lastnosti plodnosti, ki vplivajo na uinkovitost reje ... · - ugotoviti vpliv zaporedne prasitve na...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Aleksandra DERVARIČ

LASTNOSTI PLODNOSTI, KI VPLIVAJO NA

UČINKOVITOST REJE PLEMENSKIH SVINJ

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2012

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

ŽIVINOREJA

Aleksandra DERVARIČ

LASTNOSTI PLODNOSTI, KI VPLIVAJO NA

UČINKOVITOST REJE PLEMENSKIH SVINJ

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2012

POPRAVKI:

Dervarič A. Lastnosti plodnosti, ki vplivajo na učinkovitost reje plemenskih svinj.

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2012

IV

Komisija za zagovor in oceno diplomskega dela:

Predsednik: doc. dr. Metka Šiško

Mentor: red. prof. dr. Dejan Škorjanc

Somentorica: doc. dr. Maja Prevolnik

Član: doc. dr. Marjan Janžekovič

Lektor: Vida Tivadar, prof. slov. j.

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora: 8. oktober 2012



V

Lastnosti plodnosti, ki vplivajo na učinkovitost reje plemenskih svinj

UDK: 636.4.022:636.082.4:612.664(043.2)=863

Cilj raziskave je bil analizirati stanje plodnostnih parametrov in lastnosti plodnosti, ki vplivajo na

učinkovitost reje prašičev. V raziskavo smo vključili dva hleva, hlev A (43 plemenskih svinj) in hlev B (6

plemenskih svinj). V raziskavi smo ugotavljali vpliv trajanja laktacije na uspešnost pripustov, vzrok za

majhno število gnezd/svinjo/leto, dvig oziroma padec števila živorojenih, mrtvorojenih in odstavljenih

pujskov glede na laktacijo plemenske svinje in naredili primerjavo ekološke reje s konvencionalnim

raziskovalnim hlevom. Vpliv dolžine laktacije, brejosti, zaporedne laktacije in načina reje na preučevane

lastnosti smo izračunali z analizo variance. Razlike med obravnavanji pa smo preverili z Duncanovim

testom pri 95 % tveganju. Nato smo izračunali tudi povezanost (korelacijski koeficient, r) med različnimi

lastnostmi. Ugotovili smo, da pride pri dlje trajajoči laktaciji hitreje do estrusa in uspešnega pripusta, da so

pregonitve posledica za vzrok manjšega števila gnezd/leto, da se z zaporedno prasitvijo poporodni premor

skrajša za 14 dni ter da se število živorojenih in mrtvorojenih z zaporedno laktacijo poveča. Podatki, na

katerih smo ugotavljali lastnosti plodnosti, ki vplivajo na učinkovitost reje, so precej nižji od ciljev

slovenske prašičereje.

Ključne besede: plemenske svinje / plodnost / zaporedna laktacija / število

pujskov/gnezdo

OP: VIII, 25 s., 9 pregl., 1 graf., 31 ref.



VI

Reproduction characteristies and their effects on breeding efficiency of sows

The goal of the research was to analyse the state of fertility parameters and fertility properties that affect

the efficiency of pig breeding. The research includes two stables, stable A (43 sows) and stable B (6 sows).

The study tests the effect of the duration of lactation on the performance of mating, the reason of small

number of nests/sow/year, the increase or decrease in the number of live births, stillbirth and weaned

piglets with regard to the sow’s lactation. A comparison of ecologic breeding with the conventional

research stable was also carried out. The influence of the length of lactation, gestation, successive lactation

and the type of breeding on the studied properties was calculated by analysis of variance. Differences

between treatments were checked with the Duncan test at 95 % risk. We than calculated the correlation

(correlation coefficient, r) between different properties. It was found that longer lactation results in faster

oestrus and a successful mating, that returning is the reason for smaller number of nests/year, that with

successive farrowing the after-birth break is shortened by 14 days and that the number of live births and

stillbirths increases with successive lactation. The data on which the properties of fertility which affect the

efficiency of breeding were determined are much lower than the goals of Slovenian pig breeding.

Key words: sows / fertility / sequence lactation / numbers of pigs/nest

NO: VIII, 25 P., 9 Tab., 1 Graph., 31 Ref.



VII

Kazalo vsebine

1 UVOD ............................................................................................................................. 1

2 PREGLED OBJAV ....................................................................................................... 2

2.1 Gospodarnost prireje pujskov ................................................................................................... 2

2.2 Vplivi na trajanje poodstavitvenega premora ..................................................................... 3

2.2.1 Vpliv hormonov in žlez z notranjim izločanjem ................................................... 3

2.2.2 Steroidni hormoni .................................................................................................. 3

2.2.3 Pasma ..................................................................................................................... 4

2.2.4 Trajanje predhodne laktacije ................................................................................. 5

2.2.5 Zaporedna prasitev ................................................................................................ 6

2.2.6 Letni čas ................................................................................................................. 8

2.2.7 Čas pripusta ........................................................................................................... 8

2.3 Krmljenje mladic............................................................................................................................. 9

2.4 Krmljenje plemenskih svinj ........................................................................................................ 9

2.5 Naravni pripust in osemenjevanje .......................................................................................... 10

3 MATERIAL IN METODE DELA ............................................................................. 11

3.1 Opis hleva in živali ........................................................................................................................ 11

3.2 Obdelava podatkov ....................................................................................................................... 12

3.2.1 Analiza stanje plodnostnih parametrov za svinje iz poskusnih hlevov ............... 12

3.2.2 Vpliv dolžine laktacije na dolžino poporodnega premora ................................... 12

3.2.3 Vpliv dolžine brejosti na število pujskov ............................................................ 13

3.2.4 Vpliv zaporedne prasitve na velikost gnezda in hitrejši pojatveni ciklus ........... 13

4 REZULTATI Z RAZPRAVO .................................................................................... 14

4.1 Analiza stanja plodnostnih parametrov za svinje iz poskusnih hlevov ................... 14

4.2 Vpliv dolžine laktacije na dolžino poporodnega premora ............................................ 17

4.4 Vpliv dolžine brejosti na število pujskov ............................................................................. 18

4.5 Vpliv zaporedne prasitve na velikost gnezda in hitrejši pojatveni ciklus ............... 18

4.6 Primerjava števila živorojenih pujskov na gnezdo ter umrljivost pujskov v

primerjavi z ekološko čredo ..................................................................................................... 19

6 VIRI .............................................................................................................................. 22



VIII

Kazalo preglednic

Preglednica 1:Cilji Slovenske prašičereje (Slovenska prašičereja 2012) ........................... 2

