Knjiga

Svet v rokah

št. 3, petek, 25. januarja 2019

manager.finance.si

prvakovZbirka več kot 30 lestvic in nagrad s področja gospodarstva in financ ter zgodbe o zmagovalcih.

Podatki o porabi in emisijah za Audi Q3:

Poraba goriva (l/100 km), kombinirani način vožnje: 6,6. Emisije CO2 (g/km), kombinirani način vožnje: 172. Emisijski razred: EU6.

Emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0756 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00059 g/km. Število trdnih delcev: 0,05 x 1011. Ogljikov

dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz

prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam

prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Poraba goriva in emisije CO2 so navedene v razponu, ker so odvisne

od izbranih pnevmatik in platišč. Podrobnejše informacije o serijski in dodatni opremi lahko najdete pri pooblaščenem trgovcu

Audi. Slika je simbolna. Več na www.audi.si.

Novi Audi Q3.Življenje ne čaka.Tudi mi ne čakamo. Popoln trenutek za vsako stvar?Ne, najboljši trenutek je takrat, ko se zgodi.

MANAGER 3

št. 3, petek, 25. januarja 2019

PISMO UREDNICE

V tej izdaji Managerja smo zbrali lestvi-ce, ki smo jih lani sestavili v

Financah, Managerju in reviji Moje finance. Osvežili ali na novo naredili smo tudi nekaj zgodb o prvakih s teh lestvic in o nagrajencih, ki so nas navdušili. Nekaj smo jih mora-li tudi izpustiti, predvsem iz Mojih financ, kjer so lestvi-ce tako rekoč na »dnevnem redu«, saj revija v pomoč svo-jim bralcem sproti spremlja, kaj se dogaja na trgu finančnih storitev, na katerem so spre-membe lahko precej pogoste.

Seveda je tudi pričujoča zbirka lestvic in zmagovalnih

zgodb, večinoma poslovnih, v prvi vrsti pogled nazaj, temeljijo namreč večino-ma na podatkih iz leta 2017. So odsev takratnih razmer, ki se v nekaterih dejavno-stih nadaljujejo, v nekate-rih pa tudi ne (kot denimo v informacijsko-tehnološki panogi, ki jo je takrat močno zaznamovala kriptovroči-ca). Zbirka je torej nekakšna kronologija najbližje zgo-dovine, lahko pa je, kljub nihanju poslovnih uspehov marsikaterih podjetij, tudi vir koristnih podatkov. In za tiste, ki so se znašli na vrho-vih, ovekovečen trenutek zmagoslavja.

Toda lestvice niso le tek-movanje in tudi ne gola zbir-ka podatkov. So zakladnica zgodb, ki bi lahko drugače ostale skrite očem. Vsakokrat, ko jih pripravljamo, najdemo na njih presenečenja, odlič-na podjetja z veliko znanja in zanimivimi idejami, o kate-rih nismo vedeli še ničesar – nekatera na vrhu, nekatera tudi še pri dnu, a z jasnimi znamenji, da se bodo kmalu vzpela v višave. S temi pre-senečenji smo nagrajeni za prečesavanje gora podatkov in analiziranje, pri katerem se srečamo tudi z nemalo dilemami. Upamo, da bodo v navdih tudi vam.

þ Vita Cajnko Javornik,odgovorna urednica

Knjiga prvakov – lestvice in nagrade na enem mestu

Fotona osvaja KitajskoNAJ PODJETJE Ljubljanska proizvajalka laserjev je bila na vrhu lestvice podjetij z več kot 40 milijoni prihodkov, letos bo konkurirala že med tistimi z več kot 50 milijoni.

Finančnik, ki lovi stotinkeNAJ UPRAVLJAVEC Primož Cencelj, lanski nagrajenec revije Moje finance, razkriva skrivnosti svojih uspehov pri upravljanju vzajemnih skladov.

Največji proizvajalec bureka na BalkanuNAJ ŽIVILCI Pekarna Pečjak pod vodstvom Silvestra Pečjaka je bilo najuspešnejše pekovsko podjetje na lestvici živilcev.

Kako so Mali junaki zrasli v veliko podjetjeNAJPODJETNIŠKA IDEJA 2017 Hurra Studios je s personificiranimi knjigami za otroke dosegel že 12-milijonske letne prihodke.

Izet Rastoder od banan do nepremičninNAJBOGATEJŠI To je bil najvišje uvrščeni novinec na lanski lestvici 100 najbogatejših Slovencev.

4

52 24

32

42

Zlato za Adrio MobilNAJ SKUPINA Proizvajalka počitniških prikolic je bila najuspešnejša poslovna skupina. Lanski rezultati so še boljši.

NAGRADE34 TOVARNA LETA: Krka36 ZMAGOVALEC SLOVENSKEGA

IZVOZA: Kolektor Etra37 NAGRADA ZA POSEBNE

GOSPODARSKE DOSEŽKE: Janez Prašnikar

38 PRIZNANJA AGROBIZNIS38 OKOLJSKE IN ENERGETSKE

NAGRADE

LESTVICE10 TOP poslovne skupine12 TOP velika podjetja14 Podjetja z najvišjimi plačami15 Lestvica plačnikov davkov16 Najboljša srednja podjetja26 TOP gradbena podjetja27 TOP informacijska podjetja28 TOP telekomunikacijska podjetja28 TOP živilska in kmetijska podjetja30 TOP logistična podjetja45 32 mladih milijonarjev46 100 najbogatejših Slovencev48 Najvplivnejše ženske v

gospodarstvu50 TOP slovenski vplivneži

družbenih omrežij54 Najboljši upravljavci v triletnem

obdobju58 Kje v Sloveniji se najbolje živi61 TOP 30 slovenskih turističnih

destinacij62 PISMA IZ PRESTOLNIC:

Brezplačni prevozi in v čem vse je Luksemburg prvak

Ne vidi vplivnih žensk v gospodarstvuNAJVPLIVNEJŠE Alenka Žnidaršič Kranjc, po naše najvplivnejša ženska v gospodarstvu, brez dlake na jeziku o žensko-moških vprašanjih v poslu.

Celjski Inel raste kot raketaNAJ SREDNJE PODJETJE Hitra rast družinskega podjetja, ki snuje rešitve za označevanje v farmaciji, je njegova lastnika izstrelila med 100 najbogatejših Slovencev. 8

640

4 MANAGER

Naj podjetja

Proizvajalka medicinskih laserjev Fotona, na naši lanski junijski lestvici najuspešnej-še veliko podjetje, je lani prihodke poveča-la za sedem odstotkov. Predsednik njene

uprave Matjaž Lukač je ob tem spomnil, da je to manj kot v minulih nekaj letih, vendar pa je ta zastoj posledica dejstva, da so se posvečali nalogam, ki jim bodo letos znova prinesle več kot 20-odstotno rast. Pozorni bralci bodo morda opazili, da se Fotona, ki je lani zmagala na naši junijski lestvici, na septem-brsko lestvico najuspešenših velikih podjetij sploh ni uvrstila – to pa le zato, ker je bil za prvo prag pri 40 milijonih evrov prihodkov, za drugo pa pri 50 milijonih, ki ga je Fotona leta 2017 zgrešila le še za las. Letos bo vsekakor v konkurenci na obeh.

Matjaž Lukač se je ravno vrnil z daljše službene poti in nam je po elektronski pošti poslal le naj-osnovnejše podatke, med katerimi ni bilo podatka o višini dobička.

Je pa prvi mož Fotone navedel nekaj podrob-nosti o prodaji, denimo, da so najbolj, kar za 30 odstotkov, povečali prodajo ginekoloških laserjev v Evropi in Aziji. Tudi s svetovno rastjo prodaje dentalnih laserjev so zadovoljni, saj se je povečala za 23 odstotkov. Nasploh so najvišje stopnje rasti prodaje dosegli v Ameriki in Aziji, največji upad pa doživeli na Bližnjem in Srednjem vzhodu zaradi spremenjenih političnih in ekonomskih razmer.

Z novo proizvodnjo in izdelki več kot 20-odstotna rastSicer pa so lani intenzivno razvijali nove laserske naprave, ki jih bodo začeli prodajati letos. V ta namen tudi širijo proizvodne zmogljivosti in pred-vidoma že marca bodo končali gradnjo prve faze. Vrednosti te naložbe ni razkril. Seveda pa zaradi povečanih proizvodnih zmogljivosti in uvedbe novih izdelkov pričakujejo večjo rast prihodkov, in sicer nad 20 odstotkov. Rast proizvodnje pomeni tudi dodatno zaposlovanje, saj so število zaposle-nih že lani povečali za sedem odstotkov, na 274.

Hčerinsko podjetje za še boljšo prodajo na KitajskemŠiritev proizvodnih zmogljivosti spremljajo tudi ukre-pi za povečevanje prodaje. Fotona je lani na Kitajskem prevzela dve prodajni podjetji in ustanovila hčerinsko družbo Fotona China, ki jo prav zdaj usposabljajo, da bo predvidoma aprila začela intenzivne marketinške in prodajne aktivnosti.

Podrobnosti o novih izdelkih in programih pa Matjaž Lukač ni želel razkriti, češ da jih bodo predsta-vili globalno usklajeno. Tudi za razkritje morebitnih drugih prevzemov je po njegovih besedah še prezgo-daj. Po prevzemih smo ga vprašali, ker je junija lani razkril, da proučujejo različne potencialne prevze-mne tarče in zato so tudi načrte za širitev proizvodnih prostorov zasnovali tako, da bodo lahko proizvodnjo celo potrojili, če bi zaradi prevzemov potrebovali večje zmogljivosti.

Vse pod lastno blagovno znamkoSpomnimo, Fotona je zrasla iz nekdanje Iskre Elektrooptike, ki je poleg laserjev za civilno rabo izde-lovala tudi izdelke za vojaške potrebe. Po osamosvo-jitvi se je Iskra Elektrooptika preimenovala v Fotono in zabredla v težave, ker je izgubila kupce za vojaški program. Najprej so se poskusili reševati z diverzifika-cijo na vsa področja civilne rabe laserjev, nato so leta 2004 sprejeli strateško odločitev, da se bodo osredo-

þ Lojze Javornik

Fotona krepi prodajo na Kitajskem in se

pripravlja na prevzemeLjubljanska proizvajalka medicinskih

laserjev je bila na vrhu naše spomladanske lestvice najuspeš nejših podjetij z več kot 40 milijoni evrov prodaje (objavljamo jo na strani 13). Od leta 2013 redno dosega

dvomestno rast, manjša je bila le lani, ko je »zajela sapo« za letošnji vnovičen skok.

manager 5

točili izključno na laserje za medicinsko rabo in da bodo konkurenčno prednost gradili na lastnem razvoju in tehnologiji.

Zdaj proizvodnja laserskih medicinskih naprav pomeni 99 odstotkov Fotoninega pro-grama – preostali delež so aparati za vojaško rabo. Fotona svoje naprave prodaja izključno pod lastno blagovno znamko. Tudi ves razvoj ima v rokah Fotonina razvojna ekipa v Ljubljani, seveda v sodelovanju z raziskovalnimi organizacijami pred-vsem v Sloveniji in tudi v tujini.

Predlanskim je Fotona na svoji lokaciji v Stegnah uredila raziskovalni in izobraževalni inštitut, ki ga imenujejo Akademija za laserje in zdravje (Laser and Health Academy), lani pa so se lotili naložbe v širitev proizvodnih zmogljivosti, ki je zasnovana tako, da jo bodo izvajali v več etapah.

Tuji lastniki se ne vpletajo v strategijoV zadnjih petih letih je družba doživela dve lastniški spremembi. Bila je ena od 15 družb na prodajnem seznamu vlade Alenke Bratušek, in ker je bila že takrat poslovno zelo uspešna, jo je takratna Posebna družba za podjetniško sveto-vanje (PDP) 30. januarja 2014 prodala na dražbi; kupca sta bila ameriški Gores Laser Holdings in Technology4Medicine. Junija 2017 pa se je lastni-štvo znova zamenjalo, Američani so Fotono proda-li evropsko-azijskemu skladu Agic Capital.

»Tako kot prejšnji se tudi novi lastnik ne vme-šava v razvojno strategijo,« nam je lani povedal Matjaž Lukač, »igra pa pomembno vlogo pri ustanovitvi hčerinske družbe na Kitajskem, prek katere nameravamo neposredno prodajati svoje izdelke tudi na tem trgu. Kitajska je bila namreč že prej drugi najpomembnejši trg Fotone takoj za ZDA. Tam ne tekmujemo s cenejšimi izdelki doma-čih proizvajalcev, ampak s svetovnimi proizvajalci, zato na kitajskem trgu prodajamo enake izdelke in po podobnih cenah kot v ZDA.«

Pri razvoju laserskih sistemov za medicino je treba kombinirati tehnično znanje za izdelavo aparatov z medicinskim. Zato imajo v Fotoni zaposlene tudi tri zdravnike in šest doktorjev oziroma magistrov mikrobiologije. Pred prodajo novih izdelkov mora-jo opraviti klinične raziskave, ki jih ne izvajajo le v Sloveniji, ampak po vsem svetu. Zdaj izvajajo veliko multicentrično (Anglija, Irska, Švica, Nemčija, Turčija, Slovenija) evropsko retrospektivno študijo laserskega zdravljenja inkontinence, ravnokar pa so dobili dovo-ljenje za klinično študijo v Kanadi.

Svetovni vrh laserske ginekologijeSicer ima Fotona v aktualnem programu laserske naprave oziroma sisteme za zobozdravstvo, estetiko oziroma dermatologijo, kirurgijo in ginekologijo. Kot je poudaril Lukač, je posebej pomembno novo podro-čje minimalno invazivne laserske ginekologije, kjer je Fotona vodilna razvijalka v svetu. Nasploh je Fotona usmerjena v razvoj vse pametnejših naprav, vključno z napredno senzoriko in robotiko.

Mladi raziskovalci so gospodarstvu koristiliMatjažu Lukaču smo junija lani, ko je Fotona pristala na vrhu lestvice najuspešnejših velikih podjetij, posta-vili tudi nekaj bolj splošnih vprašanj o poslovnem okolju in gospodarskih razmerah, v katerih Fotona snuje svoje razvojne načrte. Najprej nas je zanimalo, ali lahko dobijo dovolj kadrov za svojo širitev, saj je na našem trgu dela že čutiti pomanjkanje delovne sile.

»Pomanjkanje kadrov seveda čutimo,« je odpisal Lukač, »toda za zdaj nam uspeva dobiti ustrezne sode-lavce, predvsem zato, ker smo znani po sproščenem, prijaznem in ustvarjalnem delovnem okolju. Naše geslo tako znotraj podjetja kot pri odnosih z zunanjimi partnerji je One family, together (Skupaj kot družina). Trenutno imamo zaposlenih približno 20 doktorjev znanosti, potrebovali pa jih bomo še več.«

Ali meni, da bi jim pri pridobivanju kadrov lahko pomagala država s svojimi ukrepi?

»Predlagal bi vnovično uvedbo programa mladih raziskovalcev v gospodarstvu. Ta program se je pri nas izkazal kot zelo uspešen za privabljanje in uspo-sabljanje sodelavcev in za ustvarjanje povezav z aka-demskimi partnerji.«

Kako pa vidi poslovno okolje v Sloveniji in kakšne ukrepe bi pričakovali od vlade, da bi jim olajšala poslo-vanje – denimo pri stroških dela?

»Imamo veliko opravka z regulatornimi organi v drugih državah in z gotovostjo lahko zatrdim, da za Slovenijo zares velja, da je bolj papeška od papeža. Pri nas je vse veliko bolj zbirokratizirano in neživljenjsko. Domnevam, da je to med drugim posledica naše majh-nosti in s tem nesamozavesti. Druge države se veliko bolj samozavestno odločajo, katera pravila so smisel-na.«

Fotona Kitajskem in se

pripravlja na prevzeme

π matjaž Lukač, dolgoletni direktor Fotone. Posnetek je nastal na majskem srečanju s Fotoninimi partnerji in uporabniki v Portorožu.

ar

hiv

Fo

ton

e

6 MANAGER

Naj podjetja

Skupina Adria Mobil je bila prepričljivo zmagala na jesenski Man­agerjevi lestvici najuspešnejših skupin in podjetij (objavljamo jo

na strani 11), lani pa ji je šlo, sodeč po rezultatih v prvih osmih mesecih, še bolje.

Novomeška proizvajalka priko­lic, avtodomov in mobilnih hiš Adria Mobil je zaradi rasti prihodkov od prodaje v letu

2017 (za 17 odstotkov, na 417 milijonov evrov) in dobička (za 37 odstotkov, na 38,5 milijona evrov) pometla s konkuren­co na Managerjevi oktobrski lestvici naj­boljših skupin in podjetij, na kateri smo, v nasprotju z junijsko lestvico, že lahko upoštevali konsolidirane podatke skupin, od podjetij, ki niso skupine, pa smo zajeli le tista, ki so imela v letu 2017 najmanj 50 milijonov evrov čistih prihodkov.

Adria Mobil je bila še leto prej na lestvici kot del skupine ACH, od prodaje francoske­mu Triganoju pa jo, tako kot vse preostale nekdanje dele ACH, obravnavamo loče­no. Tudi Adria Mobil sama je sicer skupi­na, poleg matičnega podjetja, ki proizvaja prikolice, ima še hčerinske družbe Adria Dom (proizvajalec mobilnih hišic), Adria Plus (prodajalec prikolic in drugih izdelkov skupine Adria Mobil, pa tudi pooblaščeni prodajalec avtomobilov znamk Opel, Fiat in Hyundai) in Podgorje (proizvajalec pohištva za prikolice, avtodome in jahte). Leta 2017 je skupina imela skoraj 417 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov in 35,5 milijona evrov čistega dobička, kar pomeni, da so na vsakih 100 evrov sredstev ustvarili 19 evrov čistega dobička. To je veliko, če upoštevamo, da povprečno slovensko podjetje na 100 evrov sredstev ustvari le tri evre dobička.

Avtodomi gredo za med, proizvodnja komaj dohajaKako jim uspeva? Rast prodaje je odsev povečanega povpraševanja po avtodomih

in prikolicah. Kot pišejo v letnem poroči­lu, bi bilo prihodkov še več, če bi njihova proizvodnja lahko sledila povpraševa­nju. To je tudi razlog za načrtovano širitev proizvodnje v Novem mestu, Podgorju in Kanižarici. »Zdaj smo v postopku prido­bivanja dovoljenja, in če tu ne bo preveli­kih težav, bomo naložbo končali spomladi prihodnje leto,« je septembra za Finance povedala generalna direk­torica Sonja Gole.

Skupini Adria Mobil je šlo lani še bolje. Konec decembra so sporoči­li, da so v skladu s politiko svojega lastnika, francoskega Triganoja, spremenili poslovno leto, ki ga bodo odslej zajemali od začetka septembra do konca avgusta. Zato so rezultate strnili za prvih osem mesecev lanskega leta, v katerih je skupina po poročanju STA pri 309 milijonih evrov prihodkov ustva­rila kar 51,6 milijona evrov čistega dobička.

Dobra odločitev Sonje GoleAdrio Mobil že dolga leta vodi Sonja Gole in jo je nekoč tudi pomagala pripeljati pod okri­lje skupine ACH, ki jo je takrat vodil Herman Rigelnik. Bila je del menedžerske ekipe, ki je v njej izpeljala menedžerski odkup prek za to ustanovljene družbe Protej. Po krizi, ko so jih stiskale banke, so lastniki Proteja izpeljali nekaj vratolomnih manevrov. Eden od njih je bil prenos lastništva dobičkonosne Adrie Mobil neposredno na Protej, in čeprav so po pritiskih ta prenos lastniki pozneje sami razveljavili, so mediji sredi prejšnjega leta pisali, da je proti Sonji Gole zaradi tega ste­kel kazenski postopek, o katerem sicer po tistem ni bilo (še) nič slišati.

Potem ko je skupino ACH oziroma njeno lastniško družbo Protej, ki je združevala tudi prodajo avtomobilov in hotelirstvo, leta 2017 kupil francoski proizvajalec poči­tniških prikolic Trigano ter takoj nato hote­lirski in avtomobilski program odprodal nekdanjim lastnikom ACH, je Sonja Gole večji del kupnine obdržala v obliki delnic Adrie Mobil ter je tako (prek krovne družbe

Protej) danes v njej približno osemodstotna lastnica. Lani, v nasprotju s predlanskim, vrednost njenega deleža po oceni Managerjevih analiti­kov sicer ni zadoščala za uvr­stitev med 100 najbogatejših Slovencev, a je pri tako močni rasti novomeške skupine prav verjetno na dobri poti nazaj.

Sonjo Gole smo v Managerju oktobra lani tudi postavili na tretje mesto med najvplivnej­šimi ženskami v slovenskem gospodarstvu (lestvico objav­ljamo na strani 48).

þ Jure Ugovšek, Vita Cajnko Javornik

Adrio MobilZlato za

π Adria Mobil je leta 2017 prejela tudi prizna-nje Financ zmagovalec slovenskega izvoza. Sonja Gole ga je prevzela skupaj z direktorjem prodaje in trženja Matjažem Grmom.

JuR

E M

Ako

vEc

38,5 milijona evrovčistega dobička je imela skupina Adria Mobil leta 2018.

51,6 milijona evrovčistega dobička je imela skupi-na Adria Mobil v prvih osmih mesecih leta 2018 (podatek smo povzeli po STA).

Užitek v vožnji

*Finančna ponudba poslovnega najema velja za pravne osebe in za vozilo BMW X5 xDrive30d, MPC 78.105,00 EUR. Ponudba je neobvezujoča in velja v primeru financiranja preko BMW Financial Services, ki si pridržuje pravico, do spremembe pogojev ali zavrnitev financiranja, brez dodatne obrazložitve. Ekskluzivna ponudnika finančnih storitev BMW Financial Services v Sloveniji sta Gorenjska banka d.d. in GB Leasing d.o.o.. Več informacij o ponudbi, pogojih nakupa, izračunu mesečnega obroka ali personalizacijo ponudbe lahko dobite pri svojem najbližjem pooblaščenem trgovcu BMW. Slike so simbolne.Kombinirana poraba goriva za vozila BMW X5: 7,5 - 10,4 l/100 km. Emisije CO2: 196 - 236 g/km. Emisijska stopnja: Euro6. Emisije NOx: od 0,0166 do 0,0560 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

OBIŠČITE NAJBLIŽJI SALON BMW.

