koncept ihe kot osnova za izgradnjo interoperabilnih zdravstvenih informacijskih sistemov

Kongres MI2010 Zreče, oktober 2010 – Znanje za uspešno eZdravje 1

Prispevek �

Koncept IHE kot

osnova za izgradnjo

interoperabilnih

zdravstvenih

informacijskih

sistemov

Samo Drnovšek, Gregor Laura

Izvleček.Izvleček.Izvleček.Izvleček. Usklajenost sestavnih delov informacijskih sistemov predstavlja ključni element, brez katerega ne moremo zagotoviti učinkovitega povezovanja informacijskih sistemov na področju zdravstva in v okviru projekta eZdravje. Pri povečevanju števila informacijskih sistemov, ki jih je treba povezati, integrirati ali kako drugače uskladiti, pa dobi ta usklajenost popolnoma nove razsežnosti. Pripravljanje osnov interoperabilnosti in oblikovanje organizacijskih modelov tako postaja ena izmed glavnih nalog izvajalcev integracij..

Institucija avtorja: IPMIT Institut za projektni management d.o.o.

Kontaktna oseba: Samo Drnovšek, Kotnikova 30, 1000 Ljubljana, epošta: [email protected]

Abstract.Abstract.Abstract.Abstract. Harmonization of information systems components is considered as a key element, without which a proper and efficient integration of information systems within health care sector is not possible. With increasing the number of different information systems that need to be integrated and consolidated, harmonization gains a much broader dimension. With increasing number of information systems, rises also the complexity of components (technology, processes, people), which directly influences on formation of interoperability frameworks. Preparation of interoperability basics and forming of organizational models thus becomes the main task of integration implementers.

�� Infor Med SlovInfor Med SlovInfor Med SlovInfor Med Slov: 2010; 15(2) Sp Issue: 1-15

Drnovšek S. Laura G.: Koncept IHE kot osnova za izgradnjo interoperabilnih

zdravstvenih informacijskih sistemov

2

1.1.1.1. Uvod Uvod Uvod Uvod

Posamezniki upravičeno pričakujemo boljšo dostopnost do informacij, višjo raven zdravstvenih storitev, nove programe zdravstvenih storitev, večjo možnost izbire, boljšo odzivnost izvajalcev zdravstvenih storitev, večjo kakovost, varnost in večjo soudeležbo pri odločanju v zdravstvenem sistemu. Eno ključni vlog v procesu preobrazbe in modernizacije slovenskega zdravstvenega sistema zagotovo igra proces informatizacije, saj je potreba po izrabi informacijske tehnologije zaradi spreminjajočega se okolja močno prisotna. Hkrati bi bilo z informatizacijo možno realizirati številna pričakovanja glede povečanja uspešnosti, ekonomičnosti, delovne učinkovitosti in fleksibilnosti. V okviru procesa informatizacije predstavlja pomemben člen vzpostavitve sodobne nacionalna informacijska infrastruktura zdravstvenega sistema, ki bo omogočala varno elektronsko poslovanje in učinkovito obvladovanje zajetnih zdravstvenih in z zdravstvom povezanih podatkov in informacij. Nacionalna informacijska infrastruktura bo vzpostavljena v okviru eZdravje, ki je pri tej vzpostavitvi soočeno z enim ključnih dilem – na kakšen način zagotoviti nemoteno komunikacijo in varno ter sledljivo izmenjavo podatkov ter elektronske dokumentacije med izvajalci zdravstvene dejavnosti.

2.2.2.2. Pojem interoperabilnPojem interoperabilnPojem interoperabilnPojem interoperabilnostiostiostiosti

Varno elektronsko poslovanje in izmenjava zdravstvenih in z zdravstvom povezanih podatkov in informacij je eden ključnih izzivov, s katerim se Ministrstvo RS za zdravje sooča pri izvajanju projekta eZdravje. Usklajenost sestavnih delov zdravstveno informacijskih sistemov predstavlja ključni element, brez katerega ne moremo zagotoviti učinkovitega povezovanja v okviru rezultatov projekta eZdravje. Z velikim številom izvajalcev zdravstvene dejavnosti in njihovih informacijskih sistemov, ki jih je treba

povezati, integrirati ali kako drugače uskladiti, dobi projekt eZdravje povsem nove razsežnosti. S povečevanjem števila informacijskih sistemov, se namreč povečuje kompleksnost dejavnikov informacijskega sistema (tehnologija, procesi, ljudje), kar neposredno vpliva tudi na oblikovanje interoperabilnostnih okvirjev. Pripravljanje osnov interoperabilnosti in oblikovanje organizacijskih modelov tako postaja ena izmed glavnih nalog izvajalcev integracij v okviru projekta eZdravje.

Pojem interoperabilnosti je v zadnjem času med najbolj uporabljenimi pojmi na področju informacijskih sistemov v državah EU. Kljub mnogim poizkusom za poenoteno definiranje interoperabilnosti, se še vedno pojavljajo različna pojmovanja in razumevanja njene vsebine.

Slika 1 prikazuje namen interoperabilnosti, kot ta nastopa med dvema organizacijama oziroma med informacijskima sistemoma, ki ju ti dve organizaciji uporabljata. Pri tem gre za usklajevanj vsebin na več nivojih. Nivojih, ki celovito zajamejo problematiko povezano z usklajevanjem specifikacij dveh različnih informacijskih sistemov.

Slika 1: Namen interoperabilnosti

Kot taka mora interoperabilnost odgovoriti na množico neznank, ki so nujno potrebne za uspešno povezovanje sistemov. Ena bistvenih neznank je, kaj interoperabilnost pravzaprav je. Interoperabilnost pomeni zmožnost informacijskih sistemov in poslovnih procesov, ki jih ti sistemi podpirajo, za izmenjevanje podatkov, informacij ter znanj. Ločimo tri nivoje interoperabilnosti; organizacijska, semantična, tehnična.