Preglednica 2: Število živorojenih pujskov pri različno dolgih predhodnih laktacijah

(Šalehar 1991) ............................................................................................. 6

Preglednica 3: Povprečno število živorojenih pujskov v posamezni zaporedni prasitvi

(Šalehar 1991 .............................................................................................. 7

Preglednica 4: Stanje plodnostnih parametrov v hlevu A ................................................ 15

Preglednica 5: Stanje plodnostnih parametrov v hlevu B ................................................ 16

Preglednica 6: Korelacija med dolžino laktacije in poporodnim premorom (število dni)17

Preglednica 7: Vpliv dolžine brejosti na število pujskov ................................................. 18

Preglednica 8: Reprodukcijski parametri plemenskih svinj (hlev A), glede na zaporedno

prasitev ...................................................................................................... 19

Preglednica 9: Število pujskov/svinjo, na gnezdo in na življenjsko dobo........................ 20

Kazalo grafikonov

Grafikon 1: Število prasitev/svinjo/življenjsko dobo ....................................................... 14



1

1 UVOD

Učinkovitost reje prašičev je najbolj odvisna od biološke produktivnosti svinj, katere

glavni pokazatelj je število pujskov na svinjo letno (Vogrin Bračič in Škorjanc 2011).

Razmnoževalna sposobnost se kaže v zgodnji spolni in plemenski zrelosti, poliestričnosti

skozi vso leto, kratkem razmnoževalnem ciklusu in številnem potomstvu (Šalehar in sod.

1995). V reji si želimo imeti čim manjše število neproduktivnih dni, zato je edina realna

možnost za zmanjšanje neproduktivnih dni na svinjo letno skrajšanje obdobja od

odstavitve do uspešnega pripusta (Vogrin Bračič in Škorjanc 2011). Svinja je poliestrična

žival, kar pomeni, da se spolni ciklus pojavlja skozi celo leto. Neproduktivna faza vzreje je

poodstavitveni premor, ki traja od odstavitve do uspešnega pripusta.

Poleg starosti ob prvi prasitvi in trajanja laktacije je poodstavitveni premor dejavnik, na

katerega lahko vplivamo. Cilj je, da bo svinja imela večje število živorojenih pujskov na

letni ravni (Vogrin Bračič in Škorjanc 2011). V okviru diplomske naloge bomo analizirali

plodnosti svinj v poskusnem hlevu A in B na osnovi podatkov, zbranih v obdobju 7. let (od

leta 2006 do 2012). Glavni cilji naloge so:

- analizirati stanje plodnostnih parametrov za svinje iz proučevanega hleva: število

prasitev/svinjo/leto, število živorojenih, mrtvorojenih in odstavljenih pujskov/svinjo,

dolžino laktacije, brejosti, poporodnega premora itd.,

- ugotoviti vpliv dolžine laktacije na dolžino poporodnega premora,

- ugotoviti, ali lahko prezgodnja oz. prepozna prasitev vpliva na število (živorojenih in

mrtvorojenih) pujskov (oz. vpliv dolžine brejosti na število pujskov),

- ugotoviti vpliv zaporedne prasitve na velikost gnezda in hitrejši pojatveni ciklus in

- primerjati število živorojenih pujskov na gnezdo ter umrljivost pujskov med rejama.



2

2 PREGLED OBJAV

2.1 Gospodarnost prireje pujskov

V preglednici 1 so razvidni cilji slovenske prašičereje, in sicer število živorojenih in

odstavljenih pujskov/gnezdo, število gnezd/svinjo, koliko krme je potrebno za kg prirasta,

procent klavnosti ter dnevni prirast.

Preglednica 1: Cilji slovenske prašičereje (Slovenska prašičereja 2012).

Število živorojenih pujskov/gnezdo 11,5

Število odstavljenih pujskov/gnezdo 10,00

Število prasitev/svinjo/leto 2,3

Število gnezd/svinjo 5,8

Zauživanje krme 3,00 kg krme/kg prirasta

Klavnost 58 %

Dnevni prirast 800 gramov/dan

Proizvodno obdobje delimo na produktivno in neproduktivno fazo. Neproduktivna faza pri

mladicah je doba od pripusta do pregonitve. Pri mladicah je bolj kot velikost gnezda

pomembna dolžina neproduktivne faze. Pri starih svinjah neproduktivno fazo sestavlja

poodstavitveni premor ter doba od odstavitve do izločitve, zaradi česa je zelo pomembno,

da živali po odstavitvi čim hitreje uspešno pripustimo oziroma osemenimo (Šegula 2005a).



3

2.2 Vplivi na trajanje poodstavitvenega premora

Poodstavitveni premor je odvisen od številnih dejavnikov: delovanja hormonov in

endokrinih žlez, pasme, prehrane, dolžine predhodne laktacije, zaporedne prasitve, letnega

časa in časa osemenitve (Vogrin Bračič in Škorjanc 2011 cit. po Weitze in sod. 1994;

Kemp in Soede 1996; Nissen in sod. 1997; Vargsas in sod. 2006; Bertoldo in sod. 2009;

Farmer in sod. 2010; Park in sod. 2010).

2.2.1 Vpliv hormonov in žlez z notranjim izločanjem

Za žleze z notranjim izločanjem je značilno, da nimajo odvodnih kanalov in da oddajajo

svoje izločke neposredno v krvne in limfne žile, po katerih potujejo izločki po vsem

organizmu. Endokrine žleze so: hipofizni sistem, ščitnica, obščitnica, otočki trebušne

slinavke, skorja in sredica nadobistice ter spolne žleze (moda in jajčniki). Žleze ali organi z

endokrino funkcijo pa so: češerika, priželjc in vranica. Endokrine celice izven endokrinih

žlez so razporejene po sluznicah prebavil in v drugih tkivih. Skozi vse endokrine žleze se

pretaka velika količina krvi in so med seboj tesno povezane (Rebesko 1983). Nizko

izločanje hormona estradiola, ki ga izloča jajčnik dan po odstavitvi, je povezano z

zapoznelim estrusom (Prunier in sod. 1993). Okoljski - sezonski dejavniki so povezani z

odzivnostjo možganov na estradiol in s tem nadzorom na spolno vedenje in izločanje

luteinizirajočega hormona (Cox in sod. 1986).

