ksenija tušek bunc
DESCRIPTION
BOLNIK PO OPERACIJI RAKA ŠIROKEGA ČREVESA IN DANKE- VPRAŠANJA IN IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE. Ksenija Tušek Bunc. World Cancer Report. Leta 2000 – 10 milj. novih primerov; 12% smrti od 56 milj. smrti zaradi vseh vzrokov Leta 2020 – 15 milj. novih primerov raka. World Cancer Record. - PowerPoint PPT PresentationTRANSCRIPT
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Ksenija Tušek BuncKsenija Tušek Bunc
BOLNIK PO OPERACIJI RAKA ŠIROKEGA
ČREVESA IN DANKE- VPRAŠANJA IN
IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE
BOLNIK PO OPERACIJI RAKA ŠIROKEGA
ČREVESA IN DANKE- VPRAŠANJA IN
IZKUŠNJE ZDRAVNIKA DRUŽINSKE MEDICINE
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
World Cancer Report
Leta 2000 – 10 milj. novih primerov; 12% smrti od 56 milj. smrti zaradi vseh vzrokov
Leta 2020 – 15
milj. novih primerov raka
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
World Cancer Record
L. 2004 v 25 deželah Evropske unije – 2,9 milj. novih primerov raka
1,7 milj. smrti zaradi raka Rak ŠČD za rakom pljuč
najpomembnejši vzrok smrti pri moških
L. 2000 po incidenci na tretjem, po prevalenci pa na drugem mestu med vsem vrstami raka
67 000 (13,2%) Evropejcev umrlo zaradi raka ŠČD
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Rak ŠČD v Sloveniji 1/2
Rakave bolezni predstavljajo javno zdravstveni problem
Zgodnja diagnostika raka ŠČD ni sistemsko urejena
Smernice, identifikacija dejavnikov tveganja, priporočila za vedenjski slog – orodja v rokah zdravnikov DM za zmanjševanje zbolevnosti in umrljivosti
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Rak ŠČD v Sloveniji 2/2
1100 novih primerov raka ŠČD (623 ♂ in 487 ♁ ) - leto 2001
V zadnjih letih naraščanje novih primerov
Pri moških za 200% 1980 incidenčna stopnja 25/100 000 za
oba spola 2001 64/100 000 pri ♂ in 48/100 000 pri ♀ V svetu in pri nas rak ŠČD drugi
najpogostejši vzrok smrti
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Najpogostejše rakave bolezni –moški 1/2
Pljuča 16 %
Široko črevo in danka
14 %
Koža 13 %
Prostata 10 %
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Najpogostejše rakave bolezni – ženske 2/2
Dojka 21 %
Koža 14 %
Široko črevo in danka
11 %
Maternično telo 7 %
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Gibanje incidence nekaterih rakastih bolezni pri moških v Mariboru in Sloveniji, 1992-2001
y = 4,4086x + 39,187
R2 = 0,7047
0
20
40
60
80
100
120
1992 1994 1995 1997 1999 2001
št. p
rim
erov
/100
000
moš
kih
UE Maribor RakželodcaSlovenija Rak želodca
UE Maribor Rakdeb.črev.in dankeSlovenija Rakdeb.črev.in dankeUE Maribor Pljučni rak
Slovenija Pljučni rak
Linearno (UE MariborRak deb.črev.in danke)
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Incidenca nekaterih najpogostejših rakastih bolezni v UE Maribor, regiji Maribor in Sloveniji, 2001
69,02
55,8
49,1
29,05
61,2
38,7
62,5
21,5
46,8
23,3
55,7
50,4
0
10
20
30
40
50
60
70
80
Rak želodca Rak deb.črev.indanke
Pljučni rak Kožni rak*
Šte
vilo
nov
ih p
rimer
ov/1
0000
0 pr
eb.