Pomembno vlogo na področju interoperabilnosti predstavlja Interoperabilnostni okvir, ki predstavlja množico standardov in navodil, ki so potrebna za zagotovitev povezovanja med različnimi informacijskimi sistemi ter z njimi povezanimi dejavniki.

Slika 2: Tipi interoperabilnosti

3.3.3.3. Interoperabilnost na področju Interoperabilnost na področju Interoperabilnost na področju Interoperabilnost na področju

zdravstvene dejavnosti v zdravstvene dejavnosti v zdravstvene dejavnosti v zdravstvene dejavnosti v

SlovenijiSlovenijiSlovenijiSloveniji

EU v svoji strategiji eZdravja jasno poudarja zahtevo po urejeni zdravstveni informatiki vsake države članice s ciljem povezave evropskih zdravstvenih informacijskih sistemov, ki naj omogočijo uveljavljanje zdravstvenega varstva kjerkoli v EU. Razvoj informatike omogoča vnos podatkov v informacijske sisteme, hkrati pa tudi sodobno hranjenje in varovanje teh podatkov ter varen in učinkovit dostop do podatkov. Mnogo sodobnih medicinskih naprav, ki jih zdravniki uporabljajo pri vsakodnevnem delu, že daje izhodne rezultate v digitalni obliki, zaradi česar je nujno njihovo hranjenje in arhiviranje v digitalni obliki.

V Sloveniji imajo skoraj vse zdravstvene ustanove svoje lokalne informacijske sisteme, ki so med seboj večinoma nepovezani, pogosto imajo različna delovna okolja, različno opremo, uporabljajo različne standarde, jih obvladujejo različni ponudniki informacijskih sistemov skupaj z različnimi poslovnimi modeli.

Slika 3: Trenutno stanje zdravstvenega sistema v Sloveniji

Navedeni dejavniki postavljajo v ospredje ključno vprašanje, na kakšen način zagotoviti nemoteno komunikacijo in izmenjavo podatkov med različnimi izvajalci zdravstvene dejavnosti – vprašanje interoperabilnosti.

Slika 4: Ključni izzivi

Pri vzpostavitivi nacionalne informacijske infrastrukture zdravstvenega sistema se bo Ministrstvo RS za zdravje soočalo z različnimi tipi interoperabilnosti. Pomemben del interoperabilnosti bo namenjen semantični interoperabilnosti, ki pokriva predvsem področje poenotenja pomenov podatkov in informacij, ki morajo biti pri izmenjevanju predstavljene na način razumljiv aplikacijam in institucijam (ljudem). Z aktivnostmi na področju standardizacije elektronskega zdravstvenega zapisa in povzetka zapisa, bo narejen pomemben korak na nivoju semantične interoperabilnosti.

Pomemben poudarek je v okviru eZdravja namenjen tudi organizacijski interoperabilnosti, ki združuje usmerjanje institucionalnih ciljev, prilagajanje poslovnih procesov in informacijske arhitekture, z namenom pospeševanja medsebojnega



4

izmenjevanja informacij. V ospredju so upoštevane razlike med informacijskimi sistemi in procesi posamezne organizacije, ki vstopa okolje interoperabilnosti. Z aktivnostmi na področju Promocije, usposabljanja in komunikacije bodo zagotovljene osnove za poenotenje procesov na področju zdravstva, ki bodo omogočili posameznim izvajalcem zdravstvene dejavnosti, da se bodo lahko vključevali v interoperabilno okolje zdravstvenega sistema.

Poseben poudarek pa bo namenjen tehnični interoperabilnosti. Zaradi dejavnika večjega števila različnih ponudnikov IS pri izvajalcih, ki svoje rešitve zagotavljajo na različnih platformah, bo v okviru projekta eZdravje poseben izziv zagotoviti tehnično interoperabilnosti, s kater bodo zagotovljene osnove za oblikovanje povezav med IT sistemi in programskimi sredstvi, hkrati pa bodo definirani vmesniki, standardi in protokoli, ki bodo omogočili povezave med informacijskimi sistemi in storitvami na tehničnem nivoju. Prav tehnična interoperabilnost in pristop k reševanju tehnične interoperabilnosti je predmet nadaljevanja prispevka.

4.4.4.4. IHE (»Integrating the IHE (»Integrating the IHE (»Integrating the IHE (»Integrating the

Healthcare Enterprise«)Healthcare Enterprise«)Healthcare Enterprise«)Healthcare Enterprise«)

K zagotavljanju tehnične interoperabilnosti bo Ministrstvo za Zdravje poleg aktivnosti standardizacije (uporaba mednarodnih standardov) pristopilo tudi z uporabo sodobnih konceptualnih rešitev. Te rešitve zagotovo predstavljajo IHE profili. IHE profili ne predstavljajo povsem novega koncepta na področju eZdravja. Gre za koncept/platformo, ki je bil vzpostavljen z namenom zagotavljanja interoperabilnosti med različnimi informacijskimi sistemi na področju zdravstva (znotraj izvajalcev zdravstvene dejavnosti, med izvajalci zdravstvene dejavnosti, med regijami in med državami).

IHE (»Integrating the Healthcare Enterprise«) predstavlja mednarodno pobudo strokovnjakov in industrije v zdravstvu za izboljšanje načinov, kako računalniški sistemi izmenjujejo informacije v zdravstvu. IHE pospešuje usklajeno uporabo uveljavljenih standardov, kot sta DICOM in HL7. Tako IHE ne postavlja novih standardov, temveč nastopa v vlogi povezovalca (integratorja) najboljših praks s predpisovanjem že uveljavljenih standardov. Sistemi, razviti v skladu s IHE, komunicirajo med seboj bolje, se lažje implementirajo in omogočajo izvajalcem zdravstvenih storitev bolj učinkovito uporabo informacij. IHE je namenjen ustvarjanju pretoka informacij o pacientih in njihovih obravnavah med IT sistemi različnih izvajalcev zdravstvenega varstva in doseganje interoperabilnosti med IT okolji različnih proizvajalcev/prodajalcev medicinske opreme. Povezovalni profili IHE (»Integration Profiles«) so bili prilagojeni s strani nacionalnih in regionalnih projektov v državah, kot so Avstrija, Francija, Italija in Nizozemska.

