konČno poroČilo projekt uporaba e-gradiv oŠ …...projektu uporabe e-gradiv smo se na naši šoli...

Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo.

KONČNO POROČILO

PROJEKT UPORABA E-GRADIV

OŠ LUDVIKA PLIBERŠKA MARIBOR

Lackova cesta 4

2000 Maribor

ŠIFRA ŠOLE: 182


I. Pregled sodelujočih 1. Naziv in naslov šole: OŠ Ludvika Pliberška Maribor, Lackova cesta 4, 2000 Maribor Šifra šole: 182 2. Učitelji izvajalci, ki so pri pouku uporabili e-gradiva: 2.1. Ime in priimek učitelja: Vera Kožuh Razred in predmet Uporabljeno e-gradivo Št. ur

uporabe pri pouku

Fizika 9. razred FIZIKA: GIBANJE, SILE IN ELEKTRIKA: Osnovni zakon dinamike www.egradiva.si

3

SKUPAJ ŠTEVILO UR 3 Podpis: ___________________________________ (Vera Kožuh) 2.2. Ime in priimek učitelja: Brigita Godec Kopčič Razred in predmet Uporabljeno e-gradivo Št. ur

uporabe pri pouku

Naravoslovje, 6. razred ENERGIJSKI ABECEDNIK IN RASTLINJAK http://ro.zrsss.si/projekti/energetika/6_razred/naslovnica.htm IN http://www.okrasnivrt.com/delo/rastlinjak/izbira_rastlinjaka.php

1

Gospodinjstvo, 6. razred DRUGAČNI NAČINI PREHRANJEVANJA http://www.ucenje-on.net/show.aspx?xid=WBT:X:SpletajShow&spletaj_id=120&usermeni=1

6

Biologija, 8. razred ZAVAROVANA OBMOČJA http://www.svarog.si/biologija/

3

SKUPAJ ŠTEVILO UR 10 Podpis: ___________________________________ (Brigita Godec Kopčič)


2.3. Ime in priimek učitelja: Marija Bauman Razred in predmet Uporabljeno e-gradivo Št. ur

uporabe pri pouku

Slovenščina, 8. r, h2, h3 Janez Menart, Kmečka balada; Jezikovna dediščina na medmrežju, Slovenščina:SSI; www.s-sers.mb.edus.si; www2.arnes.si/~oskkpi1s

4

SKUPAJ ŠTEVILO UR 4 Podpis: ___________________________________ (Marija Bauman) 2.4 Ime in priimek učitelja: Ribana Višnar Razred in predmet Uporabljeno e-gradivo Št. ur

uporabe pri pouku

Naravoslovje, 7. razred

KEMIJA ZA OŠ - SNOVI Snovi tekmujejo – kromatografija Fizikalne in kemijske spremembe Zanimivosti fizikalnih in kemijskih sprememb Snovi so iz delcev http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/mod/resource/view.php?id=286

2

Kemija, 8. razred ATOMI IN PERIODNI SISTEM ELEMENTOV http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/mod/resource/view.php?id=286

3

SKUPAJ ŠTEVILO UR 5 Podpis: ___________________________________ (Ribana Višnar)


2.5 Ime in priimek učitelja: Bojana Mihocek-Peklar Razred in predmet Uporabljeno e-gradivo Št. ur

uporabe pri pouku

Matematika, 9. razred Matematika za devetletko – Funkcije http://www.e-um.si

3

SKUPAJ ŠTEVILO UR 3 Podpis: ___________________________________ (Bojana Mihocek-Peklar)


3. Vodja projekta Ime in priimek: Peter Rižnar Število ur dela: 18 Podpis: ___________________________________ (Peter Rižnar) 4. Pomočniki vodje projekta Ime in priimek: Sonja Antolič Število ur dela: 7 Podpis: ___________________________________ (Sonja Antolič) 5. Vabljeni predavatelji Ime in priimek: / Naslov predavanja/delavnice: / Število ur : / 6. Končno poročilo je objavljeno na spletnih straneh šole na naslovu: http://ludvik.mojasola.si/default.aspx 7. Direktor/ravnatelj izjavljam, da so vsi navedeni opravili delo skladno s podpisanimi podjemnimi in avtorskimi pogodbami, da so to delo opravili izven svojega delovnega časa in da so priloženi zahtevki za izplačilo skladni z opravljenim delom in podpisanimi pogodbami. Datum: 4. 12. 2008 Podpis ravnatelja/direktorja: _________________________ (Srečko Pungartnik)


II. Poročilo vodje projekta Ime in priimek vodje projekta: Peter Rižnar Naziv in naslov šole: OŠ Ludvika Pliberška, Lackova cesta 4, 2000 Maribor Podrobnejši opis izvajanja projekta: Projektu uporabe e-gradiv smo se na naši šoli priključili takoj po uvodni predstavitvi s strani Ministrstva za šolstvo in Arnesa ter potem, ko sem na pedagoški konferenci predstavil projekt, njegovo vsebino, potek, zahteve, možnosti in časovne roke. Odziv je bil pozitiven, aktivno se je v projekt vključilo 5 učiteljev/izvajalcev. V projekt uporabe e-gradiv se je želelo vključiti še več učiteljev, kar pa bi glede na redno načrtovano delo v računalniški učilnici težko izpeljali. Zaradi povezave med računalniško učilnico in šolsko knjižnico v okviru funkcije informatizacije šole sem k sodelovanju kot svojo pomočnico povabil še šolsko knjižničarko. Pred praktičnim izvajanjem učnih ur so se pojavila vprašanja in dileme o dostopnosti možnih spletnih strani, kar pa smo reševali sproti in se o dostopnosti tudi pravočasno prepričali. Skupaj smo izpeljali potrebne procedure na spletnih straneh tam, kjer so bila zahtevana uporabniška imena in gesla. Pri teh postopkih so učitelji/izvajalci pokazali polno mero računalniškega znanja in samoiniciativnosti ter pokazali in dokazali, da je projekt uporabe e-gradiv bil ne samo izziv, temveč tudi priložnost uporabiti računalniška znanja, ki so plod samoizobraževanja ter načrtnega strokovnega izobraževanja na področju uporabe IKT na šoli. Na računalnike je bilo potrebno naložiti tudi zahtevano programsko opremo oz. računalnike ustrezno posodobiti. Večjih (tehničnih) težav pri tem ni bilo, v dveh primerih se je zgodilo, da ustrezen strežnik na dan realizacije učnih ur ni bil dosegljiv. To pa v osnovi ni preprečilo realizacije učnih ur, saj je v enem primeru vsebina tega strežnika bila namenjena le enemu delu učne ure in učenci le ene skupine niso bili deležni tega gradiva. V drugem primeru pa je učitelj/izvajalec učno uro izpeljal v naknadnem (rezervnem terminu). Kljub temu pa vedno obstaja možnost, da zaradi tehničnih težav vsebine v trenutku načrtovane realizacije niso dosegljive. Naša računalniška učilnica je precej obremenjena, zato vsak konec tedna izdelamo načrt uporabe za naslednji teden in pri tem upoštevamo didaktično ustrezno zasedenost ter želje in rezervacije posameznih učiteljev. Učitelji/izvajalci so se med seboj glede načrtovanja učnih ur sproti dodatno usklajevali in naju (vodjo in pomočnico) o tem pravočasno obvestili, saj je bilo potrebno upoštevati tudi druge dejavnosti v okviru kurikuluma ter mesečnih in letnih načrtovanih dejavnosti na nivoju šole, učiteljev ter učencev. Za naše učence je pouk v računalniški učilnici del rednega usposabljanja za uporabo IKT in je kot takšno vsebina računalniškega izobraževanja na šoli. Projekt uporabe e-gradiv je še dodatno vzpodbudil učitelje in učence za uporabo IKT v vzgojno-izobraževalnem procesu. Projekt bo (razen seveda na spletnem portalu šole) tudi predstavljen v mesečniku »Ludvik poroča«. Izjavljam, da sem delo na projektu izvajal izven rednega delovnega časa. Datum: 4. 12. 2008 Podpis: __________________ (Peter Rižnar)


III. Poročilo pomočnika vodje projekta Ime in priimek: Sonja Antolič Naziv in naslov šole: OŠ LUDVIKA PLIBERŠKA MARIBOR, Lackova 4, 2000 Maribor Podrobnejši opis izvajanja projekta: - pregledovanje e-gradiv, - iskanje medpredmetnih povezav, - umeščanje vsebin v različna predmetna področja, - preizkušanje e-vsebin in reševanje nalog s preizkušanjem e-povezav, - predhodno navedeni opisi dela so bili opravljeni in posredovani vodji projekta in z njim preizkušani v računalniški učilnici. Izjavljam, da sem delo na projektu izvajal izven rednega delovnega časa. Datum: 4. 12. 2008 Podpis: _____________________ (Sonja Antolič)


IV. Poročilo učitelja-izvajalca Ime in priimek učitelja: Vera Kožuh Naziv in naslov šole: OŠ Ludvika Pliberška Maribor, Lackova cesta 4, 2000 Maribor Predmet in razred: FIZIKA, 9. razred Uporabljeno e-gradivo:

Naziv e-gradiva: FIZIKA: GIBANJE, SILE IN ELEKTRIKA: Osnovni zakon dinamike

Naslov na internetu: www.egradiva.si

Opis, kako je pouk potekal drugače (priprava in izvedba pouka, tudi časovna zahtevnost ter didaktična vrednost drugačne izvedbe pouka): Priprava mi je vzela kar nekaj časa, saj sem pripravila učne liste, brez katerih bi učenci preveč površno preleteli snov. Izvedba ure je potekala tekoče. Nekaj učencev ni uspelo priti s pomočjo delovnega lista do konca. Vsi so pa osvojili znanje iz prvih štirih točk učnega lista, kar je bil tudi moj cilj. Sledi analiza dela, kjer bomo učne liste pregledali, dopolnili, se pogovorili o težavah. Na splošno so učenci bili nad drugače izvedenim poukom navdušeni. Na ta način se da predelati veliko snovi v eni šolski uri, saj so poskusi prikazani preko filmov, kar gre hitreje, kot na klasičen način. Snov je na spletni strani kvalitetno pripravljena. Tudi v prihodnje se bom vsaj še nekaj šolskih ur lotila obdelave novih učnih snovi s uporabo egradiv. Na ta način mi ostane več časa za vaje, utrjevanje, preverjanje. Mnenje o e-gradivu (pozitivno, negativno, možnosti za uporabo pri pouku): Na splošno imam pozitivno mnenje o uporabi egradiv pri pouku. Na ta način se da učne ure popestriti in učence dodatno motivirati za delo.

