letnimi mladimi iz Ljubljane z okolico (avbi in Vipavc Brvar, 2004). 4 Eurobarometer 2003.1 je bil izveden v naslednjih dravah: Ciper, eka, Estonija, Madarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska, Slovaka in Slovenija.

460 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 0 7 v o l . 1 1 , t . 4 , s t r. 4 5 3 - 4 7 2dobrodelne in naravovarstvene organizacije, e manj pa v sindikate in politine stranke, organizacije za varstvo lovekovih pravic ter zdruenje potronikov.

Tabela 2: Aktivno sodelovanje v organizacijah.

Organizacija %v nobenem klubu ali organizaciji 33portni klubi, zveze 25mladinske organizacije (taborniki, mladinski klubi) 14klubi/zdruenja, ki povezujejo ljudi s podobnimi hobiji/interesi (zbiralsko drutvo, fan clubi, raunalniki kroki) 10

kulturne ali umetnike organizacije 9verske ali upnijske organizacije 8socialna pomo ali dobrodelne organizacije 5drugi klubi in organizacije 5organizacije za varstvo narave, ivali, okolja 4sindikati ali politine stranke 2gibanja ali organizacije za varstvo lovekovih pravic 2zdruenja potronikov 1

Vir: Eurobarometer 2003.1, reprezentativni vzorec 15- do 24-letnikov.

Glede aktivnosti sodelovanja v natetih organizacijah spol pomembno vpliva le na vkljuenost v portne klube, v katerih sodeluje vsaj dvakrat ve fantov kot deklet. Vkljuenost v organizacije se v povpreju zmanjuje s starostjo, le dele mladih, vkljuenih v sindikate, politine stranke in zdruenje potronikov, se s starostjo rahlo via. tudentski status vpliva tudi na sodelovanje v organizacijah. tudentje so pogosteje aktivni v mladinskih organizacijah, portnih klubih in organizacijah, ki povezujejo ljudi s podobnimi hobiji. Na aktivnost v razlinih tipih organizacij statistino znailno vpliva velikost kraja bivanja. Mladi iz ruralnih okolij so pogosteje aktivni v verskih ali upnijskih organizacijah ter manj v portnih in tistih organizacijah, ki povezujejo ljudi s podobnimi hobiji.

Koliko prostega asa pa mladim zapolnjujejo posamezne aktivnosti? Raziskava Mladina 2000 (glej graf 1), izvedena na reprezentativnem vzorcu mladih med 16. in 29. letom, je pokazala, da mladi dale najve prostega asa v obiajnem delovniku porabijo za druenje s partnerjem/partnerico in prijatelji/

461Metka Kuhar: Prosti as mladih v 21. stoletjuprijateljicami (glej tudi Ule in Kuhar, 2002). Skoraj 80 odstotkov jih porabi za druenje najmanj eno do dve ali celo ve kot dve uri na dan. Televizijo skoraj polovica gleda uro do dve na dan, etrtina pa celo ve kot dve uri. Tudi druge raziskave opozarjajo, da mladi pred televizijskim zaslonom prebijejo veliko asa (glej npr. Dolniar in Nadoh, 2004). Z raunalnikom se priblino tiri desetine mladih ukvarja vsaj uro do dve ali ve kot dve uri dnevno, e vedno pa ve kot etrtina 16- do 29-letnikov izjavlja, da tega sploh ne ponejo.

Graf 1: Koliko asa porabi za natete dejavnosti v obiajnem delovnem dnevu?

Vir: Raziskava Mladina 2000, reprezentativni vzorec 16- do 29-letnikov.

Raziskava Mladina 2000 daje tudi natanneji vpogled v pogostost ukvarjanja z doloenimi dejavnostmi (glej graf 2). Delei mladih, ki se pogosto ali zelo pogosto ukvarjajo s posameznimi dejavnostmi, so v povpreju nizki. Najviji so pri ukvarjanju s portom in obiskovanju kulturnih prireditev, izrazito nizki so pri politinih aktivnostih in humanitarnosti, peata tudi branje in pisanje. Raziskava Mladina 2000 prikae dejavnosti mladih, ki so e zaposleni. Za zaposlene je posebej znailno ve izletov, manj ukvarjanja z glasbo, portom, manj obiskovanja kina, gledalia in koncertov ter manj lenarjenja. Njihov prosti as je bolj strukturiran.