IHE (»Integrating the Healthcare Enterprise«) se predvsem posveča naslednjim izzivom:

• Kako bi bilo možno izmenjevati klinične podatke različnih institucij s področja zdravstva, glede na to, da uporabljajo rešitve, ki temeljijo na različnih tehnologijah?

• Kako bi bilo možno identificirati podatke o posameznem pacientu v različnih institucijah?

• Kako bi bilo možno zavarovati izmenjavo podatkov in kako nadzirati dostop do podatkov o pacientu?

4.2.4.2.4.2.4.2. Primeri dobrih praks v tujiniPrimeri dobrih praks v tujiniPrimeri dobrih praks v tujiniPrimeri dobrih praks v tujini

IHE je bil uporabljen že v več državah. Podrobneje je razvoj uporabe predstavljen v


nadaljevanju, kjer je prikazana dinamika uporabe IHE po posameznih državah. Prikazana je tudi uporaba IHE profilov v okviru različnih projektov po svetu (Slika 4, Slika 5, Slika 6). Predstavljeni zemljevidi kažejo države, v katerih so bili izvedeni sorodni projekti na podlagi uporabe IHE profilov. V okviru spodnjih prikazov je predstavljen le del primerov dobrih praks uporabe IHE profilov po svetu.

Slika 4: Uporaba IHE profilov po svetu (vir: www.ihe.net) – Časovni vidik

Slika 5: Uporaba IHE profilov po svetu – Teritorialni vidik

Slika 6: Primeri dobrih praks v EU

4.3.4.3.4.3.4.3. Projekt epSOS in IHEProjekt epSOS in IHEProjekt epSOS in IHEProjekt epSOS in IHE

IHE-Evropa predstavlja storitveno – gospodarski konzorcij več kot 30-ih družb zdravstvene panoge in nastopa kot upravičenec v projektu Smart Open storitve za evropske paciente (»Smart open Services for European Patients« - projekt epSOS), ki se je začel 1. julija 2008 in bo trajal 36 mesecev. Evropski projekt epSOS združuje 27 upravičencev iz 12-ih držav članic EU, vključno z ministrstvi za zdravje, nacionalnimi kompetenčnimi centri in gospodarskim sektorjem. V letu 2010 se bo projektu epSOS predvidoma priključila tudi Slovenija. Glavni cilj projekta epSOS je vzpostaviti dostop do zdravstvenih podatkov pEZZ (povzetkom elektronskega zdravstvenega zapisa) in eRecepta za tuje paciente v okviru evropskih sistemov zdravstvenega varstva.

4.4.4.4.4.4.4.4. Značilnosti IHEZnačilnosti IHEZnačilnosti IHEZnačilnosti IHE

V nadaljevanju so predstavljene bistvene značilnosti IHE, kot koristi in prednosti v primeru njihove uporabe.



6

• Celovit pregled vseh akterjev v zdravstvu; Glavna prednost IHE ni le v opisovanju povezav med seznamom pacientov (»patient index”) in seznamom medicinske dokumentacije (»medical history index«) z ustreznimi varnostnimi ukrepi, kot so preverjanje pristnosti (avtentikacije), varen prenos in digitalni podpisi, temveč tudi v celoviti povezanosti posameznih elementov zdravstvenega sistema na podlagi standardov.

• Celovita interoperabilnost v sodelovanju s CEN (TC251) in ISO (TC215); IHE izmenjuje informacije z obema delovnima skupina s področja zdravstvenih standardov TC215 (ISO) in TC251 (CEN) z namenom stalnega prilagajanja in razširitve celotne arhitekture.

• Koristna uporaba uveljavljenih standardov (HL7, DICOM, ebXML, SOAP, SAML 2.0 itd.); V tesnem sodelovanju s specializiranimi delovnimi skupinami so izbrani uveljavljeni mednarodni standardi za vsako izmed naslednjih področij: IT, radiologija, laboratorij, kardiologija itd., da se omogoči in podpre celotno "ogrodje".

• Osnovno ogrodje za standardizacijo elektronskega zdravstvenega zapisa (EZZ); Na voljo je platforma profilov (PIX, XDS, XDS-I, XDS-MS), ki pokriva celoten življenjski cikel zdravstvenih podatkov in omogoča razvoj standardiziranega EZZ. S tem je s tehničnega vidika omogočen razvoj različnih interoperabilnih regionalnih rešitev in registrov.

• Uspešni primeri v praksi; Trenutno obstaja že preko 200 certificiranih rešitev s podporo vsaj enega IHE profila. Seznam rešitev se nahaja na naslednjih povezavah:

- http://connectathon-results.ihe-europe.net/.

- http://product-registry.ihe.net/PR/searchHome.seam?cid=391.

V seznamu IHE rešitev najdemo poleg manjših specializiranih proizvajalcev programske opreme tudi večje, kot so Microsoft, Oracle, Cisco, Siemens, AGFA, Philips itd.

4.5.4.5.4.5.4.5. Testiranja in preverjanja Testiranja in preverjanja Testiranja in preverjanja Testiranja in preverjanja

skladnosti rešitev na letnih skladnosti rešitev na letnih skladnosti rešitev na letnih skladnosti rešitev na letnih

srečanjih (t.i. srečanjih (t.i. srečanjih (t.i. srečanjih (t.i.

»Connectathon«)»Connectathon«)»Connectathon«)»Connectathon«)

Na letnih srečanjih (»Connectathon«) so posamezne rešitve testirane z namenom ugotovitve skladnosti z IHE profili. IHE Connectathon (http://www.ihe.net/Connectathon/index.cfm) je dogodek, na katerem poteka testiranje interoperabilnosti v IT industriji na področju zdravstvene dejavnosti. Odvija se enkrat letno na področju Azije, Evrope in Severne Amerike.

