knjigoveŠka dodelava a r aou p n o t e r i n z a m o saročno šivanje pri ročnem šivanju...
TRANSCRIPT
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
1
KNJIGOVEŠKA DODELAVA
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
2
Grafični izdelek dobi končno uporabno vrednost ali obliko šele s knjigoveško ali kartonažersko dodelavo.
Dodelava lahko poteka na tiskarskem stroju (neposredno vezane linije) ali ločeno.
PRIPRAVA TF
GRAFIČNA DEJAVNOST
TISK V RAZLIČNIH TEHNIKAH
KNJIGOVEŠKADODELAVA
KARTONAŽERSKA DODELAVA
PAPIRNA KONFEKCIJA IN
OSTALI GRAFIČNI IZDELKI
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
3
ZAPOREDJE OPERACIJ PRI DODELAVI
1. LOČEVANJE (rezanje)2. PREOBLIKOVANJE (zgibanje, žlebljenje)3. ZDRUŽEVANJE (šivanje, lepljenje)
KLASIFIKACIJA KNJIGOVEŠKIH IZDELKOV PO SKUPINAH:
1. TRDA VEZAVA – (LTV) strojno in ročno vezane vrednejše knjige (monografije, leksikoni, atlasi,…), tiskane na vrednejšem papirju, ilustrirane…
2. MEHKA VEZAVA – (LMV) brošure in revije3. DODELAVA SE KONČA z lepljenjem in rezanjem: 4. MERKANTIL – so vsi ostali grafični izdelki v dodelavi: posterji, plakati, bloki,
razglednice, etikete,prospekti, obrazci, koledarji, mape, kartotečne škatle,znamke,albumi, bloki …
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
4
KNJIGOVEŠKI MATERIALI
A) Primarni knjigoveški materiali – so osnovni materiali, izračunamo jih na enoto proizvoda in se vključujejo v kalkulacijo:
Ø papirjiØ kartoniØ lepenke Ø prevlečeni materiali itd.
B) Sekundarni knjigoveški materiali – jih ne računamo na enoto proizvoda, v kalkulacijo pa so vključeni:Ø lepilaØ folije in barve za tisk platnicØ gaza, zaznamovalni trak, kapitalni trakØ žicaØ sukanec itd.
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
5
PRIMARNI KNJIGOVEŠKI MATERIALI
Ti materiali so si sorodni po surovinski sestavi in po procesu izdelave, po gramaturi pa zelo različni:Ø papirji do 150 g/m2
Ø polkartoni in kartoni od 150 g/m2 do 600 g/m2
Ø lepenke od 600 g/m2 dalje
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
6
tvorijo jo enovrstni sloji.
Vrste lepenk: bele, rjave, sive, lakirane, obarvane, knjigoveške, prešpanlepenka (najtrša lepenka), ….
Med sive lepenke prištevamo: Ø knjigoveško lepenko, Ø kartonažersko in Ø lepenko za zaboje.
Lesovinske lepenke proizvedene iz rjave lesovine imenujemo usnjate lepenke. Kovček lepenka je močno klejena, ima visoko gostoto in je vodoodporna. Lahko se stiska, prepogiba, oblikuje, šiva in koviči.
V knjigoveštvu se uporablja predvsem knjigoveška lepenka proizvedena pretežno iz starega papirja. Uporablja se za platnice knjig, je ravna, glajena, se da vleči, žlebiti, izrezovati oziroma izsekovati in vtiskovati.
LEPENKA
PRIMARNI KNJIGOVEŠKI MATERIALI
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
7
KARTONmed seboj se razlikujejo po sestavi, barvi in gramaturi.
Karton za zloženke ima zgornji sloj iz visokokakovostne beljene celuloze, pod tem slojem je vmesni sloj (eden ali več), in eden med njimi ima visoko vsebnost lesovine. Spodnja stran ima različno sestavo glede na uporabnost. Poznamo še dupleks in tripleks kartone, s kakovostno sprednjo stranjo in manj kakovostno spodnjo stranjo.