462 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 0 7 v o l . 1 1 , t . 4 , s t r. 4 5 3 - 4 7 2Graf 2: Kako pogosto se ukvarja z naslednjimi dejavnostmi?

Vir: Raziskava Mladina 2000, reprezentativni vzorec 16- do 29-letnikov.

Bolj poglobljen vpogled v prostoasne dejavnosti mladih daje raziskava o prostem asu mladih v Ljubljani (Gril, 2004). Grilova je na vzorcu 2000 mladostnikov od 12. do 26. leta izvedla anketo z vpraanji preteno odrtega tipa. eprav je bila raziskava izvedena v Ljubljani, veljajo nekateri ugotovitve verjetno tudi za druga, zlasti urbana naselja. Analiza odgovorov kae, da z naraajoo starostjo upada vkljuevanje mladostnikov v organizirane prostoasne dejavnosti. Le estina mlajih mladostnikov osnovnoolcev ne obiskuje nobenega kroka (17,4 %). Ostali osnovnoolci povpreno obiskujejo po dva kroka, od tega najpogosteje kroek tujega jezika. Sledijo koarka, verouk, ples, glasbena ola, odbojka, pevski zbor in nogomet. Sodelovanje v organiziranih dejavnostih pade ob prehodu

463Metka Kuhar: Prosti as mladih v 21. stoletjuiz osnovne v srednjo olo. Obenem je ponudba krokov v osnovnih olah veja kot v srednjih.

Ve kot dve petini srednjih mladostnikov srednjeolcev (44,2 %) ne obiskuje nobenega kroka ali druge organizirane prostoasne dejavnosti. Ostali srednjeolci povpreno obiskujejo en kroek do dva (srednja vrednost je 1,47). Priblino osmina srednjeolcev hodi v tnes ali na aerobiko. Enak dele jih je vkljuenih v glasbenoskupino ali pevski zbor. Nekoliko manj se jih kot izvenolsko dejavnost ui tuji jezik. Med starejimi mladostniki jih skoraj dve petini (38,7 %) ne obiskuje nobene organizirane prostoasne dejavnosti, ostali pa povpreno obiskujejo eno do dve organizirani dejavnosti (povpreje znaa 1,40). etrtina starejih mladostnikov obiskuje tnes ali aerobiko, estina jih dela kot prostovoljci, osminajih plee. Nekoliko manj kot desetina jih je vkljuenih v glasbeno skupino ali pevski zbor, tak dele jih deluje tudi v raznih drutvih. Ostalih organiziranih dejavnosti ali krokov se stareji mladostniki udeleujejo v manj kot 6 % primerov (prav tam, 7).

Ta analiza potrjuje, da se mladi vseh starosti v prostem asu najpogosteje ukvarjajo s portom, posluajo glasbo in gledajo televizijo ter se druijo s prijatelji. Iz mlajega v srednje mladostnitvo se poveuje dele asa, ki ga mladostniki preivijo s prijatelji, zmanja pa se dele asa, ki ga preivijo z druino. Dele samostojno preivetega prostega asa se s starostjo mladostnikov ne spreminja. To kae, da postajajo s starostjo prijatelji vse pomembneji (prav tam, 9). Mladostniki vseh starostnih skupin se s prijatelji veinoma pogovarjajo, alijo, druijo, zabavajo in predajajo uitkom (ob pijai, cigaretah, drogah). Skupaj s prijatelji hodijo v kino, na port, po lokalih, na sprehode ali pohajkujejo po mestu. Skupaj se tudi igrajo in ustvarjajo (prav tam, 10).

V raziskavi, ki sta jo avbijeva in Vipavc-Brvarjeva izvedli na reprezentativnem vzorcu osnovnoolcev in srednjeolcev Ljubljane z okolico, najdemo podatek o tem, kako pogosto se mladi ukvarjajo s prostovoljnim delom, kar je v drubenem in tudi individualnem smislu ena pomembnejih prostoasnih dejavnosti. S prostovoljnim delom se v ljubljanski obini z okolico ukvarjajo tirje odstotki mladih med 12. in 17. letom. Tenja po sodelovanju v projektih prostovoljnega dela je visoka, saj je 46 anketirancev izrazilo takno eljo. Do primerljivih rezultatov sta z raziskavo na vzorcu ljubljanskih osnovnoolcev in srednjeolcev prili tudi Uletova in Renerjeva

