konvencionalne tehnologije tiska 1. del

Orange and Cool Grey

TISKARSKI POSTOPKI 1

KONVENCIONALNE TEHNOLOGIJE TISKA 1. del

Tadeja Muck

1

REPRODUCIRANJE / REPRODUKCIJA

barv in tonov / ne upodablja z enakimi koloranti kot original - simuliranje. Kljub temu zaznamo enake barve (metamerija)

TISKANJE

je razmnoevanje grafino oblikovanih informacij s TB, ki jo na TM prenesemo preko TF.

ODTIS

vsebinski dvojnik sporoila (izvod)

NAKLADA

skupno tevilo izvodov

UVOD

Simuliranje pri reproduciranju ne bi bilo potrebno, e bi uporabljali kolorante, ki so na

originalnem objektu. V nekaterih primerih je to mogoe, v veini pa ne. Avtomobili iste

serije so na primer reprodukcija prototipa. Ker so pobarvani z enakimi koloranti, simuliranje

ni potrebno.

Povsem drugae pa je pri reprodukciji naravnih motivov in scen

(rastline, ivali, hribi, morje idr.).

Reproduciramo jih lahko le s slikami in fotografijami.

Barvne uinke, ki jih zaznavamo pri opazovanju naravne scene, moramo na reprodukciji

simulirati (oponaati), saj jih ne moremo upodobiti niti iz enakih surovin niti iz enakih

struktur. Poleg tega gre e za dojemanje razlinih optinih uinkov, ki izginejo ali se

spremenijo, takoj ko se spremenijo tudi razmere opazovanja. Reprodukcija mora torej

upodobiti tudi barvne vtise, ki jih doivljamo pri opazovanju naravne scene ali motiva.

2

TISKOVNA FORMA - TF

hrani podatke o grafinih informacijah in skrbi, da se na TM v eleni grafini obliki upodobi odtis.

predstavja analogni (mehanini) ali digitalni (raunaniki) pomnilnik sporoila, ki slui pri tiskanju za nabarvanje TM, da nastane odtis.

Analogno formo tvorijo razlini tiskovni elementi (povrine):

povrine TF, ki sprejemajo / oddajajo TB - tiskovne povrine.

povrine, ki ne sprejemajo /oddajajo TB - proste povrine.

UVOD

3

Prve analogne tiskovne forme so bile lesorezi, peati in peatni valji izdelani v enem kosu (po uporabi jih niso mogli razstaviti in ponovno uporabiti). Sestavljive tiskovne forme za vekratno uporabo je izdelal ele nemec Gutenberg 1452 .

RAZMNOEVANJE

Kopirne tehnike

Tiskarske tehnike

brez sevanja

s sevanjem

termo

kopiranje

foto

kopiranje

s TF

brez TF

digitalne tehnike

konvencionalne tehnike

UVOD

4

Razlika med tiskanjem in kopiranjem je predvsem tehnoloka.

Kopiranje ne potrebuje stalne, enake TF, ampak pri izdelavi vsakega

izvoda izdelamo novo (vsebinski in oblikovni dvojnik originala) navadno se informacije lahko izgubljajo.

Termokopiranje - Termofaks postopek poteka tako, da osvetlimo original in poseben termokopirni papir, stisnjena skupaj, v ustrezni napravi z IR svetlobno. Infrardei arki se od svetlih povrin originala odbijajo, temna mesta (rke, rte) pa se segrejejo. Toploto prenaajo na termokopirni papir, ki na tistih mestih, kjer so rke in rte, potemni.

Kopija je izdelana v nekaj sekundah. Kopiramo lahko le izvirnike, ki niso napisani z anilinsko barvo (kopije takih izvirnikov se namre ne poznajo).

Dualno-spektralni postopek je podoben termofaks postopku. Glavna razlika je v tem, da lahko po tem postopku kopiramo tako rno bele kot barvne izvirnike. Tudi termokopirni postopki, podobno kot fotokopiranje, izgubljajo pomen in se v praksi le e redko uporabljajo.

4

KOPIRANJE

je razmnoevanje informacij brez stalne predloge, kopije so vsebinski in oblikovni dvojniki predloge - originala.

Najpomembneji predstavnik - fotokopiranje (elektrofotografija).