0 150 225 600 Površinska masa ali gramatura, (g/m2)
P A P I R
K A R T O N
L E P E N K A
Lepenka Tržič – tudi več kot 2500 g/m2
PRIMARNI KNJIGOVEŠKI MATERIALI
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
8
Standardni formatiØ razmerje med stranicama pri standardnih formatih je (y = x × √2).Ø zgibani standardni format po stranici y (horizontalno), ima stranice
novega formata v razmerju 1 : √2.Standardne formate delimo v skupine od A do D. Osnovna skupina je A, ostale pa so dopolnitve. Razmerje stranic v standardnem formatu ni v zlatem rezu.
y = dx : y = 1 : √2y = x × √2
PRIMARNI KNJIGOVEŠKI MATERIALI
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
9
Zlati rezČe neko dolžino razdelimo na dva dela tako, da je manjši del proti večjemu v istem razmerju kakor večji proti celotni dolžini, je ta dolžina razdeljena po zlatem rezu.
m : M = M : aM = a – mm2 - 3am + a2 = 0; m = 38 %, M = 62 %
Če dano dolžino podaljšamo za M, je celotna dolžina spet v razmerju zlatega reza v odnosu do dolžine a, le da je v tem primeru podaljšek postal m.
PRIMARNI KNJIGOVEŠKI MATERIALI
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
10
Prevlečni knjigoveški materialiØ usnje – se redko uporablja v industrijski proizvodnji (vezava unikatnih,
proizvodov (ročna izdelava). Glede na delež usnja:
- vezava v celo usnje (enodelna usnjena prevleka), - vezava v pol usnje (usnje samo v hrbtu platnice in na vogalih ali v sprednjem robu).
Ø platno: - (impregnirano (nepropustno za lepilo), paziti moramo na smer teka tkanja in računati na krčenje in
- kaširano – je bolj dimenzionalno stabilno)Ø umetne mase na tekstilu in na papirju, cilj približati izgledu
naravnega materiala (npr. usnja) in izboljšati njegove slabe lastnosti (cena, dimenzionalna stabilnost). Doseči možnost industrijske izdelave.
Ø oplemeniten papir (plastifikacija, lakiranje)
PRIMARNI KNJIGOVEŠKI MATERIALI
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
11
Knjiga se sestoji iz:Ø knjižnega bloka
(zgibane, znesene in zašite knjigoveške pole)Ø platnice Ø veznega in okrasnega ornamenta
(kapitalni trak, gaza, krep papir in zaznamovalni trak)
ROČNA VEZAVA TRDO VEZANE KNJIGE
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
12
1. knjižni blok2. stranski zarobek3. knjižni rob4. spojni list5. gaza (organtin)6. kapitalni trak
7. krep papir ali cevka8. zaznamovalni trak9. lepenka10. spodnji zarobek11. hrbet platnice z odstavo12. hrbtni vložek
13. odstava med lepenko in hrbtnim vložkom
14. zgornji zarobek
ROČNA VEZAVA TRDO VEZANE KNJIGE
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
13
Vrstni red posameznih faz izdelave:Ø zgibanje v poleØ znašanje polØ lepljenje spojnih listov in prilog (po potrebi)Ø šivanjeØ lepljenjeØ obrezovanjeØ izdelava obrezeØ oblikovanje hrbta knjižnega blokaØ lepljenje okrasnih ornamentovØ izdelava in tisk platnicØ vplatničenje.
ROČNA VEZAVA TRDO VEZANE KNJIGE
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
14
ROČNA VEZAVA TRDO VEZANE KNJIGE
... je večkratno prepogibanje iste pole, da dobimo grafični izdelek ali polizdelek z uporabno vrednostjo.
Najpogostejše oblike zgibanja so:Ø enojni zgib,Ø vzporedni zgib,Ø izmenični (cik – cak) zgib,Ø križni zgib.
ZGIBANJE
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
15
Tiskarska polaOdtis proizveden na tiskarskem stroju je redko končni izdelek, opraviti moramo še proces dodelave. Grafične izdelke tiskamo na več tiskarskih polah. Strani na teh polah niso razvrščene odvisno od tehnologije zgibanja.
Na tiskarski poli so oznake:Ø vložni kot za tisk, Ømerski trak, Ø kontrolni elementi za skladje, Ø znaki zgibanje in obrez …
Knjigoveška polaJe del tiskarske pole, ki jih (npr. v knjigoveznici) oblikujemo in sestavljamo, dokler ne naredimo končnega grafičnega izdelka.
KNJIGOVEŠKA POLA IN STANDARDNI FORMATI
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
16
KNJIGOVEŠKA POLA IN STANDARDNI FORMATI
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
17
RAZPOREDITVENI NAČRT ZA KNJIGOVEŠKO POLO
vložni kot
skladnostneoznake za tisk
paginacija
zgib ogledalostavka
knjigoveška polaobrezan format
knjigoveška polaneobrezan format
hrbtna signatura
zgib
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
18
Na knjigoveški poli je lahko od 4 do 32 strani (64, 128), na tiskarski poli pa 1, 2, 3, 4 ali celo več enakih ali različnih knjigoveških pol.