EXTREMNA PRILOŽNOST.BMW X5 ŽE ZA 989 € NA MESEC.*

Naj podjetja

Ivan Cencelj pojasnjuje, kako so v treh letih dobiček povečali za več kot 900 odstotkov, dodano vrednost pa za skoraj 150 odstot-kov in postali najuspešnejše srednje podjetje v Sloveniji (lestvico objavljamo na strani 16), lastnika Ivan in Črt Cencelj pa sta na 60.

mestu lestvice najbogatejših Slovencev.

Slovensko gospodarstvo zdržema raste že nekaj let in številna podjetja lepo napredujejo, toda celjski Inel je nekaj posebnega. Njegovo rast je težko izraziti v odstotkih, ker so tako vrtogla-

vi, zato zapišimo, da je od leta 2015 število zaposlenih povečal za dvainpolkrat, prihodke za štirikrat in čisti dobiček kar za devetinpolkrat. Ali v številkah: prejšnje leto je končal z 80 zaposlenimi, s 16,8 milijona evrov prihodkov in skoraj šestimi milijoni čistega dobička. Okoli dve tretjini prihodkov so prislužili z izvozom.

Farmacevtski označevalciKako, da je tako uspešno podjetje skoraj neznano? »Ker smo nišni proizvajalec ozko specializiranih izdelkov,« odgovarja Ivan Cencelj, ustanovitelj in direktor podjetja ter s sinom Črtom njegov solas-tnik. Njihova niša je izdelava sistemov za označeva-nje in sledljivost izdelkov v farmacevtski industriji.

Na vprašanje, kako jim niša industrijskega označe-vanja omogoča tako rast, pa je odvrnil: »Farmacevtska proizvodnja mora zagotoviti sledljivost svojih izdel-kov in eden od ukrepov je označevanje. Mi naredimo opremo za tiskanje podatkov o izdelkih. Na primer vsaka škatlica zdravil ima serijsko številko, vsaka škatla za transport ima tudi podatke, da proizvajalec lahko sledi vsakemu izdelku in ob napaki preveri, kaj se je z njim dogajalo v proizvodnji. Predpisi o sle-dljivosti se zadnja leta spreminjajo in zaostrujejo in treba jih je uvesti v proizvodnjo zdravil in nato tudi v logistiko farmacevtskih izdelkov. To je prvi razlog, da imamo več dela. Drugi razlog pa je, da poleg splošnih mednarodnih predpisov marsikatera država postavi še svoje posebne zahteve in proizvajalec, ki želi izva-žati, mora svoj izdelek označiti v skladu z zahtevami

države, ki ji je izdelek namenjen. To je zgodba, ki se nikoli ne konča in nam povzroči ogromno softver-skega dela.«

Začel po Markovićevem zakonuIvan Cencelj je podjetje ustanovil skupaj z ženo že leta 1989 še na podlagi Markovićevega zakona, kot pravi, za 200 »dojčmark« in kot popoldansko dejavnost. Šele po letu 1999 se je povsem posve-til svoji podjetniški dejavnosti in takrat so se posli začeli širiti, vendar še ni bilo slutiti skokov, ki jih doživlja zdaj. Takrat tudi še ni bil specializiran, ampak je delal oznake za različne industrijske panoge.

Prava specializacija ob pravem trenutkuLeta 2008 se je usmeril v farmacijo in prav kmalu pos-tal pozoren na napovedi pristojnih institucij, da bodo zaostrile predpise o označevanju izdelkov. »Takrat smo začeli razvijati rešitve, tako da smo lahko naročnikom vedno ponudili tehnološki odgovor, takoj ko je bil sprejet kakšen nov predpis. Vedno smo bili korak pred formalnimi zahtevami.« In sicer ponujajo komplet, programsko opremo za označevanje in tudi mehansko opremo, to je stroje za tisk oziroma dotisk oznak.

Krojeno po meriPrednost njihovih rešitev pa je tudi, da so vedno »custom made«, se pravi ukrojene po potrebah naročnika. »Seveda osnovo opredeljujejo predpisi, toda naročniki imajo različno informacijsko opre-mo, različne proizvodne in kontrolne postopke in druge posebnosti in mi se vsem njihovim potrebam prilagodimo.«

To pa seveda pomeni veliko dela. Zato je Inel rasel tudi lani, novembra nam je Ivan Cencelj povedal, da bodo predvidoma število zaposlenih znova podvojili,

þ Lojze Javornik

Celjski Inel z rastjo

16,8milijona evrov prihodkov in skoraj šest milijonov čiste-ga dobička so imeli leta 2017 v Inelu.

8 MANAGER

preseneča tudi samega sebe

kar pomeni, da jih je že okoli 150. Drugih vidikov poslo-vanja Cencelj ni izrazil v številkah, ampak je rekel, da bodo prihodki »rasli sorazmerno z rastjo števila zapo-slenih«, kar bi torej pomenilo že več kot 30 milijonov evrov prodajnih prihodkov.

Rast podjetja ima tudi svojo cenoDodana vrednost pa ne bo rasla tako hitro. »Skupna dodana vrednost bo sicer zrasla, dodana vrednost na zaposlenega pa ne,« je dejal Cencelj in pojasnil: »Podjetje raste, delovanje moramo profesionalizira-ti, zato moramo širiti režijo in to nam zvišuje stro-ške. Upamo, da bo dodana vrednost na zaposlenega ostala na približno enaki ravni kot zdaj in to je tudi naš cilj.«

In kako naprej? Bodo razvijali označevanje tudi za druge industrije? Ivan Cencelj je povedal, da razmišljajo tudi o tem: »Prehranska industrija je uvedla označe-vanje pred približno 15 leti, toda ne na ravni posame-znega izdelka tako kot farmacija, ampak označijo serijo. Vendar je pričakovati, da bodo v nekaj letih tudi v pre-hranski proizvodnji zahtevali natančnejše označevanje in v kozmetiki tudi.«

Cencelj je dodal, da bodo v kratkem razvili označe-vanja tudi v drugih dejavnostih, vendar o podrobnostih ni govoril.

Predlanskim zgrajena tovarna postaja pretesnaKončajmo še z enim podatkom, ki ponazarja Inelov burni razvoj. Leta 2017 so zgradili nov obrat v Bukovžlaku, ki meri pet tisoč kvadratnih metrov. Toda ko sem vprašal, ali jim bo nova hala zadoščala za pri-hodnjih nekaj let, je Cencelj odvrnil: »Reciva, da je že danes premajhna.«

Ali to pomeni, da so tudi sami presenečeni nad svo-jim hitrim razvojem? »Ja, včasih pa res,« je odvrnil. Očitno ta čas še ne načrtujejo novogradnje, toda če bo razvoj tudi v prihodnje enako hiter, ne bo dolgo, ko jo bodo morali.

Združite zavarovanja cele družine in prihranite do 50 %.

O svojih zavarovanjih ne razmišljate pogosto, a z občutkom varnosti, ki vam ga dajo, živite vsak dan.

Triglav komplet

Lahkonoč,skrbi.

tiskan_oglas_Triglav_komplet_203x132_mesto.indd 1 22/01/2019 11:15

π Inelov značilni izdelek – stroj za tisk oznak na izdelke

Inel

preseneča tudi samega sebe

10 MANAGER

Naj podjetja

Uvrsti-tev Skupina/podjetje

prihodki od pro-

daje(v mio eUR)

1. dars 442,24 371,82. Skupina Krka 1.266,39 324,13. Skupina petrol 4.496,74 156,54. Skupina Lek 1.176,09 178,25. Skupina HSe 1.587,76 135,46. Skupina Mercator 2.152,17 -102,77. Skupina Gorenje 1.309,93 76,48. Skupina telekom Slovenije 716,17 168,79. Skupina GeN 2.394,84 72,010. Skupina SŽ 397,10 67,211. Skupina SIj 756,06 83,512. Kolektor Holding 717,30 71,513. Revoz 1.588,69 109,014. Skupina eles 523,74 76,115. Skupina pošta Slovenije 239,73 22,916. Skupina Impol 666,72 62,817. Spar Slovenija 750,34 43,4

18. Skupina Luka Koper 211,44 65,1

19. javni holding Ljubljana 227,32 23,720. Skupina LtH Castings 280,58 65,521. Hofer 463,25 34,122. Skupina Unior 239,02 32,623. Skupina adria Mobil 416,84 52,324. oMV Slovenija 620,84 34,325. elektro Ljubljana 80,75 43,026. Skupina Helios 297,43 31,527. Hella Saturnus Slovenija 390,64 42,528. Skupina taB 326,80 46,429. Skupina elektro Maribor 136,34 35,530. Hidria Holding 249,71 33,731. tuš Holding 493,48 21,532. Skupina telemach 204,37 57,433. a1 Slovenija 208,54 47,134. Cinkarna Celje 188,70 48,835. Skupina elektro Celje 178,14 30,336. Skupina talum 343,62 24,437. Skupina Hit 155,95 23,138. Skupina Cimos 223,78 13,739. Goodyear dunlop Sava tires 210,44 19,240. BSH Hišni aparati 343,80 27,641. Skupina perspektiva Ft 210,06 21,542. Skupina LeS-MMS 208,63 30,143. pivovarna Laško Union 150,98 33,544. Mahle electric drives Slovenija 212,31 13,045. Skupina plinhold 52,42 32,446. Interenergo 891,21 3,047. akrapovič Skupina 106,32 21,248. adecco H. R. 81,81 1,449. Skupina elektro primorska 118,26 20,850. Količevo Karton 164,37 28,7

51. domel Holding 139,36 19,1

52. aquafilslo 227,26 18,253. droga Kolinska 171,99 22,2

NAJVEČJE poslovne skupine in podjetja v letu 2017

54. Skupina Intereuropa 149,89 6,755. odelo Slovenija 179,51 24,956. porsche Slovenija 514,11 16,357. Skupina dZS 124,31 16,358. Knauf Insulation 117,37 22,659. Skupina Cablex 131,89 15,660. Merkur 221,04 11,461. adient* 178,00 20,662. Skupina Contitech Slovenija 152,02 17,263. t-2 71,22 20,564. Skupina Interblock 77,01 27,965. Skupina MSIN 109,03 14,566. Skupina plasta 131,84 19,367. Skupina eti 118,23 9,768. Skupina Sava 74,73 13,769. Geoplin 332,80 7,070. Skupina Imo-Real 140,14 11,671. Skupina elrad International 123,74 17,472. BtC 66,57 17,173. Skupina Salonit anhovo 70,76 18,674. Filc 80,46 23,575. Ljubljanske mlekarne 167,61 14,076. tpV Group 152,96 10,477. Müller drogerija 112,47 19,778. Štore Steel 121,76 14,879. Renault Nissan Slovenija 478,62 6,680. Skupina Iskra 82,34 10,581. Skupina Iskraemeco 107,12 11,582. Skupina Iskratel 88,66 6,283. danfoss trata 111,66 15,884. jUB-H 106,29 11,085. aktiva Skupina 55,90 3,186. Skupina Weiler abrasives** 87,05 11,1

87. Boxmark Leather 157,61 0,8

88. Kemofarmacija 304,48 8,689. Žito 96,72 8,090. ItW Metalflex tolmin 78,07 16,091. Skupina jata emona 104,15 9,092. Skupina Calcit 99,87 17,893. Skupina don don 89,14 12,894. Skupina Istrabenz plini 74,20 12,295. Carthago 179,31 9,196. jagros 122,47 10,897. Skupina Salus 232,70 6,598. G4 Group 70,77 11,799. Skupina Kovintrade 184,69 6,6100. Skupina Comtrade 53,11 4,4101. Skupina Steklarna Hrastnik 57,60 13,6

Op.: *sešteli smo podatke podjetij Adient Slovenj Gradec in Adient Novo mesto; **nekdanji Swatycomet

Viri: Bisnode, AJPES, družbe, lastni izračuniLestvica je bila objavljena 26. oktobra 2018 v Managerju. Zajete so skupine

in podjetja z najmanj 50 mio EUR prihodkov od prodaje. Pri razvrščanju je upoštevanih pet kazalnikov poslovanja.

dobiček iz poslova-nja pred amortizacijo – eBItda (v mio eUR)

Uvrsti-tev Skupina/podjetje

prihodki od prodaje

(v mio eUR)

dobiček iz poslova-nja pred amortizacijo – eBItda (v mio eUR)

manager 11

Uvrsti-tev Skupina/podjetje

Uvrsti-tev Skupina/podjetje

1. Skupina Adria Mobil 11,4 19,1

2. Adient* 9,3 22,3

3. Cinkarna Celje 18,9 14,24. Skupina LTH Castings 16,9 19,15. Skupina Elrad International 11,4 14,16. Skupina Plasta 9,3 10,67. Skupina Iskraemeco 7,5 9,28. Odelo Slovenija 6,8 8,59. BSH Hišni aparati 4,2 11,610. ITW Metalflex Tolmin 18,1 12,911. Carthago 4,5 19,112. Skupina TAB 11,1 12,613. Hidria Holding 7,8 6,714. Štore Steel 8,1 8,015. Skupina Calcit 9,3 6,716. Domel Holding 8,3 10,917. Akrapovič Skupina 14,9 9,818. G4 Group 11,4 10,519. Skupina Ponds 12,9 18,920. Skupina Rastoder 8,0 17,621. Palfinger 7,1 15,422. Skupina Impol 7,0 8,223. Filc 23,1 15,9

24. Revoz 2,0 7,8

25. Skupina LES-MMS 10,0 7,626. Skupina Frutarom Etol 18,6 16,227. Pivovarna Laško Union 14,2 5,628. Porsche Inter Auto 2,0 13,129. Siliko 9,2 12,530. Preskok 2,7 18,031. Skupina Cablex 8,1 11,632. Müller drogerija 15,9 16,833. Livar 9,2 11,334. Skupina Medis Intago 11,0 10,735. Skupina Lek 8,9 7,436. Merkur 4,1 8,537. Danfoss Trata 10,4 22,138. Porsche Slovenija 2,8 11,139. Skupina Perspektiva FT 7,4 5,840. Skupina Bemit 7,4 8,941. Skupina Krka 15,7 8,042. Starkom 7,1 14,243. Skupina Interblock 20,0 3,444. Knauf Insulation 11,8 10,145. Scania Slovenija 4,4 15,746. Renault Nissan Slovenija 1,3 6,4

47. Iskra Mehanizmi Holding Lipnica 6,0 8,9

48. Skupina Anticus 4,9 8,649. Skupina Steklarna Hrastnik 14,0 11,550. Continental Adria 2,1 8,851. Skupina Salonit Anhovo 13,0 6,652. Športna loterija 5,2 17,853. Kolektor Holding 5,6 5,0

NAJUSPEŠNEJŠE poslovne skupine in podjetja v letu 2017

54. Goodyear Dunlop Sava Tires** 2,8 20,655. Dars 47,6 2,556. Jagros 6,6 10,957. Droga Kolinska 10,3 7,858. Skupina Don Don 7,7 4,559. Količevo Karton 11,8 10,060. Mersteel SSC 4,9 8,061. Inotherm 22,0 15,462. Skupina Contitech Slovenija 8,0 9,863. Shell Adria 2,4 4,664. JUB-H 5,3 9,865. Skupina Luka Koper 17,3 6,866. Aktiva Skupina 2,2 4,367. Hella Saturnus Slovenija 2,9 6,568. TKK 8,2 13,969. Bauhaus, K. D. 9,7 13,070. Skupina Petrol 2,4 5,171. Dinos 3,4 5,372. GKN Driveline Slovenija 7,6 11,973. Skupina GG Bled 11,3 4,574. Silkem Plus 8,3 11,775. Selmar 2,8 5,376. Skupina Eles 6,0 2,677. Skupina MSIN 6,3 6,078. Logo Energija 1,4 6,379. Eta Cerkno 12,9 12,980. Skupina Cetis 6,7 7,081. Bayer 3,9 5,182. Siemens 5,7 15,383. Skupina Magistrat International 10,0 19,384. OMV Slovenija 4,3 5,685. Skupina TBP 5,4 7,386. Meltal IS 1,3 3,987. Adecco H. R. 1,5 5,288. Kemofarmacija 2,4 8,589. Kolpa Holding 6,5 5,290. Skupina Kostak 3,3 3,291. Atlantic Trade Ljubljana 4,5 10,492. Skupina Kovintrade 2,5 3,093. Skupina Weiler Abrasives*** 7,4 7,594. MOL Slovenija 1,5 4,995. Sportina Bled 2,6 1,496. Skupina Sava 7,2 2,597. Skupina Talum 3,9 1,398. Skupina Kompas Shop 3,7 5,699. A-Cosmos 2,0 2,7100. Skupina SŽ 7,8 5,4101. DISS 3,7 7,8

Op.: *sešteli smo podatke podjetij adient Slovenj gradec in adient novo mesto; **kazalnik donosnosti sredstev je tako visok zaradi 28 milijonov evrov

drugih prihodkov – lastniška družba ji je povrnila stroške slabitve dobrega imena in zemljišč; ***pred nedavnim preimenovani Swatycomet

Viri: Bisnode, aJPeS, družbe, lastni izračuniLestvica je bila objavljena 26. oktobra 2018 v managerju. Zajete so skupine

in podjetja z najmanj 50 mio eUr prihodkov od prodaje. Pri razvrščanju je upoštevanih 5 kazalnikov.

Dobiček iz poslovanja

glede na prihodke –

EBIT marža (v %)

Dobiček iz poslovanja

glede na prihodke –

EBIT marža (v %)

Donosnost sredstev

(v %)

Donosnost sredstev

(v %)*

12 MANAGER

Naj podjetja

Uvrsti-tev družba

1. dars 442,2 1.213

2. Krka 1.197,8 4.673

3. petrol 3.738,4 2.724

4. Lek 951,5 3.569

5. Mercator 1.186,6 9.363

6. Revoz 1.588,7 2.302

7. telekom Slovenije 645,2 2.300

8. HSe 1.610,7 174

9. Gorenje 804,6 4.429

10. pošta Slovenije 221,2 5.599

11. GeN-I 2.440,4 243

12. Luka Koper 206,8 918

13. LtH Castings 257,1 1.657

14. oMV Slovenija 620,8 74

15. eles 178,1 543

16. Cinkarna Celje 188,7 869

17. Impol 736,8 41

18. Hella Saturnus Slovenija 390,6 1.527

19. adria Mobil 350,0 920

20. engrotuš 484,7 2.781

21. elektro 80,8 841

22. teŠ 205,0 304

23. SIj acroni 411,9 1.249

24. Goodyear dunlop Sava tires 210,4 1.396

25. GeN 168,9 52

26. a1 Slovenija 208,5 577

27. elektro Maribor 60,5 841

28. NeK 157,1 608

29. taB 269,6 638

30. adecco H. R. 81,8 3.461

31. Unior 165,3 1.785

32. deM 56,0 240

33. BSH Hišni aparati Nazarje 343,8 1.067

34. SŽ - tovorni promet 182,0 1.203

35. telemach 190,9 667

36. Kolektor Group 163,4 259

37. Mahle electric drives Slovenija 212,3 1.586

38. pivovarna Laško Union 151,0 589

39. Helios tblus 198,9 780

40. Hit Nova Gorica 134,1 1.591

41. Hidria 165,4 1.145

42. perutnina ptuj 159,5 1.371

43. talum Kidričevo 348,8 835

44. droga Kolinska 172,0 471

45. Količevo Karton 165,2 376

46. elektro Celje 49,8 624

47. odelo Slovenija 179,5 1.018

48. SIj Metal Ravne 174,2 999

49. Merkur trgovina 221,0 1.426

50. SŽ - Infrastruktura 139,4 2.169

51. Interenergo 891,2 29

52. porsche Slovenija 514,1 106

53. plinovodi 52,4 148

54. akrapovič 106,2 935

prihodki od prodaje

(v mio eUR)Število

zaposlenih55. trelleborg Slovenija 116,3 811

56. domel 133,5 946

57. Interblock 72,1 194

58. SŽ - Vit 115,7 1.947

59. Filc 80,5 313

60. Knauf Insulation 117,4 391

61. Kariera 46,7 2.140

62. Sava turizem 72,2 939

63. premogovnik Velenje 114,6 1.187

64. energetika 121,4 576

65. Boxmark Leather 157,6 1.787

66. Carthago 203,0 741

67. Sandoz 230,7 747

68. Cimos 253,4 1.222

69. Štore Steel 121,8 543

70. Geoplin 332,8 41

71. ItW Metalflex 78,1 324

72. Iskraemeco 105,6 720

73. Ljubljanske mlekarne 167,6 572

74. Fraport Slovenija 41,7 410

75. Iskra 82,9 1.057

76. BtC 66,6 364

77. Contitech Slovenija 87,4 327

78. adient Slovenj Gradec 96,8 625

79. t-2 71,2 315

80. Renault Nissan Slovenija 478,6 111

81. CGp 139,5 346

82. Kolektor etra 100,2 378

83. danfoss trata 111,7 441

84. Swatycomet 82,9 807

85. jagros 122,5 581

86. Salonit anhovo 58,7 199

87. Žito 96,3 678

88. SIdG 58,1 163

89. Kemofarmacija 304,5 163

90. Frutarom etol 62,7 222

91. Intereuropa 104,0 577

92. Steklarna Hrastnik 57,7 596

93. tpV 82,1 852

94. eti 96,7 771

95. agencija M Servis 45,9 1.429

96. Inotherm 52,5 237

97. palfinger 96,7 546

98. Fotona 48,5 248

99. titus dekani 86,9 409

100. tBp 60,7 829

101. jp Vodovod-kanalizacija 40,8 340

Viri: GVIN, FI.PO, lastni izračuniLestvica je bila objavljena 8. junija 2018 v Managerju in razvršča le posame-

zna podjetja, ne pa skupin. Objavljamo jo, ker v primerjavi z oktobrsko lestvico (str. 10) daje vpogled tudi v nekoliko manjša med velikimi podjetji, zajeta so namreč podjetja z najmanj 40 mio EUR prihodkov od prodaje. Metodologija

razvrščanja je enaka kot pri lestvici na strani 10.