FOTOKOPIRANJE

fotokopirni stroji - uporabljajo postopke, pri katerih se celotna podoba s predloge neposredno projicira na elektrofotografsko ploo ali boben

digitalni kopirni stroji - naprave za kopiranje, ki predlogo najprej skenirajo, digitalizirajo, nato pa digitalno osvetlijo elektrofotografski boben.

UVOD

5

Naprave za fotokopiranje so fotokopirni stroji uporabljajo postopke, pri katerih se celotna podoba s predloge neposredno projicira na elektrofotografsko ploo ali boben.

digitalni kopirni stroji so naprave kopiranje, ki predlogo najprej skenirajo, digitalizirajo, nato pa digitalno osvetlijo elektrofotografski

boben.

5

elektrofotografska ploa: polprevodni sloj; Se, CdS, ZnO, osnova pogosto Al

FOTOKOPIRANJE

predloga

UVOD

6

kovinsko ploo prevleemo s tanko plastjo polprevodnika - nastane svetlobno obutljiva elektrofotografska ploa,

polprevodni sloj nabijemo s statino elektriko (korono),

na nabito ploo projiciramo podobo predloge,

osvetljena mesta se razelektrijo,

nastane latentna elektrostatina slika,

sledi nanos tonerja praek

latentna elektrostatina slika postane vidna,

prenos tonerja na nasprotno nabit tiskovni material,

toner iz pigmenta in smole na papirju utrdimo s segrevanjem,

nastane kopija

Za vsako kopijo je potrebno postopek ponoviti.

Lahko se izvaja tudi vetonsko kopiranje, ve elektrinega naboja povzroi nanos veje koliine tonerja.

6

Additive technologies

(3D printing)

7

Tiskarski postopki vkljuujejo razline tehnike tiskanja, ki jih na splono delimo na klasine (konvencionalne) in digitalne tehnike tiskanja. Vse omenjene tehnologije tiskanja vkljuujejo fizine pomnilnike informacij, kot sta kopirna predloga (film) in tiskovna forma (ploa), ki omogoata prenos informacij od originala do tiskanega izdelka. Pri digitalnikih tiskarskih tehnikah poteka tiskanje brez vmesnih fizinih pomnilnikov, prenos informacij iz digitalnega medija na tiskovni material pa brez parvega fizinega stika med pomnilniki.

7

TEHNOLOGIJE TISKA

ANALOGNE / KONVENCIONALNE

TEHNOLOGIJE

DIGITALNE

TEHNOLOGIJE

DODAJALNE

TEHNOLOGIJE

PREPUSTNI TISK

PLOSKI TISK

VISOKI TISK

GLOBOKI TISK

ofsetni tisk brez vlaenja

knjigotisk

3D-tisk

elektrofotografija

ionografija

magnetografija

kapljini tisk

termografija

fotografija

sitotisk

linijski

ciklostil

ofsetni tisk z vlaenjem

fleksotisk

rastrski

UVOD

8

8

Source: Pira International

TRNI DELE IZDELKOV

UVOD

9

9

Source: Pira International

TREDI TEHOLOGIJ TISKA

UVOD

10

10

Razlikujejo se po obliki in lastnosti tiskovnih elementov na TF in po nainu prenaanja TB na TM.

Glede na obliko in lastnosti tiskovnih elementov na TF loimo:

visoki

globoki

ploski

prepustni tisk

Po nainu prenaanja TB pa na:

neposredni in

posredni tisk

Tiskovni elementi morajo biti na TF pri neposrednem tiskanju stransko nepravilno (zrcalno) obrnjeni, pri posrednem pa stransko pravilno.

KONVENCIONALNE TEHNIKE TISKA

11

11

Po nainu prenaanja TB pa na:

neposredni (TF pride v fizini kontakt s tiskovnim materialom) in

posredni tisk (TF ne pride v stik s tiskovnim materialom, za nanaanje barve obstaja posrednik).


12


13

13

Analogne tehnologije:

prenos rnila se zgodi v kontaktni coni.

Ko plast TB na tiskarski ploi ali na vmesnem nosilcu pride v kontakt s tiskovnim substratom se le del plasti TB prenese na substrat. Ostali del ostane na tiskarski ploi.


14

15


Po nainu prenaanja TB:

neposredni in

posredni tisk

Kam sodi sitotisk?

Tiskovna forma:

tiskovne povrine izboene

proste vboene

Visoko viskozne TB.