Glavni cilj Connectathon-a je spodbujanje ponudnikov programske opreme k uporabi na standardih temelječih interoperabilnih rešitev, definiranih s strani IHE, v komercialnih IT sistemih, namenjenih podpori delovanju na področju zdravstvene dejavnosti. Poleg tega je eden od zelo izpostavljenih vidikov dogodka tudi promocija tako IHE rešitev kot tudi z IHE integracijskimi smernicami skladnih informacijskih sistemov.

Connectathon je namenjen testiranju implementacij integracijskih smernic z implementacijami drugih ponudnikov na nivoju celotne IT industrije s področja zdravstvene dejavnosti. Med samim testiranjem si sistemi izmenjujejo informacije s komplementarnimi sistemi številnih drugih ponudnikov (Slika 9). Tako za testiranje v okviru definiranih kliničnih primerov


uporabe (imenovanih IHE Profili) izvajajo vse transakcije, predvidene za določene vloge (imenovane IHE Akterji). Doslej je bilo testiranih že na tisoče povezav med sistemi različnih ponudnikov in med testiranimi sistemi izvedenih že na deset tisoče transakcij. Rezultati uspešno izvedenih testiranj so s strani IHE javno objavljeni.

Connectathon daje podrobno oceno skladnosti udeleženčevega sistema z IHE profili ter interoperabilnostnimi zahtevami in integracijskimi usmeritvami.

4.6.4.6.4.6.4.6. Vsebina IHEVsebina IHEVsebina IHEVsebina IHE

IHE kot interoperabilnostno platformo sestavljajo ključni elementi, ki predstavljajo celoto oziroma smiselno uporabo pravil, ki jih ta platforma predvideva:

• IHE Tehnični okvir (»IHE Technical Framework«); natančno organiziran dokument, ki zagotavlja celovita navodila za izvedbo opredeljenih integracijskih zmogljivosti. IHE Tehnični okvir opredeljuje na standardih temelječe transakcije med sistemi (generično opredeljeni kot akterji IHE – »IHE Actors«). Trenutno veljavna različica za IHE Tehnični okvir (»IHE Technical Framework«) je na voljo na http://www.ihe.net/Technical_Framework/index.cfm#IT.

• IHE Integracijski Profili (»IHE Integration Profiles«); organizirajo nize IHE akterjev in transakcij z namenom obravnave posebnih potreb oskrbe pacientov. IHE Integracijski Profili ponujajo priročen način za ponudnike in uporabnike pri sklicevanju na funkcionalnosti iz IHE Tehničnega okvira (»IHE Technical Framework«). Opisujejo klinične informacije in potrebe glede poteka delovnih procesov in določajo akterje ter transakcije, potrebne za njihovo izvajanje. Kratek opis trenutnih

IHE Integracijskih Profilov (»IHE Integration Profiles«) je na voljo na http://www.ihe.net/profiles/index.cfm

Slika 1: Prenos podatkov in dokumentov na podlagi IHE platforme

• IHE akterji (»IHE Actors«); Informacijski sistemi in aplikacije, ki proizvajajo informacije in upravljajo z njimi, so predstavljeni kot funkcionalne enote, imenovane IHE akterji (»IHE Actors«). Vsak Akter podpira določen nabor IHE transakcij. Informacijski sistem je lahko skladen z enim ali več IHE akterji.

• Transakcije; Transakcije so izmenjave informacij med akterji s sporočilom, ki temelji na uveljavljenih standardih (kot npr. HL7, DICOM in W3C). Vsaka transakcija je opredeljena s sklicevanjem na določene standardne in dodatne informacije o podrobnosti izvedbe, vključno z uporabo primerov. To je narejeno zato, da bi lahko zagotovili večjo stopnjo skladnosti rešitev z IHE zahtevami in tako zagotovili višjo stopnjo interoperabilnosti med sistemi.



8

Slika 2: Obseg delovanja IHE

5.5.5.5. Uporaba IHE profilov v okviru Uporaba IHE profilov v okviru Uporaba IHE profilov v okviru Uporaba IHE profilov v okviru

IS zVEMIS zVEMIS zVEMIS zVEM

Nacionalni sistem za izmenjavo zdravstvenih podatkov IS zVEM bo vključeval različne izvajalce zdravstvene dejavnosti, ki imajo trenutno v uporabi informacijske sisteme različnih ponudnikov. Tako lahko govorimo, da imamo okolje z različnimi IS (»Disparate model«) pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Značilnosti takšnega okolja so:

• Oseba se zdravi pri več, med seboj informacijsko nepovezanih izvajalcih.

• Izvajalci si v pretežni meri ne izmenjujejo zdravstvenih podatkov v elektronski obliki. Poizkusi v tej smeri so polni tehničnih in organizacijskih izzivov, zaradi velike možnosti napak pa lahko v dani situaciji tudi resno ogrozijo zdravje osebe.

• Dokumentacija je večinoma osredotočena na izvajalca zdravstvene dejavnosti in ne na osebo/pacienta.

• Za varnost pri prenosu podatkov, sledljivost in nadzor ni poskrbljeno v zadostni meri.

Slika 3: Oseba se zdravi pri večih, med seboj informacijsko nepovezanih izvajalcih (»Disparate model«)

Izhodiščna dilema pri vzpostavitvi sistema je, na kakšen način zagotoviti nemoteno izmenjavo zdravstvenih podatkov med različnimi izvajalci zdravstvene dejavnosti, glede na njihove obstoječe sisteme ter aktualna zakonska določila. Rešitev oziroma konceptov je več:

• Vzpostavitev infrastrukture s centralno hrambo gradiv, kjer izvajalci zdravstvene dejavnosti vse zdravstvene podatke, ki so namenjeni izmenjavi in obravnavi, shranjujejo na centralni točki.