Uvrsti-tev družba

TOP 101: Največja podjetja v letu 2017prihodki od

prodaje (v mio eUR)

Število zaposlenih

manager 13

Uvrsti-tev Družba

1. Fotona 19,5 26,6

2. Adria Mobil 8,6 9,7

3. Interblock –11,6 31,8

4. Rastoder 25,3 7,4

5. Adient 33,3 9,7

6. Cinkarna Celje 11,2 18,9

7. Akrapovič 15,0 14,5

8. LTH Castings 11,5 13,9

9. TAB 17,3 9,1

10. Frutarom Etol 10,0 21,0

11. ITW Metalflex 24,7 18,1

12. Kolektor Etra 15,8 11,4

13. Contitech Slovenija 7,9 14,1

14. BSH Hišni aparati Nazarje 20,4 4,2

15. Kariera 86,5 5,0

16. Filc 7,5 23,1

17. Krka 11,8 16,5

18. GEN-I 49,2 0,7

19. Pivovarna Laško Union 1,0 14,2

20. Porsche Slovenija 13,7 2,8

21. P Automobil Import 32,0 2,8

22. Scania Slovenija 10,5 4,4

23. Carthago 41,5 4,4

24. Revoz 47,1 2,0

25. Štore Steel 29,1 8,1

26. Športna loterija 5,0 5,2

27. Odelo Slovenija 46,2 6,8

28. Impol 28,2 4,0

29. Renault Nissan Slovenija 8,7 1,3

30. GVO 57,7 7,1

31. Dars 18,8 47,6

32. Iskraemeco 40,4 7,3

33. Siliko 15,6 9,2

34. Danfoss Trata 7,9 10,4

35. Salonit Anhovo 22,7 14,1

36. Knauf Insulation Škofja Loka 6,6 11,8

37. Palfinger 17,7 7,1

38. Starkom 33,8 7,1

39. Luka Koper 8,6 17,3

40. Domel 14,4 7,9

41. Fraport Slovenija 15,8 28,0

42. Porsche Inter Auto 10,4 2,0

43. Slowatch 14,2 8,9

44. Shell Adria 63,7 2,4

45. GG Bled 11,1 7,0

46. Lek 6,3 9,9

47. Droga Kolinska 7,6 10,3

48. Količevo Karton 10,4 11,7

49. Petrol 18,0 2,4

50. Livar 24,9 9,2

51. Inotherm 3,0 22,0

Uvr-sti-tev Družba52. Elrad International 12,3 7,553. Plama-Pur 16,6 9,054. Calcit 12,2 9,955. Schenker 19,4 7,756. Hidria 19,5 7,457. Eles 16,3 9,558. Goodyear Dunlop Sava Tires 1,6 2,859. Iskra Mehanizmi 26,5 5,360. OMV Slovenija 14,5 4,361. GEN 5,2 12,962. Sandoz 7,6 4,563. Siemens 6,3 5,764. Steklarna Hrastnik 5,5 13,865. Mol Slovenija 38,3 1,566. Gorenje Surovina 36,5 4,367. Bayer 4,4 3,968. CGP 52,0 5,569. TKK 18,6 8,270. Merkur Trgovina 4,2 4,171. Mersteel SSC 21,3 4,972. Hella Saturnus Slovenija 4,1 2,973. Selmar 30,9 2,874. Mass 11,1 7,175. Bauhaus 5,0 9,776. Jagros 11,1 6,677. Trelleborg Slovenija 3,1 12,378. Juteks 3,9 13,179. Kemofarmacija 1,5 2,480. Dinos 40,5 3,481. Silkem 9,4 7,482. GKN Driveline Slovenija 6,4 7,683. Atlantic Trade 2,9 4,584. Helios Tblus 9,6 8,385. Bosch Rexroth 19,1 2,686. Titus Dekani 11,7 6,287. Sanolabor 7,2 3,888. Big Bang 10,2 2,489. Avtotehnika Celje 34,3 1,590. KMAG 14,3 2,491. Elektro Maribor 4,4 23,192. Man Truck & Bus Slovenija –0,6 2,893. Akton 0,5 3,094. Janus Trade 5,6 3,995. Leykam Tiskarna –8,8 8,096. Kolektor Koling 22,0 1,997. Agencija M Servis 32,6 0,898. Plinovodi –1,6 27,699. SŽ - Tovorni promet 2,3 5,3100. Elektro 0,8 20,9101. Odpad Pivka 39,4 2,0

Viri: gVIn, FI.PO, lastni izračuniLestvica je bila objavljena 8. junija 2018 v managerju in razvršča le posamezna podjetja, ne pa skupin. Objavljamo jo, ker v primerjavi z oktobrsko lestvico (str.

11) vključuje vpogled tudi v nekoliko manjša med velikimi podjetji, zajeta so namreč podjetja z najmanj 40 mio eUr prihodkov od prodaje. metodologija

razvrščanja je enaka kot pri lestvici na strani 11.

TOP 101: Najboljša podjetja v letu 2017

Rast prihodkov od prodaje 2017/2016

(v %)

Rast prihodkov od prodaje 2017/2016

(v %)

Dobiček iz poslovanja

glede na prihodke –

EBIT marža (v %)

Dobiček iz poslovanja

glede na prihodke –

EBIT marža (v %)

14 MANAGER

Naj podjetja

družba

Mesečna bruto plača

(v eUR)

Medle-tna spr.

plač (v %)

Šte-vilo

zapo-slenih

Medletna spr. za-

poslenih (v %)

1. Microsoft 10.331 16,3 56 1,82. SIj 6.961 –29,3 96 21,63. Roche 6.875 19,6 70 –6,74. Impol 2000 6.617 30,8 52 26,8

5. Kontrola zračnega prometa Slovenije 6.525 4,3 222 –0,9

6. IBM Slovenija 6.007 –8,5 180 1,17. Bayer 5.797 –18,1 121 15,2

8. johnson & johnson 5.718 9,9 99 5,3

9. Siemens 4.281 2,3 66 0,010. GeN-I 4.078 40,4 243 25,911. SdH 3.942 –4,7 68 5,512. GeN energija 3.937 2,2 52 6,113. oMV Slovenija 3.925 –0,3 74 2,814. HSe 3.786 2,0 174 16,015. S & t Slovenija 3.764 19,3 170 –3,416. euro plus 3.723 3,0 71 12,717. plinovodi 3.634 –1,2 148 –2,018. eles 3.594 11,7 566 0,019. Nil 3.522 –2,2 108 20,020. Loterija Slovenije 3.500 –2,0 59 3,521. NeK 3.421 7,4 608 –5,722. dUtB 3.388 –15,0 144 –4,023. Scania Slovenija 3.387 15,7 73 5,824. Interblock 3.377 3,1 194 24,425. Lek 3.375 0,5 3.569 4,926. Kuehne + Nagel 3.272 –3,5 61 19,627. Inea 3.256 5,9 57 23,928. Riko 3.227 32,5 112 3,729. Calcit 3.199 2,8 155 7,630. porsche Slovenija 3.166 6,1 106 1,0

31. Summit Leasing Slovenija 3.154 20,0 101 2,0

32. Ledinek engineering 3.059 12,3 117 6,4

33. Bureau Veritas 3.058 1,0 55 19,634. Smart Com 3.050 6,8 65 3,235. Kemofarmacija 3.025 1,4 163 1,2

36. dRI upravljanje investicij 3.019 6,6 294 14,8

37. Halcom 2.989 1,2 100 –1,0

38. pivovarna Laško Union 2.988 34,9 589 –11,3

39. ZVd 2.983 –1,4 84 6,340. amplexor adriatic 2.982 –5,6 106 32,541. Vipoll 2.964 25,6 122 7,042. Krka 2.934 7,0 4.673 –3,643. Luka Koper 2.933 1,4 906 4,344. danfoss trata 2.883 –4,6 441 11,6

45. diagnostični Cen-ter Bled 2.881 5,4 75 4,2

46. Sportradar 2.850 3,6 114 9,647. Informatika 2.831 13,9 72 –13,348. Willy Stadler 2.810 0,4 100 0,049. delo 2.810 –1,0 306 –5,850. adria Mobil 2.781 6,7 920 10,8

družba

Mesečna bruto plača

(v eUR)

Medle-tna spr.

plač (v %)

Šte-vilo

zapo-slenih

Medletna spr. za-

poslenih (v %)

51. Bankart 2.767 8,1 194 –1,5

52. adacta 2.745 2,7 196 4,8

53. Kapitalska družba 2.742 3,7 58 1,8

54. Bisnode 2.734 1,7 80 0,0

55. LpKF 2.728 3,9 93 –5,1

56. Renault Nissan Slovenija 2.726 8,1 111 3,7

57. deM 2.705 –2,5 240 –1,6

58. SeNG 2.695 4,8 119 2,6

59. telekom Slovenije 2.693 7,4 2.300 –7,8

60. add 2.690 9,1 51 –5,6

61. dHL Global Forwarding 2.679 –5,6 59 3,5

62. dewesoft 2.664 13,0 64 14,3

63. Časnik Finance 2.663 4,7 84 –1,2

64. Comtrade 2.655 –1,0 453 5,8

65. teB 2.647 –0,9 98 –4,9

66. Iskra pIo 2.641 4,4 116 8,4

67. transpak 2.635 1,8 108 14,9

68. amo Mont 2.622 11,1 162 11,0

69. javni holding Ljubljana 2.620 1,8 200 –3,4

70. Savske elektrarne 2.614 1,6 102 –3,8

71. difa 2.598 5,8 160 22,1

72. Strabag 2.592 4,2 126 0,8

73. avto triglav 2.588 4,3 88 2,3

74. droga Kolinska 2.583 1,9 471 1,4

75. Volvo 2.581 –1,2 59 11,3

76. jungheinrich 2.561 –2,7 51 10,9

77. premog. Velenje 2.560 4,7 1.187 –4,5

78. ecolab 2.552 7,4 99 0,0

79. SRC 2.546 6,7 194 –4,4

80. Ursa Slovenija 2.536 1,4 116 0,0

81. Istrabenz plini 2.526 5,7 142 –1,4

82. dnevnik 2.521 2,4 143 –2,7

83. Knauf Insulation 2.509 –3,1 391 –3,7

84. RLS 2.508 –2,8 135 20,5

85. SIj acroni 2.507 0,7 1.249 11,5

86. SIj Metal Ravne 2.491 4,1 999 1,3

87. Starman 2.488 1,0 69 –1,4

88. Kolektor Sisteh 2.478 5,8 84 9,1

89. Brinox 2.475 8,2 177 4,7

90. Mineralka 2.470 4,1 82 2,5

91. Inotherm 2.469 7,7 237 –1,3

92. jUB 2.436 0,7 303 0,5

93. Fotona 2.435 6,1 248 6,4

94. Revoz 2.417 9,4 2.302 11,4

95. Yaskawa Ristro 2.407 –0,1 141 3,7

96. eho 2.394 25,7 79 2,6

97. Schenker 2.390 –1,6 133 –0,7

98. Cargo-partner 2.383 3,9 90 4,7

99. Wuerth 2.382 14,9 81 2,5

100. eCe 2.380 3,4 70 –11,4Viri: GVIN, anketa TOP 101, letna poročila, lastni izračuni

Lestvica je bila objavljena 22. junija 2018 v Financah.

Podjetja z najvišjimi povprečnimi plačami v letu 2017 (50 zaposlenih in več)

GEN-I 13,5 2,6 15,9Elektro Maribor 13,5 1,8 12,0SiDG 13,3 3,2 19,6Hella Saturnus Slovenija 13,2 0,0 0,0Akrapovič 13,1 1,3 9,0Spar Slovenija 13,1 2,7 17,0Trelleborg Slovenija 12,5 1,9 13,4BSH Hišni aparati 12,2 1,1 8,3SŽ - Tovorni promet 12,0 0,0 0,0Helios TBLUS 11,9 1,6 11,7ContiTech Slovenija 11,9 1,0 8,0Porsche Slovenija 11,7 3,0 20,2ITW Appliance Components 11,6 2,5 17,7

Knauf Insulation 11,6 2,4 17,4Kolektor Sikom 11,6 1,7 12,6A1 Slovenija 11,5 1,2 9,4Frutarom Etol 10,8 2,3 17,4Odelo Slovenija 10,6 0,3 3,0Fotona 10,1 2,0 16,3Hidria 10,0 0,3 3,1LES-MMS 10,0 1,4 12,3Domel 9,8 0,5 4,8Danfoss Trata 9,7 1,9 16,2Fraport Slovenija 9,6 1,8 15,9

Op.: *davek iz dobička/celotni poslovni izid, neupoštevajoč odložene davke; družb, katerih rezultati za leto 2017 še niso vključeni v bazo GVIN, nismo upoštevali. Viri: GVIN, lastni

izračuni; Lestvica je bila objavljena 26. oktobra 2018 v Managerju.

Družba

Čisti dobiček (v mio EUR)

Davek od dobička (v mio EUR)

Efektivna davčna stop nja (v %)*

TERJATVE SO VAŠE PREMOŽENJE. ZAVARUJTE JIH!

Več informacij na:+386 1 200 58 10ali www.sid-pkz.si

Družba

Čisti dobiček (v mio EUR)

Davek od dobička (v mio EUR)

Efektivna davčna stop nja (v %)*

Krka 153,7 21,5 12,3Dars 141,1 33,0 18,9Lek 83,2 13,9 14,3DUTB 67,0 6,1 8,3Petrol 64,3 9,0 12,3Revoz 34,8 0,0 0,0LTH Castings 33,5 4,0 10,6Luka Koper 33,1 3,2 8,7Cinkarna Celje 28,8 6,4 18,1Goodyear Dunlop Sava Tires 27,5 0,0 0,0

TAB 22,7 4,2 15,6OMV Slovenija 21,8 5,0 18,7Zavod RS za blagovne rezerve 21,0 0,0 0,1

HSE 19,7 8,0 28,8Impol 19,6 3,4 14,7GEN 19,5 3,6 15,5Eles 16,8 0,0 0,0Interblock 16,8 1,2 6,8Droga Kolinska 16,7 2,6 13,4Količevo Karton 15,9 3,5 17,8Hofer 15,2 1,2 7,4Müller drogerija 15,2 3,4 18,2Filc 15,1 2,8 15,5Pivovarna Laško Union 15,0 0,4 2,8KLS Ljubno 14,0 2,4 14,4Elektro Ljubljana 14,0 2,8 16,7

Efektivna davčna stopnja 50 velikih nefinančnih družb z največjim dobičkom

16 MANAGER

Naj podjetja

Uvrsti-tev podjetje

Rast prodaje 2012–2017 (v %)

dobiček iz poslovanja

glede na prihodke –

eBIt marža (v %)

dodana vred. na zaposle-

nega (2017, v eUR)

1. Inel 715,2 43,2 136.198

2. Sport Media Focus 127,6 18,0 371.817

3. Spintec 1.140,9 20,6 81.447

4. RLS 197,2 35,2 98.871

5. tekstina 191,4 24,6 81.338

6. euro plus 172,6 22,5 88.086

7. Seven Refractories 317,6 13,8 133.064

7. Uni & Forma 207,5 15,9 76.079

9. arex 186,5 27,5 82.648

10. Valmar Global 166,1 15,8 118.104

11. počkaj 219,5 18,3 88.207

12. dewesoft 182,6 29,7 142.276

13. Lastinski pak 161,7 16,7 79.264

14. Freudenberg 124,7 11,0 139.853

15. eKWB 521,9 9,6 107.485

16. Cat Logistic 58,6 23,4 87.698

17. amplexor adriatic 238,6 15,5 65.777

18. postojnska jama 92,0 31,8 80.482

19. Simpos 214,1 6,8 220.794

20. dragon Maritime 236,8 8,2 107.905

21. Mebor 94,3 17,6 98.496

22. ekipa2 462,5 11,3 56.866

23. alius 195,7 12,2 53.665

24. Saxonia-Franke 76,3 21,2 76.951

25. tedi Betriebs 438,7 19,4 37.534

26. Slowatch 134,7 8,9 64.341

27. Baukom 63,6 25,1 61.952

28. Hyla 100,7 12,6 84.454

29. Fortrade 116,3 10,2 137.779

30. trgograd 102,2 13,6 104.735

31. ZNaSS 48,5 29,3 80.611

32. Nektar Natura 71,2 17,5 93.919

33. Solchem 110,5 5,9 114.891

34. MoS servis 43,9 17,9 56.250

35. empor 52,5 13,9 154.659

35. Gostol-Gopan 82,8 12,1 50.854

37. Filo 151,7 6,9 81.310

38. Fibran 47,3 13,2 95.592

39. Bello 97,2 14,3 46.323

40. Škrlj 69,5 17,2 71.194

40. Hypex 70,8 17,1 95.459

42. tehnos 81,4 13,9 58.755

43. IMp pumps 53,3 20,0 62.938

44. Mercis 98,5 8,7 66.427

45. Bureau Veritas 75,0 9,2 63.054

46. eHo 99,4 9,3 71.557

47. total 100,9 9,1 52.266

48. plastoform Blanca 185,8 9,7 36.442

49. Iskra ISd - Strugarstvo 80,4 12,8 45.381

50. dat-Con 297,9 6,8 58.743

51. Yaskawa Ristro 67,2 8,5 55.836

52. Mimaja 91,7 13,4 36.635

53. ecom Ruše 65,3 11,9 46.212

Uvrsti-tev podjetje

Rast prodaje 2012–2017 (v %)

dobiček iz poslovanja

glede na prihodke –

eBIt marža (v %)

dodana vrednost

na za-poslene-ga (2017,

v eUR)

TOP 101: Najuspešnejša srednja podjetja

54. Klemen transport 400,2 9,1 37.720

55. Marovt 156,3 13,7 38.236

56. New Yorker 26,0 25,7 74.272

56. teM Čatež 75,2 11,7 51.713

58. edit 42,7 11,0 94.986

59. amgen zdravila 521,0 5,0 154.058

59. optisis 93,3 5,5 116.638

61. Metronik 62,0 16,4 64.903

62. Ingram Micro 136,2 3,6 116.081

63. difa 63,7 15,0 76.606

64. ZVd 14,9 26,6 84.214

64. Codex 137,1 7,7 71.942

66. Verudela 33,0 14,1 45.847

67. Wire 116,6 5,4 76.276

68. oro Met 144,7 8,4 58.685

69. tehimpex 46,8 12,9 92.098

69. Stampal Sb 136,3 11,0 57.133

71. SSI Schåfer 310,2 6,6 38.546

72. Blažič 10,6 20,9 62.160

72. eppS 198,9 6,4 73.489

74. Megales 94,3 4,2 60.296

75. Marex 101,9 5,5 63.951

76. peek & Cloppenburg 37,9 12,9 84.599

77. Intercom 114,1 9,7 47.811

78. Biomasa 30,3 8,4 107.285

79. Vitanest 50,4 11,9 226.962

80. Nil 33,1 13,5 92.391

81. Kops pro 84,6 10,4 45.292

82. Container 75,8 6,2 45.915

83. Roletarstvo Medle 71,5 11,8 51.269

84. Mass 131,5 7,1 51.501

85. General Logistics Systems 97,9 7,6 46.568

86. Smartis 221,6 5,9 73.213

87. ekoturizem 1707,3 2,2 335.898

87. Gabrijel aluminium 62,0 12,4 62.469

89. ReM 99,5 8,4 43.150

90. Mikrografija 51,9 12,7 43.889

90. Konica Minolta Slovenija 59,1 7,2 81.165

92. Cablex plastik 732,3 6,8 34.938

93. Keko - oprema 120,0 10,9 72.228

94. KGŽ 282,8 8,6 35.924

95. Helios Kemostik 154,2 7,0 46.073

96. Microsoft 21,2 5,6 188.545

97. plastoform 72,7 13,1 45.340

98. Komteks 95,2 6,1 130.776

99. I.H.S. 99,7 11,1 35.894

100. pan transport 191,6 10,5 29.025

101. alpod 68,8 8,1 82.774Viri: GVIN, lastni izračuni; Lestvica je bila objavljena 23. novembra 2018 v Managerju; Analizirana so podjetja, ki so v letu 2017 izpolnjevala vsaj dve od treh meril: število za-

poslenih od 50 do 25; prihodki od prodaje od 8 do 40 mio EUR, sredstva od 4 do 20 mio EUR. Pri razvrščanju so upoštevane čista donosnost sredstev, marža EBIT, dodana

vrednost na zaposlenega, rast EBITDA in rast prihodkov od prodaje v letih 2012–2017.

https://www.nlbskladi.si/

18 MANAGER

Panožni zmagovalci

Slovenski gradbinci so doživeli zlate čase na tujih trgih v sedemdesetih letih prejšnje-ga stoletja. Zgodbe iz tistega obdobja imajo mitološke razsežnosti, ko so takratna veli-

ka podjetja sklepala mega posle po trgih neuvršče-nih držav in po državah vzhodnega bloka. Takratni SCT z Ivanom Zidarjem na čelu je gradil mesta – in tudi bunkerje – po Iraku, velike ekipe slovenskih inženirjev in izvajalcev pa so delale v Libiji, Egiptu, Alžiriji in različnih delih Sovjetske zveze. Med veli-kimi gradbenimi in inženirskimi podjetji, ki so znala pridobivati posle v tujini, so bili poleg SCT še IMP, Smelt, nekdanji Litostroj, Rudis, Metalna iz Maribora in še kateri.

Še ne tako davnega leta 2010 je Ivan Zidar prišel iz Libije s 330 milijonov evrov vrednim poslom za gradnjo osempasovne avtoceste v mesto Bengazi, ki se je pozneje sesul v prah, naš največji gradbinec pa je leta 2011 končal v stečaju.

Kako aktivne so te dni naše gradbeno-inženirske ekipe v tujini? Podjetja so zdaj praviloma finančno trdnejša kot pred krizo, posli v tujini pa so se iz nek-daj manjših projektov začeli postopoma povečevati.

GH Holding: klinični center za 70 milijonov evrovV zadnjem času je ljubljanski GH Holding zmagal pri štirih projektih v tujini: gradijo poštni logistični center v Zagrebu za 25 milijonov evrov, bolnišnico v Sisku za deset milijonov evrov in pristanišče v Slavonskem Brodu za 14 milijonov evrov. Lani poleti

pa so dobili tudi največji izvozni inženirski projekt v novejši zgodovini: zmagali so na razpisu za gradnjo kliničnega centra v Beogradu za 70 milijonov evrov z možnostjo druge faze, kar bi pomenilo več kot sto milijonov evrov vreden projekt.

þ Nataša Koražija

gradbinci, Kdo so

ki dobivajo velike posle v tujini

π GH Holding je lani poleti dobil pro-jekt gradnje univer-

zitetnega kliničnega centra v Beogradu

za 70 milijonov evrov – z možnostjo

gradnje druge faze bo projekt vreden več kot sto milijo-

nov evrov.

Naša gradbena in inženirska podjetja so postala finančno trdnejša, posli v tujini pa so se iz nekdaj manjših projektov začeli postopoma

povečevati. Lansko lestvico največjih in najuspešnejši gradbenih podjetij objavljamo na strani 26.