Delitev knjigoveških pol neodvisno na velikost formata:
32164216831
842½421¼
št. straništ. listovšt. pregibovvelikost pole
TISKARSKA / KNJIGOVEŠKA POLA
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
19
Obstajajo tudi knjigoveške pole z 12 in 24 stranmi, vendar se zgibajo drugače.Število križnih zgibov je določeno tudi z gramaturo papirja:
82150
16312032460
št. straništ. križnihzgibov
gramatura(g/m2)
TISKARSKA / KNJIGOVEŠKA POLA
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
20
1. Enojni zgibKnjigoveška pola ima dva lista ali 4 strani.
2. Vzporedni zgibKnjigoveška pola ima štiri liste ali 8 strani.
ZGIBANJE
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
21
3. Izmenični (cik-cak) zgibZgibi so vzporedni. Knjigoveška pola ima lahko 16 in večlistov ali 32 strani.
4. Križni zgibZgibi so pravokotni drug na drugega. Knjigoveška pola ima 4 do 16 listov ali 8 do 32strani. Listi zgibane pole se drže na eni strani skupaj. Ločimo jih šele pri obrezovanju.
2 7
3 6
ZGIBANJE
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
22
ZNAŠANJEØ Je tehnološka operacija pri kateri iz posameznih listov ali zganjenih
knjigoveških pol sestavimo knjižni blok ali brošuro. Ø Posamezne liste znašamo enega na drugega, knjigoveške pole pa polo
na polo ali polo v polo.Ø Pravilnost znašanja kontroliramo s hrbtno oznako;Ø Hrbtna oznaka je krajša debela črta, ki jo odtisnemo v hrbet vsake
knjigoveške pole, tako da je po zgibanju na zunanji strani.
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
23
Kontrola znašanja – obstaja več oznak:Ø glavna in pomožna signatura (se nahaja na 1. in 3. strani zgibalne pole levo spodaj in služi za pravilno obračanje pol, pregled).Ø hrbtna signatura (se odtisne tako, da je po zgibanju na zunanji strani. Na vsakiknjigoveški poli je za dolžino niže),Ø paginacija (označuje zaporedno številko strani knjige)Ø maketa (je prototip končnega izdelka. Z njeno pomočjo zanesljivo razberemo pravilni vrstni red strani, zaporedje znašanja, položaj prilog, ki se znašajo kot knjigoveške pole pa niso prilepljene.)
ZNAŠANJE
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
24
Ročno šivanjePri ročnem šivanju knjižnega bloka uporabljamo vezne elemente:Ø platneni trakoviØ vezice (vrvica)
Ročno šivanje s platnenimi trakoviUporablja se močnejše knjigoveško platno. Število trakov je odvisno od velikosti knjižnega bloka. Optimalni položaj trakov pa določimo po naslednji shemi:
Razporeditev platnenih trakov.
ŠIVANJE
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
25
Ø Zaporedno ročno šivanje
Ø Izmenično ročno šivanje
ŠIVANJE
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
26
Ročno šivanje knjižnega bloka z vezicami
Uporablja se lanena vrvica ustrezne debeline. Najprej se knjigoveške pole zažaga v hrbtu v obliki trapeza. V izžagane utore kasneje vstavimo vrvico. Šivamo okoli vrvic, da sukanec poteka z zunanje strani.
ŠIVANJE
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
27
Spojni listiØ nalepimo jih na prvo in zadnjo poloØ imajo pomembno vlogo pri vplatničenju (drži platnico v pravilni legi (ni
ukrivljanja – smer vlaken mora biti vzdolžna)Ø ščitijo knjižni blok pred umazanijo in poškodbami
Vrste spojnih listovØ navaden, klasičen spojni list – se nalepi v hrbtu na prvo in zadnjo
polo bloka.
Ø ojačan spojni list – je sestavljen iz navadnega spojnega lista, ojačanega s platnenim trakom vzdolž smeri teka vlaken.
SPOJNI LISTI
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
28
Ø spojni list s krilcem – je sestavljen iz navadnega spojnega lista, in dodatnega kosa ˝žilavega˝ papirja (v širini približno polovice knjižne pole – krilce). Pogosto se pri nadaljnih vezavah iztrga. Krlice pomaga držati lepenko platnice pri določenih vrstah vezav.