Ocenite e-gradivo s šolskimi ocenami (obkrožite):

Uporabljeno e-gradivo Ocena (1-5) FIZIKA: Gibanje, sile in elektrika odl (5)

Nove ideje, ki so se porodile ob takem delu in predlogi avtorjem e-gradiv: Kar tako naprej. Uporabite čim več filmčkov o problemih iz vsakdanjega življenja, ki se jih v učilnici ne da izvesti. Z veseljem jih bom uporabila pri svojih urah. Prilagam podroben opis izvedbe uporabe e-gradiv pri pouku (za vsaj 3 ure) skupaj z učnimi listi in izdelki učencev/dijakov ter vprašalnik za učence/dijake. Objavljeno je tudi na spletni strani šole. Avtorsko delo je bilo opravljeno izven rednega delovnega časa. Datum: 4. 12. 2008 Podpis: _____________________


135 – OSNOVNA ŠOLA A PLIBERŠKA MARIBOR

Učna priprava - FIZIKA – 9. razred – učiteljica Vera Kožuh

UČNA TEMA: Gibanje Št. ure:

UČNA ENOTA: Sila, masa in pospešek

VZGOJNI IZOBRAŽEVALNI CILJI: učenci � Razlikujejo vrsto gibanj glede na rezultanto zunanjih sil. � Znajo narisati vse zunanje sile, ki delujejo na opazovano telo in določiti rezultanto. � Poznajo zvezo med vsoto zunanjih sil, maso in pospeškom.

� Povejo da je 1N sila, ki da masi 1kg, pospešek 12s

m.

� Pozna enačbo F=m a.

TIP UČNE URE: ponavljanje že znanega in pridobivanje novih vsebin

UČNE OBLIKE: individualno delo ali delo v dvojicah

UČNE METODE: iskanje novih podatkov, zapisovanje

UČNI PRIPOMOČKI: gradivo iz interneta, učni list


Potek učne ure

UČITELJICA UČENCI

• MOTIVACIJA

Učencem določim sedežni red v računalniški učilnici.

Učence, ki imajo težave pri fiziki posedem skupaj z učenci, ki težav nimajo.

Razdelim učne liste (glej prilogo).

• PONAVLJANJE IN PRIDOBIVANJE NOVIH VSEBIN

Določim čas za delo.

• POROČANJE

Vodim potek poročanja. Če ni dovolj časa bomo nadaljevali v naslednji šolski uri.

Sodelujejo.

Preberejo podatke glede na navodila na učnem listu.

Pogledajo filmčke, slike, fotografije.

Glede na navodila na učnem listu zapišejo kar je potrebno.


9. razred UČENJE S POMOČJO E-GRADIVA Vera Kožuh

www.egradiva.si

FIZIKA: GIBANJE, SILE IN ELEKTRIKA

OSNOVNI ZAKON DINAMIKE 1. Učinki sil na gibanje teles

______________________ zakon velja v primerih, ko je vsota sil, ki delujejo na telo enaka 0. Odgovor na vprašanje, kako se obnaša telo, ko vsota sil na telo ni enaka 0, nam da __________________ zakon, ki mu drugače pravimo tudi zakon ________________.

a. Učinki sil pri premem gibanju Primeri: ____________________________________________________________________ Kaj povzroči sila, ki deluje na gibajoče se telo? ___________________________________________________________________________

b. Učinki sil pri krivem gibanju Primeri: ____________________________________________________________________ Katere sile spremenijo smer in velikost hitrosti pri žogi, ki leti po zraku? ___________________________________________________________________________

2. Merjenje pospeška telesa Za določitev pospeška potrebujemo ______________________________________________

a. Rezultanta sil Primeri: ____________________________________________________________________ Po vodoravni podlagi vlečemo klado s silo vrvi v vodoravni smeri, ki je večja kot sila trenja. Kolikšna je rezultanta vseh sil na klado? ___________________________________________________________________________

b. Gibanje telesa pri stalni sili Na voziček na zračni drči deluje v vodoravni smeri sila vrvi. Kako se giblje voziček? ___________________________________________________________________________

c. Odvisnost pospeška telesa od sile Kaj se zgodi s pospeškom, če silo na voziček na zračni drči podvojimo, potrojimo…? ___________________________________________________________________________

Pospešek je s silo v ____________________________ sorazmerju. d. Odvisnost pospeška od mase telesa

Kolikšen je pospešek vozička pri stalni sili, če maso vozička podvojimo, potrojimo…? ___________________________________________________________________________


Pospešek je z maso v __________________________ sorazmerju.

3. Osnovni zakon dinamike a. Enota za silo

Definicija za enoto za silo: _____________________________________________________ ___________________________________________________________________________ Zapiši definicijo 1N z znaki: ____________________________________________________ Osnovni zakon dinamike (z znaki) zapišemo: ______________________________________

b. Zapis osnovnega zakona dinamike Osnovni zakon dinamike (z besedami): ___________________________________________ ___________________________________________________________________________

c. Teža telesa

g = 9,82s

m Zapisan je podatek za ________________________________________________

Zakaj razgrnjen list papirja počasneje pada od zmečkanega v kepo? ___________________________________________________________________________ Kako bi padala razgrnjen list papirja in zmečkan list v cevi, iz katere izsesamo zrak? ___________________________________________________________________________

4. Uporaba osnovnega zakona dinamike Opiši poskus z verigo na robu mize. ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________

a. Voziček na vodoravni podlagi – utež Osnovni zakon za voziček pravi _________________________________________________ ___________________________________________________________________________ Osnovni zakon za utež pravi ____________________________________________________ ___________________________________________________________________________ NALOGA: Na vodoravni zračni drči je na voziček z maso 0,6kg pripeta lahka vrvica. Vrvica je speljana prek škripca, na drugem koncu vrvice je obešena utež z maso 70g. Utež spustimo, voziček in utež se gibljeta enakomerno pospešeno. S kolikšnim pospeškom se giblje voziček? m = F = ________________


a = ? a =

b. klada na vodoravni podlagi – utež Nariši sliko uteži in klade, ki sta preko škripca povezani z vrvico. Nariši sile, ki delujejo na klado in utež. Pazi na dolžino vektorjev. Vsota sil, ki delujejo na sistem je enaka ___________________________________________ ___________________________________________________________________________

c. Atwoodovo padalo Opiši sistem padala in način delovanja .___________________________________________ ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________

d. Voziček na klancu – utež Kdaj je voziček na klancu v ravnovesju?__________________________________________ ___________________________________________________________________________ Kdaj utež povleče voziček? _____________________________________________________ ___________________________________________________________________________ Kdaj voziček povleče utež ? ____________________________________________________ ___________________________________________________________________________

5. Sile pri enakomernem kroženju Avto kroži, če ______________________________________________________________, motorist kroži zaradi _________________________________________________________, Luna kroži okrog zemlje, ker ___________________________________________________, kolesar spelje ovinek zaradi ___________________________________________________. Sili, oziroma rezultanti sil, ki povzroča kroženje pravimo ____________________________. Smer delovanja centripetalne sile je______________________________________________. Opiši delovanje centrifuge?