π Logistični center hrvaške pošte v Veliki

Gorici pri Zagrebu; gre za približno 25 mili-jonov evrov vreden

projekt, ki ga bodo pri GH Holdingu končali konec tega leta (ren-

der projekta).

manager 19

www.krka.si

med vodilnimi generičnimi farmacevtskimi podjetij v svetu

z našimi zdravili se vsak dan zdravi 45 milijonov ljudi na več kot 70 trgih

več kot 11 000 zaposlenih

NAŠE ZNANJE ZA VAŠE ZDRAVJE.

Izdelki vrhunske kakovosti so naša zaveza, zdravje ljudi pa naša motivacija.

39-2019_CORPO-INOVATION_ad-114x120_SI-1.indd 1 1/17/2019 8:01:19 AM

Riko s transformatorji, elektrarna-mi in čistilnimi napravamiMed podjetniki, ki že dalj časa dobivajo posle po Rusiji, Belorusiji in državah nek-danje Jugoslavije, je Janez Škrabec z Rikom. Njegov največji projekt v tujini doslej je bila gradnja hidroelektrarne Sveta Petka v Makedoniji za 56 milijonov evrov, ki so jo končali leta 2012. V projekt so vključili več slovenskih podjetij, od Litostroja, Korone, Iskre Impulz do Etre. Drugi največji Rikov

gradbinci, velike posle v tujini

Podjetje, projekt  v EURgH Holding, univerzitetni klinični center v Beogradu

70 mio

Trimo Trebnje, nastanitveni center v Kazahstanu

45 mio

riko, transformatorska postaja v Belorusiji 38 mio

Kolektor, rekonstrukcija sistema oskrbe z vodo, Petrinja (Hrvaška)

32 mio

Kolektor, sistem zbiranja, odvajanja in čišče-nja odpadne vode na Krku

32 mio

Kolektor, multimodalne platforme v Luki rijeka

29 mio

Top projekTi v Tujini

Podjetje, projekt v EUR

gH Holding, sortirni center hrvaške pošte v Veliki gorici

25 mio

gH Holding, pristanišče v Slavonskem Brodu

14 mio

Pomgrad, stanovanjski bloki na Švedskem 13,8 mio

riko, čistilna naprava Žitomir, Ukrajina 11,8 mio

Pomgrad, študentski kampus v Varaždinu 11,1 mio

gH Holding, bolnišnica v Sisku 10 mio

riko, sončne elektrarne Žitomir v Ukrajini 9,5 mio

Viri: podatki podjetij

π Transforma torska postaja v beloruskem minsku, ki jo je riko postavil leta 2013 – pro-jekt je bil vreden 36 milijonov evrov. Te dni delajo še pri enem projektu v minsku, ki bo vreden 38 milijonov evrov.

Ked

a e

Vgen

y/r

iKo

20 MANAGER

Panožni zmagovalciprojekt doslej je bil gradnja hotela Peter I. v Moskvi za 40 milijonov evrov, ki so ga končali leta 2016, tretji pa transformatorska postaja Gruševskaja v Belorusiji za 36 milijonov evrov leta 2013.

Med zdaj aktualnimi gradbeno-inženirskimi pro-jekti Rika na tujem so obnova transformatorske postaje Mogilev v Belorusiji, gre za 38 milijonov evrov »težek« projekt. Riko te dni gradi tudi sončne elektrarne Žitomir v Ukrajini, projekt je vreden 9,5 milijona evrov. V ukrajinskem Žitomirju gradijo tudi čistilno napravo za pitno vodo, projekt so pridobili lani, vreden pa je 11,8 milijona evrov.

Pomgrad gradi stanovanja v StockholmuMurskosoboški Pomgrad, eden največjih slovenskih gradbincev, ki je v večinski lasti Stanka Polaniča, Jožefa Horvata in Antona Ravniča, gradi stanovanj-ske bloke v bližini Stockholma. Posel je vreden 13,8 milijona evrov. Naši gradbinci – z izjemo izdeloval-cev montažnih hiš – praviloma doslej v tujini niso gradili stanovanjskih objektov. Pomgrad je dobil posel na Švedskem leta 2017, graditi so začeli lani, poleg gradnje so prevzeli tudi projektiranje. Zgradili bodo 94 stanovanj različne velikosti, gradnja pa bo energetsko učinkovita. Vse gradbene elemente bodo kupili v Sloveniji od domačih podjetij, na Švedskem pa jih bodo zgolj sestavili.

Pomgrad je sicer precej aktiven na Hrvaškem, kjer so predlanskim z vsemi tamkajšnjimi projekti ustvarili 25 milijonov evrov prihodkov. Med drugim so za zagrebško univerzo zgradili študentski kam-pus v Varaždinu za 11,1 milijona evrov, v Rovinju pa so v avtokampu Polari postavili 103 mobilne hišice in uredili 50 parcel za šotore.

Trimo – od letališča v Budimpešti do treh stadionov v KatarjuTrimo Trebnje, ki je od leta 2016 v lasti poljskega sklada Innova Capital, več kot 90 odstotkov prodaj-nih prihodkov ustvari v tujini. Trimo sicer ni klasič-ni gradbinec, temveč proizvajalec fasadnih sistemov, ki ima tudi nekaj svojih izvajalcev, v tujini pa pravilo-ma sodelujejo z lokalnimi partnerji. Te dni delajo pri

dobavi več kot 30 tisoč kvadratnih metrov fasadnega sistema qbiss one za letališki terminal v Budimpešti in za letališče Manchester v Veliki Britaniji. V zak-ljučni fazi je tudi gradnja nastanitvenega kampa za pet tisoč ljudi v Kazahstanu, ki poteka že štiri leta, skupna vrednost projekta pa je 45 milijonov evrov. Gre za projektiranje in dobavo več kot 180 tisoč kva-dratnih metrov fasadnih in strešnih sistemov, za kar jim je investitor podelil tudi posebno odlikovanje za kakovost in zanesljivost, pravi Jure Gošte, komer-cialni direktor trebanjskega Trima.

Lani in letos bodo projektirali in dobavljali Trimove fasadne sisteme za Ikeo, za Expo 2020 v Dubaju, za tri nogometne stadione v Katarju, ki jih gradijo pred svetovnim nogometnim prvenstvom leta 2022, ter za logistični center v Singapurju.

Kolektor: trije večji projekti na HrvaškemIdrijski Kolektor, kjer se med drugim ukvarjajo tudi z gradbeništvom, inženiringom in vodnimi tehnologija-mi, te dni dela pri treh večjih projektih na Hrvaškem. V mestu Petrinja prenavljajo sistem oskrbe z vodo v skupni vrednosti 32 milijonov evrov, projekt bodo končali v drugi polovici prihodnjega leta. Na otoku Krku se ukvarjajo z odpadno vodo, tam gradijo sis-tem zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadne vode, gre za projekt v enaki pogodbeni vrednosti 32 milijonov evrov, končali ga bodo jeseni prihodnje leto. V pri-stanišču na Reki pa so letos aprila začeli razvoj mul-timodalnih platform in povezovanje s kontejnerskim terminalom Jadranska vrata, ki ga bodo zgradili v dveh letih. Projekt v Luki Rijeka je vreden 29 milijo-nov evrov.

π Pomgrad v bližini švedske prestolnice Stockholm gradi energetsko varčno stanovanjsko stavbo, projekt je vreden 13,8 milijona evrov (render projekta).

PRES

S

π V Kazahstanu je v zaključni fazi grad-nja nastanitvenega kampa za pet tisoč

ljudi, ki poteka že štiri leta – dobavitelj fasadnih in strešnih

sistemov je Trimo Trebnje, skupna

vrednost projekta je 45 milijonov evrov.

TRiM

o

π Kolektor na otoku Krku na Hrvaškem gradi sistem za zbira-nje, odvajanje in čišče-nje odpadne vode, projekt je »težek« 32 milijonov evrov. Ko

lEK

ToR

ATRAKTIVNA PONUDBA NEPREMIČNIN

DUTB, d.d., Davčna ulica 1, 1000 Ljubljanaw nepremicnine.dutb.eu

e nepremicnine@dutb.eut 01 429 38 95

NEPREMIČNINE

ATRAKTIVNO ZEMLJIŠČE V FIESIZemljišče ima unikatno lokacijo: na gričku, ki se vzpenja nad Piranski zaliv, obsijan s soncem, obkrožen z zelenjem in obenem odlično prometno povezan. Nepozidano stavbno zemljišče z namensko rabo za gradnjo stanovanjskih objektov ima odlično sončno lego, pogled na morje in na zelene okoliške griče. Nahaja na dobri in frekventni lokaciji ob glavni cesti, ki vodi iz Pirana v Fieso. Vsa potrebna komunalna infrastruktura je v neposredni bližini.

SKUPNA POVRŠINA ZEMLJIŠČA: 1.364,00 m²CENA: 279.620,00 € + pripadajoči davek

DUNAJSKI KRISTALINepremičnina obsega dva objekta, stolpiča S1 in S2. Oba stolpiča sta bila zgrajena leta 2010. Gradnja je kvalitetna, zasnovana s sodobnimi arhitekturnimi pristopi, zaradi katerih imata tako zunanjost kot interier stolpičev modern karakter in sodobnim potrebam prilagojeno ureditev. Objekta je potrebno finalizirati. Objekta imata odlično lokacijo v ljubljanski mestni četrti Bežigrad, ob Dunajski cesti, med udobnim urbanim utripom središča Ljubljane in mirnim okoljem njenega obrobja. Neposredno okolico nepremičnine predstavljajo drugi stanovanjski in poslovni objekti, ki zagotavljajo živahen utrip mikrolokacije.

NETO TLORISNA POVRŠINA (OBEH) STAVB: 6.189,00 m²LETO IZGRADNJE: 2010CENA: 6.360.000,00 € + pripadajoči davek

GARAŽNI HIŠI KOTNIKOVA – METELKOVAParkirni hiši Kotnikova in Metelkova s 663 parkirnimi mesti se nahajata v centru Ljubljane. Parkirna mesta, ki imajo dostop z Metelkove ulice, so razporejena v I., II. in III. kleti parkirne hiše Metelkova. V tej garažni hiši je na voljo 509 parkirnih mest. V sklopu garažne hiše delujeta tudi avtopralnica in vulkanizerska delavnica. Parkirna mesta, ki imajo dostop s Kotnikove ulice, pa so razporejena v I. in II. kleti garažne hiše Kotnikova, kjer je na voljo 154 parkirnih mest. Parkirni hiši se nahajata v bližini centra mesta in neposredni bližini glavne avtobusne in železniške postaje. Parkirna hiša Metelkova je ob zdravstvenem domu Metelkova ter ob Metelkova mestu, avtonomnem kulturnem centru. Parkirna hiša Kotnikova pa v neposredni bližini ministrstev in številnih poslovnih institucij.

Možen je tudi nakup posamezne parkirne hiše.

NETO TLORISNA POVRŠINA STAVBE: 19.157,00 m²LETO IZGRADNJE: 2001CENA: 5.600.000,00 € + pripadajoči davek

VRSTNA HIŠA LIMBUŠVmesna vrstna stanovanjska hiša se nahaja v mirnem, pretežno stanovanjskem naselju v Limbušu. V neposredni bližini naselja se nahaja železniška postaja Limbuš, osnovna šola je le nekaj sto metrov stran. Hiša je klasične gradnje z opečnimi zidaki in še ni bila vseljena. V Limbušu se zaradi bližine Maribora in umeščenosti v čudovito zeleno pokrajino Štajerske vsako leto veča število prebivalcev. Gradijo se novi stanovanjskih objekti ter bogati ponudba storitvenih, trgovinskih in gostinskih dejavnosti, mnogo je manjših podjetij in obrtnih delavnic

NETO TLORISNA POVRŠINA STAVBE: 162,90 m²SKUPNA POVRŠINA ZEMLJIŠČA: 238,00 m²LETO IZGRADNJE: 2008CENA: 135.000,00 € + pripadajoči davek

NEDOKONČAN KOMPLEKS ZA OSKRBO STAREJŠIH OBČANOV V NOVI GORICINedokončan večstanovanjski kompleks sestavljata dom starejših občanov in objekt z oskrbovanimi stanovanji. Dom starejših občanov bi lahko gostil do 120 oskrbovancev. V delu, namenjenem oskrbovanim stanovanjem pa je planiranih 38 enot. Kompleks stoji v mirnem zaledju Nove Gorice z dobro prometno povezavo.

NETO TLORISNA POVRŠINA STAVBE: 9.614,75 m²SKUPNA POVRŠINA ZEMLJIŠČA: 10.948,00 m²LETO IZGRADNJE: 2012CENA: 4.900.000,00 € + pripadajoči davek

ZEMLJIŠČE ZA STANOVANJSKO GRADNJO V LJUBLJANI S SPREJETIM OPPNZemljišče obsega 21.646 m² med Cesto Andreja Bitenca in Pilonovo ulico v Podutiku. Na zemljišču je predvidena gradnja 7 stanovanjskih blokov s skupno bruto površino 32.900 m² nad koto terena in 25.600 m² kletnih bruto površin. V skladu z načrtom dovoljena gradnja do 296 stanovanj v objektih do višine P+3+T. Zemljišče leži v prijetnem naselju Podutik sredi mirnih zelenih površin, lučaj od ljubljanske četrtne skupnosti Šiška. Zaradi svoje posebne lege omogoča bivanje v idealnem ravnovesju med naravo in mestom. Blizu je vse, kar prispeva k visoki kvaliteti bivanja.

SKUPNA POVRŠINA ZEMLJIŠČA: 21.646,00 m²CENA: 7.500.000,00 € + pripadajoči davek

DUTB d.d. ima v svoji ponudbi več kot 290 različnih nepremičnin. Več na http://nepremicnine.dutb.eu/.

ogla

sno

spor

očilo

DUTB_Oglasi_MANAGER 01_jan2019_203x271mm_SAJ_v6.indd 1 15/01/2019 16:21

22 MANAGER

Panožni zmagovalci

Na vrhu lanske lestivice IT-podjetij (stran 27) sta pristali skoraj neznani kripto-rudarski podjetji Bitorious in H-Bit. Na lestvico najuspešnejših je skočilo še več kriptopodjetij. Nekatera bodo verjetno utonila v pozabo enako hitro, kot so zasi-jala – če se ne bodo v novih razmerah znašla drugače.

V letu 2017 sta bili najuspešnejši IT-podjetji Bitorious in H-Bit. Nikoli slišali? Bolj verjetno vam je znano ime podjetja NiceHash,

ki sta ga ti družbi soustanovili. NiceHash je namreč zbudil veliko pozornosti decem-bra 2017, ko so jim hekerji ukradli kripto-valute, takrat vredne 50 milijonov evrov (natančneje 4.736 bitcoinov, ki so bili takrat blizu rekordne vrednosti).

Zlata jama tako Bitoriousa in H-Bita kot NiceHasha je bilo rudarjenje kriptovalut, kot kaže, sta to usta-novitelja v prvi polovici leta 2017 delala sama, nato pa prek podjetja NiceHash. Prvi je bil njegov 45-odsto-tni lastnik (po vdoru v sistem je izstopil), drugi pa 55-odstotni. Bitorious in H-Bit sta (najverjetneje predvsem v prvi polovici leta) imela prvi 4,6, drugi pa štiri milijone evrov prihodov, obema je na koncu ostalo več kot tri milijone evrov čistega dobička (Bitoriousu kar 3,7 milijona).

Sam NiceHash se kljub skoraj 6,7 milijo-na prihodkov in nezanemarljivemu kapi-talu ni uvrstil na lestvico najuspešnejših, saj mu je večino dobička »požrl« hekerski napad; za vračilo okradenim strankam so namreč morali oblikovati 3,9 milijona rezervacij. Iz razkritij je razvidno, da so sredstva, ki so jih imeli na računu konec leta, zadoščala za pokritje približno dese-tine ukradenih sredstev, preostanek pa so pokrivali iz lanskega tekočega poslovanja.

In če kdo misli, da je lanski strmi upad vrednosti kriptovalut tovrstna podjetja

zatrl, se moti: do sredine septembra so poslovali tako uspešno, da so uporabni-kom vrnili 65 odstotkov ukradenih bitco-inov. Iz tega lahko čez palec sklepamo, da so v devetih mesecih iz tekočega poslova-nja ustvarili za približno 2.500 bitcoinov presežka, po septembrski vrednosti te valute (ki je pozneje sicer še upadla), je to bilo približno 15 milijonov evrov.

In kaj počne NiceHash, da ustvarja takšen presežek? Kot je pojasnil šef mar-

ketinga Andrej Škraba, strankam, ki želijo rudariti kriptoval-

lute, omogoča, da račun-sko moč najamejo od drugih uporabnikov, ki so s svojo opremo povezani

na strežnike NiceHasha. NiceHash pa obojim zara-

čunava provizije. Septembra je Škraba dejal, da storitev ni neposredno odvisna od nihanja kriptovalut, čeprav to seveda vpliva na njihove prihodke.

Bitorious združil moči z enim od pionirjev kriptorudarjenja pri nasLastnik lani naj-u s p e š n e j š e g a IT-podjetja Bitoriuos Marko Kobal, sicer doktor računalništva, je po izstopu iz lastništva NiceHasha zagnal skup-no podjetje Alviss z Juretom Stariho oziroma njegovo družbo za rudarjenje kriptovalut Singularum. Stariha velja za enega od prvih večjih slovenskih kripto-rudarjev, njegovo podjetje pa je predlan-

skim ustvarilo milijon evrov prihodkov in nekaj več kot 200 tisoč evrov čistega dobička. In kakšen je rezultat, ko dva kriptomačka stakneta glavi? »Zagonsko podjetje bo ponujalo storitve s področja digitalnega rudarjenja, procesiranja algo-ritmov umetne inteligence ter sorodne napredne rešitve podatkovnega centra,« nam je oktobra povedal Kobal, ki je v svoji karieri med drugim delal za novogoriško družbo Arctur, znano po superračunal-niku. Kako daleč so s temi načrti danes, še nismo mogli izvedeti; Kobal nam je namreč odgovoril, da je trenutno v tuji-ni, kjer »vzpostavljajo drugo fazo svojega računalniškega centra za ponujanje pro-cesiranja računalniško intenzivnih sto-ritev«. Rudarjenje kriptovalut je po nje-govih besedah še vedno donosen posel, vendar je to danes postal posel samo za profesionalce, specialiste.

Kje smo našli druga kriptopodjetjaV lanskem pregledu družb smo naleteli še na nekaj podjetij, povezanih s kriptosve-tom. Visoko, na četrtem mestu, je bila Innova Media s 3,8 milijona evrov prihod-kov in 1,7 milijona evrov čistega dobička v letu 2017. Gre za družbo ustanovitelja Leroya Ploznerja, informatika, ki upravlja spletno stran za snemanje brezplačnih programov FilePlanet ter sodeluje pri nas-tajanju kriptožetonov in kriptovalut. Na osmem mestu najuspešnejših najdemo Aragorn, družbo z dvema zaposlenima in petimi milijoni čistih prihodkov. Kot je v preteklosti poročalo Delo, podjetje Aragorn skrbi za prodajo kriptožetonov xaurum.

Junaki, ki jih je naplavila kriptovročica v letu 2017 –

in kaj bo z njimi zdaj?

þ Jure Ugovšek

Naše storitve so vaš denar! Zaupajte nam!

A vam je znan ta stavek? »Jutri bo nakazano.« Ali pa ta: »naslednji teden bom zagotovo poravnal svoje dolgove.« Vam je, a ne?

Dajemo vam možnost, da se s številnimi tovrstnimi praznimi obljubami ne rabite več ukvarjati sami.

Podjetje Prohit vam nudi hitro, učinkovito in profesionalno izterjavo.

NAŠE STORITVE SO PRIMERNE ZA VAS, KER: • vodimo predsodne, sodne, zapuščinske, pravdne in insolventne postopke,• imamo lasten klicni center, ki dela v dveh izmenah, praktično cel dan,• zagotavljamo sledljivost v vseh fazah procesa izterjave,• omogočamo prilagojene rešitve naročniku,• smo vodilna agencija za upravljanje terjatev v Sloveniji.

Z NAMI JE ENOSTAVNO SODELOVATI, SAJ:• imamo razvit lasten program, do katerega imate skozi celoten proces izterjave on-line dostop

tudi vi,• ima tudi vaš dolžnik možnost vpogleda v stanje terjatev, ki nam jih predate v izterjavo,• zagotavljamo zakonsko skladno in elektronsko arhiviranje dokumentov,• je naša IT ekipa sposobna rešiti tudi najbolj zahtevne razvojne rešitve.

SI ŽELITE ZANESLJIVEGA PARTNERJA IN ENOSTAVNEGA SODELOVANJA?Svoje terjatve nam zaupajo številna podjetja s področja bančništva, zavarovalništva, telekomunikacij, komunale, storitev in mnoga druga. Zaupajte nam jih tudi vi.

Prohit, d.o.o. 02 555 20 70 izterjave@prohit.si www.prohit.si

24 MANAGER

Panožni zmagovalci

Na Managerjevi lanski lestvici najuspešnejših živilskopredelovalnih podjetij (objavljamo jo na strani 12) je bila Pekarna Pečjak na petem

mestu kot najuspešnejše pekarsko podjetje. »Dobro smo se pri-pravili na izgubo trga zaradi prodaje Mercatorja Agrokorju: povečali

smo izvoz in pospešili rast,« je dejal Silvester Pečjak.

V Pekarni Pečjak so začeli hitreje povečeva-ti izvoz. Predlanskim so izvozili za prib-ližno štiri milijone od skupaj 33 milijonov evrov prodajnih prihodkov. Najbolj so

povečali izvoz na Hrvaškem, kjer so leta 2014 usta-novili hčerinsko družbo. »V zadnjih treh letih smo na Hrvaškem povečali prodajo na 2,7 milijona evrov. Vse več izvozimo tudi na Švedsko in v Avstrijo, na Hrvaškem pa se naša rast umirja. Zdaj načrtujemo povečati rast na nemškem trgu, zato smo tam odprli pisarno,« je junija, ko se je uvrstil na našo lestvico, dejal Silvester Pečjak, ki družinsko podjetje vodi že vse od svojega 26. leta – lani je dopolnil 40 let.