• Neposredna izmenjava zdravstvenih podatkov med izvajalci zdravstvene dejavnosti v obliki »point-to point« dostopa z uporabo VPN tunela na komunikacijsko napravo, katera nato omogoča dostop do strežnikov.

Obe varianti imata prednosti in slabosti. Prav zaradi slednjih je potrebno upoštevati tudi hibridne modele. Eden izmed teh modelov je primer federativnega pristopa, kjer so vsi zdravstveni podatki shranjeni na mestu nastanka, medtem ko ima centralna točka pregled nad lokacijo ključnih podatkov za izmenjavo. Tovrstni model minimizira vprašanja in dileme glede lastništva nad podatki, predvsem z vidika njihove uporabe, pravic dostopa do podatkov in upravljanja z njimi. Na ta način je tudi zagotovljena nemotena izmenjava in uporaba zdravstvenih


podatkov za izmenjavo s strani različnih uporabnikov na različnih lokacijah, ki imajo v zdravstvenem zavodu implementirane rešitve različnih proizvajalcev. V okviru potrebe po »federativnem« pristopu se zahteva, da rešitev omogoča kombiniranje centraliziranega in de-centraliziranega načina postavitve. IHE profili v samem izhodišču podpirajo federativni pristop, mogoče pa jih je uporabiti tudi za centraliziran model.

5.2.5.2.5.2.5.2. Ogrodje IS zVEMOgrodje IS zVEMOgrodje IS zVEMOgrodje IS zVEM

Za zagotavljanje podpore pri izmenjavi medicinskih, kliničnih in drugih z zdravstvenim sistemov povezanih podatkov med različnimi izvajalci zdravstvene dejavnosti, bo v okviru IS zVEM vzpostavljeno Ogrodje IS zVEM, ki bo predstavljalo temeljno interoperabilnostno platformo na področju zdravstva, ki bo vsem rešitve v okviru zVEM zagotavljala temeljne (skupne) storitve.

V okviru Ogrodja IS zVEM bodo vzpostavljene posamezne programske rešitve, ki bodo vključevale posamezne IHE profile, ki organizirajo nize IHE akterjev in transakcij z namenom obravnave posebnih potreb oskrbe pacientov. Opisujejo klinične informacije in potrebe glede poteka delovnih procesov in določajo akterje ter transakcije, potrebne za njihovo izvajanje. Programski sklopi, ki vključujejo IHE profile in so predvideni v okviru Ogrodja zVEM so:

• Programski sklop za revizijsko beleženje dostopov in sprememb podatkov;

• Programski sklop za zagotavljanje enotne identifikacije pacientov;

• Programski sklop za identifikacijo in avtentikacijo uporabnikov;

• Programski sklop za izmenjavo zdravstvenih podatkov (dokumentov);

Poleg navedenih programskih sklopov, ogrodje vključuje tudi druge sklope, ki pa ne vključujejo IHE profilov:

• Programski sklop za ugotavljanje razpoložljivosti;

• Programski sklop za pošiljanje sporočil. Spodnja slika prikazuje posamezne programske sklope, ki so predvideni v Ogrodju zVEM. V okviru posameznega programskega sklopa so združeni posamezni IHE profili, ki vsebinsko in tehnično pokrivajo področje programskega sklopa.

Slika 4: Struktura Ogrodja zVEM

5.3.5.3.5.3.5.3. Programski sklop za Programski sklop za Programski sklop za Programski sklop za

revrevrevrevizijsko beleženje dostopov izijsko beleženje dostopov izijsko beleženje dostopov izijsko beleženje dostopov

in sprememb podatkovin sprememb podatkovin sprememb podatkovin sprememb podatkov

V okviru zVEM je potrebno spremljati dostope do vseh vrst podatkov. Posebno pozornost je potrebno nameniti upoštevanju zakonskih zahtev glede varstva osebnih podatkov, beležiti je potrebno vse obdelave osebnih podatkov, kot jih določa 3. točka 6. člena ZVOP-1 (Zakon o varstvu osebnih podatkov (uradno prečiščeno besedilo)



10

(ZVOP-1-UPB1), Uradni list RS, št. 94/2007 z dne 16. 10. 2007). Pri tem je potrebno posebno pozornost nameniti dvema pomembnima (in medsebojno povezanima) vprašanjema – nadzoru nadzornikov ter avtentičnosti in celovitosti revizijske sledi. V okviru infrastrukturnih IHE profilov se za revizijsko beleženje dostopov in sprememb podatkov zahteva implementacija naslednjih profilov:

• Beleženje podatkov o sledljivosti in avtentikacija vozlišč (»Audit Trail and Node Authentication« (ATNA)). Profil ATNA predpisuje varnostne ukrepe, ki skupaj z varnostno politiko in postopki zagotavljajo zaupnost in integriteto podatkov o osebi/pacientu ter sledljivost glede dostopanja do le-teh. Obvladuje tudi sledenje v situacijah, kjer se bodo dokumenti izmenjevali med različnimi napravami (strojno opremo) in bodo začasno ali trajno shranjeni pri prejemniku. ATNA profil omogoča tuid nadzor nad dostopanjem do podatkov na način, da se omogoči dostop do vozlišč (t.i. »gateway«) posameznih omrežij, zgolj pooblaščenim uporabnikom.

• Usklajen čas (»Consistent Time« (CT)). Profil CT je namenjen zagotavljanju enostnega sistemskega časa. Različna infrastruktura, varnostne zahteve in profili zahtevajo časovno usklajenost vseh naprav računalnikov, z namenom zagotavljanja sinhronizacije dnevnikov posameznih dogodkov (npr. čas dostopa, čas kreiranja dokumenta itd.), avtentikacije uporabnikov, digitalnega podpisovanja dokumentov itd.