IV. Poročilo učitelja-izvajalca Ime in priimek učitelja: Brigita Godec Kopčič Naziv in naslov šole: OŠ Ludvika Pliberška Maribor, Lackova cesta 4, 2000 Maribor Predmet in razred: NARAVOSLOVJE, 6. RAZRED Uporabljeno e-gradivo:

Naziv e-gradiva: ENERGIJSKI ABECEDNIK IN RASTLINJAK Naslov na internetu:

http://ro.zrsss.si/projekti/energetika/6_razred/naslovnica.htm IN http://www.okrasnivrt.com/delo/rastlinjak/izbira_rastlinjaka.php

Opis, kako je pouk potekal drugače (priprava in izvedba pouka, tudi časovna zahtevnost ter didaktična vrednost drugačne izvedbe pouka): Po pregledu danih e-gradiv sem se odločila za temo ENERGETIKA, ki prikaže osnovne pojme iz energetike. To gradivo je bilo namenjeno uvodni ponovitvi in utrditvi pojmov iz energetike, ki so jo učenci že osvojili v 1. in 2. triadi z nekaj nadgradnje. Po pregledu tega gradiva sem se odločila tudi uvesti novo povezavo na drugo spletno stran, ki se navezuje na tekočo učno snov z namenom povezovati in poglobiti znanje. Uporaba obeh spletnih strani je bila predvidena in izvedena v eni šolski uri. Mnenje o e-gradivu (pozitivno, negativno, možnosti za uporabo pri pouku): Menim, da bi to e-gradivo lažje uporabljali učitelji v 2. triadi, pri usvajanju novih pojmov o energiji/ energetiki, saj je predstavljeno gradivo zelo nazorno. Ta nazornost je tudi malce zmotila bolj nadarjene učence, ki so jo dobesedno preleteli. Tukaj se je izkazala druga spletna stran kot možnost, da so se ti učenci malo poglobili v usvojitev novih spoznanj.

Ocenite e-gradivo s šolskimi ocenami (obkrožite): Uporabljeno e-gradivo Ocena (1-5)

http://ro.zrsss.si/projekti/energetika/6_razred/naslovnica.htm 3

http://www.okrasnivrt.com/delo/rastlinjak/izbira_rastlinjaka.php 4

Nove ideje, ki so se porodile ob takem delu in predlogi avtorjem e-gradiv: Ne le shematski prikazi, potrebni bi bili tudi kakšni interaktivni prikazi ali realni prikazi eksperimentov ali primerov iz vsakdanjosti.

Prilagam podroben opis izvedbe uporabe e-gradiv pri pouku (za vsaj 3 ure) skupaj z učnimi listi in izdelki učencev/dijakov ter vprašalnik za učence/dijake. Objavljeno je tudi na spletni strani šole. Avtorsko delo je bilo opravljeno izven rednega delovnega časa. Datum: 4. 12. 2008 Podpis: _____________________


IV. Poročilo učitelja-izvajalca Ime in priimek učitelja: Brigita Godec Kopčič Naziv in naslov šole: OŠ Ludvika Pliberška Maribor, Lackova cesta 4, Maribor Predmet in razred: GOSPODINJSTVO, 6.RAZRED Uporabljeno e-gradivo:

Naziv e-gradiva: Drugačni načini prehranjevanja Naslov na internetu:

http://www.ucenje-on.net/show.aspx?xid=WBT:X:SpletajShow&spletaj_id=120&usermeni=1

Opis, kako je pouk potekal drugače (priprava in izvedba pouka, tudi časovna zahtevnost ter didaktična vrednost drugačne izvedbe pouka): Glede na tekočo učno snov pri gospodinjstvu sem bila vesela, da sem našla ustrezno spletno stran, ampak veselje se je hitro nehalo, ko sem razmislila, kako naj do spletne strani pristopim enotno in istočasno z vsemi učenci. Kar nekaj časa mi je vzelo, da sem prišla do zaključka, s katerim učencem podam svoje uporabniško ime in geslo, saj sem se predhodno registrirala. Izkazalo se je za dober pristop, z nekaj tehničnimi težavami (učenci ne smejo sinhrono pristopati, ampak po vrstnem redu). Stran je ustrezno didaktično oblikovana in daje veliko novih informacij ter poglobi znanje učencev.

Mnenje o e-gradivu (pozitivno, negativno, možnosti za uporabo pri pouku): Kompliciran pristop do spletne strani. Velika uporabna vrednost pri pouku Gospodinjstva, izbirnega predmeta Sodobne priprave hrane, Biologija 9.


Uporabljeno e-gradivo Ocena (1-5)

http://www.ucenje-on.net/show.aspx?xid=WBT:X:SpletajShow&spletaj_id=120&usermeni=1

4

Nove ideje, ki so se porodile ob takem delu in predlogi avtorjem e-gradiv: Ukinite predhodno registracijo in pridobitev uporabniškega imena in gesla. Poenostavite pristop. Prilagam podroben opis izvedbe uporabe e-gradiv pri pouku (za vsaj 3 ure) skupaj z učnimi listi in izdelki učencev/dijakov ter vprašalnik za učence/dijake. Objavljeno je tudi na spletni strani šole. Avtorsko delo je bilo opravljeno izven rednega delovnega časa. Datum: 4. 12. 2008 Podpis: _____________________


IV. Poročilo učitelja-izvajalca Ime in priimek učitelja: Brigita Godec Kopčič Naziv in naslov šole: OŠ Ludvika Pliberška Maribor, Lackova cesta 4, Maribor Predmet in razred: BIOLOGIJA, 8.RAZRED Uporabljeno e-gradivo:

Naziv e-gradiva: ZAVAROVANA OBMOČJA Naslov na internetu: http://www.svarog.si/biologija/ izbrana tema Zavarovana območja Opis, kako je pouk potekal drugače (priprava in izvedba pouka, tudi časovna zahtevnost ter didaktična vrednost drugačne izvedbe pouka): Enostavna pot do izbire spletne strani. Odlično se navezuje na učni načrt biologije v 8.razredu. Daje mnogo odprtih možnosti za uporabo tega e- gradiva pri pouku BIOLOGIJE v 8.razredu. Dano spletno stran sem načrtovala in uporabila za utrjevanje in poglobitev usvojenega znanja v eni šolski uri.

Mnenje o e-gradivu (pozitivno, negativno, možnosti za uporabo pri pouku): Pohvalim enostaven in hiter dostop do ustreznega gradiva. Še bom uporabila to spletno stran.


Uporabljeno e-gradivo Ocena (1-5) http://www.svarog.si/biologija/ izbrali smo temo Zavarovana območja

5

Nove ideje, ki so se porodile ob takem delu in predlogi avtorjem e-gradiv: Zvočna spremljava določenega teksta. Prilagam podroben opis izvedbe uporabe e-gradiv pri pouku (za vsaj 3 ure) skupaj z učnimi listi in izdelki učencev/dijakov ter vprašalnik za učence/dijake. Objavljeno je tudi na spletni strani šole. Avtorsko delo je bilo opravljeno izven rednega delovnega časa. Datum: 4. 12. 2008 Podpis: _____________________


PISNA PRIPRAVA Vodilna predloga Ime in priimek izvajalca: Brigita Godec Kopčič Kraj: OŠ Ludvika Pliberška MB

Predmet:BIO Razred: 8. r 8.a, 8.b 8.c

Ura: 15 Datum:24.12.2008, 26.12.2008

Učna tema: ŽIVLJENJSKA PESTROST Učne metode: m.d.z rač. - splet Učna enota: Utrjevanje znanja –

ZAVAROVANA OBMOČJA Učne oblike: tandem

Vzgojno-izobraževalni cilji: Spoznajo, kaj je življenjska pestrost ter zakaj in kako do nje prihaja. • Seznanijo se z izredno življenjsko pestrostjo Slovenije. • Spoznajo dejavnike, ki življenjsko pestrost povečujejo. • Zavedo se povezanosti in soodvisnosti dejavnikov v naravi. • Uporabljajo znanja iz geografije. • Nove vsebine povezujejo s svojimi izkušnjami in jih preverjajo z opazovanji v naravi. • Spoznajo dejavnike, ki življenjsko raznovrstnost zmanjšujejo. • Zaznavajo in razumejo ekološke probleme, predvsem sodobne in tiste, ki se dogajajo v njihovi okolici. • Razlikujejo med popravljivimi in nepopravljivimi spremembami, ki so nastale zaradi posegov človeštva v naravo Spoznajo pomen velike življenjske pestrosti. • Razvijajo "ekološko" zavest, spoznajo načine varčnega ravnanja z naravnimi viri in trajnostnega gospodarjenja. • Zavedo se odgovornosti našega ravnanja do sedanjih in predvsem prihodnjih generacij. • Razvijajo sposobnost strpnega dialoga, razumejo, da so mnenja različna, razvijajo sposobnosti samostojnega ter kritičnega razmišljanja o snovi in naravovarstveni problematiki ter se usposobijo za oblikovanje in izražanje lastnega mnenja. • Spoznajo pojme varstvo narave, zavarovano območje, ogrožena vrsta, rdeči seznam ogroženih vrst. • Spoznajo cilj naravovarstva. • Znajo navesti nekaj pomembnejših zavarovanih območij in ogroženih vrst v svoji neposredni okolici ter v Sloveniji Ključne besede: Opombe: � zavarovana območja � življenjska pestrost in njeno

upadanje � zakaj in kako naj varujem naravo

glej spodaj spletni naslov

Korelacija: / Dodatni viri: /


http://www.svarog.si/biologija/ ali http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/ikt_v_solstvu/e_gradiva/ izbereš 40.točko Izvedbeni načrt skupinskega dela – delo z računalnikom: Izvedbeno geslo Oblika dela Trajanje Spletna stran Učna

sredstva • Zavarovana

območja • Ostale teme od

Biologija in njen pomen do Zavarovanih območij - naloge

tandem 45 min

45 min

• http://www.svarog.si/biologija/ tema Zavarovana območja

ali http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/ikt_v_solstvu/e_gradiva/ izbereš 40.točko

• računalnik + 10 računalnikov za učence

• projektor • listič z

točnim naslovom

Didaktično metodološka predloga Organizacija vzgojno-izobraževalnega dela Učila/pripomočki

a) POTEK UČNE URE: • Priprava računalnika • Samostojno delo – ob vodenju učitelja • Samostojno reševanje nalog

b) VSEBINA UČNE URE:

I/ UVAJANJE 5 min � Priprava računalnika in ustrezne spletne strani: Učitelj demonstrira in vodi po korakih dostop do ustrezne spletne strani ali pa si naslov strani že predhodno naloži na namizja računalnikov.

glej


Google – mss.gov.si –delovna področja - ikt tehnologija-e gradiva – izbor 40.točke ali http://www.svarog.si/biologija/ ali http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/ikt_v_solstvu/e_gradiva/ izbereš 40.točk II/ USVAJANJE 35 min � Zavarovana območja – preberejo vsa besedila in na koncu

rešujejo naloge in se samostojno preverjajo. Učenci:Zapis novih spoznanj samostojno v zvezek.