2.2.2 Steroidni hormoni

Pod steroidne hormone spadajo hormon aldosteron, kortikozol, progesteron, estradiol in

testosteron. Sinteza steroidnih hormonov poteka v skorji nadledvične žleze in v spolnih

organih. Hormon aldosteron (regulira ravnotežje soli in vode v telesu) in kortikozol

(upravlja metabolizem proteinov, ogljikovih hidratov in lipidov) izloča skorja nadledvične

žleze. Biološka funkcija progesterona, ki nastaja v rumenem telescu in v placenti, je v

regulaciji delovanja ovarija. Estradiol povzroči delitev sluznice uterusa in razvoj prsne



4

žleze. Testosteron spada med hormone testisa. Steroidi torej vplivajo, poleg ostalih

pomembnih funkcij v telesu, tudi na plodnost oziroma reprodukcijo živali (Karlson 1980).

2.2.3 Pasma

V okviru slovenskega rejskega programa Slohibrid so v selekcijsko shemo vključene tri

tradicionalne in ena tujerodna pasma. Kot maternalni pasmi uporabljamo pasmi Slovenska

landrace – linija 11 in Slovenski beli prašič (22), medtem ko sta terminalni pasmi Pietrain

(44) in Slovenska landrace – linija 55 (Kovač in sod. 2012).

Slovenska landrace (linija 11)

Slovenska landrace je moderna mesnata pasma prašičev bele barve. Živali so srednje

velike, imajo viseča ušesa, glavo z ravno nosno linijo, telo pa je dolgo. Noge so tanke in

visoke. Pasma je dobro plodna, v gnezdu je ponavadi preko 10 živorojenih pujskov. Svinje

odlikuje izrazito razvit materinski čut. Pasma se uporablja kot maternalna linija, kar

pomeni, da je namenjena prireji ženskih živali. V Sloveniji je uvrščena na listo

tradicionalnih pasem prašičev (Pinterič in sod. 2012).

Slovenski beli prašič (linija 22)

Slovenski beli prašič je večjega okvirja in bele barve. Zanj so značilna pokončna ušesa in

značilno ukrivljena nosna linija. Telo je dolgo in pravokotno oblikovano, noge so dolge. Ta

pasma je poznana po dobri plodnosti, v gnezdu je 9,5 živorojenih pujskov, pujski pa so

nekoliko lažji in bolj občutljivi. V Sloveniji je prav tako uvrščena na listo tradicionalnih

pasem prašičev (Pinterič in sod. 2012).

Pietrain (linija 44)

Pietrain je belgijska pasma prašičev, ki je nastala ob koncu svetovne vojne. Je najbolj

mesnata pasma prašičev na svetu. Ima izrazite šunke, pleče ter širok hrbet. Živali so slabo

plodne, slabo rastejo in so bolj občutljive na stres. Pasma se uporablja kot terminalna, in

sicer pri tropasemskem in štiripasemskem križanju. V Sloveniji je uvrščena na listo

tradicionalnih pasem prašičev (Pinterič in sod. 2012).



5

Slovenska landrace (linija 55)

Slovenska landrace je bele barve in ima močno glavo z visečimi ušesi. Trup je dolg in

širok s poudarjenimi pleči in šunkami. Slovenska landrace je manj plodna, vendar pa v

gnezdu pogosto najdemo 10 živorojenih pujskov. Značilna je izredno dobra rast. V

Sloveniji se vzreja kot terminalna pasma, ki jo uporabljamo v tripasemskem (12 × 55) in

štiripasemskem križanju (12 × 54).

Med pasmami obstajajo precejšnje razlike v plodnosti, trajanju prasitve in številu pujskov

(Oliviero in sod. 2009). Razlike v plodnosti so tudi med pasmama Švedski landrace in

Yorkshire. Švedski landrace ima večja gnezda, več živorojenih pujskov/gnezdo ter višjo

stopnjo brejosti (Tummaruk in sod. 2000).

2.2.4 Trajanje predhodne laktacije

Laktacija je obdobje pri plemenskih svinjah, ki traja od prasitve do odstavitve. Mlečna

žleza v tem času izloča mleko. V času laktacije se obnovijo notranji spolni organi. Svinje,

ki so odstavljene v času, ko se maternica še ne povrne v prvotno stanje (pred 4. tednom, po

prasitvi) in so oplojene v prvem estrusu po odstavitvi, imajo manjše naslednje gnezdo.

Vzrok zmanjšanja gnezda je povečana prenatalna smrtnost.



6

Preglednica 2: Število živorojenih pujskov pri različno dolgih predhodnih laktacijah

(Šalehar 1991)

Dolžina predhodne laktacije ( dni ) Število živorojenih pujskov

0-4 9,27

5-9 8,89

10-14 9,77

15-19 9,91

20-24 9,87

25-29 10,06

30-34 10,15

35-39 10,83

Iz preglednice 2 je razvidno, da je pri 35. do 39. dnevu predhodne laktacije največje število

pujskov/gnezdo, in sicer 10,83. Najmanj pujskov je pri trajanju predhodne laktacije 5 do 9

dni, in sicer 8,89 pujska/gnezdo.

Dlje trajajoča laktacija je povezana s težjimi oziroma večjimi pujski in krajšim poporodnim

premorom. Za posamezne rejce je optimalna dolžina laktacije tista, ki obvladuje okoljske

in finančne značilnosti reje (Xue in sod. 1992). Intervala od odstavitve do uspešnega

pripusta in dolžina laktacije sta med seboj povezana in imata skupen vpliv na velikost

naslednjega gnezda. Svinje, ki so uspešno pripuščene 5. dan po odstavitvi, prasijo večje

število pujskov kot tiste, ki so bile uspešno pripuščene med 6. in 10. dnevom po odstavitvi

(Cozier in sod. 1996).

2.2.5 Zaporedna prasitev

Velikost gnezda se od 1. do 6. zaporedne prasitve povečuje s starostjo svinj in povečanjem

števila zaporednih prasitev. Mere velikosti gnezda so bile najslabše v prvem gnezdu in so

odstopale od povprečja ostalih gnezd, predvsem od 4. in 5. gnezda (Černelč 2001).



7

Iz preglednice 3 je razvidno, da je število živorojenih pujskov/gnezdo najmanjše pri prvi

zaporedni prasitvi. V času od 1. do 6. laktacije število živorojenih pujskov narašča, potem

pa počasi pada. Še posebej nizko je po deseti zaporedni laktaciji, vendar še vedno večje v

primerjavi s številom živorojenih pujskov/gnezdo v prvi laktaciji. Število živorojenih

pujskov se spreminja v odvisnosti od zaporedne prasitve.