Slika 5: Diagram poteka procesa izvajanja ATNA


zagotavljanje enotne zagotavljanje enotne zagotavljanje enotne zagotavljanje enotne

identifikacije pacientovidentifikacije pacientovidentifikacije pacientovidentifikacije pacientov

Pri izmenjavi zdravstvenih podatkov je zanesljivo povezovanje oseb/pacientov in njihovih pripadajočih zapisov ključnega pomena. V okviru infrastrukturnih IHE profilov je za potrebe zagotavljanje enotne identifikacije oseb/pacientov v okviru zVEM-a predvidena implementacija naslednjih profilov:

• Navzkrižno referenciranje oseb/pacientov (»Patient Identifier Cross-referencing« (PIX)); Profil vsem sodelujočim izvajalcem zdravstvene dejavnosti omogoča registracijo šifer oseb/pacientov, ki jih uporabljajo za označevanje posamezne osebe/pacienta. Na ta način organizacije obdržijo nadzor nad lastnim indeksom oseb/pacientov, hkrati pa drugim organizacijam omogočajo poizvedovanje po podatkih (seveda ob ustrezno vzpostavljeni politiki uporabniških vlog in pravic).


Slika 6: Navzkrižne reference med šiframi, ki jih ureja Modul za urejanje navzkrižnih šifer oseb/pacientov (»Patient Identifier Cross-reference Manager«)

Integracijski profil (PIX) omogoča na eni strani navzkrižno referenco in sklicevanje na šifre oseb/pacientov iz več različnih domen preko modula za urejanje navzkrižnih šifer oseb/pacientov (»Patient Identifier Cross-reference Manager«). Dodatno pa omogoča dostop do seznama navzkrižno refereneciranih šifer oseb/pacientov.

• Poizvedba po demografskih podatkih osebe/pacienta (»Patient Demographics Query« (PDQ)) in Poizvedba po demografskih podatkih osebe/pacienta v HL7 v3 formatu sporočila (»Patient Demographic Query HL7 V3« (PDQ/v3)); Integracijski profil PDQ omogoča poizvedovanje po centralnem registru oseb/pacientov z namenom pridobivanja demografskih podatkov o in informacij o obravnavah osebe/pacienta. PDQ ponuja zelo preprost način poizvedovanja, ki temelji na elementih, kot so: (a) Delno ali popolno ime osebe/pacienta, (b) ID osebe/pacienta, ki ga je moč pridobiti iz oznak, tiskane črtne kode na dokumentih itd, (c) Delni vnos ID osebe/pacienta ali sken, (d) Datum rojstva ali razpon starosti, (e) ID bolniške postelje.Profil PDQ igra ključno vlogo pri poteku dela v povezavi z drugimi IHE profili. Sistemi, ki sodelujejo v tem profilu so informacijski sistemi celotnega sistema, ki zahtevajo demografske podatke o osebah/pacientih.

• Dostop do podatkov med izvajalci zdr. dejavnosti (»Cross Community Access« (XCA)); XCA profil omogoča iskanje in pridobivanje relevantnih zdravstvenih podatkov o osebi, ki so v upravljanju pri drugih izvajalcih zdravstvene dejavnosti v okviru skupnosti oz. »community-a« po IHE. Integracijski profil XCA je pripravljen tako, da uporablja minimalno število osebnih informacij oziroma informacij, na podlagi katerih bi lahko osebo/pacienta identificirali. Namesto takih podatkov so v sporočilih uporabljeni negovoreči identifikatorji, ki jih lahko povežemo z zaščitenimi zdravstvenimi podatki s preiskovanjem XDS registra ali XCS začetnega usmerjevalnika.

• Iskanje osebe/pacienta med različnimi izvajalci zdr. dejavnostii (»Cross Community Patient Discovery« (XCPD)); Integracijski profil XCPD omogoča lociranje izvajalcev zdr. dejavnosti (t.i. »XCA Community«), ki posedujejo relevantne zdravstvene podatke za določeno osebo in pri katerih je možno upariti šifre osebe/pacienta.


identifikacijo in avtentikacijo identifikacijo in avtentikacijo identifikacijo in avtentikacijo identifikacijo in avtentikacijo

uporabnikov;uporabnikov;uporabnikov;uporabnikov;

V okviru Ogrodja zVEM je eden ključnih komponent programski sklop za identifikacijo in avtentikacijo uporabnikov (v nadaljevanju »modul AAI« (AAI – »Authentication and Authorization Infrastructure«)). AAI bo omogočal identifikacijo in avtentikacijo uporabnikov ter posredovanje atributov, potrebnih pri njihovi avtorizaciji. Kot rešitev je zahtevana celovita vzpostavitev infrastrukture AAI, zasnovane v skladu s sodobnimi pristopi k federativnemu organiziranju AAI. Tovrstna rešitev zagotavlja skupne tehnične standarde in enotna pravila ter porazdeljeno upravljanje uporabnikov. Ponujena rešitev mora biti skladna s



12

standardoma SAML 2.0 (»Security Assertion Markup Language«) ter XACML 2.0 (»eXtensible Access Control Markup Language«). V okviru IHE profilov se za potrebe identifikacije in avtentikacije uporabnikov ter nastavljanja uporabniških pravic predvidena implementacija naslednjih profilov:

• Avtentikacija uporabnikov med organizacijami (»Cross Enterprise User Authentication« (XUA)); Integracijski profil XUA omogoča preverjanje identitete avtenticiranega gradnika (npr. uporabnik, aplikacija, sistem…) v transakcijah, ki segajo preko okvirov posamezne organizacije. Za zagotavljanje zanesljivosti je pri izvajanju take vrste transakcij potrebno identificirati gradnik, ki izvršbo transakcije zahteva. Na podlagi ustrezne identifikacije lahko prejemnik zahteve odloča o dostopnih dovoljenjih in generiranju primernih revizijskih sledi. Profil XUA podpira delovanje tako organizacij, ki imajo lasten uporabniški direktorij in mehanizem avtentikacije, kot tudi delovanje organizacij, ki so avtentikacijo oddale v zunanje izvajanje. IHE je v okviru XUA profila definiral nabor transakcij, ki temeljijo na uporabi spletnih storitev in se izvajajo preko okvirov posamezne organizacije. Pri povezovanju različnih organizacij je verjetnost, da bodo transakcije potekale med organizacijami, ki same vzdržujejo svoj lasten uporabniški imenik, večja. Take vrste transakcij so predmet standardizacije s strani »Identity Federation«, ki je tekom delovanja pritegnila veliko pozornosti s strani proizvajalcev platform in varnostnih mehanizmov. »Identity Federation« nima posebnih zahtev glede tipa uporabniškega direktorija. Dovoljuje uporabo tako centraliziranega uporabniškega direktorija kot tudi zveze uporabniških direktorijev.