III/ PREVERJANJE IN UTRJEVANJE ZNANJA 5 min Učitelj frontalno preveri reševanje nalog. Napove delo v naslednji učni uri – samostojno preverjanje znanja s pomočjo že obravnavane spletne strani, toda preostala poglavja. Naslednja ura: delo se nadaljuje , zaključimo s frontalnim preverjanjem in razgovorom. Učitelj vodi in koordinira delo in preverja zapise v zvezek.

zvezek

Učni listič: http://www.svarog.si/biologija/ ali http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/ikt_v_solstvu/e_gradiva/ izbereš 40.točk


PISNA PRIPRAVA Vodilna predloga Ime in priimek izvajalca: Brigita Godec Kopčič Kraj: OŠ Ludvika Pliberška

Predmet:GOS 6 Razred: 6.r 6.b 1 6.a 2 6.1/2a+1/2b 3

Ura: 15 ali 15,16 Datum:24.12.2008 25.12.2008 27.12.2008

Učna tema: Je pomembno kaj jem? Učne metode: m. dela z rač. – splet – e-gradivo

Učna enota: 1.Drugačni načini prehranjevanja 2. Katere bolezni so povezane z neustrezno prehrano?

Učne oblike: tandem, individ.

Vzgojno-izobraževalni cilji: UČENCI: – razumejo priporočila zdrave prehrane – naštejejo nekaj bolezni, ki so povezane z neustrezno prehrano (debelost, bulimija,

anoreksija, nervoza, bolezni srca in ožilja – ugotavljajo, kateri dejavniki vplivajo na oblikovanje prehranskih navad – prehranske navade ( lakto-ovo vegetarijanci, vegan- vegetarijanci) Učenci bodo v tem gradivu razvili sposobnost uporabe povezovanja in tvorjenja mišljenja za preuranjeno odločanje o lastni prehrani, predvsem v smislu zagotavljanja zdravja. Nadgradili bodo vsebine, ki so jih pridobili pri rednem predmetu gospodinjstvo. Poglobili bodo znanja, predvsem v smislu usmerjenja v nadaljnje šolanje na agroživilskih, gostinsko-turističnih in zdravstvenih šolah. Razvili bodo individualno ustvarjalnost. Operativni cilji spletaja: Učenci:

• poznajo drugačne načine prehranjevanja • analizirajo pozitivne in negativne posledice posameznih vrst načinov prehrane, • ocenjujejo ustreznost in neustreznost načinov prehrane z vidika zagotavljanja

dobrega zdravja Ključne besede: Opombe:


� drugi načini prehranjevanja � neustrezna prehrana bolezni vezane na neustrezno prehrano

Predpriprava spletne strani.

Korelacija: SPH Dodatni viri: članki Izvedbeni načrt praktičnega dela: Izvedbeno geslo Oblika dela Trajanje Spletna stran Učna sredstva • Drugačni načini

prehranjevanja

tandem 35 min http://www.ucenje-on.net/show.aspx?xid=WBT:X:SpletajShow&spletaj_id=120&usermeni=1

• računalnik + 10 računalnikov

• projektor • zvezek


c) POTEK UČNE URE: • Priprava in navodila za delo • Samostojno delo učencev • Pregled opravljenjega dela

d) VSEBINA UČNE URE:

I/ UVAJANJE 10 min Priprava in navodila za delo � Učenci vklopijo računalnike in vodeno (vodi učitelj, ki preko

projektorja nazorno prikaže ustrezen zapis in stran) po korakih dospejo do dane spletne strani:

� Google – učenje-on.net -1.zadetek – uporabniško ime in geslo (učitelj predhodno pridobi) – najdi – gospodinjstvo – izbereš učna stran:drugačni načini prehranjevanja – klik na drugačni načini prehranjevanja (levo) – celoten spletaj

ali � http://www.ucenje-

on.net/show.aspx?xid=WBT:X:SpletajShow&spletaj_id=120&usermeni=1

� Učenci sprotno oblikujejo v zvezke miselni vzorec! II/ USVAJANJE 25 min Samostojno delo učencev.

glej zgoraj


Učitelj vodi in koordinira delo ter preverja zapisovanje v zvezke. III/ PREVERJANJE IN UTRJEVANJE ZNANJA 10 min Frontalni ustni povzetek . Učenci ustno odgovarjajo na vprašanja učitelja. Pripombe/spremembe/analiza: Če je blok ura učenci nadaljujejo spoznavanje preostalih dveh vsebin na dani strani: Tradicionalni načini prehranjevanja in Prehranjenost (na osnovni strani – vrnejo 3 x nazaj)

Učni list 1

NAVODILO: Pozorno beri zapis na računalniku in sprotno odgovarjaj na spodaj zapisana vprašanja! Vprašanja in odgovore zapiši v zvezek. 1. Kateri načini prehranjevanja sodijo k alternativni prehrani? 2. Kaj jedo vegani? 3. Kaj jedo lakto-vegetarijanci? 4. Kaj jedo strogi frutarijanci? 5. Naštej tri prednosti vegetarijanske prehrane! 6. Naštej tri pomanjkljivosti veget.prehrane! 7. Katere so značilnosti makrobiotične prehrane? 8. Katera so prepovedana živila v makrobiotični prehrani? Naštej vsaj tri. 9. Kako naj prideluje ekološki kmet ekološko pridelano hrano? 10. Naštej in doma poišči in nalepi tri eko oznake. Če končaš pred ostalimi sošolci, pokliči učitelja, ki ti bo dal navodilo za nadaljnjo delo.


PISNA PRIPRAVA Vodilna predloga Ime in priimek izvajalca: Brigita Godec Kopčič Kraj: OŠ Ludvika Pliberška

Predmet: NAR 6

Razred: 6.B Ura: 21 Datum:21.12.2008

Učna tema: TOKOVI IN ENERGIJA Učne metode: m.dela z računal.- spletna stran

Učna enota: ENERGIJSKI ABECEDNIK in RASTLINJAK

Učne oblike: tandem

Vzgojno-izobraževalni cilji: Učenci: � spoznajo da je energija potrebna, da telo spravimo iz ravnovesja z okolico � spoznajo kaj je energija � spoznajo, kaj je delo � seznanijo se z povezavo dela in energije � seznanijo se s pojmom toplota � spoznajo pojem svetloba

� spoznajo pomen sonca za življenje na Zemlji

� spoznajo, da svetloba povzroča segrevanje teles, � spoznajo, da absorpcija svetlobe lahko povzroča tudi spremembe stanja snovi (taljenje, izhlapevanje),

� zvedo, da rastline potrebujejo svetlobo za izdelavo hrane, � spoznajo, da svetloba prenaša energijo: greje, spreminja stanje in zgradbo snovi, poganja električni tok.

� spoznajo, da telesa, skozi katera teče električni tok, lahko opravljajo delo, grejejo ali svetijo,

� se seznanijo z načrtovanjem RASTLINJAKA, njegovo funkcijo in vzdrževanjem

Ključne besede: Opombe: � energija, delo, energijske sheme,

toplota,svetloba, energija sonca,tok vode,elektrarne,solarne elektrarne,

� rastlinjak

Predhodna priprava dostopa do spletne strani: http://ro.zrsss.si/projekti/energetika/6_razred/naslovnica.htm in http://www.okrasnivrt.com/delo/rastlin


jak/izbira_rastlinjaka.php Korelacija: Spoznavanje okolja 1.-4. razred,Naravoslovje in tehnika 5.r

Dodatni viri: /

Izvedbeni načrt skupinskega dela: Izvedbeno geslo Oblika dela Trajanje SPLETNA STRAN Učna sredstva • Energijski

abecednik � Rastlinjak

tandem 20 minut +

15 min

• http://ro.zrsss.si/projekti/energetika/6_razred/naslovnica.htm

http://www.okrasnivrt.com/delo/rastlinjak/izbira_rastlinjaka.php

• računalniška učilnica z vsaj 10 računalniki vezanimi na splet

• projektor • projekcijsko

platno • zvezek


e) POTEK UČNE URE: • Navodilo za delo z računalnikom • Delo v tandemu na podani spletni strani • Pregled dela

f) VSEBINA UČNE URE:

I/ UVAJANJE 5 min � Navodilo za delo z računalnikom Učencem podam navodila:

1. Vklopi računalnik, 2. vklopi splet/vklopi na namizju ikono e-gradivo, ali 3. vnesi točen zapis spletne strani :

http://ro.zrsss.si/projekti/energetika/6_razred/naslovnica.htm

4. počakaš na odpiranje dane spletne strani ali


v iskalniku vtipkaš http://www.mss.gov.si/ - izbereš delovna področja – izbereš IKT v šolstvu – izbereš e-gradiva – poiščeš energetika - 5. klikneš Energijski abecednik in delaš po zapisanih

navodilih II/ USVAJANJE 20 min + 15 min � Učitelj koordinira vklop ustrezne spletne strani, � učitelj pomaga učencem pri morebitnih nejasnostih, � učenci samostojno preberejo voden teoretski zapis in na

koncu samostojno rešujejo vprašanja tako dolgo, da ugotovijo pravilno rešitev.