Preglednica 3: Povprečno število živorojenih pujskov v posamezni zaporedni prasitvi

(Šalehar 1991)

Zaporedna prasitev Število živorojenih pujskov

1. 8,62

2. 9,48

3. 10,17

4. 10,41

5. 10,11

6. 10,26

7. 9,95

8. 9,75

9. 9,32

10. 9,12

11. 8,89

12. 8,55

Engblom in sod. (2007) so ugotovili, da so najpogostejši vzroki izločitev plemenskih svinj

iz črede: reprodukcijske motnje (26,9 %), starost (18,7 %), težave vimena (18,1 %), nizka

produktivnost (9,5 %), obolenja nog (18,1 %) in travmatske poškodbe (7,1 %). Z

zaporedno prasitvijo se povečuje starost plemenskih svinj, ki je kljub proizvodnji pujskov

razlog za izločitev iz črede (Engblom in sod. 2007).



8

2.2.6 Letni čas

Značilnost domačega prašiča je poliestričnost oz. plodnost skozi vso leto (Cizej 1992).

Domači prašič se je razvil iz divjega prašiča, ki je sezonsko poliestričen (v jeseni in

začetek zime pride do estrusa, konec marca oz. aprila pa prasi).

Optimalna temperatura hleva v času osemenitve je 16 do 18 ºC, predvsem je pomembna pri

osemenjevanju živali, saj lahko seme pri neprimerni temperaturi izgubi oploditveno

sposobnost (Šegula 2005a). Parjenje v avgustu povzroči nižjo prasitveno stopnjo in

najvišjo stopnjo pregonitev. Sezonski vpliv na stopnjo prasitve je izrazitejši pri svinjah

pasme Yorkshire kot pri Švedski landrace. Na velikost gnezda letni čas nima velikega

vpliva (Tummaruk in sod. 2000). Interval od odstavitve do uspešnega pripusta se spreminja

glede na sezono: povprečna dolžina med oktobrom in junijem je 15 do 20 dni, v poletnih

mesecih pa 26 do 30 dni (Aumaitre in sod. 1975). Obdobje od odstavitve do estrusa je

daljše pri višjih temperaturah (Prunien in sod. 1997).

2.2.7 Čas pripusta

Optimalni čas za osemenitev je 30 ur po začetku estrusa in vpliva na uspešnost osemenitve

ter velikost gnezda (Cizej 1992). Ovulacija se prične približno 30 ur po pričetku estrusa in

traja povprečno 3-4 ure. Semenčice pridejo zelo hitro v jajcevod. Na mesto oploditve naj bi

prišle že v času paritve/osemenitve oziroma v 30-45 minutah. V ženskih rodilih so

semenčice sposobne za oploditev približno 20 ur. Jajčece se lahko oplodi od druge do pete

ure po ovulaciji, po sedmih do devetih urah po ovulaciji pa neoplojeno jajčece odmre.

Optimalni čas oplojevanja je med 24. in 26. uro po pričetku estrusa (Šalehar in sod. 1991).

Uspešno parjenje zahteva uskladitev številnih fizioloških procesov, vključno z

osemenitvijo, potovanjem spolnih celic in ovulacijo. Povečanje števila parjenja na estrus z

uporabo kombinacije naravnega in umetnega osemenjevanja ali samo slednjega poveča

sposobnost za razmnoževanje oz. velikost gnezda (Flowers in sod. 1993). Optimalni

odstavitveni čas, ki zagotavlja minimalni časovni zamik pri oploditvi svinje, je med 21 in



9

35 dni po prasitvi. Če se odstavitev izvaja manj kot 10 dni, ali več kot 45 dni po prasitvi,

moti reprodukcijo svinje (Aumaitre in sod. 1975).

2.3 Krmljenje mladic

Tehnologija vzreje mladic ima odločilen vpliv na poznejše reprodukcijske sposobnosti

živali in na življenjsko prirejo. Normativi za oskrbo mladic s hranljivimi snovmi so enaki

kot pri pitancih pri nižjih telesnih težah. V poznejših obdobjih rasti se prehrana razlikuje

predvsem glede vsebnosti energije, esencialnih aminokislin, rudnin in vitaminov. Kalcij in

fosfor sta izredno pomembna zaradi krepitve kosti, predvsem zaradi naravnega pripusta

oziroma teže merjasca (Šegula 2005b). Mladice, ki vstopajo v prvi reprodukcijski ciklus v

primerni kondiciji z dovolj telesnih rezerv, dosegajo boljše rezultate ob prvi prasitvi ter

boljšo življenjsko prirejo, saj jih dojenje ne izčrpa ter se po odstavitvi v normalnem času

bukajo. Prenizek nivo zauživanja energije v času laktacije je vzrok za zakasnitev bukanja,

zmanjšan obseg ovulacije ter tiho gonjenje (Šegula 2005b). V kolikor mladice rastejo

počasneje, bodo pripuščene prelahke ali pa bodo kasneje spolno zrele, kar vpliva na

povečanje dolžine neproduktivnih faz (Kovač in sod. 2012).

2.4 Krmljenje plemenskih svinj

Prehrana plemenskih svinj vpliva na plodnost oziroma na njihovo reproduktivnost. Med

brejostjo potrebuje svinja hranila za vzdrževanje, za nalaganje v plodove ter predvsem v

prvih rodnih obdobjih za rast in nalaganje v telesne rezerve. Bistveno načelo, ki velja v

prehrani svinj je, da krmimo skromno med brejostjo in obilno v času dojenja (Šegula

2005b). Pred prasitvijo je potrebno dnevne obroke plemenskim svinjam zmanjšati, da

imajo bolj prazna prebavila, zato da lažje in hitreje prasijo (Šegula 2005b). Za trajnostno

proizvodnjo prašičev je trend zmanjšanja maščob ob prasitvi in povečanje potreb po

energiji med dojenjem ter spremljanje maksimalne zmogljivosti vnosa krme med dojenjem

(Eissen in sod. 1999).



10

2.5 Naravni pripust in osemenjevanje

Naravni pripust ima v psihološkem, fiziološkem in etičnem pogledu prednost pred

osemenitvijo. V večini kmečkih rej ter vzrejnih središčih imajo rejci svojega merjasca. V ta

namen imajo poseben boks, kjer se opravlja pripust, ali pa se pripust opravlja v boksu, kjer

biva merjasec. Boks mora biti dovolj velik in tla suha. Merjasec s svojo prisotnostjo,

oglašanjem in vonjem stimulira svinje k bukanju (Šegula 2005a). Pri mladicah je potrebna

pazljivost, da jih pretežak merjasec pri zaskoku ne bi poškodoval. Prezgodnja izločitev

merjascev, predvsem v kmečkih rejah, je prav njihova prevelika telesna masa in tu ima

prednost umetno osemenjevanje (Šegula 2005a). Na gospodarnost prireje pujskov

odločilno vpliva delež izločenih mladic (Kovač in Malovrh 2011). Pravočasno izločanje

plemenskih svinj zmanjšuje stroške, porabljene na gnezdo. Svinje, ki niso breje in v hlevu

čakajo na izločitev, povzročajo nezaželene stroške – neproduktivne krmne dneve (Kovač in

Malovrh 2011).