Obstajajo še druge oblike spojnih listov: z vidnim platnenim trakom, z dvojnim platnenim trakom, za blok vezave,…
SPOJNI LISTI
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
29
LepljenjeØ knjižni blok lepimo s hladnim sintetičnim lepilom, še posebno kadar ga
želimo oblikovati
ObrezovanjeØ knjižni blok obrežemo po osušitvi lepila na rezalnem strojuØ obreze se lahko uporabljajo tudi za okraševanje knjižnega bloka.
Vrste obrez Ø zlata obrezaØ barvna obreza (klasična, škropljena, zažagana, marmornata,…)
Oblikovanje bloka
Hrbet knjižnega bloka je lahko:Ø raven (knjižnega bloka ni potrebno oblikovati),Ø okrogel,Ø poloblikovan in Ø oblikovan
KNJIŽNI BLOK
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
30
Lepljenje veznih in okrasnih ornamentovKnjižni blok lahko opremimo še z veznimi elementi:Ø gaza,Ø cevka In okrasnimi elementi:Ø kapitalni trak,Ø zaznamovalni trak.
KNJIŽNI BLOK
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
31
Gaza (organtin) - služi za ojačitev spoja bloka s platnico. Lahko jo lepimo ali prišijemo.
Cevka – izdelamo jo iz močnejšega embalažnega papirja
Kapitalni trak – nalepi se na zgornji in spodnji konec knjižnega hrbta.Zaznamovalni trak – za označevanje notranje strani knjige. Dolžina traku mora biti 3 – 4 cm večja od diagonale knjižnega bloka.
KNJIŽNI BLOK
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
32
Izdelava platnicPri ročni ali strojni izdelavi platnic in hrbtnega vložka najpogosteje uporabljamo lepenko.
Poznamo enodelne (kartonske platnice za brošure) in večdelne platnice.
Večdelne platniceØ z večdelno prevlekoØ z enodelno prevleko (celo platno, votle platnice, vatirane platnice (iprem
pena), vatirane votle platnice)
PLATNICE
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
33
Ostale vrste platnic z enodelno prevleko
PLATNICE
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
34
Ročni tisk platnicØ hladni tisk s knjigoveškimi barvami (barvo raztanimo in z gumijastim
valjem nanesemo na površino klišeja ter pod pritiskom naredimo odtis.Ø toplotni tisk s folijamiØ slepi tiskØ reliefni tisk
PLATNICE
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
35
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
36
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
37
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
38
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
39
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
40
REZANJE
Vrste rezanja:Ø obrezovanjeØ razrezovanjeØ izrezovanje (izsekovanje)
Rezanje papirja je razrezovanje in obrezovanje, medtem ko pri kartonažerskidodelavi poteka predvsem izrezovanje. Po tisku tiskarske pole razrežemo v knjigoveške pole ali kar v končne izdelke.
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
41
Principi rezanja:Ø translatorno (ravni noži)Ø rotacijsko (okrogli noži)
Glede na vrsto reza pa poznamo:Ø rez z nožemØ škarni rez
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
REZANJESA
MO Z
A IN
TERN
O UPO
RABO
42
Pred rezanjem moramo pole poravnati na vibracijski mizi z nagibom.Za fine, lahke papirje je potreben manjši nagib mize, za težje pa večji.
Glavno vodilo pri ravnanju in rezanju pol v kupih je vložni kot - označen na tiskarski poli.
Rezanje na rezalnem stroju- princip z ravnim nožem.