Maribor
Regija
Slovenija
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Deleži posameznih rakastih bolezni moških med vsemi raki v UE Maribor, regiji in Sloveniji, 2001
5,9
13,7
17,6
10,3
10,3
41,9
8,1
13,6
15,4
8,7
10,5
43,5
6,3
13,6
16,4
13,2
9,8
40,4
0 10 20 30 40 50
Rak želodca
Rak deb.črev.indanke
Pljučni rak
Kožni rak*
Rak prostate
Ostali raki
%
Slovenija
Regija Maribor
UE Maribor
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Deleži nekaterih rakastih bolezni žensk med vsemi raki v UE Maribor, regiji in Sloveniji, 2001
3,0
15,2
5,6
10,3
22,2
4,9
7,2
31,5
5,1
14,4
5,8
9,0
21,3
4,5
7,4
32,5
3,9
10,8
5,6
14,3
21,4
4,5
6,6
32,7
0 5 10 15 20 25 30 35
Rak želodca
Rak deb.črev.in danke
Pljučni rak
Kožni rak*
Rak dojke
Rak mater. vratu
Rak tela maternice
Ostali raki
%
Slovenija
Regija Maribor
UE Maribor
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Gibanje incidence nekaterih rakastih bolezni pri ženskah v UE Maribor in Sloveniji, 1992-2001
y = 0,8371x + 16,553R2 = 0,1607
0
10
20
30
40
50
60
70
1992 1994 1995 1997 1999 2001
št. p
rim
ero
v/10
0000
žen
sk
UE Maribor Rak želodca Slovenija Rak želodca UE Maribor Rak deb.črev.in danke
Slovenija Rak deb.črev.in danke UE Maribor Pljučni rak Slovenija Pljučni rak
Linearno (UE Maribor Pljučni rak)
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Umrljivost zaradi raka deb. črevesa in danke v UE Maribor, regiji Maribor in Sloveniji, 2000-2002
y = -3,205x + 24,897R2 = 0,7535
y = -0,575x + 6,7R2 = 0,3102
0,00
5,00
10,00
15,00
20,00
25,00
2000 2001 2002
v %
UE Maribor-do 64 let
UE Maribor-vsi
Regija Maribor-do 64 let
Regija Maribor-vsi
Linearno (UE Maribor-vsi)
Linearno (UE Maribor-do 64let)
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Preživetje 1/2
Petletno preživetje bolnikov z rakom ŠČD v SLO nižje kot v ostalih razvitih deželah
Relativno 5- letno preživetje EUROCARE 3 1990 -1994
(1.8 000 000 prebivalcev v 20 evropskih državah in regijah)
V SLO 38% preživetje za rak ŠČ in 34,5 % za rak danke
Za 13% pod evropskim povprečjem 1993 – 1997 34%, drugod 43%
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Preživetje 2/2
Vrsta rakave bolezni Narava poteka bolezni Razširjenosti bolezni v času
diagnoze Starost bolnika Ustreznost zdravljenja Zgodnejše odkrivanje nedvomno
izboljša preživetje bolnikov (rak dojk, rak ŠČD)
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Naloge ZDM
Številne dileme kako ravnati in kdaj pravočasno pomisliti na določeno bolezensko stanje
Usmerjanje bolnika na pravočasne, pravilne, smiselne preiskave,
Pravilno zdravljenje Podatke o dejavnikih tveganja za SŽB
je moč uporabiti, ko pomislimo na možnost rakave bolezni ali kake druge kronične nenalezljive bolezni
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Celotna obravnava v DM 1/1
Človek zboli kot celovita osebnost ZDM ocenjuje človeka in ne bolezen Bolnik ima celo vrsto bolezni Karcinom ŠČD le trenutna prioriteta Zahteve po znanju ZDM bistveno večje Sposobnost presoje bolnikove osebnosti Partnerski odnos je bistvenega pomena Poznavanje bolnikovega okolja- družine Pridobiti k sodelovanju družino
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Celostna obravnava v DM 1/2
Sodelovanje s kirurgom – operaterjem Odpustnica Operacijski poseg, pooperacijski
zapleti, rehabilitacija v zdravilišču, kontrole
Izboljšati sodelovanja Prihodnost je v računalniški
tehnologiji
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Kolonoskopija v diagnostiki raka ŠČD
ZDM mora dobro poznati subtilne znake bolezni in ogrožene skupine ljudi
Nujno poznavanje kontraindikacij: prve mesece po AMI, v fazi akutnega divertikulitisa, ob hudih zagonih kronične vnetne črevesne bolezni, ishemičnega kolitisa
Pomoč bolniku pri premagovanju strahu pred preiskavo
Ustrezna razlaga smisla in koristi preiskave Pogoj za uspešno preiskavo je dobro
očiščeno črevo, bolnika je potrebno pripraviti
Dobro sodelovanje z bolnikom
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Kolonoskopija v diagnostiki raka ŠČD Poleg diagnostičih še terapevtske
možnosti (polipektomije, ustavljanje krvavitev, dilatacija stenoz, lasarske terapije angiodisplazij)