464 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 0 7 v o l . 1 1 , t . 4 , s t r. 4 5 3 - 4 7 2(1998: 33). avbijeva in Vipavc-Brvarjeva sta mladostnike, ki e sodelujejo v prostovoljnih dejavnostih ali bi sodelovali, povpraali, kdo organizira prostovoljno delo. V 36 odstotkih jih organizira ola, v 20 odstotkih nevladna organizacija, v 6 odstotkih Cerkev. Med druge ustanove vpraani umeajo dom za ostarele, gasilce, bivo olo, drutvo za zaito ivali, klub ali pa sami sebe oz. prijatelje (avbi in Vipavc - Brvar, 2004: 75, 76). Dejavnosti, v katerih bi mladi najraje sodelovali ali e sodelujejo, so urejanje prostorov za zabavo, pomo vrstnikom/vrstnicam pri teavah in pri uenju.

Kje pa se mladi najpogosteje zbirajo? V Ljubljani so zbiralia mlajih mladostnikov (12- do 14-letnikov) v glavnem ulice in dvoria, stareji mladostniki (19 do 26 let) se veinoma zbirajo v lokalih, srednji mladostniki (15 do 18 let) pa se pogosto zbirajo tako na ulicah kot v lokalih (Gril, 2004: 11). Za stareje mladostnike se razirijo tudi monosti obiskovanja razlinih javnih prostorov (npr. kulturnih), ki so mlajim, pa tudi srednjim mladostnikom bolj ko ne nedostopni (omejitve s strani starev, nanne in programske omejitve). Z vijo starostjo upada pogostost portnih dejavnostih med prijatelji, naraa pa pogostost obiskovanja kina. Grilova trdi, da z naraajoo starostjo upada pasivno preivljanje prostega asa, pogosteje postajajo aktivne oblike: ve jih obiskuje kulturne prireditve, ve jih bere ter hodi na izlete in zabave. Priblino enako mladostnikov vseh starosti pa se vsakodnevno drui s prijatelji in se ukvarja s portom ter obasno umetniko ustvarja (prav tam, 8).

Z naraajoo starostjo med mladimi naraa nezadovoljstvo s preivljanjem prostega asa, eprav ostaja pod mejo 5 % tudi pri skupini starejih mladostnikov. Mladostniki vseh starosti so veinoma zadovoljni s porabo svojega prostega asa v druini, s prijatelji in samostojno. Mlaji in stareji mladostniki so veinoma zadovoljni tudi s sodelovanjem v klubih in drutvih, medtem ko si veina srednjih mladostnikov eli v njih sodelovati ve asa. Takega mnenja je tudi okoli 40 % mlajih in starejih mladostnikov (prav tam, 9), tudi pri skupini starejih mladostnikov pa ostaja dele tistih, ki si organiziranih dejavnosti elijo, nekoliko veji od delea onih, ki si tega ne elijo. Ne glede na starost si mladi v Ljubljani elijo ve porta, umetnosti, izletov, potovanj in zabave. Srednji in stareji mladostniki si elijo pogosteje obiskovati kulturne prireditve in ve javnega dogajanja kot mlaji ter bolj pogreajo druabne prostore za mladino. Mlaji in srednji mladostniki pogosteje pogreajo urejena portna igria kot stareji, srednji mladostniki pa si bolj kot drugi

465Metka Kuhar: Prosti as mladih v 21. stoletjudve skupini elijo ve lokalov, diskotek ali zabavi (prav tam, 13, 14). Glede na to, da take elje izraa ljubljanska mladina, lahko sklepamo, da je v manjih mestih zaradi manje ponudbe e ve povpraevanja po teh prostorih.

Tudi Uletova in Renerjeva (1998) sta z anketo med ljubljanskimi uenci osmih razredov osnovnih ol in drugih letnikov razlinih srednjih ol ugotavljali, kaken je razkorak med dejanskimi prostoasnimi aktivnostmi mladih in elenimi dejavnostmi. Anketirani so morali sami napisati eno dejavnost, s katero se v prostem asu najve ukvarjajo, in eno dejavnost, s katero bi se ukvarjali, e bi imeli monosti. Odgovori mladih so bili presenetljivi avtorici vejega razkoraka med obstojeim in zaelenim nista nali pri nobeni dejavnosti razen pri ukvarjanju z ekstremnimi porti. To eljo interpretirata kot fantazijski adrenalinski izlet (prav tam, 30, 31). Malo verjetno je, da imajo mladi maksimalne monosti za realizacijo prostoasnih elja, bolj verjetno je, da je problematina sama artikulacija elje (prav tam). Na vpraanje, katere ovire mladim nasploh onemogoajo, da bi se ukvarjali s tistim, s imer si elijo, so natevali zlasti pomanjkanje asa zaradi uenja in domaih nalog ter pomanjkanje denarja (prav tam).