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
REZANJE
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
43
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
Rezalni strojSA
MO Z
A IN
TERN
O UPO
RABO
44
Kakovost rezanja glede na rezalni nož
Odvisno od vrste materiala, ki ga režemo uporabljamo naslednje vrste nožev:Ø standardni jekleni nož (uporabljajo se malolegirana jekla) – za rezanje
mehkih materialov (papir za kopije, vpojni papir, svilen papir)Ø švedski jekleni nož (uporablja se visokolegirano jeklo, oplemeniteno z
nikljem ali volframom) – za rezanje trdih materialov (satinirani papirji, umetniški papirji, pisarniški papir
Ø jekleni nož s trdo konico:a) Widia – rezna konica je iz praškastih kaslidov (titan, tantal), ki so medsebojno povezani s kobaltomb) Stellit – sestavljen iz karbida in keramičnih veziv
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
45
Rezalni noži se gibljejo na štiri načine:Ø pravokotno – paralelnoØ poševno – paralelnoØ krožnoØ oscilatorno
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
46
Težave pri rezanju:Ø rez navzven/navznoterØ valoviti rezØ stopničasti rezØ vbokli rez (gobasti rez)Ø ločni rez (votli rez)
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
47
na zgibalnih strojih:Ø z noži (zgibalni nož izdela zgib s pomočjo dveh zgibalnih
valjev, omejeno bolj za križno zgibanje s končnim številom strani 8, 16, 32 strani)
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
ZGIBANJESA
MO Z
A IN
TERN
O UPO
RABO
48
Ø z žepi (običajno so 3 ali 4 zgibalni valji. Stroji lahko opravijo vse križne zgibe 8, 16 ali 32 in tudi 12 ter 24 strani. Opravijo lahko vse paralelne, kombinirane in cikcak zgibe v kombinaciji s križnimi zgibi. Zgibanje je bolj kakovostno kot z noži.)
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
ZGIBANJE
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
49
Kombinirani princip zgibanjaPrvi zgib je navadno na žep, ostali pa z nožem.
Kombinirani zgibalni stroji lahko izvedejo vse:Ø križne na 8, 16 in 32 straniØ paralelne Ø ovijalne in Ø cikcak zgibe.
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
ZGIBANJESA
MO Z
A IN
TERN
O UPO
RABO
50
Dodatne naprave na zgibalnih strojih:Ø perforiranjepoteka na zgibalnih strojih izključno zaradi iztiskanja zraka v pregibu (prepreči gube). Ø žlebljenjeza lažje zgibanje polkartonov in kartonov na zgibalnih strojih polkarton (do 160 g/m2), Ø razrezovanjeokrogli rezalni nož omogoči da dobimo obrezano in zgibano knjigoveško polo. Tako jo lažje vežemo, zlagamo, …dodelujemo.Ø lepljenjeza malostranske prospekte in revije. Opravi se v fazi zgibanja v hrbtu. Ø šivanje
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
51
Kakovost zgibanja ovrednotimo s tremi parametri:Ø točnost zgibaØ trdnost zgibaØ deformacija zgiba – nastane lahko zaradi zraka v zgibu. Zato moramo
opraviti perforacijo zgiba s perforirnimi noži.
Najpogostejšo deformacijo zgiba povzroči po zgibanju povratno-vzmetna sila, Merimo povratno vzmetni kot.
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
ZGIBANJESA
MO Z
A IN
TERN
O UPO
RABO
52
ZNAŠANJE – sestavljanje knjižnega blokaObstajata dva načina knjižnega znašanja:Ø pola na polo ali pola za polo (za knjige in brošure)Ø pola v polo (revijalna linija)
Pola na polo
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
53
Pola v polo
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
ZNAŠANJESA
MO Z
A IN
TERN
O UPO
RABO
54
Pola na polo
Poteka na znašalnih strojih, ki delujejo po naslednjih principih:Ø s pomičnimi prijemačiVakuumska sesalka polo upogne, prijemač jo izvleče in odloži na zbirni transporter.
Kontrola znašanja se računalniško vodi (npr. s fotocelicami), ki opozorijo prisotnost npr. dvojnih pol, itd. (2500/h)
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
ZNAŠANJE
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
55
Ø z rotirajočimi bobni najpogostejša oblika strojnega znašanja. Stroj ima več (12 ali tudi 24) posameznih postaj za vlaganje knjigoveških pol (6000/h)
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
Pola na polo ZNAŠANJESA
MO Z
A IN
TERN
O UPO
RABO
56
Ø z rotirajočimi ploščami – disk sistem (10000/h)redko uporabljen. Uporablja se tam, kjer je od znašanja odvisna končna hitrost celotnega kompleksa: In-line povezava znašalnihstrojev z LMV).
Običajno je znašalni del stroja povezan z vlagalnim sistemom kakega drugega knjigoveškega stroja (npr. LMV, šivalni stroj).
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
Pola na polo ZNAŠANJE
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
57
Dejavniki, ki vplivajo na kakovost znašanja
Spojni listi morajo biti predhodno že nalepljeni na prvo in zadnjo knjigoveško polo. Debelejše priloge znašamo skupaj z ostalimi knjigoveškimi polami v skladu s pravilnim vrstnim redom. Tanjše priloge se navadno prilepijo na ustrezno knjigoveško polo ne znašamo jih kot samostojne pole.