Irigografija z dvojnim kontrastom in virtualna CT kolografija (funkcionalne motnje, divertikuloze, fistule), ko kolonoskopija ni izvedljiva (neprehodne stenoze, peritonelana adhezije)
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Polipi širokega črevesa
Adenomi izrazite prekanceroze (90% raka ŠČD)
Hiperplastični polipi, juvenilni polipi, psevdopolipi, hemartomi ne sodijo v to skupino: histologija
Zapleti po polipektomijah so redki: krvavitve v cca 1%, perforacije
Vodenje bolnika po odstranitvi polipa prioriteta ZDM
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Pogostost kontrol po polipektomiji
Pogostost oz. časovni interval kontrol odvisna od števila, velikosti, oblike in histološke zgradbe polipa
Večji sesilni (vilozni) polipi-ko. kolonoskopija 2 do 6 mesecev
Manjši polipi (<1cm), z nizko stopnjo displazije – ko. kolonoskopija po 5 letih
Pogostost oz. časovni interval kontrol odvisna od števila, velikosti, oblike in histološke zgradbe polipa
Večji sesilni (vilozni) polipi-ko. kolonoskopija 2 do 6 mesecev
Manjši polipi (<1cm), z nizko stopnjo displazije – ko. kolonoskopija po 5 letih
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Ostale prekanceroze
Ulcerozni kolitis, cronova bolezen, hereditarni nepolipozni kolorektalni rak, familiarna adenomatozna polipoza, Gardnerjev sindrom, Turcotov sindrom
6 krat večje tveganje za rak ŠČD pri bolnikih z ulceroznim kolitisom
Tveganje večje pri več kot 20 let trajajoči bolezni, prizadet celoten kolon
Po 8 do 10 letih trajanja bolezni potrebna kolonoskopija na 1 do 2 leti
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Operacijsko zdravljenje raka ŠČD Edina uspešna metoda, ki zagotavlja
ozdravitev Odstranitev tumorje z vsemi
pripadajočimi bezgavkami oz. drenažnim področjem
Obseg radikalne operacije je anatomsko določen
Tipične resekcije (ne gre za op.tehniko, ampak jasno verifikacijo)
Pred op. potreben UZ trebuha (definira se razsoj v regionalne bezgavke), RTG pljuč, določitev nivoja serumskega CEA
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Predoperativna priprava pri raku danke
Nujna je natančna predoperativna razmejitev (MR ali EUZ)
TN stadij Ocena splošnega stanja bolnika RD se kirurško razdeli ne tretjine Rak v zg. tretjini se obnaša drugače
kot v sp. tretjinah Pri raku v sp.tretjinah predoperativna
radiokemoterapija (T2N1) Uporabljena sta dolgi (kirurgi ga
pogosteje uporabljajajo) in kratki režim
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Priprava na operativni poseg pri raku ŠČ Predoperativno radikalno čiščenje se ne
uporablja več Dan pred op. bolniki uživajo tekočo hrano, klizma Več pozornosti se posveča bolečini Čim manjša je obremenitev s parenteralno
tekočino Čimprejšnje hranjenje Zelo se zmanjša obremenitev bolnikovega
organizma, Ležalne dobe se tako prepolovijo, okrevanje
je krajše Fast Track Surgery
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Operativna metoda zdravljenja 1/2 Standardna radikalna resekcija s primarno
anastomozo (monoblok črevesa s TU s pripadajočimi bezgavkami in mezenterijem)
Pri raku ŠČ (zaradi anatomskih posebnosti) je primarna anastomoza skoraj vedno možna
Pri RD pa skoraj vedno Razen v primeru zagotovitve pooperativne
kontinence (tu v sp. tretjini danke) “non tuoch” tehnika – primarno se prekine
žilni pecelj
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Operativna metoda zdravljenja 2/2 Razširjeno povirje drenaže limfe
– razširjena radikalna resekcija (dodatna resekcija velike peče in gastroepiploične arkade pri raku v predelu jetrnega zavoja)
Lokalno preraščanje tu v sosednje organe – multivisceralna resekcija (ozko črevo, del želodca ali jeter)
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Desna hemikolektomija
• Lokalizacija tu v predelu cekuma, ascendentnega dela ŠČ
• Anastomozira se terminalni ileum
• Terminalno lateralno s prečnim delom širokega črevesja
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Resekcija transverzuma
Tu v sredini transverzuma Ni pogosta op Uporablja se pri nižjih T stadijih