Pri osemenitvi je uspešnost prasitve višja kot pri naravnem pripustu. Pri svinjah, ki jih

osemenimo, stimulacija merjasca poveča indeks osemenitve, stopnjo brejosti ter velikost

gnezda. Raziskava Am-in in sod. (2012) je pokazala, da se izboljša biološka produktivnost

svinj, če imamo merjasca za stimulacijo in če živali osemenimo. Med uspešno oploditvijo

in različnimi dejavniki, ki vplivajo na plodnost (npr. reja, kakovost in temperatura semena

za shranjevanje), je povezava. Nizka uspešnost oploditve je, kadar je delež oploditev pod

85 %, nad 85 % uspešnosti oploditve pa je dobra obrejitev. Nizko uspešnost oploditve

lahko izboljšamo tako, da imamo merjasce za odkrivanje estrusov, visok delež svinj z

osemenitvijo, pod pogojem, da se začne odkrivanje estrusa že 3. dan po odstavitvi (Young

in sod. 2010).



11

3 MATERIAL IN METODE DELA

3.1 Opis hleva in živali

Podatke za raziskavo smo dobili v hlevu A (43 plemenskih svinj) in B (6 plemenskih

svinj).

Proučevani hlev A ima tehnološko kapaciteto hleva za rejo 50 plemenskih svinj in vzrejo

plemenskih mladic ter pujskov do 25 kg telesne mase. Hlev ima tri oddelke prasilišč, in

sicer prasilišče A, B in C. V vsakem prasilišču je 8 porodnih boksov, ki so namenjeni

raziskovalni dejavnosti in se razlikujejo v postavitvi opreme ter obliki klešč. Za mladice je

namenjenih 12 skupinskih boksov z izpusti. Oddelka pripustišče in čakališče imata

skupinske bokse. Hlev B ima kapaciteto za rejo 35 plemenskih svinj, ima dva oddelka

prasilišč, oddelek pripustišče in čakališče, s skupinskimi boksi.

Podatki se nanašajo na skupino plemenskih svinj: Slovenska landrace (linija 11), Slovenski

beli prašič (linija 22) in linija 54, ki je produkt križanja pasme Slovenska landrace

(linija55) in merjascev pasme Pietrain, ki so v različnih starostnih skupinah. Podatke smo

vzeli iz hlevskih kartic, in sicer od leta 2006 do 2012.

Hlevska kartica je osnovni dokument za spremljanje plodnosti svinj. Na njej so razvidni vsi

rezultati pripuščanja, prasitev in plodnosti. Na vrhu kartice so vpisani podatki o datumu

rojstva, ušesna številka in pasma. V spodnjem delu pa se vpisujejo vsi pripusti, tudi

pregonitve, prasitve, število živorojenih in mrtvorojenih pujskov ter datum odstavitve. Iz

teh podatkov lahko izračunamo stroške in gospodarnost prireje pujskov (Šegula 2005a).

Primerjali smo torej podatke iz poskusnega hleva A, kjer se večino poslužujejo

osemenjevanja plemenskih živali, ter hleva B, kjer so imeli naravne pripuste.



12

3.2 Obdelava podatkov

Podatke posamezne plemenske svinje smo vstavili v računalniški program Excel in jih nato

statistično obdelali v SPSS-u. Najprej smo izračunali osnovne statistične parametre za

preučevane lastnosti. Vpliv dolžine laktacije, brejosti, zaporedne laktacije in načina reje na

preučevane lastnosti smo izračunali z analizo variance (Analyse → Compare → One-Way

ANOVA). Razlike med obravnavanji pa bomo preverili z Duncanovim testom pri 95 %

tveganju. Nadalje smo izračunali tudi povezanost (korelacijski koeficient, r) med

različnimi lastnostmi (Analyse → Correlate → Bivariate).

3.2.1 Analiza stanje plodnostnih parametrov za svinje iz poskusnih hlevov

Podatke posamezne plemenske svinje smo vstavili v računalniški program Excel in jih nato

statistično obdelali v SPSS-u. Najprej smo izračunali osnovne statistične parametre

(povprečje, standardni odklon, minimum in maksimum) za preučevane lastnosti (število

prasitev/svinjo in na njeno življenjsko dobo; število živorojenih, mrtvorojenih in

odstavljenih pujskov; dolžino brejosti; poporodni premor in dolžino laktacije) ločeno za

poskusni hlev A in B. Za izračun smo uporabili proceduro Analyse – Descriptive statistics

– Descriptives.

3.2.2 Vpliv dolžine laktacije na dolžino poporodnega premora

Vpliv dolžine laktacije na dolžino poporodnega premora smo ovrednotili na dva načina: i)

s korelacijo in ii) analizo variance. Za izračun Pearsonovega korelacijskega koeficienta (r)

med dolžino laktacije in drugimi lastnostmi plodnosti smo uporabili proceduro Analyse →

Correlate → Bivariate. Pri drugem načinu smo vrednosti za dolžino laktacije najprej

razdelili na štiri razrede, pri čemer smo kot mejne vrednosti uporabili kvartile (Q1=25,2;

Q2=29,0; Q3=32,0). Razredi dolžine laktacije so tako znašali <25,5, 25,2-29,0, 29,0-32,0,

>32 dni. Vpliv dolžine laktacije na preučevane lastnosti smo izračunali z analizo variance



13

(Analyse → Compare → One-Way ANOVA). Razlike v preučevanih lastnostih med razredi

dolžine laktacije smo ovrednotili s Tukey-jevim testom pri 95 % tveganju.

3.2.3 Vpliv dolžine brejosti na število pujskov

Vpliv dolžine brejosti in laktacije na dolžino poporodnega premora smo prav tako

ovrednotili na dva načina: i) s korelacijo in ii) analizo variance. Najprej smo izračunali r

med dolžino laktacije in dobo brejosti s številom (živorojenih, mrtvorojenih in

odstavljenih) pujskov. Nadalje smo razdelili dobo brejosti na razrede, pri čemer smo kot

mejne vrednosti uporabili kvartile (Q1 = 25,2; Q2 = 29,0; Q3 = 32,0). Zaradi zelo majhne

variabilnosti smo primerjali samo skrajna dva razreda. Za primerjavo smo uporabili analizo

variance in Tukey-jev test za testiranje razlik med izbranima razredoma.