Odvzemanje pol:Težave se lahko pojavijo predvsem zaradi statične elektrine med polami, površinskih lastnosti papirja (gladkost, hrapavost), velike potiskane in lakirane površine (sprijemanje pol),….
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
58
Šivamo lahko z:Ø nitjo (šivamo skozi hrbet) ali Ø žico (spenjamo skozi hrbet
ali ob hrbtu).
Vrste šivanja:Ø spenjanje z žicoØ varjeno šivanje s taljivo nitjoØ šivanje z nitjoØ spiralna vezava
STROJNO ŠIVANJE
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
59
Spenjanje z žico
posamezne liste povežemo v knjižni blok z žičnimi sponkami. Šivamo oziroma spenjamo lahko:Ø skozi hrbet ali Ø ob hrbtu.
Glavni deli spenjalnega stroja so: Ø orodje, Ø zvijač in Ø nakovalo.
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
STROJNO ŠIVANJESA
MO Z
A IN
TERN
O UPO
RABO
60
Varjeno šivanjese izvede na listih v knjigoveških polah – med zgibanjem na zgibalnem stroju.
Ø podkev in nakovalcesta segreta, lepilo se okoli niti stali in zaradi pritiska poveže liste med seboj.
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
STROJNO ŠIVANJE
Zaporedje pri šivanju:Ø odrez niti Ø prebod pole z iglo in ukrivitev niti ob
podkvi Ø nakovalce se približa, podkev se
razmakne in ukrivi taljivo nit
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
61
STROJNO ŠIVANJE
Z varjenim šivanjempovežemo le liste v eni zgibani knjigoveški poli. Knjižni blok iz teh pol sestavimo z znašanjem po sistemu pola na polo in z lepljenjem hrbta.
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
Šivanje z nitjoJe dražje, zamudnejše, a trajnejše od spenjanja z žico. Pri šivanjuskozi hrbet so pole lahko povezane zgolj med seboj, lahko pa tudina hrbtni material – npr. gazo (večja trajnost).
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
62
Tehnološka izvedba šiva
1. Delovanje predvbodnih igel (luknjanje). 2. Prenosnik zatakne šivalno nit.
3. Izvedba levega šiva. 4. Zategovanje niti levega šiva.
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
63
Primeri vezav knjižnega bloka
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
64
Primeri vezav knjižnega bloka
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
65
Primeri vezav knjižnega bloka
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
66
Tehnološka izvedba šiva na šivalnem stroju.
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
67
TOPLOTNI TISK PLATNIC S FOLIJAMI
za naslove knjižnih del, okrasnih ornamentov,… . Platnice tiskamo v tehniki visokega tiska.
Za izdelavo odtisa uporabljamo različne folije (zlate, srebrne in barvne), določeno temperaturo in pritisk.
Za serijsko proizvodnjo toplotnega tiska s folijami se mora pripraviti tiskovna forma oziroma kliše (iz cinka, magnezija in medenine).
Tiskovne in proste površine dobimo z jedkanjem kovin.
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
68
TOPLOTNI TISK PLATNIC S FOLIJAMI
Folije za toplotni tiskso navadno v zvitkih. So vakuumsko metalizirane folije (zlate, srebrne) in pigmentne iz emajlnih barv. Kot nosilec se uporablja predvsem poliester (prej celofan, polietilen). Debeline folij so okrog 10 µm, njihovo toplotno območje pa je med 88 do 360 °C.
Nosilni sloj – je folija odporna proti visokim T, tanka in kompresibilna (poliester).Delilni sloj – je iz voska, ki se pri določeni T raztopiZaščitni sloj – uporablja se le pri metalnih folijah. Prepreči oksidacijo sloja.Pigmentni oz. metalni sloj – vidni sloj, ki daje foliji in odtisu barvo in ton.
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
69
Prikaz zgradbe metalne folije
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
TOPLOTNI TISK PLATNIC S FOLIJAMISA
MO Z
A IN
TERN
O UPO
RABO
70
1. priprava knjižnega bloka2. vplatničenje in oblikovanje platnice3. ovijanje knjig4. ekspedit
LINIJA TRDE VEZAVE – LTV (KNJIGE)
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
71
1. Priprava knjižnega bloka
Stiskanje našiva – poteka z bočnimi letvami. (moč stiskanja je odvisna od oblikovanja bloka in velikosti našiva)
Lepljenje hrbta – stroj je sestavljen iz prijemne letve, lepilnega sistema in sušilnega dela z odzračevanjem.