K razlinim dejavnostim mlade pritegnejo prijatelji ali monost navezovanja novih stikov. Poleg tega vpliva na to, ali se bodo zaeli ukvarjati z dejavnostjo, ocena koristnosti dejavnosti za nadaljnje ivljenje in to, da se lahko pri dejavnosti prosto izraajo (Gril, 2004: 9). V raziskavi avbijeve in Vipavc-Brvarjeve pa anketirani 12- do 17-letniki veinoma izjavljajo, da se za organizirano prostoasno dejavnost odloijo na podlagi splonega vzduja, le dobra etrtina se odloa na podlagi skupine ali drugih udeleencev, petina pa na podlagi programa. Nain dela, elje starev, nagrade, vodja kroka in monost o soodloanju so po podatkih sode manj pomembni dejavniki za vkljuitev v neko prostoasno aktivnost (avbi in Vipavc - Brvar, 2004: 72). V raziskavi omenjenih avtoric so anketiranci podali tudi oceno, kako prostoasne dejavnosti vplivajo na doloene vidike njihovega ivljenja in osebnosti. Dijaki in uenci ocenjujejo, da znanje, ki ga pridobijo v prostoasnih aktivnostih, na olsko udejstvovanje ne vpliva izrazito. Omenjene dejavnosti najbolj vplivajo na znanje, ki jim pride prav v ivljenju, in na njihovo samozavest, pa tudi na spretnost komuniciranja. Najmanj vpliva pa imajo te dejavnosti po mnenju anketiranih na njihovo kritinost do sveta.

466 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 0 7 v o l . 1 1 , t . 4 , s t r. 4 5 3 - 4 7 2

Pasti pri preivljanju prostega asa

V zvezi s preivljanjem prostega asa mladih velja opozoriti na nekaj pasti. Kot prvo izpostavljam prevlado medijsko usmerjanih in potroniko oblikovanih pasivnih, nekreativnih prostoasnih vzorcev, torej komercializacijo prostega asa. Sodobna mnoina kultura spodbuja prostoasne aktivnosti, kot so neselektivno gledanje televizije, nakupovanje, branje lahkega tiva, obsedenost z igrami, promiskuitetna seksualnost, opijanje skratka dejavnosti, ki naj bi omogoile izklop. Mladi navdueno sprejemajo nove televizijske programe in popularno glasbo. Tovrstno zabijanje asa ponavadi zgolj pomaga pozabiti vsakodnevne napetosti in stiske ter ne prinaa dolgoronega zadovoljstva. e mladi samo absorbirajo pripravljene (komercializirane) vsebine, pri tem niso izvirni in ne razvijajo svojih kreativnih potencialov. Doloena koliina pasivno preivetega prostega asa seveda ni problematina sama po sebi, saj vsakdo potrebuje nekaj takega asa za popolno sprostitev. Problem je, ko se taki vzorci preivljanja asa spremenijo v navado, saj takrat vplivajo na kakovost ivljenja v celoti: na odnos do dela, druine in ivljenja nasploh (Ule, 2000: 68). Take oblike najmanj prispevajo k ugodni samopodobi.

Komercializacija prostoasnih aktivnosti ustvarja dodatne socialne neenakosti in izkljuenosti. tevilne industrije nenehno proizvajajo izdelke, storitve, dejavnosti, s katerimi elijo napolniti prosti as mladih. Tudi zametki novih stilov (npr. glasbenih) se takoj skomercializirajo. Z modnimi stili, elektroniko itd. vzdruje potronika druba nadzor nad prostim asom mladih. Ker mladi zaradi trenda na otroke usmerjenih druin razpolagajo z znatnim deleem druinskega prorauna, si lahko sestavijo prostoasne biograje po lastni izbiri (Zeijl idr., 2001). Tisti, ki pa si zaradislabega materialnega stanja razlinih prostoasnih izdelkov in aktivnosti ne morejo privoiti (npr. obiska kinopredstave, lokalov, vodene telovadbe, novih raunalnikih tehnologij itd.), se pogosto poutijo prikrajani. Mladi iz druin vijega sloja imajo ve monosti, da izkoristijo poune izkunje, ki jih nudijo tevilne prostoasne dejavnosti, zlasti organizirane. Poleg tega se lahko bolje izurijo v obvladovanju sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij, kar je v zadnjih desetletjih pomemben del neformalnega uenja.