� Si zabeležijo v zvezek temeljne besede ali besedne zveze. � Učitelj vodi razgovor o spoznanjih,ki so jih učenci prejeli o

toplotni in svetlobni energiji in jih usmeri z vprašanjem: »V katerem prostoru potrebujemo obe energiji za uspešno gojenje rastlin?« Pričakovan odgovor učencev je rastlinjak in nato učence usmeri v nadaljnjo delo. � Vrnejo se na osnovno stran iskalnika Google in vtipkajo

besedo rastlinjak ali � Izberejo sledečo spletno stran

http://www.okrasnivrt.com/index.php točen naslov: http://www.okrasnivrt.com/delo/rastlinjak/izbira_rastlinjaka.php � Preberejo zapis, si zabeležijo v zvezek temeljne besede ali

besedne zveze. III/ UTRJEVANJE ZNANJA 5 min Učitelj poda navodila za domače delo: Učenci naj oblikujejo samostojen miselni vzorec o obravnavani snovi, ki ga učitelj preveri in pregleda naslednjo uro. Pripombe/spremembe/analiza: Pregled pisnega dela učencev naslednjo uro.


IV. Poročilo učitelja-izvajalca Ime in priimek učitelja: Marija BAUMAN Naziv in naslov šole: OŠ Ludvika Pliberška Maribor, Lackova cesta 4, 2000 Maribor Predmet in razred: slovenščina, 8. r, h2, h3 Uporabljeno e-gradivo:

Naziv e-gradiva: Janez Menart, Kmečka balada; Jezikovna dediščina na medmrežju, Slovenščina:SSI;

Naslov na internetu: Najdi.si_www.s-sers.mb.edus.si; www2.arnes.si/~oskkpi1s Opis, kako je pouk potekal drugače (priprava in izvedba pouka, tudi časovna zahtevnost ter didaktična vrednost drugačne izvedbe pouka): Priprava na pouk je zahtevala več časa; potrebno je bilo poiskati primerno gradivo (glede na obravnavane sklope umetnostnih in neumetnostnih besedil) in ga premišljeno vključiti v učno uro. E-gradiva so bila le sestavni del učne ure. Menim, da je bilo s temi gradivi možno doseči predvidene funkcionalne, izobraževalne in tudi vzgojne cilje.Vse gradivo ni primerno za vse ravni zahtevnosti, zato je bila potrebna tudi diferenciacija v heterogeni učni skupini. Mnenje o e-gradivu (pozitivno, negativno, možnosti za uporabo pri pouku): Menim, da so e-gradiva pozitivna popestritev pouka, vendar mora učitelj premisliti, katera gradiva so primerna za posamezno raven zahtevnosti.


Uporabljeno e-gradivo Ocena (1-5) Janez Menart, Kmečka balada 5 Jezikovna dediščina na medmrežju 4 Slovenščina:SSI 4

Nove ideje, ki so se porodile ob takem delu in predlogi avtorjem e-gradiv: Uvrstitev kanonskih besedil med e-gradiva, razlage književnih pojmov, povezanih s kanonskimi besedili. Tako bi učenci lahko osvežili svoje znanje, saj ima večina učencev učbenike izposojene v šoli in jih mora ob koncu leta vrniti. Prilagam podroben opis izvedbe uporabe e-gradiv pri pouku (za vsaj 3 ure) skupaj z učnimi listi in izdelki učencev/dijakov ter vprašalnik za učence/dijake. Objavljeno je tudi na spletni strani šole. Avtorsko delo je bilo opravljeno izven rednega delovnega časa. Datum: 4. 12. 2008 Podpis: _____________________


Predmet: SLOVENŠČINA Razred: 8.h2, 8.h3 Datum: 28. nov. 2008 Učiteljica: Marija BAUMAN OŠ Ludvika Pliberška Maribor Sklop: PRIPOVED O ŽIVLJENJU OSEBE

Vsebina: PRIPOVED O ŽIVLJENJU OSEBE Priprava na govorni nastop

Učne oblike: frontalna, individualna , delo v dvojicah Učne metode: razlaga, pogovor, branje, delo z besedilom, pripovedovanje, delo z računalnikom Učna sredstva: računalnik, LCD projektor Viri in literatura: spletne strani Ključne besede: balada, moderna balada Funkcionalni cilji Učenci berejo poljudnoznanstveno besedilo, in sicer pripoved o življenju osebe. Po branju izluščijo bistvene podatke in jih znajo uporabiti. Določijo, ali je besedilo umetnostno ali neumetnostno. Iščejo referenčno gradivo za govorni nastop: pripoved o življenju osebe. Navajajo se na rabo informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Izobraževalni cilji Učenci spoznavajo značilnosti besedilne vrste (pripoved o življenju osebe). Spoznavajo in znajo pravilno uporabljati strokovno izrazje:

umetnostno besedilo, neumetnostno besedilo.


POTEK DELA I. PONAVLJANJE SNOVI PREJŠNJE URE

V uvodnem pogovoru učenci ponovijo bistvene podatke iz življenja Jakoba Aljaža. Povedo, kateri podatki so bistveni za predstavitev življenja izbrane osebe in tako ponovijo značilnosti besedilne vrste (pripoved o življenju osebe). Razložijo razliko med umetnostnim in neumetnostnim besedilom. Razmišljajo, kateri znameniti Slovenci (in Evropejci) bi bili primerni za predstavitev v govornem nastopu, in utemeljijo svojo izbiro. Povedo, kje bi poiskali gradivo za nastop. Napovem cilje učne ure.

II. PRIPRAVA NA GOVORNI NASTOP 1. Na projekcijskem platnu prikažem portret Alfreda Nobela. Učenci skušajo prepoznati znamenitega znanstvenika in po čem se je zapisal v zgodovino. Povedo, kaj pomeni Nobelova nagrada in za katere dosežke jo podeljujejo. Povem, da bomo več o njem izvedeli ob uporabi gradiva na spletu. 2. V spletni brskalnik učenci vpišejo spletni naslov Ministrstva za šolstvo in šport (www.mss.gov.si). V rubriki Delovna področja poiščejo podnaslov IKT v šolstvu (razložim pomen kratic) in v naboru e-gradiv poiščejo spletno stran SERŠ Maribor (www.s-sers.mb.edus.si). Poiščejo ponujeno gradivo za 8. razred. Med neumetnostnimi besedili poiščejo naslov Stavčni členi in preberejo besedilo. Povedo, o čem govori besedilo, in odgovarjajo na postavljena vprašanja v e-gradivu. Rešitve iščejo na slovenskem in svetovnem spletu (učenci 3. ravni zahtevnosti). 3. Poročajo o svojem delu. Povedo, kdo je sodobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2007. Spodbudim jih k iskanju podatkov o tej priznani slovenski klimatologinji, opozorim jih na članke v revijah (7D, 26. nov. 2008) in nastope v raznih oddajah. 4. Med novimi e-gradivi učenci poiščejo naslov Jezikovna dediščina. Povedo, kaj pomeni ta besedna zveza in kdo lahko prispeva k jezikovni dediščini. Povem, da je za to področje zelo pomemben prispevek jezikoslovca Maksa Pleteršnika in da bomo s pomočjo e-gradiva (www2.arnes.si/~oskkpi1s) izvedeli nekaj zanimivosti iz njegovega življenja. Učenci preberejo besedilo in rešujejo naloge v e-gradivu. Medsebojno primerjajo odgovore, če je potrebno, poiščejo pomoč učitelja. Poročajo o svojem delu. III. SKLEP Učenci ponovijo, katere podatke naj vsebuje pripoved o življenju znane osebe in s katerim gradivom lahko popestrijo svoj govorni nastop.


Predmet: SLOVENŠČINA Razred: 8.h2, 8.h3 Datum: 20. nov. 2008 Učiteljica: Marija BAUMAN OŠ Ludvika Pliberška Maribor Sklop: ŽIVLJENJE NA KMETIH

Vsebina: JANEZ MENART: KMEČKA BALADA

Učne oblike: frontalna, individualna, delo v dvojicah Učne metode: razlaga, pogovor, branje, delo z besedilom, pripovedovanje, delo z računalnikom Učna sredstva: računalnik, LCD projektor Viri in literatura: Dober dan življenje, Berilo za osmi razred osnovne šole, spletne strani, ilustrativno gradivo; Ključne besede: balada, moderna balada; Funkcionalni cilji Učenci poslušajo interpretativno branje pesmi in razvijajo sposobnost doživljanja, sprejemanja, razumevanja in vrednotenja pesmi. Tiho in glasno berejo književno besedilo. Zaznavajo zvočnost pesemskega jezika, iščejo rimane besede. Zaznavajo učinek pesmi na čustva in tako doživljajo razpoloženje pesmi. Zaznavajo in razumejo besede s prenesenim pomenom: okrasne pridevke, poosebitve, simbole. Prepoznavajo balado kot pesniško obliko in pri tem upoštevajo medbesedilno izkušenost. Navajajo se na rabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Krepko tiskano velja za učence 1. ravni zahtevnosti.