Izvajalec avtentikacije uporabnika

Uporabnik storitve X

X- Potrjevalec identitete

Izvajalec storitve X

Slika 7: V profil XUA vključeni akterji in transakcije med njimi

• Podatki o osebju (»Personnel White Pages« (PWP)). Integracijski profil PWP omogoča dostop do osnovnih informacij o zaposlenih iz uporabniškega imenika Te informacije imajo širok spekter uporabe v mnogih aplikacijah v okviru posamezne zdravstvene organizacije. Uporabimo jih lahko za nadgradnjo kliničnega delovnega toka (kontaktne informacije), nadgradnjo uporabniškega vmesnika (uporabniku prijazna imena in naslovi), zagotavljanje identitet (digitalni certifikati) itd. Informacije, ki jih nudi PWP, lahko uporabimo za: (a) Nadgradnjo kliničnega delovnega toka s kontaktnimi informacijami, telefonskimi številkami in elektronskimi naslovi, (b) Nadgradnjo uporabniškega vmesnika s prikazom imen, nazivov in naslovov. PWP bo v našem okolju tesno vezan na BPI oz. na bodoči register izvajalcev zdravstvenih dejavnosti in delavcev v zdravstvu (RIZDDZ), ki bo njegov glavni vir. Integracijski profil PWP vpliva na informacijske sisteme, ki na ravni posamezne zdravstvene organizacije uporabljajo informacije o zaposlenih. PWP privzema že vzpostavljeni mehanizem nadzora dostopa in revizijskih sledi.

• Osnovni pristanki (dovoljenja) glede dostopov do osebnih podatkov


(»Basic Patient Privacy Consents« (BPPC)); Profil nudi možnost, da se posameznik (pacient opredeli do uporabe njegovih zdravstvenih, kliničnih in drugih podatkov, predvsem za: (a) beleženje soglasij oseb/pacientov o uporabi osebnih podatkov, (b) značevanje dokumentov, objavljenih v XDS repozitoriju, glede podanih soglasij oseb/pacientov ter (c) možnost uporabnikom XDS, da uveljavijo soglasje oseb/pacientov o uporabi osebnih podatkov (t.j. dostopajo do podatkov, dokumentov).


izmenjavo zdravstvenih izmenjavo zdravstvenih izmenjavo zdravstvenih izmenjavo zdravstvenih

podatkov (dokumentov);podatkov (dokumentov);podatkov (dokumentov);podatkov (dokumentov);

Programski sklop za izmenjavo zdravstvenih podatkov (dokumentov) z vsebinskega vidika predstavlja ključni (osrednji) programski sklop. Z vzpostavitvijo programskega sklopa bodo zagotovljene tehnološke podlage za zagotavljanje elektronskega poslovanja med različnimi izvajalci zdravstvene dejavnosti. V okviru infrastrukturnih IHE profilov se za področje izmenjave dokumentov je predvidena implementacija naslednjih profilov, ki zagotavljajo nemoteno elektronsko poslovanje in komunikacijo med izvajalci zdravstvene dejavnosti.

• Izmenjava dokumentacije med organizacijami (»Cross-Enterprise Document Sharing« (XDS.b)); Profil XDS.b zagotavlja rešitve za sodelovanje (objava, iskanje, posredovanje, dopolnjevanje, sprejem) na področju izmenjave dokumentov med različnimi skupinami uporabnikov. Vpeljava IHE XDS profila pomeni prehod od dokumentacije, ki je osredotočena na izvajalca zdravstvenih storitev, na dokumentacijo, ki je osredotočena na osebo/pacienta. Tovrstni pristop predvideva federativne repozitorije dokumentacije in podatkov ter zvezo sorodnih domen z XDS registri. Njegova

naloga je priprava vzdolžnega zapisa informacij o osebah/pacientih glede na klinično podobno domeno (področje). Do dokumentacije dostopa eden ali več uporabnikov, dokumentacija pa je na voljo s strani enega ali več virov.

Slika 8: XDS.b akterji in transakcije

V federativnem pristopu hranjenja dokumentacije, ki ga podpira integracijski profil XDS, nastopajo naslednji akterji: - Repozitorij dokumentacije

(»Document Repository«), ki je odgovoren za shranjevanje dokumentacije in gradiv na transparenten, varen, zanesljiv in neprekinjen način in hkrati odgovarja na zahteve po želenih dokumentih.

- Register dokumentov (»Document Registry«), je namenjen centralnemu shranjevanju meta podatkov o dokumentih, ki so shranjeni v lokalnih XDS repozitorijih.

- Vir dokumentacije (»Document Source«).

- Uporabnik dokumentacije (»Document Consumer«).

Dostop do dokumentacije bo za uporabnike na voljo Z uporabo spletnega portala za osnovno sodelovanje v IS zVEM.



14

• Izmenjava slikovnega gradiva med organizacijami (»cross-enterprise document sharing for imaging« (XDS-I)); Profil XDS-I je razširjen profil XDS.b profil, ki omogoča izmenjavo, objavo, iskanje slikovnega gradiva, diagnostičnih poročil in s tem povezanih podatkov med ponudniki različnih zdravstvenih storitev. Izvajalci, kot so npr. radiološki oddelki, zasebni zdravniki, klinike, zdravstveni domovi, urgenca ipd., lahko prispevajo in dostopajo do željenih slikovnih gradiv (rentgenske slike, diagnostična poročila itd.) določene osebe/pacienta.