16


VISOKI TISK

16

Na tiskovni formi za visoki tisk so tiskovne povrine izboene, proste pa vboene. Zaradi

viinske razlike se tiskarska barva med tiskanjem prijema samo na izboene dele

in se z njih prenaa na pole tiskovnega materiala. Na vseh tiskovnih povrinah je nanos

tiskarske barve priblino enako debel, zato je enako debel tudi po vsej povrini odtisa.

Koliina prenesene tiskarske barve je odvisna od lastnosti uporabljenih materialov in je

priblino od 50 do 70 odstotkov. Temeljni obliki visokega tiska sta flekso- in knjigotisk.

Fleksotisk ( fl exographic printing) je tiskarska tehnika s pronimi, fleksibilnimi tiskovnimi

formami iz gume ali umetnih mas, ki izboene tiskovne povrine na tiskovnem materialu

reproducirajo z visoko- ali nizkoviskozno tiskarsko barvo na podlagi organskih topil

ali vode.

Knjigotisk ( letterpress printing) je tiskarska tehnika s togimi tiskovnimi formami, ki izboene

tiskovne povrine reproducira na tiskovnem materialu z neposrednim prenaanjem

tiskarske barve. Leterset ( letterset printing) je posredni knjigotisk.

Tiskovna forma:

tiskovne povrine so vboene,

proste izboene

Nizko viskozne TB.

17


GLOBOKI TISK

17

Na tiskovni formi za globoki tisk so tiskovne povrine vboene, proste pa izboene. Tiskovno

formo nabarvamo tako, da tiskarsko barvo najprej nanesemo po vsej povrini;

preden se odtisne na polo tiskovnega materiala, pa jo z vseh prostih povrin odstrani

no oziroma strgalo, ki ga imenujemo rakelj. Debelina nanosa tiskarske barve na odtisu

je odvisna od globine tiskovnih povrin; nanos na nekaterih mestih odtisa je torej lahko

veji, na drugih pa manji.

Rastrski globoki tisk ( gravure printing) uporablja tiskovne forme v obliki valjev ali cevastih

prevlek s poglobljenimi tiskovnimi povrinami v obliki mikroskopskih celic ( alveol),

iz katerih se tiskarska barva prenaa neposredno na tiskovni material. Celice imajo lahko

razlino globino, irino in gostoto. Zastarelo ime za to tehniko je bakrotisk; tiskovne

forme so namre prvotno izdelovali zgolj na pobakreni povrini valjev.

Linijski globoki tisk ( intaglio printing) uporablja toge tiskovne forme v obliki plo ali

cevastih prevlek z jedkanimi ali graviranimi tiskovnimi povrinami v obliki linij (rt), iz

katerih se tiskarska barva prenaa neposredno na tiskovni material. Zastarelo ime za to

tehniko je jeklotisk; tiskovne forme so namre prvotno izdelovali z ronim graviranjem

bakrenih ali jeklenih plo bakrorezi, jeklorezi.

Posredni linijski globoki tisk je tamponski tisk ( pad-transfer printing); tiskarska barva se s

tiskovne forme prenese najprej na proen tampon in od tod na tiskovni material. Tampon

se lahko prilagodi kakrni koli povrini in obliki, zato se ta tehnika uporablja za

tiskanje na predmete.

KONVENCIONALNI Z VLAENJEM

Tiskovna forma:

tiskovne in proste povrine so skoraj v istem

nivoju (razlika le nekaj m).

Viskozne TB na osnovi olj.

18


PLOSKI TISK

18

Na tiskovni formi za ploski tisk lee tiskovne in proste povrine skoraj v isti ravnini; razlika

med njimi je le nekaj mikrometrov. Pri tem je teava, kako tiskarsko barvo nanaati

na tiskovne povrine, ne da bi se nanesla tudi na proste. Tiskovne in proste povrine se

zato razlikujejo po svoji fizikalno-kemijski naravi. Razvili sta se dve tehniki nabarvanja,

zato ploski tisk delimo na mokri in suhi: prvi deluje z vlaenjem tiskovne forme, drugi

pa brez.

Tiskovne povrine na tiskovni formi za mokri ploski tisk se ne omoijo z vodo, zato

so hidrofobne. Proste povrine morajo biti v navzonosti tiskarske barve z vodo

dobro omoljive, zato so hidrofilne.