467Metka Kuhar: Prosti as mladih v 21. stoletjuKot tretjo past izpostavljam tendenco k strateki izrabi oz.

korienju prostega asa za pridobivanje razlinih kompetenc, certikatov, namensko oblikovanje telesa itd. vse te dejavnostinaj bi prispevale k boljemu socialnemu poloaju oz. k veji kompetitivnosti na tevilnih podrojih. e postanejo prostoasne dejavnosti podobne unim uram, se prostoasna sfera ne loi od drugih sfer; as, ki naj bi pomagal napolniti baterije, postaja storilnostno naravnan in vir stresa namesto oddiha. Bolj kot naj bi prosti as pomembno sodoloal ivljenjske prilonosti mlade osebe v prihodnosti, v slabem poloaju so mladi, katerim stari ne morejo nuditi primerljive koliine asa, denarja in energije oz. katerih stari zaradi pomanjkanja nannega in kulturnega kapitala nimajoizoblikovane predstave o prostoasnih dejavnosti svojih otrok. Prostoasni kapital mladih iz nijih drubenih slojev je tako niji (Zeijl idr., 2001: 381).

V prostem asu se vse ve mladih zateka v individualno zasebnost med domae tiri stene in v virtualne svetove. Doma, ne pa v vrstnikih skupinah, se poutijo najbolj varni (Ule, 2000: 66). Tudi velik dele starev, zlasti stari mlajih mladostnikov in deklet, meni, da je preivljanje prostega asa doma varno, zabave izven doma pa tvegane (Livingstone, 2005). Stari zato podpirajo privatizirano, medijsko narekovano preivljanje prostega asa. Druina je poleg tega pomemben ponudnik prostoasnih socialnih in emocionalnih opor, kar je problematino za mlade, ki teh opor nimajo na razpolago.

Poudariti velja e, da brezposelni in uno neuspeni mladi svoj as pogosteje preivljajo pasivno (Gril, 2004). Podatki kaejo, da veji dele neuspenih kot drugih osnovnoolcev ne obiskuje nobenega kroka. V neorganiziranem prostem asu je veji dele neuspenih osnovnoolcev pogosto pasiven (gledajo TV, posluajo glasbo), manji dele kot vrstnikov pa se ukvarja z raunalniki. Veji dele neuspenih srednjeolcev kot vrstnikov ne obiskuje nobenega kroka ali druge organizirane dejavnosti. Veji dele neuspenih srednjeolcev kot vrstnikov hodi na zabave in v diskoteke. Veji dele jih tudi kadi, pije alkoholne pijae ali preizkua droge, prav tako jih veji dele kot vrstnikov tudi igra koarko in nogomet. Manji dele neuspenih srednjeolcev kot vrstnikov v prostem asu bere in dela z raunalnikom. Od brezposelnih mladih polovica ne obiskuje nobene organizirane dejavnosti v prostem asu, kar je

468 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 0 7 v o l . 1 1 , t . 4 , s t r. 4 5 3 - 4 7 2ve kot med starejimi mladostniki. Ve brezposelnih kot drugih starejih mladostnikov preivlja prosti as pasivno, ve jih tudi hodi na izlete, manj se jih rekreativno ukvarja s portom in obiskuje kulturne prireditve, manj jih tudi bere. Brezposelni so v splonem manj pripravljeni sodelovati v klubih in drutvih, manj si elijo biti tudi s prijatelji, obenem pa se utijo osamljeni (prav tam, 15, 16).