Zabolela jih je prodaja Mercatorja AgrokorjuStane Pečjak, ki je stoodstotni lastnik pekarne s sedežem na Škofljici, se je zaradi zdravstvenih težav upokojil leta 2004, ko je bil star 64 let. Sin Silvester je podjetje že dobro poznal, ker je začel delati v proiz vodnji že med počitnicami takoj po osnovni šoli. V enem izmed intervjujev je Silvester omenil, da bo zelo vesel, če bo imela Pekarna Pečjak ob nje-govi upokojitvi 35 milijonov evrov prihodkov. To številko bodo očitno dosegli precej prej. Ga je hitra rast presenetila? »V zadnjem času smo hitro rasli zato, ker smo se dobro pripravili na izgubo trga, ki jo je za nas pomenila prodaja Mercatorja. Zato smo se intenzivno usmerili na druge trge, cilje pa smo ustrezno povečali,« pravi Silvester Pečjak.

V Pekarni Pečjak so ves čas glasno nasprotova-li prodaji Mercatorja Agrokorju. Kako se je po tem prevzemu spremenila njihova prodaja? »Kot smo

pričakovali, je prodaja upadla. Ko so odstavili Ivico Todorića, celo še bolj,« pravi Pečjak. V Sloveniji s prodajo trgovcem sicer ustvarijo približno 30 odstot-kov prihodkov. »Z vsemi smo v korektnih odnosih, opažamo pa, da nekateri kakovostnim slovenskim živilom namenijo več pozornosti kot drugi.«

Posodobitev proizvodnje, rast dodane vred-nostiIntenzivno so vlagali v novo opremo, s tem jim je uspelo zmanjšati tudi število nadur, to pa je vodilo v rast dodane vrednosti, ki po zadnjih podatkih dose-ga 39 tisoč evrov. To je bolje od povprečja v panogi – 36.400 evrov na zaposlenega.

Vlagali so predvsem v posodobitev proizvodnih linij in povečanje zmogljivosti ter stavbe in zem-ljišča v Trzinu, kjer imajo večji del proizvodnje. »Naložbeni cikel v proizvodnjo bomo prihodnje leto končali, ker smo zamenjali vse, kar smo načr-tovali. Pred naslednjim naložbenim ciklom pa nas čaka še obdobje razdolževanja,« pravi Pečjak.

Del dobička redno delijo z zaposlenimiV Pekarni Pečjak so znani po plačah, ki so precej nad povprečjem panoge – in tudi nad povprečjem plač v Sloveniji – predlanskim so dosegle 1.757 evrov bruto. Z zaposlenimi tudi redno delijo del dobička. »V panogi si visokih plač ne moremo privoščiti, se pa držimo načela, da kakovostni in zadovoljni zapos-leni lahko naredijo boljše izdelke, ki imajo tudi višjo ceno,« razlaga Pečjak. Leta 2017 so pridelali dobre-ga 1,5 milijona evrov čistega dobička, za lani pa je sogovornik sredi leta predvideval, da ga bo nekoliko manj, ker se stroški plač izrazito višajo, cene surovin

þ Nataša Koražija

Največji proizvajalec bureka

na Balkanu se širi na sever in jug

ʾ »Smo privrženec organske rasti. Nismo tipična pekarna, ampak pro-izvajalec testenin in zamrznje-nega pro-grama, zato ne vidimo smisla v združevanju s pekarna-mi.«

manager 25

proizvajalec bureka pa nihajo bolj kot v preteklosti. Hitra rast plač je pos-ledica rasti podjetja, ki sovpada s splošno gospodar-sko rastjo in pomanjkanjem delovne sile na trgu. A kot pravijo, je dobro delovno silo treba dobro plačati.

Širitev mobilnih trgovin tudi ob pomoči zapo-slenih iz propadle Pekarne BlatnikPri Pečjaku so pred leti, ko je propadla Pekarna Blatnik, nekaj njenih delavcev zaposlili v mobil-nih prodajalnah. Zdaj imajo že 25 takšnih potu-jočih trgovin, ki so jih razširili na Štajerskem, v Prekmurju in na Primorskem. V prihodnje načrtu-jejo tudi širitev na nove pokrajine.

V navadnih trgovinah – teh imajo zdaj že 22 – pa bodo razširili prodajni koncept. To pomeni, da bodo poleg svojih izdelkov prodajali tudi špecerijo in ure-dili lokal. Prvo takšno novo vzorčno trgovino so že preuredili v Logatcu.

Kako jim je uspelo z burekom prodreti na sever in jugMed posebnimi dosežki Pekarne Pečjak je, da so postali največji izdelovalec bureka na Balkanu. Kako jim je z burekom uspelo prodreti na jug, kjer je bolj doma, pa tudi na sever, kjer je manj doma? Njihova glavna prednost je, da ga izdelujejo po enakem načelu kot druge izdelke: uporabljajo zgolj najbolj-še sestavine in manj maščob, hkrati pa ima njihov burek precej več nadeva. Mali ponudniki pogosto izdelujejo poceni burek z manj kakovostnimi živili, ki je bliže hitri hrani, pri Pečjaku pa so iz bureka z uporabo kakovostnih sestavin naredili kakovosten izdelek z dobrim prehranskim profilom.

V jabolčnih nadevih integrirano pridelana jabolkaŠe nekaj posebnosti njihovih živil: v vseh jabolčnih nadevih uporabljajo integrirano pridelana jabolka, v testeninah pa ekološko pridelana jajca. Posebej tudi poudarjajo, da nikoli ne uporabljajo prehranskih dodatkov niti barvil, ki nimajo nobene vloge pri zviševanju kakovosti živila. »Obstaja kritična masa kupcev, ki to znajo ceniti. Hkrati pa kupce izobra-

žujemo in ozaveščamo, kaj pomeni kakovostno živi-lo,« pravijo. Že pred več kot desetletjem so spreme-nili recepte in izločili transmaščobe, ko se v javnosti sploh še ni toliko govorilo o njihovi škodljivosti.

Kako so preživeli poplavo pekarnTrg so v zadnjem desetletju preplavile najrazličnejše male in velike, zahodne in južne pekarne, marsikate-ra je tudi propadla. Okoli leta 2012, ko je drugič uda-rila kriza, so Pečjakovi dobili precej klicev tekmecev, ali jih lahko nekako rešijo ali kupijo. Takrat niso hoteli prevzeti nobenega, ker se jim je to zdelo preveč tvega-no. Bi zdaj ravnali enako? »Smo zagovorniki organ-ske rasti. Nismo tipična pekarna, ampak proizvajalec testenin in zamrznjenega programa, zato ne vidimo smisla v združevanju s pekarnami,« pravi direktor.

Ostajajo v družinski lastiPekarna Pečjak je v stoodstotni lasti Staneta Pečjaka. V preteklosti je bila solastnica tudi njegova žena Anica, a je na začetku leta izstopila. Te poteze v druž-bi ne želijo komentirati. »Podjetje ostaja v stoodstotni družinski lasti, sprememba pa nikakor ne vpliva na način dela. Proces smo načrtovali in uskladili z vsemi družinskimi člani,« pravijo. V podjetju sta poleg sina Silvestra v vodstveni ekipi tudi njegova žena in obe sestri – Tanja Kopač in Majda Matjaž z zakonskima partnerjema. Glavno prednost vidijo v tem, da so družinsko podjetje in da ne delajo za en mandat, ampak dolgoročno in z drugačnimi vrednotami.

Oče Pečjak prihaja redno na klepet, pa tudi v kontroloStane Pečjak, ki je že 14 let v pokoju, še vedno večkrat na teden pride v tovarno v Trzinu, ker menda rad opazuje rast in razvoj podjetja. »Poklepeta z zaposlenimi, se veseli nad dobrim poslovanjem, včasih pa nas tudi pograja,« pravi Silvester Pečjak.

na Balkanu se širi na sever in jug

π V Pekarni Pečjak redno delijo del dobič-ka z zaposlenimi. »V panogi si visokih plač ne moremo privoščiti, se pa držimo načela, da kakovostni in zado-voljni zaposleni lahko naredijo boljše izdelke, ki imajo tudi višjo ceno,« pravi direktor Silvester Pečjak.

ar

hiV

Pek

ar

ne

Peč

jak

26 MANAGER

Panožni zmagovalci

Najboljša gradbena podjetja 2017

Podjetje

Rast pri-hodkov od

prodaje (2017/

2016; v %)

EBIT marža (dobiček iz poslovanja

(EBIT)/prihodki od

prodaje; v %)

Čisti dobi-

ček (v EUR)

1. Trgograd 39,3 13,6 2,9

2. GVO 57,7 7,1 3,7

2. HC Hidromontaža 15,2 11,7 2,5

4. AGM Nemec 60,7 12,3 1,8

5. Petrič 40,8 8,5 1,0

6. CGP 52,0 5,5 6,7

7. Adria Dom 7,7 7,6 1,9

8. Kolektor Koling 22,0 1,9 3,4

9. GH Holding -47,6 16,5 3,9

10. Komunalne gradnje -0,3 5,8 0,8

11. Lumar IG 22,4 7,3 0,9

12. DRI upravljanje investicij 22,2 6,6 1,2

13. Euro-Asfalt Sarajevo 55,2 0,3 0,1

14. Nivo Eko -40,1 9,6 1,0

15. VOC Celje 24,4 3,7 0,9

16. VG5 45,4 2,3 0,8

17. GPI Tehnika 165,6 4,3 0,4

18. Teleg-m 19,0 9,1 1,0

19. REM -20,2 8,4 2,1

20. CPK 51,3 4,4 1,1

21. KPL 2,2 6,4 0,9

22. Arcont Gornja Radgona -0,7 4,6 2,5

23. SGP Graditelj 25,0 4,8 0,5

24. CP Ptuj 27,8 3,6 1,1

24. Riko Hiše 60,6 3,2 0,4

26. Adriaing Koper 55,8 2,0 0,4

27. Strabag 6,4 3,0 0,7

28. GIC Gradnje 21,1 2,7 0,6

29. Remont 24,3 1,2 0,2

30. Makro 5 Gradnje 44,6 1,7 0,4

31. Komunala Slovenske Gorice 43,7 2,4 0,2

32. Hidrotehnik 50,4 1,8 0,3

33. Pomgrad 1,3 0,8 0,7

34. Grafist -41,9 4,3 0,2

35. Gorenjska gradbena družba 1,9 2,4 0,8

36. Riko -32,4 1,2 0,5

37. Kovinar – Gradnje ST 14,1 2,9 0,1

38. Pomgrad – CP 13,8 2,1 0,4

39. SŽ – ŽGP 19,1 0,9 0,3

40. Marles hiše Maribor 8,4 0,7 0,1

41. CGP – Gradnje -0,9 0,1 0,0

42. Asfalti Ptuj 22,6 9,3 1,7

43. Gorenje projekt 69,0 0,7 0,1

44. Remont NG 47,9 1,8 0,2

Viri: GVIN, FI.PO, lastni izračuni; Lestvici sta bili objavljeni 6. julija 2018 v Managerju; zajeta so podjetja z najmanj 10 mio EU prihodkov od prodaje,

razvrščena so ob upoštevanju šestih kazalnikov poslovanja.

Največja gradbena podjetja 2017

Podjetje

Prihodki od pro-daje (v tisočih EUR)

Število zapo-slenih

Sredstva (v tisočih

EUR)1. CGP Novo mesto 139,5 346 155,5

2. Pomgrad 109,2 433 98,6

3. GVO 61,5 452 46,6

4. Arcont Gornja Radgona 66,1 653 31,5

5. Kolektor Koling 90,5 123 58,4

6. Gorenjska gradbena družba 52,6 311 52,0

7. Riko 79,2 112 77,8

8. GH Holding 20,1 18 36,2

9. KPL 24,1 299 29,4

10. Trgograd, d. o. o., Litija 19,9 58 22,6

11. VOC Celje 35,7 330 20,8

12. DRI upravljanje investicij 21,1 294 25,0

13. REM 28,7 143 18,8

14. CPK 30,5 287 30,3

15. SŽ – ŽGP 36,7 262 34,0

16. Adria Dom 26,6 212 17,5

17. AGM Nemec 18,8 157 16,6

18. CP Ptuj 28,7 220 21,6

19. HC Hidromontaža 26,0 19 21,6

20. Strabag 36,2 126 25,4

21. GIC Gradnje 32,3 91 32,6

22. Nivo Eko 19,4 117 20,2

23. Teleg-m 11,4 159 15,8

24. Hidrotehnik 23,9 125 16,5

25. Grafist 14,1 20 37,0

26. Asfalti Ptuj 13,4 61 5,8

27. Komunalne gradnje 17,3 119 10,1

28. SGP Graditelj 15,1 84 19,0

29. Remont 26,6 124 15,8

30. Petrič 13,1 69 9,4

31. Pomgrad – CP 16,1 101 15,0

32. VG5 30,5 23 14,5

33. Lumar IG 14,1 70 6,8

34. Makro 5 Gradnje 26,7 71 12,1

35. Marles hiše Maribor 20,5 124 11,4

36. Adriaing Koper 19,6 43 14,7

37. Riko Hiše 12,8 66 8,1

38. Komunala Slovenske Gorice 10,6 75 7,2

39. CGP – Gradnje 14,4 130 7,4

40. GPI Tehnika 10,7 41 7,0

41. Kovinar – Gradnje ST 11,9 46 6,8

42. Euro-Asfalt Sarajevo – podružnica Slovenija 26,1 18 2,7

43. Gorenje projekt 17,1 25 8,7

44. Remont NG 11,6 34 4,0

Viri: GVIN, FI.PO, lastni izračuni

manager 27

Družba1. Iskratel 65.544 5232. Comtrade 47.523 4533. Bankart 27.704 1944. IBM Slovenija 46.665 1805. Dewesoft 17.978 646. Nil 26.062 1087. SRC 26.498 1948. S & T Slovenija 31.193 1709. Adacta 17.589 19610. Ekipa2 12.970 19511. Amplexor Adriatic 11.382 10612. Datalab 4.790 42

13. Mercury Processing Services International 13.846 82

14. Bitorious 4.635 115. Smart Com 9.079 6516. Euro Plus 9.767 7117. Epps 14.222 5018. H-Bit 3.984 319. SAP 20.968 2820. Halcom 8.200 10021. HRC 6.906 9422. Actual I. T. 10.661 9023. Mikrocop 6.320 14324. Smartis 13.572 3125. Microsoft 16.182 5626. LIT Tranzit 5.206 28,5627. Sensum 7.062 6928. Informatika 12.738 7229. Sportradar 7.293 11430. Špica International 7.807 4331. Unistar LC 17.492 7032. Isystem Labs 4.990 3633. Vasco 4.335 2534. Saop 6.331 7935. Innova Media 3.766 136. Payten 6.392 3637. GGL 10.782 738. Margento R & D 6.026 6739. Oracle 15.298 2040. Enfora 2.098 241. Add Ljubljana 8.958 5142. Mikrografija 5.744 5643. Četrta pot 5.202 8244. Beenius 5.305 3745. Gambit Trade 17.038 2346. Xlab 4.417 6147. Ixtlan Team 2.053 3448. CDE 3.317 4749. Agitavit Solutions 3.907 6550. CVS Mobile 4.646 53

Vira: gVIn, lastni izračun

Družba1. Bitorious 1.965,6 88,62. H-Bit 977,0 97,53. LIT Tranzit 158,4 45,24. Innova Media 207,9 60,65. Enfora 175,9 93,16. Ešola 62,0 29,07. Isystem Labs 22,3 35,38. Aragorn 197,9 6,39. Iplus 86,1 23,710. Softproject 48,6 15,311. Oryx 28,4 20,412. Gdi 64,9 14,913. GGL –6,3 15,214. Vasco 5,4 49,315. Inova It 31,1 19,416. Euro Plus 13,0 22,517. Msg Life Odateam 33,5 18,618. Dewesoft 16,8 29,719. Nil 11,6 13,520. Itelis 111,0 7,921. Eurotax 3,8 38,822. Sportradar 24,1 12,123. 3fs 21,3 18,624. HRC 16,2 23,125. Špica International 23,2 13,126. Amplexor Adriatic 18,8 15,527. Halcom –3,6 17,028. Smartis 52,7 5,929. Styria Digital Marketplaces 16,7 8,530. Ekipa2 12,8 11,331. Arne 37,0 7,932. Igea 40,6 10,433. Sinergise 54,0 17,034. Mikrografija 31,4 12,735. Payten 63,9 7,736. ZZI –1,5 15,637. Selectium Adriatics 12,2 6,938. IBM Slovenija –1,8 6,539. Datalab 23,5 23,040. Microsoft 8,2 5,641. Solid World 21,7 10,442. Business Solutions 16,3 9,943. Advansys 1,4 15,444. Cd Media Sl 78,2 3,445. Sfera IT 19,4 3,446. Celtra 23,6 4,847. Mlacom 44,5 3,148. Bankart 3,9 9,949. Genis 16,1 8,050. Globus Marine International –2,1 32,4

Vira: gVIn, lastni izračunLestvici sta bili objavljeni 28. septembra 2018 v managerju; zajeta so podjetja

z najmanj 2 mio eUr prihodkov od prodaje, razvrščena so ob upoštevanju petih (največja) oziroma šestih (najuspešneša) kazalnikov.

TOP 50 informacijskih podjetij Največji v letu 2017 Najuspešnejši v letu 2017

Prihodki od prodaje

(v tisočih EUR)

Rast prihodkov od prodaje

(v %)Število

zaposlenih

Dobiček iz po-slovanja glede

na prihodke – EBIT marža

(v %)

28 MANAGER

Panožni zmagovalci

Družba1. Telekom Slovenije 645.190 2.3002. A1 Slovenija 208.539 5843. Telemach 190.919 6674. T-2 71.219 3155. Akton 50.509 246. Mobik 44.203 287. Telemach UG 8.931 88. Stn 16.308 309. Ericsson 16.331 3110. Optisis 13.605 1711. Telemach Tabor 5.179 1012. Ema 3.872 3913. Stelkom 6.510 2314. E. B. Komunikacije 16.862 315. Softnet 4.767 1816. Teleray 7.339 317. Mega M 2.519 1918. Catv Selnica Ruše 3.936 419. MI - Line 2.042 1120. Novatel 3.321 11

Vira: GVIN, lastni izračun

Družba1. Opptisis 13,7 5,52. Mega M 18,7 6,63. Akton 0,5 3,04. Ema –3,1 10,75. T-2 n. p. 6,96. Telemach UG 10,1 5,97. Mobik –29,5 1,58. Ericsson –2,5 5,79. Telemach 10,6 8,610. Stelkom 19,5 3,111. Catv Selnica Ruše 16,6 2,512. MI - Line –14,3 8,213. A1 Slovenija 5,0 5,514. Telemach Tabor 1,4 5,815. Novatel 18,9 0,716. Stn –3,3 0,317. Softnet 1,6 1,318. Telekom Slovenije 0,9 0,519. Teleray 5,3 –2,820. E. B. Komunikacije 82,3 –0,1

Vira: GVIN, lastni izračun; Op.: podatek za prihodke v letu 2016 še ni bil znan, saj družba v zadnjih letih ni objavljala letnih poročil.

Lestvici sta bili objavljeni 28. septembra 2018 v Managerju; podjetja so razvrščena ob upoštevanju petih (največja) oziroma šestih (najuspešneša) kazalnikov.

TOP 20 telekomunikacijskih podjetij Največji v letu 2017

TOP 20 telekomunikacijskih podjetij Najuspešnejši v letu 2017

Prihodki od prodaje (v tisočih

EUR)

Dobiček iz poslovanja

glede na prihod-

ke – EBIT marža (v %)

Število zaposlenih

Donosnost sredstev (v %)

Uvr-stitev Družba

1. Pivovarna Laško Union 151,0 589

2. Droga Kolinska 172,0 471

3. Perutnina Ptuj 159,5 1.371

4. Ljubljanske mlekarne 167,6 572

5. Žito 96,3 678

6. Radenska 36,8 226

7. Celjske mesnine 82,9 349

8. Fructal 42,0 261

9. Jata Emona 55,6 241

10. Mlinotest 51,3 448

11. Don Don 32,0 292

12. Incom 42,6 288

13. Pivka 40,0 383

14. Pekarna Pečjak 33,1 320

15. Mlekarna Celeia 60,2 203

16. Panvita MIR 58,0 280

17. Kras 40,2 97

18. Nektar Natura 18,9 65

19. Mercator-Emba 18,2 103

20. Pomurske mlekarne 35,9 129

21. Vinakoper 8,7 90

22. Dana 15,7 100

23. Gea 25,7 90

24. Meso Kamnik 31,0 134

25. Mesnine dežele Kranjske 20,3 98

26. Hočevar 19,9 24

27. Mlinopek 9,6 146

28. Hlebček 11,0 168

29. Loške mesnine 23,1 99

30. Nimrod 15,2 53

31. Pekarna Brumat 11,4 143

32. Šumi bonboni 10,7 109

33. Ekolat 10,8 31

34. Mlekarna Planika Kobarid 10,8 64

35. Košaki TMI 11,3 79

36. Mesarstvo Blatnik 9,9 60

37. Proconi 8,0 81

38. Kras - meso 18,9 2

39. Farme Ihan - MPR 6,2 52

40. Mlin Katić 8,4 25

Viri: Bisnode, FI.PO, lastni izračuniOp.: lestvica je bila objavljena 29. junija 2018 v Managerju; glej tudi opombo

na strani 29.

TOP 40 - Največje prehranske družbeČisti prihodki

od prodaje (v mio EUR)

Število zaposlenih

manager 29

optius.comMoja nova zaposlitev

Karierni portal za nove čase.

Uvr-stitev Družba

Čisti dobiček (v mio EUR)

1. Pivovarna Laško Union 14,2 15,01. Radenska 11,3 4,93. Droga Kolinska 10,3 16,74. Nektar Natura 17,5 2,75. Fructal 13,0 4,65. Pekarna Pečjak 4,5 1,47. Mlekarna Planika Kobarid 4,2 0,48. Ljubljanske mlekarne 4,1 5,09. Jata Emona 6,6 3,39. Incom 5,9 1,811. Mercator-Emba 12,2 1,912. Nimrod 3,5 0,413. Perutnina Ptuj 3,9 7,814. Mlinotest 3,4 1,715. Don Don 10,8 1,416. Celjske mesnine 2,0 1,817. Žito 4,5 4,418. Hočevar 3,4 0,519. Dana 2,8 0,320. Mlin Katić 1,5 0,121. Mlekarna Celeia 1,1 0,522. Loške mesnine 0,2 0,123. Vinakoper 3,7 0,524. Šumi bonboni 1,2 0,825. Panvita MIR 0,9 0,325. Hlebček 1,6 0,127. Ledas Celje 1,5 0,128. Pivka 1,2 0,629. Gea 0,2 0,230. Kras 0,5 0,2

Viri: Bisnode, FI.PO, lastni izračuniOp.: lestvica najboljših prehranskih družb je nekoliko krajša od tiste, na

kateri so največje, saj smo iz največjih izločili podjetja, ki jim v zadnjih letih ne gre preveč dobro.