Tiskovne povrine morajo biti v navzonosti vode s tiskarsko barvo dobro omoljive,

zato so oleofilne. Proste povrine, ki so navlaene, se s tiskarsko barvo ne morejo

omoiti, zato so oleofobne.

Hidrofi lnost in hidrofobnostgovorita o tem, kako se v doloenih okoliinah kakna

povrina omoi z vodo, oleofi lnost in oleofobnost pa o tem, kako se omoi z oljem

ali tiskarsko barvo.

Suhe, neovlaene proste povrine na tiskovni formi za mokri ploski tisk so hidrofi lne

in oleofi lne, medtem ko so tiskovne povrine hidrofobne in oleofi lne. ele navlaene

proste povrine so hidrofi lne in oleofobne, zato je nujno, da tiskovno formo vedno

najprej navlaimo in ele nato nabarvamo.

BREZ VLAENJA, SUHI OFSETNI TISK (waterless ofset, dry offset)

tiskovne in proste povrine lee prav tako v skoraj isti povrinski ravnini. prve so oleofilne, druge oleofobne. oleofobnost doseemo s posebno silikonsko prevleko TF sestavljena iz dveh materialov.

1 - porozen, oleofoben silikonski sloj

2 - upodobitveni sloj, ki absorbira energijo

3 oleofilni poliester

4 tiskovni element

5 nosilna Al ploa

6 IR laser (iznii fizikalno-kemijsko vez med upodobitvenim slojem in oleofilnim slojem

19


PLOSKI TISK

19

Temperatura v osvetljeni

toki potem e naprej naraa, tako da upodobitveni sloj izpari in razkrije oleofilni sloj

pod njim. Silikonski oleofobni sloj je e vedno prisoten in ga je treba mehansko odstraniti

(krtaenje in izmivanje). Vse navedene operacije mora opraviti upodobitvena naprava na

tiskarskem stroju.

Waterless offset printing technology: The printing

plate surface is basically ink-repellent, for instance,

due to an appropriate layer of silicone (fig. 1.3-20b).

The ink-receptive base area is exposed by the deliberate

interruption of the layer of silicone (approximately

2 m thick). This procedure is known as waterless

offset (quite frequently even as dry offset).

Tako kot pri visokem tisku je tudi pri mokrem in suhem ploskem tisku nanos tiskarske

barve po vsej povrini enak. Prenesena koliina je prav tako od 50 do 70 odstotkov. Pri

mokrem ploskem tisku se na tiskovni material ne prenese le tiskarska barva, marve

tudi od 5 do 20 odstotkov vode.

Tiskovna forma:

proste in tiskovne povrine so v istem nivoju,

tiskovne TB prepuajo, proste ne.

Viskozne TB.

20


PREPUSTNI TISK

20

Tudi pri tej tiskarski tehniki so proste in tiskovne povrine v isti ravnini. Tiskovne povrine

tiskarsko barvo prepuajo, proste pa ne. Tiskarsko barvo nanaamo po vsej tiskovni formi

in jo z rakljem ali valjem potiskamo skozi tiskovne povrine na tiskovni materia Ker so tiskovne povrine pri tej tehniki prazni prostori, jih v materialnem smislu ni, tudi nimajo znailnosti, ki bi vplivale na prenaanje tiskarske barve. Nanos je zato

na odtisu velik in praktino 100 %. Seveda vpliva na debelino nanosa tiskarske

barve debelina tiskovne forme. Ta je enakomerno debela, zato je tudi nanos na odtisu

enakomeren.

itotisk ( screen printing) je propustni tisk s tiskovnimi formami iz tekstilne ali jeklene

mreice (sita), ki je napeta na primernem okvirju. Tiskovne povrine imajo okenca

mreice odprta, da zaradi pritiska skoznje lahko prehaja tiskarska barva in na

tiskovnem materialu reproducira njihovo podobo.

Ciklostil ( stencil printing) ima tiskovno formo izdelano kot ablono z odprtimi

tiskovnimi povrinami v obliki podobe, ki jo mora tiskarska barva pod pritiskom

reproducirati na tiskovnem materialu.