Pasivno preivljanje prostega asa ne vodi do kreativnega sooanja s problemi, kvejemu do e veje socialne izkljuenosti. Seveda ni jasno, kaj je vzrok in kaj posledica. Obutki nezadovoljstva zaradi slabega uspeha ali brezposelnosti lahko pasivizirajo osebo tudi v prostem asu ali pa pasivno preivljanje prostega asa ni zgolj posledica problemov na drugih podrojih, temve samostojen vzrok, ki vpliva tudi na preostale ivljenjske izbire in udejstvovanja. Aktivno preivljanje prostega asa, npr. portni trening, ni povsem enostavno, saj zahteva disciplino in kompetentnost, pogosto pa tudi denar in as, ki ga ravno tem kategorijam mladih najbolj primanjkuje.

Sklepi

Najbolj razirjene in najpogosteje oblike preivljanja prostega asa mladih razlinih starosti, spolov in kraja bivanja so preteno pasivnega znaaja klepetanje in pohajkovanje s prijatelji, gledanje televizije, posluanje glasbe. Omejene so na druenje in mnoino kulturo, torej gre za individualno zasebniki nain preivljanja prostega asa. Delei mladih, ki se ukvarjajo z organiziranimi dejavnostmi, ki terjajo vsaj nekaj discipline in napora, kljub temu niso nizki. Okoli dve tretjini slovenske mladine sta vkljueni v organizacije z razlino prostoasno ponudbo (zlasti portno) oz. obiskujeta kroke. Relativno manj pogosti so obiskovanje kulturnih prireditev, umetnika ustvarjanja, prostoasno branje itd. Na nain preivljanja prostega asa med drugim pomembno vplivajo spol, starost, kraj bivanja, status (npr. tudentski, brezposelnost). Ob omenjenih najpogostejih nainih preivljanja prostega asa, ki se glede na te spremenljivke bistveno ne razlikujejo, se druge prostoasne dejavnosti delijo na bolj moke (port, ukvarjanje z raunalnikom) in bolj enske (nakupovanje, branje, ples, pomo doma). S starostjo je niji dele tistih, ki so vkljueni v organizirane

469Metka Kuhar: Prosti as mladih v 21. stoletjuprostoasne dejavnosti, ve jih obiskuje kulturne prireditve. Obiskovanje kina, gledalia, koncertov itd. je pogosteje tudi med mladimi iz vejih urbanih sredi in med tudenti. Slednji aktivneje preivljajo prosti as od preostale mlade populacije. Ravno nasprotno pa so brezposelni najmanj aktivni v prostem asu.

elje mladih po bolj raznovrstnih prostoasnih dejavnostih niso izrazite. Mladim oitno po eni strani preteno ustreza manj zahtevno, neangairano, neustvarjalno, skratka neplodno preivljanje prostega asa. To lahko razumemo kot eljo po odklopu, po regeneraciji zaradi obutkov preobremenjenosti na drugih podrojih (predvsem v oli). Meje lastne druine, prijateljskega kroga in mnoine kulture se (veliki veini) zdijo najbolj varne. Tovrstna globalna pasivnost krepi socialno in politino marginalizacijo mladih ter njihovo odvisnost od starev oz. odraslih. Prepreuje jim kreativno pripravo na prihodnost, razvijanje talentov, politino udejstvovanje ter jih odmika od psiholoke in socialne zrelosti.

Po drugi strani je v zadnjem asu vse pogosteje v srediu pozornosti neformalno uenje, ki poteka predvsem v prostem asu in ki prispeva k razvijanju aktivnega dravljanstva in avtonomije (glej Chisholm idr., 2005). Neformalni uni konteksti izven ol naj bi bili skorajda tako pomembni kot formalni. Izobraevalni cilji se tudi v mnogih olah spreminjajo uenci naj bi se priuili tudi socialnih in ivljenjskih vein. Elementa socializacije in osebnega razvoja sta postala opazna v kurikulih in v diskurzu o izobraevanju. Mladim se tudi sugerira, naj jemljejo mladost kot osebni strateki trening za vstop v konkurenni svet odraslih. Prostoasne aktivnosti naj bi prispevale k njihovi veji eksibilnosti, samoreeksiji in sposobnosti obvladovanjakoniktov, obenem pa naj bi v prostem asu pridobivali dodatno znanje (od jezikov in dela z raunalnikom do socialnih vein itd.). V tem pogledu postaja prosti as zlasti za mlade iz druin z vijim ekonomskim in kulturnim kapitalom (in ambicijami) vnaprej programiran, storilnostno naravnan in kot tak stresen.