3.2.4 Vpliv zaporedne prasitve na velikost gnezda in hitrejši pojatveni ciklus

Vpliv zaporedne prasitve na preučevane lastnosti smo izračunali z analizo variance

(Analyse → Compare → One-Way ANOVA). Razlike v preučevanih lastnostih med razredi

dolžine laktacije smo ovrednotili s Tukey-jevim testom pri 95 % tveganju.



14

4 REZULTATI Z RAZPRAVO

4.1 Analiza stanja plodnostnih parametrov za svinje iz poskusnih hlevov

V grafikonu 1 je prikazano število prasitev/življenjsko dobo v raziskovalnem hlevu A. V

hlevu A je bilo v obdobju od 2006 do 2012 43 plemenskih svinj. Ena izmed njih ni nikoli

prasila, zato smo jo izključili iz nadaljnje analize. Najbolj pogosto število

prasitev/svinjo/življenjsko je 1 (33 %), 2 prasitvi/življenjsko dobo je imelo 26 %

plemenskih svinj, 3 prasitve 12 % živali, 4 prasitve 17 %, 5 prasitev ni imela nobena

plemenska svinja, 6 prasitev 2% in 7 prasitev/življenjsko dobo 10 % plemenskih svinj.

n = 42

Grafikon 1: Število prasitev na svinjo/življenjsko dobo

Cilj slovenske prašičereje je 2,3 gnezda/svinjo/leto. V raziskovalnem hlevu A je v

povprečju 1,9 gnezd/svinjo/leto. Glavni vzrok za manjše število gnezd na leto so

pregonitve. Ti rezultati se lahko izboljšajo postopoma, velikega preskoka naenkrat ne

moremo pričakovati, ker traja reprodukcijski ciklus skoraj pol leta. Uspeh pripusta se opazi

šele po preteku reprodukcijskega ciklusa. Vzreja mladic zahteva še daljše časovne obdobje.

1 prasitev

14

33%

2 prasitvi

11

26%

3 prasitve

5

12%

4 prasitve

7

17%

5 prasitev

0%

6 prasitev

1

2%

7 prasitev

4

10%



15

Pomembno je, da živali pravočasno izločimo iz rej, da se ne poveča število neproduktivnih

dni (Kovač in Malovrh 2011).

V preglednici 4 so prikazane lastnosti plodnostnih parametrov v hlevu A, in sicer skupno

število prasitev, število živorojenih, mrtvorojenih in odstavljenih pujskov, dolžina

laktacije, dolžina brejosti in trajanje poporodnega premora.

Preglednica 4: Stanje plodnostnih parametrov v hlevu A

Lastnost povprečje SD minimum maksimum

Skupno število prasitev 2,7 1,9 1 7

Število živorojenih

pujskov/svinjo 9,7 3,1 0 15

Število mrtvorojenih


Število odstavljenih


Dolžina laktacije 29,2 6,3 2 59

Dolžina brejosti 115,2 3,7 87 120

Trajanje poporodnega

premora 48,7 22,6 20 116

Sd - standardni odklon

V raziskovalnem hlevu A je bilo maksimalno število živorojenih pujskov 15 (povprečno

število 9,7), število mrtvorojenih pujskov je bilo največ 13 (povprečno 0,87), maksimalno

število odstavljenih pujskov pa je bilo 12 (povprečno 8,1). Brejost je trajalo od 87 do 120

dni, povprečna dolžina brejosti pa je znašala 115,2 dni. Minimalna in maksimalna dolžina

laktacije znaša 2 in 59 dni (v povprečju 29,2 dni). Ta rezultat je posledica zdravstvenih

problemov plemenskih svinj. Poporodni premor je trajal od 20 do 116 dni ( v povprečju

48,7 dni).



16

V preglednici 5 so prikazane lastnosti plodnostnih parametrov v hlevu B, in sicer skupno

število prasitev, število živorojenih pujskov, število mrtvorojenih pujskov, število

odstavljenih pujskov, dolžina laktacije, dolžina brejosti in trajanje poporodnega premora.

Preglednica 5: Stanje plodnostnih parametrov v hlevu B

Sd - standardni odklon

V hlevu B je bilo maksimalno število živorojenih pujskov 14 (povprečno 8,5), število

mrtvorojenih pujskov je bilo največ 6 (povprečno 2,0), maksimalno število odstavljenih

pujskov pa 12 (povprečno 7,6). Laktacija je trajala od 24 do 56 dni (v povprečju 41,2 dni).

Brejost je trajala od 110 do 119 dni, povprečna dolžina brejosti pa je znašala 114,8 dni.

Dolžina poporodnega premora, je bila v povprečju 50,8 dni.

Lastnosti povprečje SD minimum maksimum

Skupno število prasitev 5,8 1,9 2 7

Število živorojenih


Število mrtvorojenih


Število odstavljenih


Dolžina laktacije 41,2 6,6 24 56

Dolžina brejosti 114,8 1,9 110 119

Trajanje poporodnega

premora 50,8 24,9 31 119



17

Med hlevoma A in B je precejšnja razlika (v maksimalnih vrednostih) v številu

mrtvorojenih pujskov (v hlevu A je 7 mrtvorojenih več kot v hlevu B), število živorojenih

pujskov je v hlevu A za 1 več kot v hlevu B, število odstavljenih pujskov pa je enako v

obeh raziskovalnih hlevih (12 pujskov).

4.2 Vpliv dolžine laktacije na dolžino poporodnega premora

Vpliv dolžine laktacije na dolžino poporodnega premora smo najprej ovrednotili s pomočjo

korelacijskega koeficienta. Korelacijski koeficient med dolžino laktacije in poporodnim

premorom je znašal −0,02, kar pomeni da preučevani lastnosti med seboj nista povezani.

Nadalje smo izračunali razlike v povprečnih vrednostih za dolžino poporodnega premora

po razredih dolžine laktacije (Preglednica 6).

Preglednica 6: Korelacija med dolžino laktacije in poporodnim premorom (število dni)

Rezultati v preglednici 6 kažejo, da med razredi dolžine laktacije ni razlik v dolžini

poporodnega premora. Opazimo lahko precejšnjo razliko v razredu 3, kjer je odstavitev pri

29,0-32,0 dnevu in hitreje pride do pojava estrusa. Vzrok, da se podatek iz razreda 3

statistično ne razlikuje od ostalih, je verjetno v veliki variabilnosti podatkov. Xue in sod.

(1992) so ugotovili, da pride pri dlje trajajoči laktaciji hitreje do pojava estrusa oziroma

uspešne osemenitve ali pripusta.