in klinično negativnih N stadijih Pri višjih stadijih se uporablja
subtotalna resekcija Rekonstrukcija s termino-
terminalno anastomozo
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Leva hemikolektomija
Tu v predelu levega dela prečnega in descendentnega dela ŠČ
Rekonstrukcija črevesa se opravi z direktno anastomozo med ostankom prečnega črevesa in preostankom sigme
Tu v predelu levega dela prečnega in descendentnega dela ŠČ
Rekonstrukcija črevesa se opravi z direktno anastomozo med ostankom prečnega črevesa in preostankom sigme
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Razširjena leva hemikolektomija Pri lokalizaciji tu na več mestih v
predelu levega ŠČ ali v višjem stadiju ali z znakom zapore
Vključeno je povirje a. kolike medie
Subtotalna kolektomija Anastomoza med terminalnim
ileumom ter preostankom sigme
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Resekcija sigme
Tu lokaliziran v S-astem delu ŠČ Anastomoza med descendentnim
delom ŠČ in danko
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Resekcija rektosigme
Ta definicija lokacije se opušča Jasno naj se definira proces v zg. danki ali sp. sigmi Anastomozira se descendentni del ŠD z danko (praviloma
intraperitonealno) Običajno z avtomatskim spenjalnikom, brez zaščitne stome
ome
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Subtotalna in totalna kolektomija Tu na levi strani ŠČ z znaki zapore in
dekompenziranim ileusom ali pri večjih lokalizacijah tu
Subtotalna kolektomija podobna levi hemikolektomiji (zajema celotno sigmo)
Totalna kolektomija: odstranitev še odstranitev zg. danke, nizka anastomoza med terminalnim ileumom in danko
Uporabljena tudi pri bolnikih operiranih v ileusu zaradi distendiranosti,
ter okvare seroze desnega kolona pri osnovnem procesu na levem kolonu
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Sprednja nizka resekcija Tu v danki Na krn danke se anastomozira descendentni
del ŠČ (običajno z avtomatskim spenjalnikom) Resekcija na prehodu srednje v zgornjo
tretjino z anastomozo intraperitonealno z zagotovljenim varnostnim 5cm robom – sprednja resekcija
tu lokaliziran v srednji in spodnji tretjini- popolna odstranitev mezorektuma (TME) z anastomozo nekaj cm nad zobato črto (tudi običajno z avtomatskim spenjalnikom)
Pri sprednji nizki resekciji se običajno naredi zankasta ileostoma – zaščitna,
po nekaj mesecih se zapre (da se vzpostavi kontinuiteta)
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Abdominoperinealna ekscizija danke
pri tu v spodnji tretjini danke Podobno kot pri sprednji nizki resekciji Ob tem pa se odstrani še celotna danka Terminalna sigmoido oz. descendento
anastomoza (Danes redkeje uporabljena op.) Tu z neg.N stadijem, ne predirajo stene tudi
pri zelo nizkih lokacijah- možno vzpostaviti kontinuiteto s kolo-analno anastomozo
Anastomozira se descendens direktno v analni kanal pod zobato črto
Natančen izbor takih bolnikov- predoperativno zagotovljena popolna kontinentna funkcija
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Paliativne operacije
Pri neresektabilnih tu Obhodne anastomoze ter stome Ne gre za terapevtsko radikalne
operacije Cilj je olajšati bolnikove težave,
izboljšati kakovost življenja
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Laparoskopski posegi
Možno je zagotoviti enake resekcijske pogoje
Poročila govorijo o hitrejšem okrevanju bolnikov, manjša obremenitev organizma s citokini in drugimi mediatorji
Omejitve: drag specifični instrumentarij, dolga učna krivulja, hitrost pridobivanja izkušenj
Op.posegi po protokolu “Fast Track” zagotavlja enako hitrost okrevanja
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Sistemsko zdravljenje bolnikov z rakom ŠČD Metastatski rak ŠČD v večini primerov
neozdravljiva bolezen Prognoza in preživetje teh bolnikov v
zadnjih letih boljša Prvotno zdravljenje temeljilo zgolj na 5-
fuouracilu (20% odgovor, srednje preživetje bolnikov 10 do 11mesecev)
Novi citostatiki: kapacetabin, irinotekan, oksaliplatin
Tarčna zdravila: cetuksimab, bevacizumab Srednje preživetje teh bolnikov 30 mesecev Tovrstno zdravljenje v kombinaciji z op.