Slika 9: XDS.b akterji in transakcije

• Izmenjava medicinskih povzetkov med organizacijami (»Cross-Enterprise Sharing of Medical Summaries« (XDS-MS)); XDS-MS profil omogoča prenose zdravstvenih povzetkov (t.i. »medical summary«) med ponudniki zdravstvenih storitev z različnih področij kliničnega delovanja. Osnovni potek procesa, ki ga podpira XDS-MS je informacijska preslikava splošne delovne prakse: zbere se ustrezno dokumentacijo iz zdravstvenega kartona osebe/pacienta, pripravi se fotokopija teh dokumentov, priloži se krovni dopis z navedbo razlogov za pošiljanje dokumentacije, nakar se dokumentacijo pošlje prejemniku (izvajalcu zdravstvenih storitev).

• Naročanje na spremembe metapodatkov dokumentov

(»Document Metadata Subscription« (DSUB)); Profil opisuje uporabo naročanja in obveščanja znotraj XDS povezanih domen (»Affinity Domain«). Omogoča, da ob objavi novega dokumenta za določeno osebo/pacienta (ali posodobitvi obstoječega) naročnik dobi obvestilo z določenimi metapodatki. Naročnik se lahko naroči (in kasneje odjavi) na vse novice, ki zadevajo določeno osebo/pacienta (v okviru pravic, ki mu pripadajo).

• Digitalno podpisovanje dokumentov (Document Digital Signature Content Profile (DSG)); Profil opredeljuje načine digitalnega podpisovanja dokumentov, ki se izmenjujejo v sistemu.

• Dostopi do šifrantov (»Sharing Value Sets« (SVS)); SVS profil določa način pridobivanja nabora podatkov iz centralnih šifrantov na nacionalni ravni s strani uporabnikov podatkov.

• Vnosni obrazci za zajetje podatkov (»Retrieve Form for Data Capture« (RFD)); RFD omogoča obstoječim uporabniškim aplikacijam, da neposredno kličejo vnosne obrazce (vnosne maske), ki sicer niso del te aplikacije, kar je uporabno v primerih zbiranja podatkov s kliničnih presojanj ali raziskav glede zdravstvenega stanja prebivalstva. Profil RFD tako omogoča uporabo vnaprej pripravljenih vnosnih obrazcev iz zunanjega repozitorija in zapis tako pridobljenih podatkov v obstoječo uporabniško aplikacijo.

• Izmenjava vsebine osebnega zdravstvenega zapisa (»Exchange of Personal Health Record Content« (XPHR)). Profil je namenjen upravljanju izmenjave dokumentov med elektronskim zapisom zdravstvenih podatkov osebe, ki ga preko različnih vmesnikov uporabljajo osebe/pacienta/pacienti, ter sistemi, ki jih uporabljajo zdravstvene organizacije, s čimer je omogočena interoperabilnost med temi sistemi. V kolikor bi spletni


portal za zdravstvene delavce podpiral profil XPHR, je mogoč neposreden prenos podatkov iz vira, kjer je določene podatke (na ustrezen način) pripravila oseba oz. pacient. Profil XPHR omogoča, da se ti podatki prenašajo v ustreznem formatu na različnih podatkovnih nosilcih (npr. USB ključek) ali da pacient od doma, preko namenske aplikacije (npr. Google Health), sam popravlja svoje podatke.

6.6.6.6. ZaključekZaključekZaključekZaključek

Interoperabilnost ter oblikovanje interoperabilnostnega okvirja je vsekakor primeren pristop za zagotavljanje večje usklajenosti in povezljivosti informacijskih sistemov. To velja tako za sisteme v širši državni in javni upravi, kakor tudi za sisteme na področju zdravstva. Zagotavljati je namreč treba ustrezno stanje, da se nepotrebno ročno in papirno delo zmanjša na operativno obvladljiv minimum. Tako je vpeljava interoprabilnostnih platform (IHE) skupaj z vpeljavo zdravstveno informacijskih standardov ključnega pomena za doseganje interoperabilnosti rešitev tako na nacionalnem nivoju kot tudi v širšem evropskem prostoru. Cilj projekta eZdravje je zgraditi take rešitve eZdravja, ki bodo temeljile na uveljavljenih mednarodnih standardih in bodo na srednji rok povezljive z rešitvami ostalih EU držav.

7.7.7.7. Viri in literaturaViri in literaturaViri in literaturaViri in literatura

1. Ministrstvo za zdravje RS; Gradivo za izvedbo strokovnega dialoga: Vzpostavitev ogrodja nacionalnega zdravstveno informacijskega sistema zVEM – strokovne podlage za izvedbo strokovnega dialoga; maj 2010

2. Ministrstvo za zdravje RS; Gradivo za izvedbo strokovnega dialoga: »Teleradiološke povezave slovenskih bolnišnic – Teleradiološki portal«; maj 2010

3. e-Health - making healthcare better for European citizens: An action plan for a European e-Health Area {SEC(2004)539}, Brussels, 30.4.2004, COM (2004) 356 final.

4. Komisija evropskih skupnosti; Bela knjiga - Skupaj za zdravje: strateški pristop EU za obdobje 2008 – 2013, Oktober 2007

5. Spletno mesto IHE: http://www.ihe.net/ 6. IHE Wikipedia:

http://wiki.ihe.net/index.php?title=Main_Page

7. T.Krajnc: Interoperabilnostni izziv; tehnološki (tehnični) ali organizacijski podvig, april 2008

8. Healthcare Standards: Commentary and Education on Current and Emerging Healthcare Standard: http://motorcycleguy.blogspot.com/2008/06/motorcycle-guy.html

koncept ihe kot osnova za izgradnjo interoperabilnih zdravstvenih informacijskih sistemov

Documents