TOP 30 - Najboljše prehranske družbe

Dobičkovna EBIT marža (v %)

Uvr-stitev Družba

1. KZ Metlika 59,0 208

2. KZ Trebnje 45,1 167 3. Koroška KGZ 34,9 129 4. KGZ Sloga 34,2 72 5. KGZ Škofja Loka 31,9 112 6. KZ Ptuj 31,7 126 7. KZ Lenart 31,4 54 8. KZ Radgona 26,8 56 9. KZ Krka 23,0 128 10. KZ Cerklje 19,9 39 11. KGZ Sava 19,5 34 12. KZ Šmarje 17,3 72 13. KZ Tolmin 17,2 104 14. KZ Šaleška dolina 16,8 65 15. KZ Agraria Koper 16,0 127

16. KGZ Litija 15,3 83

17. KZ Slovenska Bistrica 15,2 10

Čisti prihod-ki od prodaje (v mio EUR)

Število zaposlenih

18. Govedorejsko poslovno združenje 15,0 5 19. Panvita Agromerkur 14,6 157 20. Vinska klet Goriška brda 13,7 97 21. RWA Slovenija 12,6 24 22. KZ Medvode 12,3 30 23. KZ Laško 10,9 85 24. Radgonske gorice 10,5 122 25. KZ Hoče 10,0 9 26. KZ Šentjur 9,5 33 27. Puklavec Family Wines 8,9 174 28. Meja Šentjur 8,7 50 29. PP – Agro 8,3 51 30. KZ Celje 8,1 23 31. KZ Stična 7,7 40

32. KGZ Ribnica 7,2 51

33. KGZ Idrija 6,6 41 34. KZ Rače 6,0 50 35. KZ Velike Lašče 5,9 42 36. KZ Izlake 5,4 32 37. Hmezad KZ Petrovče 4,6 21 38. Evrosad 4,3 89 39. Vinakras 4,3 42 40. HPG Brežice 4,1 45

Viri: Bisnode, FI.PO, lastni izračuniOp.: lestvice živilskih in kmetijskih podjetij ter zadrug so bile objavljene 29. junija

2018 v managerju; manjka nekaj podjetij, ki do takrat še niso objavila podatkov; razvrtitev upošteva šest kazalnikov poslovanja.

Uvr-stitev Družba

Čisti prihod-ki od prodaje (v mio EUR)

Število za-poslenih

TOP 40 - Največje kmetijske družbe in zadruge

30 MANAGER

Panožni zmagovalci

Podjetje

Čisti prihodki od prodaje 2017 (v mio EUR)

Čisti poslovni izid 2017

(v tisočih EUR)1. Dars 442,24 141.145,14

2. Pošta Slovenije 221,20 7.596,44

3. Luka Koper 206,84 33.143,41

4.Slovenske žele-znice – Tovorni promet

181,99 12.027,32

5. Adria Airways 157,79 –5.438,70

6. Zavod RS za bla-govne rezerve 110,31 20.999,49

7. Intereuropa 103,98 339,95

8. Glovis Europe 79,51 5.237,67

9. BTC 66,57 5.805,43

10. Schenker 45,62 3.387,39

11. Fraport Slovenija 41,67 9.646,55

12. DSV Transport 41,36 –3.498,00

13. T. P. G. Logistika 39,80 668,23

14. Adria Kombi 39,65 1.464,46

15.Kontrola zračne-ga prometa Slove-nije (KZPS)

37,98 3.254,09

16.Slovenske žele-znice – Potniški promet

37,55 16.987,35

17. Cargo-partner 33,70 341,73

18. Agrocorn 30,81 240,35

19.Ljubljanski potni-ški promet (JP LPP)

29,50 116,39

20. Kuehne + Nagel 28,96 396,24

21. Eurotek 28,18 1.201,76

22. DHL logistika 26,18 475,33

23. Klemen Transport (Klemen Piškur) 22,17 1.798,51

24. Frikus Špedicija 21,31 14,19

25. FMS Logistika 21,01 146,83

26. Petrans 20,90 1.066,09

27. Gefco 20,78 –31,54

28. Nomago 20,68 1.711,24

29. Elitavia 20,66 272,82

30. T. L. Sirk 19,92 707,27

31.Izletnik Celje (združen v Noma-go)

19,24 1.739,42

32. Transporti Finec 19,14 2.877,81

33. Kobal Transporti 18,96 359,76

34. Fersped 18,44 450,68

35. Jurčič & Co 18,25 1.466,63

36. DHL Ekspres 17,85 249,98

37. Petek Transport 16,74 1.251,96

38. UPS Adria (S) Ekspres 15,06 –39,98

39. MB Petrič 15,05 233,74

40. Gatis, goriški avtotransport 14,69 469,50

41. TNT Express 14,68 –952,81

42. SIGR transport in skladiščenje 14,54 –262,71

43.Ploj trgovina, storitve in prevoz-ništvo

14,48 471,36

44. Izberi, založništvo in distribucija 14,45 11,19

45. Špedicija Goja 14,05 392,30

46. Global sistem 14,05 767,50

47. Rail Cargo Carrier 13,73 107,09

48. Gebrüder Weiss 13,65 604,37

49. Milšped 13,54 338,19

50. Brus Transport 13,25 689,60

51. T. T. Cargo 13,21 325,01

52. Arriva Alpetour 12,88 3.575,00

53. Cat Logistic 12,85 2.473,47

54. Ko-trans 12,78 928,29

55. Boxline UCL 12,73 155,46

56. Codex 12,50 607,46

57.Dragon Mariti-me, pomorske storitve

12,23 1.010,91

58. Globus mednaro-dna špedicija 12,06 168,41

59. Pfeifer 11,78 868,85

60. Solinair, letalsko podjetje 11,73 311,98

61. General Logistics Systems (GLS) 11,49 956,21

62. Neutron 900, logi-stične rešitve 11,45 1.297,87

63.Rail Cargo Logi-stics, železniška špedicija

11,12 37,00

64. Hoedlmayr logi-stika 11,06 249,14

65. Hmezad – TMT 10,95 110,29

66. Planet Trans 10,79 263,08

67. Rhenus logistika 10,78 150,18

68. KMP logistika 10,76 197,19

69. Reja transport 10,59 471,61

70. Bizjak Aleksan-der, prevozi 10,45 388,48

71. Prevozništvo Klaut 10,40 527,76

72. DPD, kurirska in paketna družba 10,37 509,27

73. Interline, trgovina in storitve 10,17 209,61

74. Adria Transport 10,15 865,82

75. For Trans 9,86 335,27

Podjetje

Čisti prihodki od prodaje 2017 (v mio EUR)

Čisti poslovni izid 2017

(v tisočih EUR)

TOP 101 Transport & logistika

76. Habjan Transport 9,46 621,60

77. RCM špedicija 9,33 458,97

78. Silo Jeličić, pre-vozi in storitve 9,32 688,52

79. Luka Koper Inpo 9,23 860,71

80.Zamet, prevoz-ništvo in druge storitve

9,15 205,93

81. Avtotransport Kovačič 9,14 134,52

82. PGS Koper, logi-stične storitve 9,04 352,79

83. Arriva Štajerska 8,99 1.010,21

84. Prevozništvo Daniel Fijavž 8,85 840,92

85. T & V Sped, pre-vozi in storitve 8,73 67,11

86. Transport Fran-gež 8,67 694,06

87. Urdih Transport 8,65 226,98

88. Koptrans, tran-sport in trgovina 8,62 81,83

89. F. A. Maik 8,56 14,66

Podjetje

Čisti prihodki od prodaje 2017 (v mio EUR)

Čisti poslovni izid 2017

(v tisočih EUR)

90. Codognotto, transport 8,55 59,24

91. Arriva Dolenjska in Primorska 8,51 834,13

92. Kaass Avto trgo-vina, prevozi 8,51 276,54

93. Auta Marocchi 8,36 –210,58

94. Bello Transport 8,27 971,51

95. Comark 8,17 255,97

96. Jerman Tran-sport 8,08 358,04

97. Nastran prevozi, storitve 8,05 298,66

98. Tramper – tran-sport in logistika 8,05 449,97

99. Fijavž Uroš Tran-sport 8,03 490,52

100.Adriatikagent, mednarodna po-morska agencija

8,02 334,72

101. Forbiz, prevozi 8,02 406,39

Viri: poslovna poročila, GVIN, AJPESOp.: lestvica je bila objavljena 20. novembra 2018 v Financah; podjetja so

razvrščena po velikosti čistih prihodkov od prodaje v letu 2017.

Podjetje

Čisti prihodki od prodaje 2017 (v mio EUR)

Čisti poslovni izid 2017

(v tisočih EUR)

TOP 101 Transport & logistika

32 MANAGER

Nagrajenci

S podjetjem Hurra Studios, ki smo mu leta 2017 podelili nagrado najpodjetniška ideja, smo na Financah zadeli v črno bolj kot kadarkoli, saj so zatem vzleteli kot raketa.

Ko smo decembra 2016 v rubriki Najpodjetniška ideja prvič predstavili Male junake, kot se je takrat še imenovalo podje-tje za izdajo personaliziranih otroških knjig,

je bilo to majhno, približno tri leta staro podjetje, v ozadju katerega sta bila Mic Melanšek in Rado Daradan z okoli desetimi zaposlenimi. Tistega leta so prodali 15 tisoč knjig, za naslednjega so napovedovali »prek mili-jon« evrov prihodkov. Dobri dve leti pozneje to podjetje proda tudi do 18 tisoč knjig na dan. S skoraj pol milijo-na prodanih knjig je podjetje, ki se zdaj imenuje Hurra Studios, iztržilo 12 milijonov evrov prihodkov, deluje že

v šestih državah in ima več kot sto zaposlenih.

Feri Lainšček kot dokaz, da mislijo resnoZačetki Malih junakov segajo v leto 2013, ko sta Melanšek in Daradan septembra izdala prvo personalizirano knjigo. Ta še vedno nastaja tako, da na spletni strani izberete zgodbo, nato poi-menujete glavnega otroškega junaka, določite spol, barvo las, barvo oči, ali ima pegice, očala … Napišete lahko še posvetilo, pre-

den pa gre knjiga v tiskarno, jo tudi skrbno pregleda-jo, da je vse na tako visoki ravni, kot so si jo zamislili. Previdnost je nujna sploh pri imenih, da so res povsod zapisana povsem pravilno.

In prav zavezanost h kakovosti, ročni pregled vsake knjige, je tisto, kar jih po Melanškovih besedah ločuje od čedalje večje konkurence na trgu personaliziranih knjig. »Še vedno se tudi pogovarjamo z vsemi uporab-niki, ki prek kateregakoli kanala z nami navežejo stik,« dodaja sogovornik.

Ta osebni pristop, poleg personificiranega izdelka, jim je omogočil, da jim je uspelo v založništvu, ki sicer v Sloveniji velja za zelo težavno panogo. Za uspeh je treba, kot pravi Melanšek, »izolirati in jasno osmisliti vse lastnosti panoge, ki jo vlečejo k dnu, ter jih izboljšati in približati modernemu porabniku«.

Amerika od sanj do glavnega trgaKer se knjige seveda kupujejo tudi zaradi avtorjev, sta Melanšek in Daradan že na začetku vedela, da potre-bujeta uveljavljena imena. Eden izmed prvih, ki je pris-topil k projektu, je bil pesnik in pisatelj Feri Lainšček.

þ Špela Mikuš

zraslo veliko podjetje

Kako je iz Malih junakov

Naš lanski nagrajenec je tržaško-lju-bljansko podjetje Dotcom, ki je razvilo saefy, sondo za širšo uporabo avtomati-ziranega vodenja temperatur v hladilnih napravah. Termometer sonda je prek interneta povezan s sistemom, ki beleži in analizira podatke ter po potrebi spro-ži alarm. V podjetju s petimi ustanovite-lji so idejo dobili pred tremi leti, opazili

so namreč, da trgovske, gostinske in hotelske verige temperature v hladil-nih napravah večinoma še vedno beležijo ročno. Prepričalo nas je dejstvo, da so sondo že takrat uporabljali v švicarski verigi restavracij McDonald's in da so si v podjetju že določili konkretne načrte za širitev v tujino.Dotcom je bil ustanovljen leta 2004 v Trstu, zdaj podjetje posluje z dveh sedežev, iz Ljubljane in Trsta. Njegov direktor je Iztok Colja. Lani so rezultat izboljšali za dobro petino glede na leto 2017, ko so ustvarili 520 tisoč evrov prihodkov, so sporočili iz podjetja.

NAJPODJETNIŠKA IDEJA 2018

Nagradili smo podjetje Dotcom

Ker verjamemo, da zanimive, dobre in inovativne zgodbe še vedno nastajajo, izbor Najpodjetniška ideja nadaljujemo tudi letos. Iščemo nove, zanimive, drugačne, tudi inovativne izdelke in storitve, ki so nastali s slovenskim znanjem. Letošnjega zmagovala pa bomo razglasili 6. junija. Če menite, da si vaša podjetniška zgodba in ideja zaslužita, da ju spoznamo in predstavi-mo, potem nam pišite na spela.mikus@finance.si

JuR

E M

AKo

VEC

manager 33

»Ko smo šli k njemu, nismo imeli še niti spletne strani, pa se nam je z njim vseeno uspelo dogovoriti o sodelo-vanju. In ker je bil na knjigi napisan kot avtor, so tudi drugi dojeli, da to ni kar neki projekt, ampak da smo resni,« je pred časom povedal Melanšek.

Danes avtorjev ne iščejo več le v lokalnem okolju. Navzočnost na tujih trgih zahteva, da tamkajšnjim bral-cem ponudijo lokalne avtorje. Specifična in težavna v tem je Nemčija, kjer so avtorji vezani na založnike in ne smejo kar prehajati med njimi. Drugje tega ni. Denimo v ZDA je vse bolj prepuščeno toku povpraševanja in ponudbe, razlaga Melanšek.

In ZDA, o katerih so pred dvema letoma še sanjali, za Male junake postajajo glavni trg. Tudi zato, kot poja-snjuje naš sogovornik, trenutno vsa njihova izvorna dela nastajajo s tamkajšnjimi avtorji in se naknadno prevedejo v druge jezike. Na primer knjiga Vesel božič, Maja, ki so jo ustvarili skupaj z Adamom Wallaceom, pisateljem, ki se je že znašel na seznamu najbolje pro-dajanih avtorjev časopisa New York Times.

Naslednji korak: preostanek Evrope Nemški in italijanski trg sta bila prva tuja trga, ki so ju osvojili, za prihodnost pa načrtujejo širitev še na nove trge, v Španijo, Veliko Britanijo, Kanado. Do prihodnje-ga leta tako načrtujejo, da bodo pokrili večji del Evrope in Severne Amerike.

Seveda pa načrtujejo tudi nove knjige. Do pomladi 2020 nameravajo izdati še tri. »Naša trženjska strategi-ja nam omogoča zelo hitro rast, zato lahko le s pravimi kadri zagotavljamo produkte, ki jih od nas pričakujejo starši, tete, dedki in babice.« In prav kadri so glavni izziv podjetja. V prihodnjih dveh letih tako načrtujejo več kot sto novih zaposlitev, vse od urednikov do pro-gramerjev.

π glavna usta-novitelja podjetja Hurra Studios, ki izdaja peronalizirane otroške knjige, sta rado Daradan in mic melanšek.

zraslo veliko podjetje

Kako je iz Malih junakov

Izbor najpodjetniška ideja v Časniku Finance pote-ka že 17. leto. Zgodb in idej se je v teh letih nabralo že več kot 600. In med njimi in tudi med našimi zmagovalci najdemo kar nekaj uspešnih podjetij. nekatera so medtem postala že zrela in uveljav-ljena podjetja. To velja tudi za prvega nagrajenca iz sezone 2002/03, novogoriški Instrumentation Technologies Roka Uršiča, ki med drugim dela merilne naprave, ki se uporabljajo v pospeševalnikih osnov-nih delcev, s katerimi znanstveniki raz-iskujejo ustroj vesolja. Podjetje je po nekaj težavnejših letih spet postalo zelo dobičkonosno, leta 2017 so pri dobrih pet milijonih evrov prihodkov imeli 1,3 milijona evrov dobička.Tudi nagrajenec, ki mu je sledil, Atech Davorja Jakulina, je bi zadetek v polno. Podjetje razvija in izdeluje elektronske krmilnike motorjev, leta 2017, za katero so na voljo zadnji podatki, je že preseglo 11 milijonov v evro prihodkov in imelo okoli sto zaposlenih.Zelo obetavno je tudi podjetje Elaphe, ki smo ga kot najpodjetniško idejo nagradili leta 2007, samo leto po njegovi ustanovitvi. razvijajo elek-tromotor, ki ga je mogoče namestiti v kolo avtomobilov in drugih vozil ter s tem povečati učinkovitost pogona. razvoj se bliža koncu, kot je pred nedavnim za manager povedal soustanovitelj, direktor in največji lastnik podjetja Gorazd Lampič, bodo vozila z elaphovim kolesnim pogonom prišla na trg najprej v aziji in pozneje v evropi. njegovi letni prihodki dosegajo zdaj okoli štiri milijone evrov prihodkov, načrti pa so veliki, še zlasti, odkar imajo tudi kitajskega solastnika, ki ga je dokapitaliziral leta 2016.

Tujega solastnika ima od lani tudi Seascape, ki nas je s svojo prvo jadrnico najbolj prep-

ričal leta 2010. V letih po tem je pobral še kar nekaj nagrad za svoje jadrnice, med drugim tudi nagrado za evropsko jadrnico leta. Lani pa je 60-odstotni lastnic Seascapa postala francoska

skupina Beneteau. Kot je ob tem pre-vzemu povedal direktor družbe andraž

mihelin, pričakujejo precejšnje koristi od nabavnih in prodajnih kanalov francoskega

navtičnega velikana.

Zvezde iz minulih let

34 MANAGER

Nagrajenci

V obratu Notol 2, ki je Krki lani prinesel naziv tovarna leta 2018, vi­sokoavtomatizirani, robotizirani in računalniško vodeni proizvodni pro­

cesi, skupaj s stroji in napravami, opremljenimi s kontrolnimi enotami, omogočajo sproten in poglobljen vpogled v vse korake izdelave zdravil.

Če bi sedem milijard tablet, kolikor so jih do konca prejšnjega leta skupaj izdelali v Krkinem obratu Notol 2, postavili drugo poleg druge, bi bila veriga tako dolga, da bi

z njo lahko obdali Zemljo. Če bi jih postavili drugo na drugo, bi dosegli trikratno višino najvišje gore na svetu Mount Everest.

Tako je nekaj zanimivih številk o tehnično, tehno­loško in računalniško visoko razvitem obratu za pro­izvodnjo tablet, filmsko obloženih tablet in kapsul, ki so ga odprli leta 2015 in za katerega je Krka lani prejela naziv tovarna leta 2018 (več o izboru v okvirju), naniza­la Nataša Pevec, vodja obrata Notol 2.

Od 30 tisoč do 4,5 milijona tablet v serijiV obratu z 260 zaposlenimi imajo 60 proizvodnih linij – od tega deset popolnoma avtomatiziranih –, pet raču­nalniško vodenih tehtalnih linij (na posamezni tehtalni liniji vsak dan stehtajo do 500 kilogramov surovin), šest visoko zmogljivih granulatorjev, v katerih pripravijo od 10 do 150 kilogramov granulata iz zmesi učinkovin in pomožnih sestavin za izdelavo tablet, 13 tabletirk – na eni tabletirki lahko izdelajo od 30 tisoč do 250 tisoč tablet na uro, osem strojev za oblaganje in 14 pakirnih linij z 28 roboti v 14 robotskih celicah.

Trenutno v Notolu 2 izdelujejo približno 50 različnih izdelkov, serije tablet in kapsul so velike od 30 tisoč do 4,5 milijona tablet. Fleksibilnost proizvodnje, ki jim omogoča, da izdelujejo tako maloserijske kot veliko­serijske izdelke v 180 različicah in zanje uporabljajo kar 3.800 različnih postopkov pakiranja, je ena od pomembnih prednosti družbe, saj se tako učinkovito prilagajajo različnim trgom.

Izdelava ene serije končnega izdelka od proizvodnje učinkovine do izdelave končnega izdelka traja zaradi kompleksnosti procesov in tehnoloških faz več tednov, je pojasnila Bernarda Gazvoda, namestnica direktorice upravljanja kakovosti v skupini Krka. Vertikalno inte­griran poslovni model, s katerim novomeška družba obvladuje celoten proces – od razvoja, pridobivanja zdravilnih učinkovin v štirih Krkinih sintezah ter proiz­vodnje končnih izdelkov in njihove ponudbe na trgu –, je pomembna konkurenčna prednost podjetja.

Tudi z mislijo na obiskovalceOb ogledu Notola 2 si ni treba nadeti zaščitnih oblačil, kot je navadno praksa pri ogledu proizvodnje v tovar­nah. V novomeški družbi so namreč že ob snovanju svoje 200 milijonov evrov velike naložbe – največje v zgodovini Krke – imeli v mislih obiskovalce, ki bi si želeli ogledati oziroma spoznati proizvodnjo zdravil, ki poteka v čistih proizvodnih prostorih, v katere je vstop mogoč le v ustrezni zaščitni obleki.

V sedem nadstropij visokem obratu so zato namestili tudi veliko stekleno panoramsko dvigalo in zgradili dva hodnika, ki sta od visokoregalnega skladišča in pakir­nice ločena s stekleno steno.

þ Sabina Petrov

Krkina proizvodnja tablet in kapsul v Notolu 2

je v svetovnem vrhu

π V sedemnadstrop­ni stavbi za proizvod­njo tablet in kapsul Notol 2 proizvodnja poteka v dveh pro­izvodnih etažah, ki imata vsaka dve teh­nični etaži, eno nad in eno pod proizvodno etažo.