odstranitvijo jetrnih in pljučnih zasevkov – pot do ozdravitve
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Lajšanje bolečin po operaciji raka ŠČD Učinkovito lajšanje bolečin doprinese
k izboljšanju kakovosti bolnikovega življenja, izboljša izid zdravljenja in bolnikovo rehabilitacijo
Telesna bolečina po op. ni več fiziološko koristna
Škodljivi učinki bolečine so dokazani Vzrok za zaplete: tahikardija,
spremembe krvnega tlaka, napetost mišic, pospešeno dihanje
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Lajšanje bolečin po operaciji raka ŠČD
Edini verodostojni pokazatelj bolečine je bolnikova izpoved
Vizualna analogna lestvica
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Sedare dolorum opus divinum est Racinalna uporaba analgetikov Pravilni odmerki analgetikov- učinkovitost,
brez resnih stranskih učinkov Idealno zdravilo - široko terapevtsko okno,
enakomerno celodnevno učinkovito koncentracijo (žal ga ni)
Srednje močna, močna bolečina – predvsem opioidni a.
Peroralna analdezija - samostojno uravnavanje potrebe po zdravilu
Izbor glede na potentnost, razred opioidne učinkovine, čas delovanja, stranske učinke
Kodein, tramadol – srednje močna bolečina Morfij, hidromorfon, fentanil – močnejša in
huda bolečina
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Lajšanje bolečine po operaciji raka ŠČD im – trauma uboda in nevarnost okužbe nepredvidljiva absorpcija razlog za
neprimerno analgezijo iv - hitrejši analgetični učinek, možnosti
titriranja Slabost – večja invazivnost,
neenakomernost koncentracije v organizmu – možni stranski učinki, nezadostna analgezija
Stranski učinki: slabost, bruhanje, zaprtje
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Vodenje bolnika po operaciji raka ŠČD Doživljenjsko Kirurg ali ZDM? Dostopnost do ZDM stalna in takojšnja-
do kirurga občasna in odložena Dodatna znanja in veščine ZDM Pri terapevtskih postopkih in
sporazumevanju z bolnikom in svojci Cilj sledenja je odkrivanje morebitnih
znakov napredovanja bolezni Skrb za kakovost bolnikovega življenja
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Vodenje bolnika po operaciji raka ŠČD Natančna anamneza: bolečina,
odvajanje , hujšanje? Lab: hemogram, biokemične
preiskave, Fe, tumorski označevalci CEA,
CA 19-9, UZ pregled trebuha, RTG pljuč, morebitne dodatne preiskave
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Kolonoskopija v vodenju bolnikov po operaciji zaradi raka ŠČD ASGE guideline:pogostost
kolonoskopij po enem letu, treh letih, petih letih (pod
pogojem, da so kolonoskopski izvidi normalni)
Ca rektuma: 1, 4 in 5 letih Sprednja nizka resekcija: (fleksibilna
sigmoideoskopija) brez obsevalne th, mezotekalne resekcije – vsake 3 do 6 mesecev v naslednjih 2 do 3 letih
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Dietni nasveti po operaciji raka ŠČD Ileostoma: uživaje večjih količin
tekočine,izogibanje hrani z veliko celuloze (sveže sadje, zelenjava), sadnim sokovom,močno začinjeni hrani in hrani, ki deluje odvajalno
Kolostoma: uživanje običajne hrane, pozor pred živili, kjer pri prebavi nastajajo prekomerni plini, neprijetne vonjave
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Bolniki s slabo prognozo• Simptomatsko medikamentozno zdravljenje• Prizadevanje za izboljšanjem kakovosti
bolnikovega življenja• Umiranje temna senca, ki spremlja rakavo
bolezen• Strah pred smrtjo, trpljenjem, bolečinami
hromi duše bolnikov• Zdravnikova večna dilema• Zdravnik mora spregovoriti o temni plati