Situacije, ki mladim predstavljajo izziv za dodatno uenje, za razvijanje eksibilnosti in samoreeksijo, niso nujno dodatnoobremenilne. In ravno situacij, ki bi krepile razline veine, znanja, samozavest in reeksijo mladih na zabaven nain, primanjkuje.K tovrstnemu dejavnemu preivljanju prostega asa bi mlade lahko (bolje) usmerjali mladinski klubi in centri. Razmisliti velja

470 S o c i a l n a p e d a g o g i k a , 2 0 0 7 v o l . 1 1 , t . 4 , s t r. 4 5 3 - 4 7 2o izboljanju dostopnosti, ponudbe in delovanja takih prostorov za mlade, ki bi nudili iroko paleto zastonjskih prostoasnih dejavnosti prek celega dneva, obenem pa mladim ponujali tudi svetovanje, informiranje, delo z raunalniki, trg za izmenjavo rabljenih ubenikov itd. Ti klubi in centri so obenem prostor avtonomnega druenja, vrstnikega zdruevanja in sreevanja mladih druin, in tako lahko krepijo generacijsko solidarnost.

Lieratura

Bjarnadttir, R. (2004). Modern adolescents leisure activities: A new eld for education? Young, 12, 4, 299315.

Chisholm, L., Hoskins, B., Glahn, C. (ur.) (2005). Trading up: Potential and performance in non-formal lerning. Strasbourg: Council of Europe.

Coatsworth, J. D.; Sharp, E.H.; Palen, L.; Darling, N.; Cumsille, P.; Marta, E. (2005). Exploring adolescent self-dening leisureactivities and identity experiences across three countries. International Journal of Behavioral Development, 29, 5, 361370.

Dolniar V., Nadoh J. (2004). Medijske navade med slovenskimi mladostniki. Ljubljana: OU.

Eurobarometer 2003. (b.d.). Pridobljeno s svetovnega spleta 3. 4. 2006: http://europa.eu.int/comm/public_opinion/index_en.htm.

Furlong, A., Cartmel, F. (1997). Young people and social change. Individualization and risk in late modernity. Buckingham/Philadelphia: Open University Press.

Gril, A. (2004). Prosti as mladih v Ljubljani: Psihosocialna analiza potreb in monosti za njihovo uresnievanje. Raziskovalno poroilo. Ljubljana: MOL.

Hendry, L. B., Shucksmith, J., Love, J. G., Glendinning, A. (1993). Young peoples leisure and lifestyles. New York: Routledge.

Livingstone, S. (2005). Mediating the public/private boundary at home: childrens use of the Internet for privacy and participation. Journal of Media Practice, 6,1, 4151.

Recommendation 1717: Education for leisure activities. (2005). Council of Europe. Pridobljeno s svetovnega spleta 3. 4. 2006: http://assembly.coe.int/Main.asp?link=/Documents/AdoptedText/ta05/EREC1717.htm.

471Metka Kuhar: Prosti as mladih v 21. stoletjuUle, M. (1995). Vsakdanji svet mladih. V M. Ule in V. Miheljak,

Pri/ehodnost mladine, 7388. Ljubljana: Urad Republike Slovenije za mladino in DZS.

Ule, M. (1996). Identiteta tudentske mladine v Sloveniji. V M. M. idr., Predah za tudentsko mladino. Ljubljana: Urad Republike Slovenije za mladino in Juventa.

Ule, M. (2000). Spremembe v ivljenjskem svetu mladih ali odgovor mladih na vrnitev negotovosti. V M. Ule (ur.), Socialna ranljivost mladih, 5770. Ljubljana, Maribor: Urad Republike Slovenije za mladino in Aristej.

Ule, M., Kuhar, M. (2002). Sodobna mladina: Izziv sprememb. V: Miheljak, V. (ur.) Mladina 2000, 4078. Ljubljana, Maribor: Urad Republike Slovenije za mladino in Aristej.

Ule, M., Rener, T. (1998). Prosti as mladih v Ljubljani. Raziskovalno poroilo. Ljubljana: MOL.

Zeijl, E., Du Bois - Reymond, M., Te Poel, Y. (2001). Young adolescents leisure patterns. Society and Leisure, 24, 2, 379402.

avbi, A., Vipavc - Brvar, I. (2004). Potrebe mladih po informacijah in participaciji na obmoju Ljubljane z okolico. Raziskovalno poroilo. Ljubljana: Zavod MISSS.

Strokovni lanek, prejet junija 2007.