AlE

š B

ENo

manager 35

proizvodnja

je v svetovnem vrhu

Sprotni vpogled v proizvodnjoKot je med ogledom proizvodnega procesa, ki smo ga začeli v galeriji blagovnih znamk za obiskovalce ob nekaj primerkih muzejskih strojev z začetka več kot 60-letne zgodovine Krke, nadaljevali pa v sedmem nadstropju zgradbe, namenjene proizvodnji polizdel-kov – tablet, filmsko obloženih tablet in kapsul –, poja-snila vodja obrata Notol 2, so v idejno zasnovo vključili rešitve iz tovarne trdnih zdravil Notol, ki so jo odprli leta 2002 (njena gradnja se je začela leta 1998) in je takrat s svojim vertikalno zasnovanim pretokom materiala in proizvodnjo v petih nadstropjih pomenila velik inova-tivni preboj v farmacevtski industriji.

V idejno zasnovo novega obrata za proizvodnjo trdnih oblik zdravil so poleg tega vključili vrsto sodobnih reši-tev na področju avtomatizacije, robotizacije in infor-matizacije proizvodnih procesov. Ker so vsi proizvodni procesi v Notolu 2 visokoavtomatizirani, robotizirani in računalniško vodeni, stroji in naprave pa opremljeni s kontrolnimi enotami, omogočajo sproten in poglobljen vpogled v vse korake izdelave zdravil tako različnim strokovnjakom v proizvodnji kot menedžmentu. Oddelku upravljanja kakovosti elektronsko generirani podatki iz strojne in nadzorne opreme v realnih časih omogočajo učinkovit nadzor nad izvajanjem procesov in stalno izboljševanje sistemov zagotavljanja kakovosti. Nenehno si prizadevajo izboljševati procese v celotni proizvodni verigi ter tako skrajšati dobavne čase izdel-kov in izboljšati njihovo ekonomiko, je povedal Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke.

Čisti prostori, čist zrak, čista proizvodna opremaProizvodnja v farmacevtski industriji poteka po natančno predpisanih postopkih in v nadzorovanih raz-merah. Proizvodni prostori in oprema, ki smo si jo skozi stekleno dvigalo in stekleno steno na hodnikih ogledali med obiskom Notola 2, so se že na pogled bleščali od čistoče. Zrak v proizvodnih prostorih očistijo z različni-mi filtri; zrak, s katerim je v zaprtem proizvodnem pro-cesu v stiku zdravilo, pa očistijo še temeljiteje, je pojasnil Boštjan Kirm, vodja službe intralogistika v skupini Krka.

Po vsaki uporabi materiala in vsakem proizvodnem procesu po natančno predpisanem postopku temeljito očistijo proizvodne prostore in vso opremo, ki morajo biti brezhibni, preden se lahko začne proizvodnja nas-lednjega izdelka.

Optimizacija procesovPred projektiranjem novega obrata Notol 2, ki se je začelo v letu 2010, so najprej opravili pregled vseh pro-cesov v proizvodnji, jih optimizirali in šele na tej pod-lagi začeli proces projektiranja, ki je trajal približno dve leti, je povedala Natalija Žagar Pirc, specialistka področ-ja za informatiko v proizvodnji zdravil v skupini Krka.

Pri uvajanju avtomatiziranih, računalniško vodenih procesov je velik vložek pri vzpostavitvi sistemov, vno-sih zahtev v »možgane« strojev, na primer sistemov za procesno kontrolo, kontrolo klimatskih razmer, distri-bucije medijev, pri čemer sodelujejo različni strokov-njaki Krke. Na podlagi zadnjih potekajo procesi opti-malno, sočasno pa zagotavljajo zajem podatkov že med serijo centralizirano in s tem omogočajo celosten pre-gled nad serijo izdelka, je pojasnila Natalija Žagar Pirc.

Gravitacijski pretok materiala v proizvodnjiProizvodni proces v sedemnadstropni stavbi poteka v dveh proizvodnih etažah, ki imata vsaka dve tehnični etaži, eno nad in eno pod proizvodno etažo. V tehnič-nih etažah vsi procesi, ki so računalniško vodeni, pote-kajo povsem avtomatizirano, brez navzočnosti ljudi.

Zgradba, ki so jo zasnovali v obliki sendviča, tako omogoča, da v zgornji tehnični etaži materiale, ki jih potrebujejo za izdelavo serije tablet ali kapsul, prek priključnih postaj odmerijo v stroje, za premike mate-rialov pa poskrbi računalniško vodeni avtomatski interni transportni sistem avtonomno z vozički AGV, brez navzočnosti človeka.

Ker je celoten proizvodni proces voden računalniško, operater potrebne materiale za proizvodnjo ene serije izdelkov naroči oziroma »pokliče« prek proizvodnega računalniškega sistema MES.

Ko v proizvodnem prostoru potrebne surovine prek računalniško vodenega postopka natančno stehtajo in zatem zmešajo v enotno zmes, v granulatorjih iz pra-škastih zmesi učinkovin in pomožnih sestavin pripra-vijo granule, ki so primerne za stiskanje v tablete. Tako pripravljeno zmes pred tabletiranjem največ nekaj dni hranijo v zabojnikih v tehnični etaži nad proizvodnim delom in jo nato na visokozmogljivih tabletirkah stisne-jo v tablete.

V okviru projekta Tovarna leta, ki smo ga v Časniku Finance začeli konec leta 2017, podjetjem dajemo možnost, da svoje dobre prakse na podro-čju tehnološke naprednosti, učinkovitosti proizvodnje in digitalizacije postavijo ob bok drugim in se z njimi pomerijo v izboru za tovarno leta. Izziv je lani sprejelo 14 podjetij.Strokovni partner projekta, družba KPmg poslovno svetovanje, je na podlagi izpolnjenih vprašalnikov v ožji izbor uvrstil vsa prijavljena podje-tja, jih obiskal in se ob ogledu proizvodnje s predstavniki podjetja pogo-voril. na podlagi ugotovitev s terena je podjetja dodatno ocenil in v finale izbora uvrstil družbe Domel, Krka z obratom notol 2 in Polycom.Finalisti so svoje napredne prakse v proizvodnji predstavili na sklepnem dogodku, ki ga je 10. oktobra lani v Kranju gostil Iskratel. Štiričlanska strokovna komisija – vodil jo je svetovalec uprave družbe Interenergo anton Papež – je finaliste po predstavitvah »zaslišala«, tovarno leta 2018 – družbo Krka – pa izbrala med tem, ko so si udeleženci dogodka ogledovali Iskratelovo proizvodnjo. Izbor tovarne leta 2019 se bo začel konec januarja. Sklepni dogodek bo oktobra v novem mestu gostila Krka.

V tekmo za tovarno leta prvič 14 podjetij

36 MANAGER

Nagrajenci

Naš lanski zmagovalec slovenskega izvoza, proizvajalec energetskih transformatorjev z močnim razvojem, raste trikrat

hitreje, kot v povprečju rastejo tekmeci.

V panogi smo eni redkih, če ne edini, ki za tehnično zasnovo in proizvodnjo transfor-matorjev uporabljamo umetno inteligen-co. To nam omogoča, da smo

po kakovosti in sodobnosti tehničnih rešitev postali eden najboljših sve-tovnih proizvajalcev transformator-jev in rastemo trikrat hitreje kot trg, pojasnjuje Tomaž Kmecl, direktor družbe Kolektor Etra, ki smo mu lani podelili nagrado zmagovalec slovenskega izvoza.

Podatki svetovnega panožnega združenja proizva-jalcev transformatorjev kažejo, da je trg energetskih transformatorjev, kjer nastopa Kolektor Etra, vreden 21,5 milijarde evrov. Po podatkih svetovnega združenja proizvajalcev transformatorjev 45,5 odstotka svetovne-ga trga transformatorjev obvladujejo štiri multinacio-nalke: nemški Siemens, švicarski ABB, kitajski TBEA in ameriški GE. Preostali trg si delijo manjša podjetja, med njimi je Kolektor Etra. Ta prodajo povečuje in ima v Evropi zdaj dvoodstotni trž ni delež in 0,5-odstotni svetovni delež. V tej dejavnosti je bila med letoma 2010 in 2020 pričakovana letna rast 5,7-odstotna. Kolektor Etra pa v zadnjih petih letih dosega povpreč-no 15-odstotno letno rast prodaje. Leto 2014 so kon-čali z 61,8 milijona evrov poslovnih prihodkov, letos jih pričakujejo 104,2 milijona evrov. Izboljšali so tudi dobičkonosnost. Leta 2014 so imeli dobra dva milijona evrov čistega dobička, leta 2017 9,4 milijona evrov.

Umetna inteligencaEnergetski transformatorji so investicijska oprema. Vsak je projekt zase. »Pri načrtovanju transformatorja

je treba upoštevati ogromno različnih parametrov. Ti zajemajo zasnovo transformatorjev, njihovo postavitev, materiale zanje, pa tudi čim boljši proizvodni proces izdelave transformatorja. Pri tem, da vse te parametre, ki tehnično definirajo transformator, izberemo čim hitreje in čim bolje, si pomagamo z umetno inteligen-co. Programska orodja na podlagi umetne inteligence smo razvili sami in jih še nadgrajujemo, to pa lahko počnemo samo zaradi odličnih sodelavcev, ki se zave-dajo pomena hitrega in učinkovitega razvoja produkta.

Zadnjih deset let na področju tehnike, torej konstrukcije in razvoja transformatorjev, ter v komerciali zaposlujemo ljudi, ki imajo vsaj magistrsko izobraz-bo, in se res trudimo, da nanje prenašamo že usvojena znanja. Uporaba umetne inteligence je naša velika prednost. Zaradi nje smo v nekaterih segmentih

þ Mateja Bertoncelj

Kolektor Etra: z uporabo umetne inteligence rastejo trikrat

hitreje od konkurence

π To je eden izmed 400-tonskih transfor-matorjev, s katerimi se je Kolektor Etra prebil v elitnejši razred, kjer je dodana vrednost višja.

VOJK

O O

PASK

AR

Na portalu www.izvozniki.si najdete več informacij o dogajanju na svetovnih trgih in poslovanju na njih, pregled dogajanj s trgov okoli nas in o izkušnjah slovenskih izvoznikov ter njihovih uspehih.

MANAGER 37

z uporabo umetne transformatorjev najboljši na svetu. To je deni-mo pokazal tudi naš doslej največji posamični posel, ko smo bili izbrani, da za največje vetrno polje v Evropi na celini, ki ga gradijo Norvežani, dobavimo prav vse transformatorje. Posel bo končan leta 2020. Trudimo se, da orodja ume-tne inteligence vpeljujemo v vse poslovne pro-cese,« je razložil Tomaž Kmecl. Poleg uporabe umetne inteligence jim je preboj na trgu omo-gočila tudi leta 2012 končana 35-milijonska naložba v novo tovarniško halo z novo opremo, zaradi katere so lahko vstopili v elitnejši razred energetskih transformatorjev moči do 500 megavoltamperov in napetostnih nivojev do 420 kilovoltov.

Z izvozom 89 odstotkov prihodkovKolektor Etra iz Ljubljane energetske transfor-matorje proizvaja že 85 let. Predlanskim so na tujih trgih ustvarili 84,5 milijona evrov prihod-kov oziroma 89 odstotkov vseh prihodkov. Njeni glavni kupci so podjetja s področja elektroener-getike, bodisi proizvajalci in distributerji elek-trike bodisi podjetja, ki se ukvarjajo s prenosom elektrike. Izdelke prodajajo v glavnem prek jav-nih razpisov, vse več pa je tudi zasebnih investi-torjev, ki jih zaradi prepoznavnosti neposredno vabijo k pripravi ponudbe.

Trenutno so navzoči na trgih 21 držav, naj-večji izvozni trgi Kolektorja Etre pa so Švedska z 18-odstotnim deležem, Norveška s 13-odstot-nim in Nemčija z 12-odstotnim deležem. Iz leta v leto dodajajo nove trge. »S tradicionalnih in finančno stabilnih trgov Skandinavije nam je pred nekaj leti uspelo prodreti na nemški in britanski trg, predlanskim smo sklenili tudi prve posle v Španiji, Franciji in Dubaju, lani smo prvi transformator prodali v Rusijo, in sicer družbi MRSK, ki je največji dis-tributer elektrike v okolici Moskve, trudimo se tudi v Tuniziji,« je naštel Peter Novak.

Junija lani so v Srbiji kupili manjšo tovarno energetskih transformatorjev Minel Dinamo. »Podjetje smo kupili, da bi bili še bolj kon-kurenčni v niši energetskih transformatorjev manjših moči, ki so pod velikim cenovnim pritiskom; tja smo že preusmerili naročila iz Švedske in Norveške. Z nakupom tovarne smo dobili tudi status domačega proizvajalca, kar nam bo olajšalo nastop na srbskem trgu, pa tudi v Makedoniji, Črni gori ter srbskem delu Bosne in Hercegovine,« je pojasnil Peter Novak.

inteligence rastejo trikrat

1. Ivan Ribnikar, profesor na EF, 19992. Jože Stanič, predsednik uprave Gorenja, 20003. France Bučar, prvi predsednik državnega zbora, 20014. Stojan Petrič, predsednik uprave Kolektorja, 20025. Milan Kučan, bivši predsednik Republike Slovenije, 20036. Slavko Avsenik, glasbenik, 20047. Jože Colarič, predsednik uprave Krke, 20058. Vojko Čok, predsednik uprave Banke Koper, 20069. Janez Škrabec, glavni direktor Rika, 200710. Spomenka Hribar, filozofinja, 200811. Sandi Češko, predsednik in solastnik poslovnega sistema Studio Moderna, 2009

12. Štefan Hoyer, predsednik uprave skupine Jub, 201013. Ivo Boscarol, direktor in lastnik Pipistrela, 201114. Aleksander Zalaznik, generalni direktor Danfossa Trate, 201215. Melita Ferlež, direktorica Henkla Maribor, 201316. Jožica Rejec in Štefan Bertoncelj, direk-torja Domela, 201417. Tina Maze, smučarka, 201518. Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor, 201619. Darko Brlek, umetniški vodja in direktor Festivala Ljubljana, 201620. Igor Akrapovič, lastnik skupine Akrapovič, 2017

PREJEMNIKI NAGRADE ČASNIKA FINANCE IZ PREJŠNJIH LET:

JUBILEJNI NAGRAJENEC PKP

Nagrada Financ za posebne gospodarske dosežke v roke Janeza Prašnikarja

Na Poslovni konferenci Portorož, ki sta jo 15. in 16. novembra lani že dvajsetič organizirali Ekonomska fakulteta Univerze

v Ljubljani in Poslovna akademija Časnika Finance, je nagrado Časnika Finance za posebne gospodarske dosežke dobil Janez Prašnikar, profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

»Kot človek, ki mu je mar, ki mu ne gre toliko zase, ki ni brezbrižen, je Slovenijo in njeno gospodarstvo dodobra zaznamoval. V številnih objavljenih znanstvenih tekstih je sam ali pa v družbi svojih kolegic in kole-gov ter študentk in študentov bil skrajno zvest ugotovljenemu, nikoli ni zaplaval nekam drugam, nekam, kjer bi bilo bolj udobno. Janez Prašnikar je kot profesor v

pomoč številnim slovenskim podjetjem kot njihov sodelavec ali svetovalec,« je med drugim zapisano v obrazložitvi ob podelitvi nagrade.

Janez Prašnikar je že več let tudi pred-sednik programskega sveta Poslovne kon-ference Portorož. Kot redni profesor za področje ekonomije je avtor vrste člankov in knjig s področja tranzicijskega gospodar-stva in obnašanja podjetij. Kot raziskovalec sodeluje na Centru za ekonomsko politiko (CEPR) v Londonu in Inštitutu Williama Davidsona na Univerzi v Michiganu.

Nagrada Časnika Finance je prizna-nje, namenjeno tistim posameznikom in organizacijam, ki pomembno prispevajo h gospodarskemu razvoju in povečevanju družbene blaginje.

38 MANAGER38 MANAGER

Nagrajenci

Nagrada za okolju prijazno podjetje Ljubljanske mlekarneV zadnjih letih so v varovanje okolja vložili več kot dva milijona evrov. Z naložbami so zmanjšali okoljski odtis, optimizirali poslovne proce-se, jih dodatno avtomatizirali in izboljšali energetsko učinkovitost, okoljska politika podjetja pa je sestavni del integriranega sistema vodenja.

Nagrada za mednarodno okoljsko partnerstvoLuka KoperSkupaj s pristanišči z več celin je ustanovila projekt Neptunes, v okvi-ru katerega iščejo rešitve za zmanjšanje ladijskega hrupa. Pogodbo so podpisali junija lani, sodelujoči pa bodo oblikovali postopke merjenja ladijskega hrupa in pripravili lestvico, po kateri bi manj hrupne ladje plačevale nižje pristaniške pristojbine. Izdelali bodo tudi vodnik naj-

boljših praks za zmanjšanje hrupa ladij.

Nagradi za okolju prijazen izdelekIskra, d. d.Razvili so inovativen sistem, s katerim brez

kemikalij in samo s fizičnim odstranjeva-njem mikroorganizmov, delcev in motnosti

zagotavljajo pitno vodo iz vsakega sladkega ali slanega vodnega vira. Sistem je uporaben pri naravnih nesrečah, v izrednih razmerah in vojaških operacijah, za oddaljene skupnosti brez virov pitne vode pa tudi v industriji.

KronotermRazvili so hibridno toplotno črpalko Krono multi S. Zunanja enota omogoča priklop geovrtine ali zemeljskega kolektorja, zato je možno pametno preklapljanje med različ-nimi toplotnimi viri. Ohišje notranje enote je modularno, izolacija je dvojna, blaženje kompresorja pa trojno, zato je naprava zelo tiha.

Nagrada za energetsko učinkovito podjetjeSplošna bolnišnica CeljeLeta 2013 so opravili energetsko prenovo in od takrat dosegajo pomembne prihranke energije. Prvi energetski pregled so opravili leta 1998. Pokazal je, da so stroški rabe energije znašali dva odstotka celotnih prihodkov bolnišnice, danes pa pomenijo 1,35 odstotka.

Nagrada za energetsko učinkovit projektLivar in ResaltaV Livarju so v sodelovanju z družbo za izvajanje energetskih stori-tev Resalta prenovili kompresorsko postajo in omogočili izkoriščanje odpadne toplote. S projektom so optimizirali proizvodnjo stisnjenega zraka in znižali stroške energentov pri sušenju izdelkov.

Okoljske in Priznanja

za leto 2019 bodo podeljena na

6. Agrobiznis konfe-renci, ki bo 13. febru-

arja 2019 na GZS v Ljubljani.

Najboljši podjetnik v kmetijstvu 2018: Kmetijsko-gozdarska zadruga Sloga

»Večina gospodinj ne kupuje več krompirja za ozimnico, temveč manjše količine za sproti. Takšno pakiranje pri nas dobijo pod blagovno znamko Polonca, ki jo širimo še s slovensko

čebulo, česnom in gomoljasto zelenjavo,« pravi Janez Porenta, predsednik zadruge Sloga, ki

domače izdelke z gorenjskih kmetij uspešno prodaja pod imenom Slogina špajza.

Hrenovke Alpija, Kmetijska zadruga Tolmin»Hoteli smo narediti zdrave hrenovke, ki bi jih starši brez slabe vesti ponudili svojim otrokom. S hrenovkami Alpija nam je to

uspelo,« pravi Nina Orel, komercialistka iz tolminske zadruge.

Najboljši domač izdelek: Sir Dobra misel, mlekarna Planika»Sir Dobra misel vsebuje divji origano. Je zdravilno zelišče, ki samoniklo raste na pla-

ninah v Posočju. Veliko tega sira smo prodali za poslovna darila. Ime pritegne, z dobro mislijo

nekomu polepšamo dan,« pravi Anka Lipušček Miklavič, direktorica mlekarne Planika.

Posebno priznanje za razvoj novih tehnologij in novih načinov pridela-

ve: Humko»Od leta 2001 razvijamo tehnologijo in opremo

za urbano vrtnarstvo, da si lahko ljudje v kleteh, garažah ali kakšnih zapuščenih prostorih pridelajo nekaj zelenjave, ki jo morajo danes kupovati. Omogočamo jim, da si pridelajo zdravo zelenjavo v čisti vodi in s čistimi gno-jili,« pravi Tomaž Čufer, direktor Humka. Po inovativnosti je v svetovnem vrhu njihova najnovejša LED-osvetlitev za navpične stenske panele, pod katero rastline hitreje rastejo, razvili pa so jo s partnerskim podjetjem. Če bo vse po sreči, bodo letos razvili intenzivno gojenje zelenjave v rabljenem zabojniku.

Priznanja energetskenagrade

031 665 516

SEDAJ TUDI VILIČARJI PO SISTEMU POL-POL;POL PLAČATE SEDAJ, POL ČEZ ENO LETO

VELJA ZA NAROČILADO 15.2.2019 !energetskenagrade

40 MANAGER

Naj ljudje

... vidim pa ženske, ki vodijo podjetja, primerljiva s pod-jetji, ki jih vodijo njihovi kolegi, ki pa so vplivni. Tako

pravi Alenka Žnidaršič Kranjc, ki smo jo oktobra lani iz-brali za najvplivnejšo žensko v slovenskem gospodarstvu

(lestvico objavljamo na strani 48)

V uredništvu Managerja smo si bili z bralkami in bralci edini, da na vrh seznama 15 naj- vplivnejših menedžerk postavimo Alenko Žnidaršič Kranjc (AŽK). Je ena redkih, ki na

tej lestvici (vmes smo sicer naredili nekaj let premora) vztraja že več kot desetletje. V nasprotju s svojimi zasle-dovalkami na lestvici je sama svoj šef oziroma je posel, prek katerega širi svoj vpliv, postavila sama. Žnidaršič Kranjčeva je posredno večinska lastnica in predsedni-ca uprave skupine Prva, zavarovalniškega holdinga petih hčerinskih družb, ki poleg v Sloveniji delujejo še v Makedoniji, Srbiji in na Kosovu. Prek svoje krovne družbe A-Z finance je tudi lastnica družbe Deos, naj- večjega koncesionarja za institucionalno varstvo sta-rejših v Sloveniji. Pred dvema letoma je ustanovila tudi družbo MPN, Moj pogrebni načrt, ki ponuja storitve priprave in izvedbe pogrebov. Lani jo je zamikalo še bančništvo in v začetku leta je kupila 25 odstotkov in eno delnico Deželne banke Slovenije. Želela je sode-lovati tudi pri njenem vodenju, a se je zapletlo pri pri-dobivanju licence Banke Slovenije za članico uprave te banke.