Razred 1

(< 25,2 dni)

Razred 2

(25,2-29,0 dni)

Razred 3

(29,0-32,0 dni)

Razred 4

(> 32,0 dni) P

Poporodni

premor, dni 53,5 ± 5,2 50,7 ± 3,9 39,2 ± 4,6 56,6 ± 5,4 0,0685



18

4.4 Vpliv dolžine brejosti na število pujskov

V preglednici 7 je prikazana korelacija med dolžino laktacije in dobo brejosti, v povezavi s

številom živorojenih, mrtvorojenih in odstavljenih pujskov.

Preglednica 7: Vpliv dolžine brejosti na število pujskov

Iz preglednice 7 je razvidno, da znaša korelacijski koeficienti med preučevanimi lastnostmi

med −0,36 in 0,26. Povezanost lastnosti je torej šibka. Najvišja korelacija je bila

ugotovljena med dobo brejosti in številom mrtvorojenih pujskov (r = −0,36) in je kot vse

ostale statistično neznačilna.

Neustrezne oskrbe svinj so pogosto velik vzrok izgub pujskov. Lahko so težave pri sestavi,

količini ali neoporečnosti krme ter porazdelitvi obrokov. Prisotnost rejca ob prasitvi lahko

zmanjša število mrtvorojenih pujskov (Kovač in Malovrh 2011).

4.5 Vpliv zaporedne prasitve na velikost gnezda in hitrejši pojatveni ciklus

V preglednici 8 je prikazano trajanje poporodnega premora, dobe brejosti in laktacije ter

število živorojenih, mrtvorojenih in odstavljenih pujskov v štirih zaporednih prasitvah.

Lastnosti plodnosti Živorojeni pujski Mrtvorojeni pujski Odstavljeni pujski

Dolžina laktacije -0,11 0,05 0,26

Doba brejosti 0,22 -0,36 0,19



19

Preglednica 8: Reprodukcijski parametri plemenskih svinj (hlev A), glede na zaporedno

prasitev.

Zaporedna prasitev

Lastnosti 1 2 3 >3 P

Poporodni

premor 52,7 51,9 47,4 38,8 0,3130

Doba brejosti 114,9 115,3 115,7 115,2 0,9093

Laktacija 30,1 28,5 29,1 28,6 0,7085

Živorojeni

pujski 8,9 10,1 10,2 10,3 0,1882

Mrtvorojeni

pujski 0,8 0,5 0,5 1,5 0,1891

Odstavljeni

pujski 7,9 8,5 8,6 7,9 0,689

Preglednica prikazuje, da se z zaporedno prasitvijo zmanjša poporodni premor za 14 dni.

Število živorojenih pujskov se od 1. do 4. zaporedne prasitve poveča za 1,5 pujska/gnezdo.

Število mrtvorojenih pujskov na gnezdo se od začetnih 0,8 dvigne na 1,5 in se tako poveča

za 0,7 mrtvorojenih pujskov/gnezdo. Število odstavljenih pujskov/gnezdo do 4. razreda

narašča in se nato dvigne v 4. zaporedni prasitvi nazaj na začetno število 7,9. Doba brejosti

v povprečju traja 115,2 dni, laktacija pa 29 dni. Število živorojenih pujskov v proučevanem

hlevu A (9,8), se razlikuje od ciljev slovenske prašičereje (11,5) za 1,7 pujska/gnezdo.

Število odstavljenih pujskov v proučevanem hlevu A (8,2) se razlikuje od ciljev slovenske

prašičereje (10,0) za 1,8 pujska/gnezdo.

4.6 Primerjava števila živorojenih pujskov na gnezdo ter umrljivost pujskov v

primerjavi z ekološko čredo

V preglednici 9 je prikazano število živorojenih, mrtvorojenih in odstavljenih pujskov/

svinjo, na gnezdo oziroma življenjsko dobo.



20

Preglednica 9: Število pujskov/svinjo, na gnezdo in na življenjsko dobo

Proučevane lastnosti Število pujskov/svinjo/življenjsko dobo Število pujskov/svinjo/gnezdo

Živorojeni pujski 26,2 ± 18,0 9,8 ± 2,3

Mrtvorojeni pujski 2,3 ± 4,8 0,8 ± 1,1

Odstavljeni pujski 20,9 ± 15,5 7,8 ± 2,1

Iz preglednice 9 je razvidno, da so imele svinje povprečno 9,8+-2,3 živorojenih pujskov na

gnezdo, v življenjski dobi pa 26,2+-18. Povprečno število mrtvorojenih pujskov v

življenjski dobi svinje je znašalo 2,3+-4,8 pujska, kar je v povprečju 0,8+-1,1 pujska na

gnezdo. Iz trga sledi da so svinje v svoji življenjski dobi dosegle 20,9+-15,5 odstavljenih

pujskov, kar pomeni povprečno 7,8+-2,1 odstavljenih pujskov na gnezdo

Število mrtvorojenih pujskov se povečuje s številom rojenih pujskov. Vzroki so v daljšem

času prasitve in v manjši masi pujskov, to je v večjih gnezdih. V povprečju je od rojenih

pujskov do 6 % mrtvorojenih.

Ekološki obrat črede plemenskih svinj ima nižje oploditvene zmožnosti (3,6 %-7,5 %), več

živorojenih pujskov na gnezdo (0,4 %-1,2 %) ter višjo umrljivost (7 %-13 %) v primerjavi

s konvencionalnimi načini reje (Leenhouwers in sod. 2011).

Podatki, na katerih smo ugotavljali lastnosti plodnosti, ki vplivajo na učinkovitost reje, so

nižji od ciljev slovenske prašičereje.



21

5 SKLEPI

V raziskavi smo analizirali plodnost svinj.

Ugotovili smo:

- da je pri dlje trajajoči laktaciji čas od odstavitve do uspešnega pripusta krajši,

- da so pregonitve glavni vzrok za znižanje števila gnezd/svinjo/leto,

- da se lahko poveča število odstavljenih pujskov na gnezdo, z manjšimi izgubami

živorojenih pujskov po prasitvi (hlev A, ima v izhodišču povprečno 2,2 pujska/gnezdo

več, a ob odstavitvi pride razlika na manj kot pol pujska, oziroma 0,2 pujska/gnezdo,

- da se z zaporedno prasitvijo poporodni premor skrajša za 14 dni,

- da se število živorojenih pujskov/gnezdo z zaporedno prasitvijo poveča za 1,5

pujska/gnezdo,

- da se število mrtvorojenih pujskov/gnezdo z zaporedno prasitvijo poveča za 0,7

pujska/gnezdo in

- da število odstavljenih pujskov do 3. laktacije pada, v kasnejših laktacijah pa se zopet

dvigne na prvotno raven.