Izobraževalni cilji Učenci spoznavajo slovensko mladinsko književnost in književnost za odrasle. Spoznavajo in znajo uporabljati strokovne izraze:

izpovedna pesem, balada, kitica, verz, rima, okrasni pridevek, poosebitev, simbol.

Pregledno spoznajo življenje in delo Janeza Menarta (govorni nastop).


POTEK DELA I. UVODNA MOTIVACIJA

Na projekcijskem platnu pokažem dve fotografiji: fotografijo urejene in trdne kmečke hiše (e-gradivo SERŠ Maribor) in avtorsko fotografijo propadajoče in zapuščene kmečke hiše. Učenci opazujejo obe fotografiji in razmišljajo o sporočilu obeh fotografij; predvsem opisujejo občutke, ki jih vzbuja druga fotografija. Napovem, da sem pripravila besedilo, ki se povezuje z drugo fotografijo; kako, bodo ugotovili med poslušanjem. II. BRANJE; DOŽIVLJANJE IN RAZČLEMBA BESEDILA 1. Učenci poslušajo interpretativno branje pesmi (besedilo znam skoraj na pamet, zato se osredotočim na učence in njihovo sprejemanje besedila).

Po poslušanju prepoznajo pesemsko besedilo (pesniški jezik, zvočnost jezika) in povedo, kakšne občutke jim je vzbudilo besedilo in kako se povezuje s fotografijo na platnu. Povedo, katere besedne zveze so jim ostale v spominu in kako si razlagajo pomen teh besednih zvez. 2. Ponovno preberem pesem. Po drugem poslušanju učenci dopolnjujejo svoje razumevanje besedila in razlagajo pomen besednih zvez. Prepoznavajo sporočilo besedila (zamiranje kmečkega sveta), iščejo primeren naslov. 3. Povem, da je besedilo napisal Janez Menart in da nosi naslov Kmečka balada. Učenci ponovijo značilnosti balade in razlagajo, kaj je v tej pesmi baladnega. 4. Na projekcijskem platnu prikažem besedilo. Učenci tiho in glasno berejo besedilo, po branju pa dopolnjujejo razumevanje pesemskih slik in razlagajo pomen zahtevnejših besednih zvez (npr.: grunt je brez rok …). Prepoznavajo in razlagajo značilnosti pesniškega jezika (rimane besede, okrasni pridevki, poosebitve, simboli). Usmerim jih k opazovanju zadnje kitice: zadnjo besedo prvega verza povežejo z zadnjima dvema besedama zadnjega verza in razložijo pomen novonastale besedne zveze (krvaveče izrezano srce). 5. Na platnu prikažem še ilustracijo besedila: Jožef Petkovšek, Doma. Učenci povezujejo sporočilo slike s sporočilom pesmi. 6. Povem, da bomo delo nadaljevali ob uporabi e-gradiva. V spletni brskalnik učenci vpišejo naslov www.najdi.si , ko se prikaže spletna stran, pa ime in priimek avtorja in naslov besedila. Odprejo tretji zadetek (www2.arnes.si/~osljhism1/) in rešujejo test. Nalogo 7 in 8 b rešujejo le tisti učenci, ki so izbrali 3. raven zahtevnosti. 7. Medsebojno primerjajo rešitve, nato jih pregledajo v e-gradivu. Poročajo o svojem delu.


III. SKLEP Učence usmerim k iskanju podatkov o avtorju, spodbudim jih k branju zbirke Pesnik se predstavi (domače branje) in k pripravi govornega nastopa. Opombe: Dan pred izvedbo napovedane učne ure v računalniški učilnici so vandali uničili računalniško učilnico SERŠ v Mariboru, zato njihova spletna stran ni bila na voljo. Odločila sem se, da bom uro izvedla ob uporabi gradiva na spletnem naslovu Najdi.si. Fotografijo domačije sem pripravila že pred uničenjem njihove spletne strani.

Mulečeva domačija v Jablancah (foto: Boris Bauman, nov. 2008)


Geršakova domačija


Jožef Petkovšek, Doma


IV. Poročilo učitelja-izvajalca Ime in priimek učitelja: Ribana Višnar Naziv in naslov šole: OŠ Ludvika Pliberška Maribor, Lackova cesta 4, Maribor Predmet in razred: NARAVOSLOVJE, 7. RAZRED Uporabljeno e-gradivo:

Naziv e-gradiva: SNOVI

• Snovi tekmujejo - kromatografija • Fizikalne in kemijske spremembe • Zanimivosti fizikalnih in kemijskih sprememb • Snovi so iz delcev

Kemija za OŠ

Naslov na internetu: http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/mod/resource/view.php?id=286

Opis, kako je pouk potekal drugače (priprava in izvedba pouka, tudi časovna zahtevnost ter didaktična vrednost drugačne izvedbe pouka): Po pregledu danih e-gradiv sem se odločila za temo SNOVI. Uporabila sem le napisane vsebine. Uporaba spletne strani je bila predvidena in izvedena v eni šolski uri. Mnenje o e-gradivu (pozitivno, negativno, možnosti za uporabo pri pouku): Ta nazornost je tudi malce zmotila bolj nadarjene učence, ki so jo dobesedno preleteli. Tukaj se je izkazala druga spletna stran kot možnost, da so se ti učenci malo poglobili v usvojitev novih spoznanj.



http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/mod/resource/view.php?id=286

4


Nove ideje, ki so se porodile ob takem delu in predlogi avtorjem e-gradiv:

Ne le shematski prikazi, potrebni bi bili tudi kakšni interaktivni prikazi ali realni prikazi eksperimentov ali primerov iz vsakdanjosti. Pohvalim enostaven in hiter dostop do ustreznega gradiva. V bodoče bom uporabila to spletno stran pri pouku. Prilagam podroben opis izvedbe uporabe e-gradiv pri pouku (za vsaj 3 ure) skupaj z učnimi listi in izdelki učencev/dijakov ter vprašalnik za učence/dijake. Objavljeno je tudi na spletni strani šole. Avtorsko delo je bilo opravljeno izven rednega delovnega časa. Datum: 4. 12. 2008 Podpis: _____________________


IV. Poročilo učitelja-izvajalca Ime in priimek učitelja: Ribana Višnar Naziv in naslov šole: OŠ Ludvika Pliberška Maribor, Lackova cesta 4, Maribor Predmet in razred: KEMIJA, 8. RAZRED Uporabljeno e-gradivo:

Naziv e-gradiva: Atomi in periodni sistem elementov Naslov na internetu:

http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/mod/resource/view.php?id=286 • Atomi, osnovni gradniki snovi • Zakaj je pomembno poznavanje zgradbe atomov Opis, kako je pouk potekal drugače (priprava in izvedba pouka, tudi časovna zahtevnost ter didaktična vrednost drugačne izvedbe pouka): V začetku me je skrbelo, kako bo z dostopom na spletno stran. Izkazalo se je za dober pristop, z nekaj tehničnimi težavami. Eni učenci so lahko pristopili do spletne strani preko Mozile Firefox, drugi preko Internet Explorerja. Všeč mi je, da ni potrebno geslo in da lahko na to spletno stran dostopajo učenci tudi doma, kar sem naslednji dan tudi izvedela, saj jih je vsebina zelo pritegnila. Stran je ustrezno didaktično oblikovana in daje veliko novih informacij ter poglobi znanje učencev. Problem je tudi dolgo nalaganje video posnetkov. Bolj nadarjeni učenci, so snov dobesedno preleteli. Tukaj se je pokazalo, da bi lahko dodali kakšne zahtevnejše naloge kot možnost, da bi se ti učenci malo poglobili v usvojitev novih spoznanj. Pohvalim enostaven in hiter dostop do ustreznega gradiva. V bodoče bom uporabila to spletno stran pri pouku.

Mnenje o e-gradivu (pozitivno, negativno, možnosti za uporabo pri pouku)

Velika uporabna vrednost pri pouku NARAVOSLOVJA 6 in 7, KEMIJA 8 in 9, POSKUSI V KEMIJI



http://www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija/mod/resource/view.php?id=286

4


Nove ideje, ki so se porodile ob takem delu in predlogi avtorjem e-gradiv:

Prilagam podroben opis izvedbe uporabe e-gradiv pri pouku (za eno učno uro) skupaj z učnim listom ter izpolnjen vprašalnik za učence. Objavljeno je tudi na spletni strani šole. Avtorsko delo je bilo opravljeno izven rednega delovnega časa. Datum: 4. 12. 2008 Podpis: _____________________



Učna priprava - KEMIJA – 8. razred –

(8. a, 8. b)

Učiteljica Ribana Višnar

UČNA TEMA: ATOM IN PERIODNI SISTEM

UČNA ENOTA: Zgradba atoma

VZGOJNI IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci:

� Spoznajo, da so atomi zelo majhni gradniki snovi. � Spoznajo zgradbo atoma. � Spoznajo vrstno in masno število. � Spoznajo izotope. � Spoznajo radioaktivnost. � Urijo se v uporabi periodneda sistema. � Urijo se v učenju s pomočjo spletnih strani.