Sila ki je potrebna za dobro prenaanje TB.

sila s katero se TM (in prevleka na tiskalu ali GV) upira stiskanju

odvisen od:

vrste in kakovosti TF, TB, TM,

(lastnosti prevleke GV velja le za posredne tehnike tiska) in

tiskovne geometrije

Tiskovni tlak ali iztis (contact pressures or force per unit of area) za prenos TB iz TM. Referenne vrednosti za konvencionalne tehnologije tiska:

visoki tisk (knjigo tisk) 515 MPa,

fleksografski tisk 0.10.5 MPa,

ofsetni tisk 0.82 MPa,

globoki tisk 1.55 MPa.

(1 Pa = 1 N/m2)

21


TISKOVNI TLAK / IZTIS

RAVNO RAVNO

TB se prenese na TM s cele TF soasno.

RAVNO OKROGLO

TB se prenaa le v tiskovni rti med TV in TF zaporedno in ne naenkrat.

Ponavadi je TF ravna, tiskalo (TV) pa okroglo.

Tisk je hitreji kot pri ravno ravno.

Tiskovna rta - stiie med tiskalom

TV in TF- proces prenosa TB.

Glede na obliko TF in tiskala loimo tri osnovne tiskovne geometrije:

ravno ravno, ravno okroglo, okroglo okroglo.

22


TISKOVNA GEOMETRIJA

Tiskovni tlak je uinek sile, s katero se tiskovni material in prevleka na tiskalu ali

ofsetnem valju upirata stiskanju. To je hkrati uinek sile, ki je v uipu med tiskovno

formo (gumijevo prevleko) in tiskalom potreben za neoporeno prenaanje

tiskarske barve.

Tiskovni tlak je odvisen od vrste ali kakovosti tiskovne forme, tiskarske barve,

tiskovnega materiala, od prevleke na tiskalu ali ofsetnem valju in seveda od

tiskovne geometrije. Za prenaanje tiskarske barve potrebujemo v nekaterih

primerih manji, v drugih pa veji tiskovni tlak; da bi ostal venomer zadosten, pa

tudi vejo ali manjo silo v uipu med tiskovno formo in tiskalom.

Skupno ime za kombinacijo oziroma razporeditev tiskovne forme in

tiskala v tiskarskem stroju je tiskovna geometrija.

Po obliki tiskovne forme in tiskala loimo tri temeljne tiskovne geometrije. Tiskovna

geometrija ravno ravno prenaa tiskarsko barvo na tiskovni material z vse tiskovne forme hkrati. Zadosten tiskovni

tlak zato doseemo le, e je sila, s katero tiskalo pritisne polo tiskovnega materiala ob

tiskovno formo, zelo velika. Veja ko je tiskovna forma oziroma format stroja, veja mora

biti sila, da ustvari zadosten tiskovni tlak. To pomeni, da je velikost tiskarskih strojev in

rotacij s tako tiskovno geometrijo dokaj omejena.

22

OKROGLO OKROGLO

najoja tiskovna rta, najhitreji tisk.

rotacijski stroji

tisk na pole samo s tiskovno geometrijo okroglo okroglo.

rotacije

tiskajo na zvitke TM s katerokoli tiskovno geometrijo (najpogosteje z okroglo okroglo).

Najviji tiskovni tlak pri geometriji ravno ravno,

najniji pri geometriji okroglo okroglo!

23


TISKOVNA GEOMETRIJA

Zaporedne delovne operacije v tiskarskem stroju, da nastane odtis:

vlaganje TM

nabarvanje TF

odtisovanje in

izlaganje odtisov

VLAGALNI SISTEM

TISKOVNI LEN

IZLAGALNI SISTEM

VLAGANJE

NABARVANJE

ODTISOVANJE

IZLAGANJE

soasno

24


TISKARSKI STROJI

24

Enostranski in obojestranski tisk.

25


TISKARSKI STROJI

Enostranski tiribarvni tisk.

25

Nain prenosa TB (posredni/neposredni tisk)

na TF za neposredni tisk so obrnjeni stransko nepravilno, na TF za posredni tisk pa stransko pravilno.

Konfiguracija za neposredni in posredni ploski tisk.

26


TISKARSKI STROJI

VLAGALNI SISTEM

je mehanizem, ki omogoa nepretrgano dovajanje TM. Pri vsakem obratu TV mora natanno dostaviti TM, da ga TV lahko prevzame.