22

6 VIRI

1. Am-in N, Tantasuparuk W, Techakumphu M. 2010. Comparison of artificial

insemination with natural mating on smallholder farms in Thailand, and the effects of

boar stimulation and distance of semen delivery on sow reproductive performance.

Trop. Anim. Health. Prod., 42, 5: 921-924.

2. Aumaitre A, Dagorn J, Legault C, Denmat MLE. 1975. Influence of farm management

and breed type on sows conception – weaning interval and productivity in France.

Livest. Prod. Sci., 3, 1: 75-83.

3. Cizej D. 1992. Prašičereja: priročnik o reji, krmljenju in gospodarnosti prašičev na

kmetijah. Maribor, Obzorja: str. 92.

4. Cozier YLE, Dagorn J, Dourmad JY, Johansen S, Aumaitre A. 1996. Effect of weaning-

to-conception interval and lactation length on subsequent litter size in sows. Livest.

Prod. Sci., 51, (1-3): 1-11.

5. Cox NM, Ramirez JL, Matamoros IA, Bennett WA, Britt JH. 1986. Influence of season

on etrus and luteinizing hormone responses to estradiol benzoate in ovariectomized.

Theriogenology., 27, 2: 395-405.

6. Černelč A. 2001. Vpliv zaporedne prasitve na mere plodnosti svinj. Diplomska naloga:

str. 11.

7. Eissen JJ, Kanis E, Kemp B. 1999. Sow factors affecting voluntary feed intake during

lactation. Livest. Prod. Sci., 64, (2-3): 147-165.

8. Engblom L, Lundeheim N, Dalin AM, Andersson K. 2007. Sow remowal in Swedish

commercial herds. Livest. Sci., 106, 1: 76-86.



23

9. Flowers WL, Esbenshade KL. 1993. Optimizing management of natural and artificial

mating in sows. J. Reprod. Fert. 48: 217-228.

10. Karlson P. 1980. Biokemija. Državna založba Slovenije. str. 331, 332, 333.

11. Kovač M, Malovrh Š. 2011. Spremljanje proizvodnosti prašičev, VII. del. Univerza v

Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko, Enota za prašičerejo,

biometrijo in selekcijo.

12. Kovač M, Malovrh Š, Žemva M, Flisar T, Planinc M, Jevšnik DS, Urankar J, Ložar K,

Ule I, Pavlin S, Marušič M. 2012. Povzetek strokovnih nalog pri drugi priznani

organizaciji v prašičereji-Oddelek za zootehniko. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje:

str. 3.

13. Leenhouwers JI, Ten Napel J, Hanenberg EHAT, Merks JWM. 2011. Breeding

replacement gilts for organic pig herds. Animal 5, 4: 615-621.

14. Microsoft Office Excel 2007. Program za statistično analizo podatkov.

15. Millet S, Hesta M, Seynaeve M, Ongenae E, Smer SDE, Debraekeleer J, Janssens GPJ.

2003. Performance. Meat and carcass traits of fattening pigs with organic versus

conventional housing and nutrition. Livest. Prod. Sci., 87, (2-3): 109-119.

16. Oliviero C, Heinonem M, Valros A, Peltoniemi O. 2009. Environmental and sow –

related factors affecting the duration of farrowing. Anim. Reprod. Sci., 119, (1-2): 85-

91.

17. Osemenjevanje na kmetijah. (elektronski vir)

http://agri.bfro.uni-lj.si/pub/revija/sppIV/sppIV_2.pdf (6.september 2012)

http://agri.bfro.uni-lj.si/pub/revija/sppIV/sppIV_2.pdf



24

18. Pinterič L, Potokar D, Salobir G, Sever S, Prevalnik D, Kastelic A. 2012. Slovenska

prašičereja. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije: str. 4, 5, 6.

19. Prunier A, Dourmad JY, Etinne M. 1993. Feeding level, metabolic parameters and

reproductive performance of primaparous sows. Livest. Prod. Sci., 37, (1-2): 185-196.

20. Prunier A, Braganca MM, Dividich JLE. 1997. Influence of high temperature on

performance of reproductive sows. Livest. Prod. Sci., 52, (2,1): 123-133.

21. Rebesko B. 1983. Fiziologija z anatomijo domačih živali. Državna založba Slovenije.

Ljubljana: str. 98, 99, 100, 101.

22. Slovenska prašičereja. (elektronski vir)

http://www.kgzs.si/Portals/0/KGZS_Slovenska%20prasicereja_2009.pdf

(8.avgust 2012)

23. SPSS 17.0 for Windows. Statistični licenčni program Univerze v Mariboru.

24. Šalehar A, Štuhec I, Stekar J. 1991. Prašičereja. Ljubljana, Državna založba Slovenije:

str. 69, 76, 77.

25. Šalehar A in sod. 1995. Prašičereja. Ljubljana, Kmečki glas: str. 13.

26. Šegula B. 2005a. Osemenjevanje svinj. Ljubljana. Kmetijski inštitut Slovenije,

Tehnološki list: str. 20.

27. Šegula B. 2005b. Dobra praksa prašičev. Ljubljana, Raziskave in študije.

28. Tummaruk P, Lundeheim N, Einarsson S, Dalin AM. 2000. Reproductive performance

of purebred Swedish Landrace and Swedish Yorkshire sows: I. Seasonal variation and

parity influence. Acta Agric. Scand. Section A., 50, 3: 205-216.

http://www.kgzs.si/Portals/0/KGZS_Slovenska%20prasicereja_2009.pdf



25

29. Vogrin BM. Škorjanc D. 2011. Vplivi na trajanje poodstavitvenega premora svinj. Reja

prašičev. Št.1, letnik XIII, str: 16.

30. Young B, Dewey CE, Friendship RM. 2010. Management factors associated with rate

in commercial sow herds in Ontario. Can. Vet. J., 51, 2: 185-189.

31. Xue JL, Marsh WE, Davies PR, Momont HW. 1992. Influence of lactation length on

sow productivity. Livest. Prod. Sci., 34, (3-4): 253-265.

7 ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem red. prof. dr. Dejanu Škorjancu in somentorici doc. dr. Maji

Prevolnik za strokovno vodenje, usmerjanje in pomoč pri nastajanju diplomskega dela.

Zahvala tudi mojim staršem, ki so mi med pisanjem diplomskega dela ter tekom celotnega

študija stali ob strani in me spodbujali.

Hvala tudi prijateljem in vsem, ki so mi kakorkoli pomagali tekom dosedanjega

izobraževanja.

lastnosti plodnosti, ki vplivajo na uinkovitost reje ... · - ugotoviti vpliv zaporedne prasitve na...

Documents