bolezni, tesnobi, strahovih - spremljevalcih slovesa
• Komunikacija najpomembnejši terapevtski pripomoček ZDM
• Hospic
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Pomoč bolnikom v duševni stiski po operaciji raka ŠČD Žalost, potrtost- normalna odziva na
boleče življenjske dogodke Bojazen pred invalidnostjo, odvisnosti od
drugih, socialne izoliranosti Žalost in bojazen lahko preraste v
depresijo Tretjina bolnikov z rakom je depresivnih Prepoznavanje depresije je težavno Spremembe tel. teže, motnje spanja,
motnje v delovanju srca, prebavil, libida, menstruacijskega ciklusa
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Depresija pri bolniku z rakom ŠČD Znaki depresije: potrtost, zaskrbljenost, občutek
nemoči, črnogledost, izguba zanimanja zase in okolico, duševna zavrtost ali agitiranost, pomanjkanje samospoštovanja
Na področju mišljenja: zavrto mišljenje, slabša koncentracija, spominske motnje, slabša asociacija
Disforično razpoloženje, občutek krivde, brezupa in nebogljenosti, samomorilne misli, načrt
SSRI in druge psihoterapevtske metode zdravljenja
Bolniku pomagajo zmanjšati prizadetost, okrepiti samopodobo, samospoštovanje, zmanjšanje tesnobe
Izrednega pomena je podpora terapevta, skupine, ZDM, prijateljev, zlasti družine
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Zdravstvena nega bolnika s črevesno stomo Pomoč bolniku, da bo zmogel po op.
posegu enako kvalitetno živeti, kot pred njim
Bolnika čim prej vključiti v oskrbo stome V proces rehabilitacije naj se vključi (z
bolnikovim privoljenjem) družina ZDM mora poznati pripomočke za nego
stome, možnost nabave Nujno potrebno sodelovanje z medicinsko
sestro za nego stom in patronažno službo
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Posebnosti nege pri bolniku z ileostomo
Bolnik izloča tekoče ali kašasto blato
Uporabljajo se vrečke za izpust (omogočajo večkratno praznjenje)
Koža okrog ileostome mora bit dobro zaščitena s kožno podlago
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Nega pri bolniku z kolostomo Sprva po op. vrečke za izpust
(izločki so še tekoči) Zaprte vrečke, ko se izločki
formirajo Posebna neprijetnost pri kolostomi
izločanje plinov in neprijeten vonj Priporoča se uporaba vrečk z
vgrajenim filtrom in sredstvo za nevtralizacijo vonjav
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Irigacija in samoklistiranje
Postopek praznjenja črevesa s samoklistiranjem: set za irigacijo
Cilj: črevesna stoma 24 ur ne bo izločala blata, 12 ur ni izločanja plinov
Po postopku se na stomo namesti manjša vrečka z vgrajenim filtrom in v stomo pa poseben čep
Indikacije in kontraindikacije Nevarnosti, da bi se črevo navadilo ni
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Zveza invalidskih društev ILKO Pomemben dejavnik v
rehabilitaciji bolnikov z izpeljanim črevesom
V veliko pomoč so bolnikom prostovoljci- dobro rehabilitirani, usposobljeni, svojo spremenjeno samopodobo sprijaznjeni stomisti
Srečanja stomistov
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Delazmožnost bolnika po operaciji raka ŠČD Mejno področje: na preizkušnjo
postavljen odnos bolnik – zdravnik Poznavanje delovnih mest,
sodelovanje z delovno organizacijo Objektivne informacije o
obremenitvah na delovnem mestu Kirurg konsultant ZDM Preprečiti beg v stalež Napotitev bolnika po 30 dneh k
imenovanemu zdravniku Trajna izgubi delazmožnosti ad IK
42.kirurški dnevi, Ljubljana 2.-3. 2.2007
Zahvaljujem se vam za vašo pozornost!