TISKOVNI LEN

mesto, kjer nastane odtis. Najprej se nabarva TF, TB prenese na TM (ali posredni valj in nato na TM).

tevilo tiskovnih lenov je odvisno od tevila barv, ki jih v enem prehodu natisne stroj.

IZLAGALNI SISTEM

prevzame TM od TV in ga odlaga na skladovnico ali pa navija v zvitek.

Konstrukcija tiskovnega lena je prilagojena tehniki tiska, vlagalni in izlagalni sistem sta v osnovi enaka pri vseh tiskarskih strojih.

27


TISKARSKI STROJI

TISKOVNI VALJ (tiskalo)

del tiskarskega stroja, ki nosi TM in skrbi

za tiskovni tlak (iztis). (neposredni tisk

TV se dotika PV (TF), posredni tisk PV

se dotika GV).

PLONI VALJ

je del tiskarskega stroja, ki nosi TF

(GUMI VALJ - posredni valj

omogoi posredno prenaanje TB)

BARVNI SISTEM

nabarva TF pred vsakim odtisom.

(VLAILNI SISTEM ofsetni tisk

navlai TF pred vsakim odtisom)

TISKOVNI LEN

28


TISKARSKI STROJI

Ta tehnologija se uporablja v naslednjih tiskarskih sistemih:

knjigotisk

posredni knjigotisk letterset

slepi tisk

vroi tisk

flekso tisk

KNJIGOTISK

Glede na kombinacijo TF in tiskala ter njun medsebojni poloaj so

mogoe naslednje tiskovne geometrije:

ravno ravno = platen press

ravno okroglo = flatbed cylinder printing

okroglo okroglo = rotary printing

29


VISOKI TISK

KNJIGOTISK

Zaklopni stroji:

ravno ravno

Cilindrini stroji:

ravno okroglo

Rotacijski stroji:

okroglo okroglo

30


VISOKI TISK

LETTERSET POSREDNI TISK

uporablja se tiskarska ploa za knjigotisk in posredni gumi valj kot pri ofsetnem tisku.

Izdelki, ki se tiskajo v tej tehniki so tipino:

majhno formatna dela

poslovne kartice

oblikovni tisk

tisk embalae > fleksotisk

tisk etiket > fleksotisk

vreke in ostali nosilci > fleksotisk

31


VISOKI TISK

Posebni obliki knjigotiska sta:

SLEPI TISK

Tiskovni tlak (iztis) poveamo > nastane relief tiskovnih elementov.

VROI TISK

Namesto barve se uporabi obarvane folije.

TB se iz folije prenese na TM zaradi poveanega tlaka in visoke tiskovne temperature (130). Pogosto tudi reliefni uinek. (Predvsem se uporablja

zlate in srebrne folije).

Uporabljajo se zaklopni stroji s togimi TF in visokimi tlaki.

32


VISOKI TISK

FLEKSOTISK

edina tehnologija visokega tiska, ki je v porastu

uporablja se v tisku embalae, etiket in tiskanju asopisa. .

uporablja se fleksibilna TF in TB nije viskoznosti

Nizko viskozna TB je prenesena na tiskarsko ploo preko aniloks rastrskega valja (keramini), ki vsebuje rastrske celice.

33


VISOKI TISK

Razlika fleksotiska s knjigotiskom je predvsem v:

materialu TF (polimerni materiali) in

barvnem sistemu (TB suspenzija).

Tiskovna geometrija je vedno okroglo okroglo.

TB je manj viskozna, zato le najve 3 valji, pri knjigotisku TB pastozneja - ve valjev v barvilnem sistemu.

TM za tisk: papir, umetne mase, kovinske folije, karton,

Izdelki: papirnati servieti, ovojni papir, plastine, papirnate vreke, etikete,

fleksotisk

knjigotisk

34


VISOKI TISK

KBA, fleksografski stroj za asopisni tisk.

8 barvni satelitski flekso tiskarski stroj, premer TV 2275 mm, irina 1700, hitrost tiska 6 m/s.

STROJI ZA FLEKSOTISK

35


VISOKI TISK

Tiskovni elementi vgravirani v povrino PV. TB nanesena na celotno povrino PV, preseek se odstrani s strgalom. Prenos TB se izvede s pomojo visokega pritiska in adhezivnih sil med TM in TB.

Rotacijski globoki tisk je namenjen tisku velikih naklad.