TIP UČNE URE: usvajanje znanja


UČNE METODE: iskanje podatkov, zapisovanje, delo z računalnikom

UČNI PRIPOMOČKI: gradivo iz interneta (www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija), učni list


Potek učne ure

UČITELJICA UČENCI

• MOTIVACIJA


Učence, ki imajo težave pri kemiji posedem skupaj z učenci, ki težav nimajo.

g) POTEK UČNE URE: • Navodilo za delo z računalnikom. • Delo v tandemu na podani spletni

strani. • Pregled dela. ž

h) VSEBINA UČNE URE:

I/ UVAJANJE 5 min � Navodilo za delo z računalnikom. Učencem podam navodila:

6. Vklopi računalnik, 7. V iskalniku vtipkaš

http://www.mss.gov.si/ - izbereš delovna področja – izbereš IKT v šolstvu – izbereš e-gradiva – poiščeš - www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija (42)

8. Klikneš učne enote, osnovna šola, kemija 8. in delaš po zapisanih navodilih.

9. Izberemo poglavja: • Atomi, osnovni gradniki snovi • Zakaj je pomembno poznavanje

zgradbe • atomov

Poslušajo navodila.

Delajo po navodilih učitelja.




II/ USVAJANJE 25 min � Učitelj koordinira vklop ustrezne

spletne strani, � Učitelj pomaga učencem pri

morebitnih nejasnostih, � Učenci samostojno preberejo učno

snov. � Rešujejo učni list. � Po potrebi si dodatno zabeležijo nove

pojme v zvezek.

III/ POROČANJE (15 minut)

Učitelj vodi razgovor o spoznanjih,ki so jih učenci prejeli o zgradbi atoma.

Pogledajo poizkuse, animacije in preberejo učno snov ter rešujejo naloge na učnem listu in na spletni strani.

Poročajo o opravljenem delu.

Odgovarjajo na zastavljena vprašanje.

Povedo svoje vtise o delu.


UČENJE S POMOČJO E-GRADIVA

www.egradiva.si Atomi osnovni gradniki snovi ( NATANČNO PREBERI UČNO SNOV, DOPOLNI UČNI LIST IN REŠI NALOGE)

1. Vse snovi v vesolju so sestavljene iz __________ _________, ki jim pravimo ________.

2. Atomi sestavljajo tudi snovi na Zemlji, ki so del __________ in _________ narave,

sestavljajo torej tudi tvoje telo. 3. Iz atomov so zgrajeni večji delci, ki jim pravimo _____________. 4. Kako delimo molekule ?

5. Opiši delo grškega misleca Demokrita:

6. Katerih predmetov ne vidimo s prostim očesom, ampak z elektronskim mikroskopom? Kateri delci gradijo atom ?

1. Opiši animacijo, ki prikazuje atom elementa litija:

2. Atomi so sestavljeni iz dveh delov. _________ atoma sestavljajo ___________ in ____________.

3. Okoli jedra je prostor, kjer se nahajajo __________ . 4. To je _____________. 5. Masa protona in nevtrona je približno enaka, znaša okoli _______________. 6. Masa elektrona pa je _______________, znaša okoli _____________.

7. Skoraj vsa masa atoma je _________________________________ . Vrstno in masno število

1. Za vsak atom določenega elementa je značilno točno določeno _________ ali ___________ število.

2. Vrstna števila elementov so običajno zapisana v periodnem sistemu elementov _________ simbolom elementa.

3. Vrstno število je število ___________ (ali elektronov) v atomu in podaja tudi _________ mesto, kjer se v periodnem sistemu določen element nahaja.


4. Masno število določa _________________________v jedru atoma. Zapisano je nad simbolom elementa.

5. Določen element ima lahko atome z ____________masnim številom.

Izotopi

1. Za vsak atom istega elementa značilno, da ima enako število ___________ v jedru in ___________ na lupinah.

2. Atomi istega elementa pa se med seboj lahko razlikujejo v številu ____________ v jedru.

3. To so ___________ istega elementa. 4. Ime izotop izhaja iz grških besed ________, kar pomeni ________ in ________, kar

pomeni kraj. 5. Torej izotopi se nahajajo na istem mestu v periodnem sistemu.

RADIOAKTIVNOST Opiši: ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________



Učna priprava - NARAVOSLOVJE – 7. razred

(7. a, 7. b, 7. c)

Učiteljica Ribana Višnar

UČNA TEMA: Snovi, njihove lastnosti in spremembe

UČNA ENOTA: Utrjevanje učne snovi

VZGOJNI IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci:

� Ponovijo kromatografijo. � Spoznajo različne vrste kromatografij. � Ponovijo fizikalne in kemijske spremembe. � Snov utrjujejo ob videoposnetkih. � Urijo se v razlikovanju med fizikalnimi in kemijskimi spremembami. � Na osnovi poizkusov ponovijo, da so snovi zgrajene iz nevidnih delcev. � Ponovijo agregatna stanje in prehajanja iz enega v drugo. � Urijo se v učenju s pomočjo spleta. � Urijo se v delu z računalnikom.

TIP UČNE URE: utrjevanje znanja


UČNE METODE: iskanje podatkov, zapisovanje, delo z računalnikom

UČNI PRIPOMOČKI: gradivo iz interneta (www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija)


Potek učne ure

UČITELJICA UČENCI

• MOTIVACIJA


Učence, ki imajo težave pri naravoslovju posedem skupaj z učenci, ki težav nimajo.

i) POTEK UČNE URE: • Navodilo za delo z računalnikom. • Delo v tandemu na podani spletni

strani. • Pregled dela.

j) VSEBINA UČNE URE:

I/ UVAJANJE 5 min � Navodilo za delo z računalnikom Učencem podam navodila:

10. Vklopi računalnik, 11. V iskalniku vtipkaš

http://www.mss.gov.si/ - izbereš delovna področja – izbereš IKT v šolstvu – izbereš e-gradiva – poiščeš -www.kii2.ntf.uni-lj.si/e-kemija (42). Nato klikneš na učne enote, osnovna šola, 7. razred in delaš po navodilih.

12. Izberemo podnaslove: • Snovi tekmujejo - kromatografija •••• Fizikalne in kemijske spremembe •••• Zanimivosti fizikalnih in kemijskih sprememb •••• Snovi so iz delcev






II/ USVAJANJE 25 min � Učitelj koordinira vklop ustrezne

spletne strani. � Učitelj pomaga učencem pri

morebitnih nejasnostih. � Učenci samostojno preberejo voden

teoretski zapis in samostojno rešujejo naloge tako dolgo, da ugotovijo pravilno rešitev.

� Stvari, ki so jim nove, ali se jim zdijo pomembne, si zabeležijo v zvezek.

III/ POROČANJE (15 minut)

Pregled opravljenega dela.

Učitelj vodi razgovor.

Pogledajo filmčke, slike, fotografije, preberejo učno snov in rešujejo naloge.

Poročajo o opravljenem delu. Pregledamo zapise v zvezkih..

Odgovarjajo na zastavljena vprašanje.

Povedo svoje vtise o delu.


IV. Poročilo učitelja-izvajalca Ime in priimek učitelja: BOJANA MIHOCEK PEKLAR Naziv in naslov šole: Osnovna šola Ludvika Pliberška Maribor, Lackova cesta 4, 2000 Maribor Predmet in razred: MATEMATIKA, 9. r Uporabljeno e-gradivo: Matematika za devetletko

Naziv e-gradiva: Funkcije Naslov na internetu: http://www.e-um.si

Opis, kako je pouk potekal drugače (priprava in izvedba pouka, tudi časovna zahtevnost ter didaktična vrednost drugačne izvedbe pouka): Pouk sem pripravila in izvedla 4. šolske ure. Učenci so sodelovali v parih, saj nekateri pri reševanju samostojno ne bi bili dovolj uspešni. Mnenje o e-gradivu (pozitivno, negativno, možnosti za uporabo pri pouku): Mnenje o e-gradivu je vsekakor pozitivno, saj gradivo popestri frontalni pouk matematike, ki spada med tiste predmete, kjer se pretežno uporabljajo le učbeniki. Kaže se velika možnost uporabe tudi pri rednem pouku, vendar se mi zdi, da mora biti uporaba premišljena in pravilno dozirana (ni pa nujno, da takšna izvedba traja 45 min). Učenci in jaz smo naleteli na nekaj napak, ki bi jih pred javno uporabo e gradiv obvezno morali popraviti.