Obrez – se opravi na trorezniku. Najprej se opravi rez ob straneh nato pa še spredaj.
LINIJA TRDE VEZAVE – LTV (KNJIGE)
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
72
Oblikovanje hrbta – po vsej površini knjižni blok močno stisnejo stranski transporterji. Z zgornje strani se nahaja polkrožni oblikovalec, ki z hitrim nihanjem okrogli hrbet.
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
73
Oprema hrbta – lepljenje gaze, kapitalnega, zaznamovalnega traku in izvedba barvne obreze. Bočni transporterji stisnejo knjižni blok, gumijasti valji nanesejo lepilo (klej) – dodatna utrditev hrbta.
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
74
Vhodni del stroja za vplatničenje knjižni blok s pomočjo tankega kovinskega listarazdeli in natakne na kovinsko ploščo, ki dvigne blok do z lepilom namazaneplatnice.
Knjigi se nato s ploščatimi vodili oblikuje hrbet.
2. Vplatničenje in oblikovanje platnice
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
75
3. Ovijanje knjige v ščitni ovitek
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
76
LINIJA MEHKE VEZAVE – LMV (BROŠURE)
za nekaj milimetrov večjena gazo in predlisttrdeknjigaenako velikele na hrbetmehke, upogljivebrošura
velikost platnic glede na knjižni blok
lepljenje platnictogost platnic
Definicij, ki opisujejo razliko med knjigo in brošuro je več:Ø ene so omejene zgolj na število strani (brošure manjše število strani – 48), Ø druge definirajo, da ima knjiga večjo trajnost, zato mora biti izdelana iz kvalitetnejših materialov, kvalitetne vezave, …
Ena od definicij pravi;
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
77
LINIJA MEHKE VEZAVE – LMV (BROŠURE)
Vrste brošur:Ø klasična – rezkana in lepljena v hrbtu z dvakrat žlebljeno kartonsko
platnicoØ klasična – rezkana in lepljena v hrbtu in stransko lepljena s štirikrat
žlebljeno kartonsko platnicoØ z nalepljeno kartonsko platnico in obrobkiØ ojačana s platnenim trakomØ zašita s sukancem, lepljena v hrbtu z dodano gazo in vezana kot knjiga
na LTV
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
78
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
LINIJA MEHKE VEZAVE – LMV (BROŠURE)
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
79
LINIJA MEHKE VEZAVE – LMV (BROŠURE)
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
80
Način broširanja:Ø v cel karton – najpogostejši način, knjigoveške pole se rezka v
hrbtu. Platnice so lahko oplemenitene in žlebljene.Ø lepljenje platnenega traku ali kaširanje gaze v hrbtu knjižnega
bloka, dodelava pa gre na LTVØ šivanih knjig – lepilo se nanese na hrbet knjižnega bloka, nanj pa
se nalepi požlebljen kartonski ovitek, platneni trak ali gazo.
Pri izdelavi klasičnih rezkanih brošur ne lepimo spojnih listov in prilog, ampak jih le vstavimo na določena mesta.
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
LINIJA MEHKE VEZAVE – LMV (BROŠURE)
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
81
Kartonske platnice lahko žlebimo – v karton vtisnemo žleb (njegove dimenzije izračunamo po DIN standardu), ki označuje in hkrati olajša pregibanje.
Pomembna je smer teka vlaken v kartonu. Žleb mora biti izdelan pravokotno na smer vlaken (sicer zvijanje).
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
LINIJA MEHKE VEZAVE – LMV (BROŠURE)SA
MO Z
A IN
TERN
O UPO
RABO
82
Za lepljenje lahko uporabimo vsa lepila, ki dosegajo vrednosti točno določenega odprtega in zaprtega časa lepljenja.
Pogosto uporabljamo taljive smole s T taljenja 180 – 250°C, T lepila pri nanašanju na material pa od 140 – 180°C. Ta lepila imajo kratek odprti čas (2 – 20 s) in veliko adhezivno moč lepljenja.
Pogosto se najprej lepi z manj viskoznim lepilom – višje vpitje v knjižni blok, nato pa z bolj viskoznim lepilom.
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
LINIJA MEHKE VEZAVE – LMV (BROŠURE)
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
83
Rezkanju sledi brušenje in odstranjevanje prahu.Zadnja faza pred ekspeditom (brošure že spojene s hrbtom knjižnega bloka) - obrez na trorezniku ob strani in spredaj.