36


GLOBOKI TISK

RASTERSKI GLOBOKI TISK

konvencionalni - z nanosom (ne z velikostjo rastrskih pik)

avtotipijski - z enako globino alveol in razlino povrino

kombinirani s spreminjanjem povrine in globine alveol.

Kadar se spreminja povrina alveol, je dele optinega meanja pri nastanku barvne valence vsaj tako velik kot dele subtraktivnega meanja.

37


GLOBOKI TISK

Danes se uporablja predvsem tehnika tiska z razlino globino in povrino rastrskih celic (alveol).

38


GLOBOKI TISK

Struktura valja za globoki tisk.

a elektromehanino vgraviran valj

b odtis (tehnika z razlino globino in razlino povrino alveol)

Elektromehansko vgraviranje.

39


GLOBOKI TISK

39

Jekleni valj ima prevleko bakra (tipino debeline 2 mm) z priblino 100 m debelim premazom bakrenega sloja, ki ima sposobnost vgraviranja. Tako ima ballard skin na osnovni bakreni plasti. V to plast se vgravira TF

Celice alveole predstavljajo tiskovne elemente, njihove stene pa netiskovne povrine

Skenirni boben in vgravirni valj sta sinhrono povezena. Bromidni film (pozitiv odtisa slike) je skeniran z bobnastim skenerjem. Ustrezna vrednost svetlobe (opt. D, gradacija) se reflektira odvisno od svetlosti pikslov in to se pretvori v elektronski signal, ki omogoa graviranje. Raunalnik dobi dva signala za vgravirno glavo aktualni signal (slike) in signal rastra doloa resolucijo in kot skeniranja skupaj tvorita moduliran signal, ki kontrolira vgraviranje izvaja graviranje z gravirno glavo.

Danes se izvaja graviranje ne ve z skeniranjem preko bromidnega filma ampak neposredno z digitalnimi signali iz raunalnika.

Pri graviranih PV se pogosteje pojavljajo missing dots kot pri jedkanih PV.

Navadno se uporablja elektrostatski pripomoki, ki omogoajo poveanje meniskusa povrine TB v alveolah in tako omogoijo izboljanje omoljivosti papirja ter s tem posledino zmanjanje monosti pojava missing-dots.

Visoka cena izdelave PV je glavni razlog zakaj se globoki tisk uporablja predvsem za tisk visokig naklad (> 500 000).

. V globokem tisku se moireju izognemo z simuliranjem rastrskih kotov preko podaljanja ali skrenja alveol.

Dve veliki skupini:

rasterski in

linijski

RASTERSKI GLOBOKI TISK

deluje le z geometrijo okroglo okroglo in tiskajo pole ali zvitke v eni ali ve barvah.

uporablja se tekoa TB (suspenzija).

Tonske vrednosti in barvne valence simuliramo s koliino TB na odtisu.

Rastrske pike so navadno odtisnjene vedno na isto mesto TM barvne valence simuliramo s pravim subtraktivnim meanjem v manji meri tudi optino meanje.

40


GLOBOKI TISK

Tiskovni leni za:

neposredni (nanaanje TB z umakanjem) in

posredni rastrski globoki tisk (nanaanje TB z brizganjem).

Tiskovni len za globoki tisk.

41


GLOBOKI TISK

Linijski globoki tisk (intaglio)

Tiskovni elementi so nepretrgani, razlino globoki utori in ne alveole. Tiskarski stroji tiskajo z geometrijo:

ravno - okroglo ali

okroglo okroglo

TB so pastozne.

STROJI ZA GLOBOKI TISK

Tampo tisk - pad printing - posredni globoki tisk

42


GLOBOKI TISK

KBA, tiribarvni globoki tisk.


43


GLOBOKI TISK


Tampo tisk - pad printing

44


GLOBOKI TISK


Tampo tisk - pad printing

45


GLOBOKI TISK

PODROJA UPORABE GLOBOKEGA TISKA

Globoki tisk je namenjen tisku ilustrativnega materiala doseganje izredno visoke kakovosti slike.

Tiskani izdelki:

periodini tisk (magazini, katalogi...)

plastini filmi

kovinske folije

transparentni filmi

varnostni papirji, znamke, banni dokumenti

Posredni globoki tisk se uporablja za tisk na posebne TM (npr. cigaretni papir).

46


GLOBOKI TISK

konvencionalne tehnologije tiska 1. del

Documents