Uporabljeno e-gradivo Ocena (1-5) http://www.e-um.si (Matematika za devetletko – Funkcije)

4

Nove ideje, ki so se porodile ob takem delu in predlogi avtorjem e-gradiv: Marsikatera ura bi se lahko izvedla tudi s pomočjo računalnika, saj je večina učencev pri njegovi uporabi uspešni. Nekateri učenci so bili pri delu zelo spretni in hitri ter so v dani uri opravili celo z dvema temama. Ure so zelo primerne za utrjevanje snovi, pa tudi za kakšno domače delo. Prilagam podroben opis izvedbe uporabe e-gradiv pri pouku (za vsaj 3 ure) skupaj z učnimi listi in izdelki učencev/dijakov ter vprašalnik za učence/dijake. Objavljeno je tudi na spletni strani šole. Avtorsko delo je bilo opravljeno izven rednega delovnega časa. Datum: 4. 12. 2008 _____________________ (Bojana Mihocek Peklar)


Predmet: MATEMATIKA

RAZRED: 9 h5, 9 h2 URA: 46

DATUM: 2. 12. 2008 3. 12. 2008

SKLOP: LINEARNA FUNKCIJA

ENOTA: PONOVITEV O FUNKCIJI

CILJI: učenci: - se seznanijo z načinom dela pri delu z IKT, - znajo opredeliti pomen vhodnih in izhodnih vrednosti, - znajo opisati funkcijo s funkcijskim predpisom, - znajo opisati funkcijsko odvisnost z besedami, zapisati s simboli ter prikazati z enačbo, - razumejo pomen funkcijske enačbe y = f(x), - znajo zapisati besedilno podano funkcijsko odvisnost z enačbo in obratno, - znajo tabelirati z enačbo podano funkcijo, - znajo zapisati odvisnost dveh količin v preglednico ali tabelo, - znajo narisati graf funkcije podane s tabelo, - *prepoznajo graf funkcije v sliki nepovezanih točk koordinatnega sistema, - *prepoznajo funkcijo v krivulji narisani v koordinantem sistemu. NOVI POJMI:

TIP UČNE URE □ uvodna ura □ ura obravnavanja nove

snovi • ura utrjevanja in

ponavljanja □ ura poglabljanja □ ura preverjanja □ analiza preverjanja □ ura ocenjevanja □ analiza ocenjevanja □ ura aktivnosti

□ __________________

□ __________________

UČNE OBLIKE □ frontalna □ individualna • delo v

dvojicah □ skupinsko delo □ sodelovalno

učenje □ drugo

UČNE METODE □ vodeni razgovor □ razlaga □ pojasnjevanje □ raziskovanje

(preiskovanje) □ risanje in

konstruiranje □ praktično delo □ delo z žepnim

računalom □ delo z učbenikom □ delo z učnimi listi □ demonstracija □ didaktične igre • delo z

računalnikom

UČNI PRIPOMOČKI □ učbenik □ učni list □ prosojnice □ grafoskop □ geom. orodje □ enotske kocke □ računalo • računalnik

□ slikovno gradivo □ didaktične igre □ številski trak □ mer. naprave: meter,

tehtnica, ura □ modeli likov □ modeli teles □ TV drugo


DIDAKTIČNI SISTEMI IN PODSISTEMI: Problemski pouk, konstruktivistični pouk, integrirani pouk, tradicionalni pouk, nivojski pouk, polprogramirani pouk, programirani pouk, projektno učno delo, dnevi dejavnosti: naravoslovni dan, tehniški dan, športni dan, kulturni dan, ___________________________________________

MEDPREDMETNE KORELACIJE: SLOVENŠČINA LIKOVNA VZGOJA ŠPORTNA VZGOJA

OKOLJSKA VZGOJA GLASBENA VZGOJA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA

FIZIKA ZEMLJEPIS

Organizacija vzgojno – izobraževalnega dela učitelja

46.šolska ura: PONOVITEV O FUNKCIJI I. UVOD 1. Pregled DN Vrednotim uspešnost domačega dela! 2. Ponovitev. II. UTRJEVANJE SNOVI Zapis naslova: PONOVITEV O FUNKCIJI

1. Podam natančna navodila za delo pri uri za uporabo IKT. Učenci se razdelijo po

parih, da si pomagajo pri delu. Za svoje delo bodo poleg računalnika uporabljali še zvezek, v katerega bodo po potrebi zapisovali račune in naredili zapiske.

Učenci si zapišejo v zvezke naslov teme današnje ure, ki smo jo mi že predelali, vendar je potrebno, da jo ponovno predelajo, saj bodo tako utrdili svoje znanje in se seznanili z novim delom – uporabo računalnika. 2. Učence seznanim z določenimi znaki, ki so potrebni za delo z gradivom »e-um «, tako jih opozorim na posebne znake (okvirčki in krožci, v katere je potrebno vstavljati pravilne vrednosti, pravokotniki, kjer lahko učenci dobijo povratno informacijo o uspešnosti svojega dela, oznakah, ki so potrebne za kvalitetno načrtovanje grafa…) 3. Samostojno delo učencev. Učenci sproti utrjujejo že pridobljeno znanje ob pomoči računalnika. Sami sproti preverjajo pravilnost rešitev. Ker imam v tej skupini učence, ki zelo hitro računajo in v uri naredijo zelo


veliko, lahko ti po prvi predelani temi nadaljujejo z naslednjo. III. ANALIZA DELA Z IKT Učenci izpolnijo anketne vprašalnike. Učence predhodno opozorim na morebitne napake pri gradivu. Zadnjih 5 min namenim pogovoru z učenci o izvedbi ure (dobre in slabe strani izvajanja pouka s pomočjo računalnika). IV. DOMAČE DELO Vsak učenec naredi dodatne naloge, ki so zapisane na koncu teme o funkciji.

Opombe: Spremembe:


Predmet: MATEMATIKA

RAZRED: 9 h5, 9 h2 URA: 46

DATUM: 2. 12. 2008 3. 12. 2008

SKLOP: LINEARNA FUNKCIJA

ENOTA: PONOVITEV O LINEARNI FUNKCIJI

CILJI: učenci: - ponovijo pojem premega sorazmerja. - opišejo premosorazmernostni odnos ter ga zapišejo s funkcijskim predpisom f(x) = kx in prikazati z grafom, - prepoznajo konstanto k v zapisu f(x) = kx, - opredelijo pojem linearna funkcija v povezavi s premosorazmernostjo, - ugotovijo, da je graf linearne funkcije y = f(x) premica skozi koordinatno izhodišče, - opredelijo linearno funkcijo, zapisano v eksplicitni (razviti) obliki f(x) = kx + n, - spoznajo pomen začetne vrednosti n, - znajo tabelirati dano funkcijo, - znajo narisati funkcijo podano s tabelo, - znajo narisati graf linearne funkcije (premico), podano z dvema točkama. NOVI POJMI:


TIP UČNE URE □ uvodna ura □ ura obravnavanja nove

snovi � ura utrjevanja in

ponavljanja □ ura poglabljanja □ ura preverjanja □ analiza preverjanja □ ura ocenjevanja □ analiza ocenjevanja □ ura aktivnosti

□ __________________

□ __________________

UČNE OBLIKE □ frontalna □ individualna � delo v

dvojicah □ skupinsko delo □ sodelovalno

učenje □ drugo

UČNE METODE □ vodeni razgovor □ razlaga □ pojasnjevanje □ raziskovanje

(preiskovanje) □ risanje in

konstruiranje □ praktično delo □ delo z žepnim

računalom □ delo z učbenikom □ delo z učnimi listi □ demonstracija □ didaktične igre � delo z

računalnikom

UČNI PRIPOMOČKI □ učbenik □ učni list □ prosojnice □ grafoskop □ geom. orodje □ enotske kocke □ računalo � računalnik

□ slikovno gradivo □ didaktične igre □ številski trak □ mer. naprave: meter,

tehtnica, ura □ modeli likov □ modeli teles □ TV □ drugo

DIDAKTIČNI SISTEMI IN PODSISTEMI: Problemski pouk, konstruktivistični pouk, integrirani pouk, tradicionalni pouk, nivojski pouk, polprogramirani pouk, programirani pouk, projektno učno delo, dnevi dejavnosti: naravoslovni dan, tehniški dan, športni dan, kulturni dan, ___________________________________________

MEDPREDMETNE KORELACIJE: SLOVENŠČINA LIKOVNA VZGOJA ŠPORTNA VZGOJA OKOLJSKA VZGOJA GLASBENA VZGOJA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA FIZIKA ZEMLJEPIS

Organizacija vzgojno – izobraževalnega dela učitelja


47. šolska ura: PONOVITEV O LINEARNI FUNKCIJI I. UVOD 1. Pregled DN Vrednotim uspešnost domačega dela! 2. Ponovitev (FRONTALNO). II. UTRJEVANJE SNOVI Zapis naslova: PONOVITEV O LINEARNI FUNKCIJI

1. Podam natančna navodila za delo pri uri. Učenci se ponovno razdelijo po parih.

Poleg računalnika bodo uporabljali zvezek, za zapise računov in zapiske. Učenci si zapišejo v zvezke naslov teme današnje ure, ki je že predelana, vendar jo je potrebno utrditi. 2. Učenci samostojno utrjujejo snov o lin. funkciji ob računalniku. Sami sproti preverjajo pravilnost rešitev. Učitelj jim je zgolj v oporo in za morebitne informacije. III. ANALIZA PREDELANE SNOVI Z IKT Učenci podajo svoje mnenje o uporabi računalnika pri tekoči uri. IV. DOMAČE DELO Vsak učenec naredi dodatne naloge, ki so zapisane na koncu teme o linearni funkciji.


Opombe:

Spremembe:

konČno poroČilo projekt uporaba e-gradiv oŠ …...projektu uporabe e-gradiv smo se na naši šoli...

Documents