Pomembna operacija je tudi rezkanje knjižnega bloka – odrez hrbtnih robov pol tako, da nastanejo v hrbtu knjižnega bloka posamezni listi.
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
LINIJA MEHKE VEZAVE – LMV (BROŠURE)SA
MO Z
A IN
TERN
O UPO
RABO
84
Sestavni elementi revije:Ø blok revije (zgibane in znešene pole)Ø ovitekØ vezni element (spenjanje z žico, varjeno šivanje, lepljenje)
revija, zašita skozi hrbet revija, lepljena v hrbtu
revija, zašita skozi blok in lepljena
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
LINIJA MEHKE VEZAVE – LMV (REVIJA)
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
85
Na revijalni liniji se opravijo naslednje operacije:Ø znašanje knjigoveških pol pola v polo (v kolikor je revija
zajetnejša, jo lahko broširamo in dodelamo na LMV liniji).Ø spenjanje z žico Ø obrez revijeØ izlaganje
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
LINIJA MEHKE VEZAVE – LMV (REVIJA)SA
MO Z
A IN
TERN
O UPO
RABO
86
So vsi ostali grafični izdelki;Ø plakat – na eni tiskarski poli je lahko natisnjeno več, eden ali samo del
plakata. Poznamo: kaširani plakat z vložkom iz bele lepenke, lahki plakatblok (kot vložek stiropor), kulisni plakat, ….
Ø poster - (stenski, namizni obojni so lahko nalepljeni na karton ali lepenko in dodatno opremljeni)
Razlika poster/plakat?
Ø razgledniceØ etiketeØ časopisiØ prospektiØ obrazciØ koledarjiØ revijeØ vrednostni papirji
MERKANTIL
STROJNO KNJIGOVEŠTVO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
87
KNJIGOVEŠKA DODELAVADANES, JUTRI
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
88
Proces dodelave je postal popolnoma avtomatiziran in vključen v digitalni delovni sklop.
Knjigoveške rešitve za klasično grafiko, digitalne tiskarne, knjigoveznice, broširana vezava z dovršeno dodelavo hrbta, najkrajši roki izdelave, izpolnjene želje naročnika,….
DIGITALNA DODELAVA
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
89
V enem prehodu izvede:Ø rezanje, Ø zgibanje, Ø obrezovanje, Ø specifično, za vsak posamezni izdelek.
PISARNIŠKA DODELAVA
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
90
Trorezniki – omogočajo digitalne nastavitve, s tremi hidravljičnimi rezalnimi noži in centralno prižemo – za iztis zraka iz pol pred odrezom.
Broširni stroji – jamčijo čvrsto vezavo, opravlja ga en operater in ima kapaciteto okoli 500 brošur/uro.
Znašalni stroji – sodijo ob manjše pisarniške tiskalnike, kjer imajo opravka z manjšimi količinami potiskanih listov (vezava v majhne brošure, beležke...).
PISARNIŠKA DODELAVA
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
91
Tisk knjig na zahtevo:- ni stroškov skladiščenja- v knjigarno se dostavijo že prodane knjige
Zmogljivost današnjih digitalnih knjigoveških strojev; od 2400 do 4200 zvezkov ali brošur na uro.
Skladiščenje knjig včasih. Danes tisk na zahtevo (najnižja naklada 1 izvod).
PISARNIŠKA DODELAVA
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
92
Literatura:Kipphan, H. Handbook of Print Media, Springer, 2001, 1207 s.Scheicher, L. Tehnologija knjigoveške dodelave, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1997, 171 s.Novak, G. Grafični materiali, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, Ljubljana, 2004, 320 s.Scheicher, L. Sodobna tehnologija knjigoveštva, Grafičar, 1, 2, 2002
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
SAM
O ZA
INTE
RNO U
PORA
BO
93
ZGODOVINA KNJIGOVEŠTVA
Knjižni zvitki (Egipčani, Grki, Rimljani, Kitajci)iz papirusa
Palmovi listi (Indija, otoki Tihega oceana)listi, vplatničeni s ploščami iz slonove kosti ali lesa
Leporelo (Kitajska)iz lepenke ali kaširanega lesa
Diptih, triptih (babilonci)knjiga iz povoščenih lesenih ploščic (ali slonove kosti) spetih s kovinskimi obročki
…