þ Najprej hipotetično vprašanje. Svoje mene-džersko mesto ste ustvarili sami – ali mislite, da bi bili na vodilnem položaju kakšnega velikega podjetja, če ne bi ustvarili lastnega podjetja oziro-ma skupine podjetij?Mislim, da ne. Za to bi bilo kar nekaj razlogov: prvič, nisem imela in nimam ustreznih kompetenc za vode-nje velikih podjetij – veliko je bolj usposobljenih, dru-gič, sem po duši podjetnik in iskalec sprememb, tretjič, sem ženska.

þ Zakaj je po vašem mnenju zelo malo žensk čisto na vrhu kolikor toliko velikih podjetij?Nekoč je bil moj odgovor, da gremo ženske v nekem tre-nutku domov – moški pa še na konjak ali cigaro … Neka oblika navedenega še vedno drži.

þ Ali se vam zdi, da bi bilo treba kaj storiti, da bi jih bilo več?Menim, da je to na koncu predvsem odločitev žensk. Ne, ali hočemo biti na vrhu, temveč ali želimo tudi vse tisto, kar je s tem povezano. Biti na vseh tekmah smu-čanja, košarke ..., na vseh »uradnih« in manj uradnih srečanjih, seminarjih, okroglih mizah … Pa v raznih klubih pokuševalcev vina, konjakov, viskijev in cigar in seveda hkrati biti vrhunski vodje, z vrhunsko izobraz-bo, vrhunskimi sposobnostmi, z možem ali partner-jem, ki zadovoljen pride domov, da ne nadaljujem še z otroki, ki zrasejo v odgovorne člane družbe … Ob vsem tem pa ohraniti nežno žensko dušo, vrhunsko kondi-cijo, modni videz … Nihče ne zmore in tudi noče vsega.

þ Se strinjate z razlikovanjem med ženskim in moškim principom vodenja – pri čemer naj bi bil ženski princip bolj usmerjen k sodelovanju kot k tekmovanju? Za vas se mi zdi, da znate nastopiti tudi »po moško«, bojevito.Znanstveno je dokazano, da sta v vsaki osebi kromo-soma za oba spola. V vodstvih največjih sistemov so moški, ki delujejo bolj žensko in nasprotno … Nihče, ki ni nagnjen k tekmovanju, pa ne more zasesti najvišjih funkcij v podjetju ali družbi.

þ Po drugi strani, ali so vam v karieri oziroma poslu kdaj prišli prav ženski čari?

þ Vita Cajnko Javornik, Lana Dakič

Hilitisi tatempossim Ne vidim vplivnih žensk

v gospodarstvu ...

manager 41

Znana je anekdota, ko so me v nekem podjetju vprašali, v čem smo boljši, in sem rekla, da imam boljše noge (kot moji moški konkurenti). Res sem dobila posle – ampak ne zaradi nog …

þ Lani je, najprej po zaslugi Američank, postala zelo vroča tema spolno nadlegovanje na delov-nih mestih. Ali se vam zdi, da je to težava tudi v Sloveniji in ali ste kaj takega kdaj zaznali v svojih podjetjih – in če bi, kako bi ukrepali?Spolno nadlegovanje je nesprejemljivo – tu sploh nisem pripravljena razpravljati, gre za ničelno toleran-co. Vprašanje pa je, tudi v povezavi s tem gibanjem, kaj je nadlegovanje. Nič nimam proti, če mi kdo reče, da dobro izgledam, marsikdo si je našel zakonskega par-tnerja na delovnem mestu … Moški mora ostati moški in ženska ženska. Po mojem mnenju so meje jasne. Sicer pa poglejte svoj pristop k temu: v prejšnjem vpra-šanju ste me vprašali, ali sem kdaj uporabila ženske čare, zdaj mi pa v osnovi poveste, da če bi jih in bi se kdo na to odzval, bi to bilo spolno nadlegovanje, saj bi napredovala zaradi čarov, in ne zaradi znanja.

þ Kaj vas je v karieri gnalo v prevzemanje funk-cij, ki niso bile neposredno povezane z vašimi podjetji? Kot, na primer, nazadnje nadzorništvo v Luki Koper?Luka Koper mi je bila izziv. Ponosna sem bila, da mi je bil ta položaj ponujen, in prepričana sem bila, da sem mu kos. Izziv sem lahko sprejela, ker so sodelavci prev-zeli moje delo v našem sistemu in imam tudi več časa za nove izzive in jih tudi iščem.

þ Bi vas lahko še kdaj zamikalo, da bi šli v politi-ko in se potegovati za predsednico vlade – misel, s katero ste se spogledovali pred leti?Ne več.

þ Pomemben del vašega biznisa je povezan s pokojninami in varstvom starejših. Kolikšna bo po vašem mnenju upokojitvena starost, ko boste vi zreli za upokojitev? In ali se boste takrat upoko-jili?Kmalu bom izpolnila pogoje za upokojitev (40 let delovne dobe). Ne vem, ali se bom že upokojila ali ne – iskala bom finančni optimum. Če se bom upokojila, polna pokojnina po 40 letih delovne dobe je namreč moja ustavna pravica, pa nikakor ne bom nehala delati, in to poln »delovni čas«, vsaj dokler bom zdrava, kot sem. Človeka osmišlja delo in skozi delo občutek, da je

potreben pa tudi socialno vključen. S preneha-njem dela se sam pahne ob rob družbe ali pa ga tja pahne družba. Tega si ne bi smeli dovoliti. Upokojitev, kot smo jo zastavili v Sloveniji, je prisilna brezposelnost.

þ Katera ženska v gospodarstvu je po vašem mnenju v Sloveniji najvplivnejša – če ne morete glasovati za sebe – in zakaj?Najprej: mislim, da je »najvplivnejša« napa-čen izraz za »nagrado«, ki ste mi jo podelili v letu 2018. Verjetno bi z vidika lestvice, ki ste

jo poskušali narediti, bil primernejši izraz »ženske na čelu največjih sistemov v gospodarstvu«. In ker so ti neprimerljivi, bi verjetno bilo logično navesti predse-dnice uprave, pri čemer bi poudarila tri, ki so že na vaši lestvici: ena iz proizvodnje, druga iz trgovske dejavnosti in tretja iz zavarovalništva. Jaz ne bi bila na prvih treh mestih – razen kot podjetnica in tista z dolgim jezikom. Na žalost pa za nobeno od teh treh žensk ne vem, ali je res »vplivna«. Vpliv pomeni, da lahko vpliva na odlo-čitve v okolju, in ne le v podjetju, ki ga vodi. Za moški del bi lestvico vplivnih lažje sestavila. Moje videnje tega je verjetno povezano z vašimi začetnimi vprašanji: moški in ženske na vodilnih položajih v gospodarstvu. Verjamem, da obstajajo vplivni moški v gospodarstvu. Ne vidim vplivnih žensk v gospodarstvu. Vidim pa ženske, ki vodijo podjetja, primerljiva s podjetji, ki jih vodijo njihovi kolegi, ki pa so vplivni …

Naj mi kolegice tega mojega videnja ne zamerijo.Dovolite mi, da prenesem še en pogled kolegic, ki so

bile z mano na lestvici: celo izdajo ste posvetili ženskam na vidnih delovnih mestih … Sodijo te stvari res v isti koš? In naprej: zakaj niste naredili podobne izdaje za moške? Ženske ne tekmujemo z ženskami za določen položaj. Tekmujemo z vsemi zainteresiranimi za dolo-čen položaj – ne glede na spol. In imamo manjše mož-nosti biti prve, ko ta položaj pomeni hkrati tudi vpliv …

Ne vidim vplivnih žensk

v gospodarstvu ...

ale

š B

eno

ALenKA ŽnIdAršIč KrAnjc, nAjvPLIvnejšA menedŽerKA Po IzBoru urednIštvA In BrALcev FInAnc:vrednost premoženja v upravljanju: 900 milijonov evrovštevilo zaposlenih (skupaj v vseh družbah, ki jih obvladuje): 700druge funkcije: predsednica nadzornega sveta hčerinske Prve osebne zavarovalnice

Naj ljudje

Rastoder je preživel udarec ob sesutju Agrokorja v letu 2016 in že naslednje leto je njegov posel z bananami spet začel pospešeno

rasti. Zadnja leta verižno kupuje nasedle nepremičninske projekte, konec leta 2018 pa je vstopil v nov posel predelave odpadkov z na-

kupom mariborske družbe Gorenje Surovina.

Izetu Rastoderju, ki je šesti največji trgovec z bananami na svetu, že predlanskim ni veliko manjkalo, da bi se uvrstil na lestvico 100 najbo-gatejših. In to kljub dejstvu, da je bilo leto 2016

razmeroma slabo za njegov osnovni posel, ker ga je udarilo sesutje Todorićevega koncerna Agrokor. S seznama prijavljenih terjatev je bilo razvidno, da je Rastoder ostal brez več kot pet milijonov evrov plačila, kar ga je uvrstilo med največje osmoljence sodelovanja s Todorićem. Nato pa mu je tik pred prodajo Mercatorja Agrokorju uspelo podpisati pogodbo z Agrokorjem, ki naj bi bila vredna med 70 in sto milijoni evrov na leto.

Skok dobičkaRastoderju je tako v letu 2017 uspelo precej povečati prihodke: v osnovnem poslu je bil spet pri nekdanjih številkah – pri 135 milijonih evrov, dobiček iz poslo-vanja pa je dosegel 10 milijonov evrov, kar je bila 67-odstotna rast v primerjavi z letom prej. V bilan-ci skupine so bili prihodki sicer nekoliko manjši, dosegli so 125 milijonov evrov, čistega dobička pa so

pridelali kar 8,1 milijona evrov. Kako to, da je dobiček tako hitro rasel? »Zaradi vse večjega povpraševanja in vse manjše ponudbe so se banane podražile,« je za Finance konec leta 2017 pojasnil Izet Rastoder. V letnem poročilu družbe lahko preberemo, da jim je uspelo dobro predvideti, da bodo v letu 2017 pride-lovalci banan namenoma zmanjšali količine pridel-ka na trgu – in to z metanjem banan na kompost ali pa z odločitvami, da prenovijo plantaže še v času, ko so te na vrhuncih pridelovalnih zmogljivosti. Po vrhu je hladna fronta še nekoliko sklestila pridelek. Rastoderju pa je uspelo zagotoviti količine in si fiksi-rati nabavne cene z dolgoročnimi pogodbami, kar je blagodejno vplivalo na njegovo maržo.

Od Ekvadorja do Luke KoperKaj je pravzaprav glavni posel Izeta Rastoderja? Trgovina na debelo z južnim sadjem, večinoma gre za trgovanje z bananami. Rastoder kupuje banane v Južni Ameriki – največ v Ekvadorju in Kostariki, prodaja pa v severni Afriki, Iraku, Iranu, Turčiji, Romuniji, Bolgariji, na območju nekdanje Jugoslavije in v vseh državah EU. Banane naložijo na frigo ladje ali na kontejnerske ladje ter pripeljejo proti Evropi oziroma Luki Koper.

þ Nataša Koražija

Od banan do nepremičnin:

42 MANAGER

kaj je v ozadju vzponaIzeta Rastoderja

in kaj vse je še pred njim

Od banan do nepremičnin:

kaj je v ozadju vzponaIzeta Rastoderja

in kaj vse je še pred njim

π »Kralj banan« Izet Rastoder, ki zna banane izvažati celo v Afriko, je z nakupom mariborske Surovine vstopil v povsem novo dejavnost, njegova skupina pa se bo okrepila na četrt mili-jarde evrov prihodkov.

BAR

BAR

A R

eyA

Naj ljudje

44 MANAGER

Kako je začel: iz črnogorske vasi Berana v LjubljanoIzet Rastoder se je rodil leta 1962 v vasi Berana v Črni gori. Ko se je leta 1986 preselil v Ljubljano, je bil star 24 let. Kmalu zatem se je znašel v poslu z bananami. Najprej je približno osem let vodil predstavništvi za ameriško družbo Dole Food Company, ki trguje z južnim sadjem, in zanje prodajal sadje po drža­vah nekdanje Jugoslavije. Ker jim part­nerji niso mogli zagotoviti zadostnih količin, je za to poskrbel sam, nato pa naj bi ga Američani odpustili. Pred časom je izjavil, da je bilo to zanj pravza­prav odlično. Leta 2003 je začel graditi svojo blagovno znamko banan Derby, ki je postala približno enako ali celo bolj prepoznavna kot nekdaj slavna znamka Chiquita.

Ljubezen do nasedlih nepremičninskih projektovLeta 2014 so Rastoderja začele zani­mati naložbe v nepremičnine: kupil je gradbeno jamo na Bavarskem dvoru v Ljubljani, za katero je družbi S1 v ste­čaju plačal nekaj manj kot 1,7 milijona evrov, pol leta pozneje pa je luknjo pro­dal srbski Delti Miroslava Miškovića za 2,68 milijona evrov. Delta je tam zgradi­la hotel Intercontinental, ki so ga odprli septembra 2017. Miroslav Mišković se odprtja ni mogel udeležiti, ker je bil leta 2016 obsojen na pet let zapora zaradi pomoči svojemu sinu Marku pri utajitvi približno treh milijonov evrov davka. Predlanskim je Rastoder od države kupil tudi vilo Tamara na Bledu s sedmimi stanovanji, nato pa še gradbeno jamo ob Celovški v Ljubljani, kjer naj bi po prvo­tnih načrtih stal hotel, zdaj pa hoče tam zgraditi 220 stanovanj. Prejšnji teden je časnik Dnevnik poročal, da je gradnjo že začel, a ne sam, temveč v partner­stvu s črnogorsko družbo Zetagradnje; ta je decembra lani postala polovična lastnica podjetja Spektra Invest, ki ga je Rastoder pred letom ustanovil v ta namen.

Decembra 2017 je od jordanskega državnega nepremičninskega skla­da Mawared odkupil hotel Bellevue v parku Tivoli. Jordanci so hotel kupili od Študentskega servisa Maribor leta 2009

in zanj plačali 7,5 milijona evrov, leta 2014 pa so dvignili roke od projekta in iskali kupca. Rastoderju so ga prodali s pomočjo častnega konzula kraljevine Jordanije Samirja Amarina.

Ambicije s Stožicami in zaplet z JankovićemPred poldrugim letom je kupil tudi trgov ski del športnega parka Stožice – njegov lastnik je postal prek nakupa ter­jatev do družbe Grep v stečaju. Prenosna vrednost nepremičnine je bila določena pri 15 milijonih evrov. Edini ločitveni upnik je bila DUTB, ki je imela v stečaju Grepa priznanih za skoraj 140 milijo­nov evrov terjatev. V preteklosti je bila ocenjena tržna vrednost tega premo­ženja 45 milijonov evrov, likvidacijska vrednost pa 20,9 milijona. Ob nakupu je Rastoder napovedal, da bo treba v Stožice vložiti približno 30 milijonov evrov, preden bi trgovski del lahko pre­dali uporabnikom, ali pa od 50 do 60 milijonov evrov, če bi trgovine zgradili na ključ. Kaj bo njegov naslednji korak, naj bi bilo odvisno od župana Ljubljane Zorana Jankovića, s katerim sta v sporu glede uporabe skupnih površin. Če ne bo dogovora, je Rastoder že napovedal, da bo nepremičnine prodal naprej. Lani spomladi je prek srbske nepremičnin­ske družbe CBRE poslal ponudbe za trgovski del Stožic približno 20 poten­cialnim kupcem, skladom in razvijal­cem nepremičninskih projektov. Kljub zanimanju konkretne ponudbe menda še nima.

Z nakupom Surovine do četrt milijarde evrov prihodkovMariborska družba za predelavo odpad­kov Gorenje Surovina, ki jo je kupil konec leta 2018, je eden največjih slo­venskih predelovalcev odpadkov, ki ima več kot 50­letno tradicijo. Gorenje je družbo kupilo sredi prejšnjega desetletja in jo je zdaj prodalo, ker gre za nestrate­ško dejavnost. Predlanskim so v Surovini dosegli dobrih 72 milijonov evrov pri­hodkov in 2,5 milijona evrov čistega dobička, zaposlovali pa so 320 ljudi. Z nakupom Surovine bo skupina njego­vih podjetij hitro dosegla četrt milijarde evrov prihodkov.

2012Leta 2012 je Rastoder od Intereurope

kupil skladišče na Letališki, vanj vložil 10 milijonov evrov in ga

spremenil v najsodobnejšo zorilnico sadja. Letos je skladišče še nekoliko povečal. Iz Ljubljane oskrbuje regijo od Milana do Dunaja in Budimpešte.

2015Leta 2015 je v naselju Halilović pri Sarajevu odprl velik distribucijski

center v okviru družbe MMDI Group, za medije pa izjavil, da se splača

vlagati v BiH. Iz tega skladišča oskrbuje regijo z bananami,

napovedal pa je tudi, da bo v prihodnje odkupoval izdelke od

malih kmetov v BiH. To je napovedal tudi leta 2012 v Sloveniji, vendar

poročil o teh poslih nismo zasledili.

2010–2015Rastoder je bil na čelu nogometnega

kluba Olimpija Ljubljana od leta 2010 do 2015, ko je klub prodal

poslovnežu Milanu Mandariću. Za koliko, ni jasno, govorilo se je o štirih

milijonih evrov. V obdobju, ko je vodil Olimpijo, ta ni osvojila nobene

lovorike, so se pa znebili dolgov.

250.000 EURKo je bil financer Olimpije, je od Luke

Koper zahteval plačilo 250 tisoč evrov sponzorskega denarja za klub,

ali pa bo posel z bananami preselil na Reko. Pozneje je izjavil, da ni šlo za izsiljevanje, temveč za poslovno

ponudbo.

3 letaIzet Rastoder se je znašel tudi na

seznamu vpletenih v kupovanje ponarejenih vozniških dovoljenj,

tožilstvo je potrdilo, da so proti Rastoderju vložili obtožni predlog.

Očitajo mu storitev kaznivega dejanja overitve lažne vsebine, za

kar je zagrožena zaporna kazen do treh let.

manager 45

Top 32 mladih slovenskih milijonarjev

Uvr­stitev Ime in priimek Družba

Ocena vrednosti premože­nja (v mio

EUR)

Uvrstitev med 100 najboga­

tejših

1. Damian Merlak Bitstamp 124,2 8.

2. Nejc Kodrič Bitstamp 103,0 11.

3. Tadej Miklič Outfit7 52,7 23.

3. Matej Romih Outfit7 52,7 23.

5. Peter in Barbara Šifrer LTH Castings 28,9 68.

6. Matjaž Turk LTH Castings 28,0 78.

7. Marko Štamcar Outfit7 26,4 86.

8. Tomaž Žvipelj Interblock 21,1 /

9. Marko Bitenc genePlanet 19,0 /

10. Helena Pušnik Knez CnC P&K Pušnik 18,2 /

11. Črt Cencelj Inel 15,1 60.

12. Gorazd Lampič elaphe 15,0 /

12. Žiga Bitenc Kariera 15,0 /

14. Franc Gregorčič g4 group 14,3 22.*

14. Miha Gregorčič g4 group 14,3 22.*

14. Gašper Gregorčič g4 group 14,3 22.*

17. Sebastjan Trepča Lyst 13,0 /

18. Edvard König eKWB 12,7 /

19. Ingrid Karoly gmT 11,1 39.*

20. Rok Drašler mDm 10,5 /

21. Andreja Jeraj Tinex 8,6 /

22. Anastasia Taja Boscarol Pipistrel 8,5 43.*

23. Peter Dolenc Outfit7 6,6 /

24. Anita Starman Starman trgovina 5,2 55.

24. Anja Starman Starman trgovina 5,2 55.

26. Maja Dolenc Mikek Celtra 4,7 51.*

27. Tim Potočnik eurosender 4,5 /

27. Jan Štefe eurosender 4,5 /

29. Peter Polič Pick & Place 4,3 /

30. Samo Habič Kmag in C.J.I. 4,1 79.*

31. Miha Jager Jagros 3,5 16.*

32. Urša Ažman Difa 3,3 52.*

Op.: *v okviru skupnega premoženja družine; Vira: ocene z lestvice TOP 100 najbogatejših, lastni izračun; Lestvica je bila objavljena novembra 2018 v reviji moje finance in v manager-

jevi izdaji 100 najbogatejših Slovencev.

Damian Merlak, osmi najbogatejši Slovenec (lestvica je ponatisnjena na naslednjih dveh straneh), je bil lani pri 32 letih spet prvi na lestvici mladih milijonarjev, ki jo je na podlagi Managerjevih izračunov sestavila revija

Moje finance.Bitstamp sta sedem let prej ustanovila skupaj z Nejcem

Kodričem, v njem sta nazadnje imela vsak 32,5-odstotni delež, razliko pa sklad tveganega kapitala Pantera Capital, ki je vsto-pil pozneje. Konec lanskega oktobra je 80 odstotkov Bitstampa kupila južnokorejska družba NXC, med drugim lastnica tamkaj-šnjega razvijalca spletnih iger Nexon in tamkajšnje kriptomenjal-nice Korbit. Po neuradnih informacijah je kupnina (ki smo jo v Managerju dlakocepsko preračunali iz dolarjev v evre) po takrat-nem tečaju znašala okoli 317 milijonov evrov. Merlaku, ki je svoj delež (v nasprotju s Kodričem) prodal v celoti, so torej na račun kapnili dolarji v takratni protivrednosti prek 100 milijonov evrov. Končno takratno vrednost njegovega premoženja,124 milijonov evrov, pa smo dobili, ko smo prišteli še vrednost kriptovalut, ki jo je razkril sam, njegove nove borze za kriptožetone Tokens in vred-nost Kmetijskega podjetja KŽK.

Kaj bo Merlak storil s sto milijoni evrov? Sladke skrbi, bi lahko rekli, toda tudi za Damiana Merlaka to ni preprosto, čeprav je sam precej vešč vlaganja na kapitalske trge. S tem se namreč ukvarja od 16. leta. »Ta hip s prejeto kupnino ne načrtujem večjih naložb,« je Mojim financam dejal malo po prodaji. »Vstop na delniške trge se mi v tem trenutku zdi preveč tvegan. Kriptovalut imam v portfelju že dovolj. Nepremičninski trg tudi daje vse več znamenj pregrevanja. Trenutno nameravam vlagati v instrumente denarnega trga, ki v ameriških dolarjih že prinašajo okoli tri odstotke na leto, in čakati na dobre vstopne priložnosti drugje.« In se je še pošalil: »Kupnino sem prejel v dolarjih. Z držanjem dolarja nimam težav. Če pa evro zelo zraste, se še vedno lahko preselim v ZDA in tam porabim dolarje.« Dal je tudi vedeti, da mu podjetniški duh še ne da miru: »Vlaganje v nove podjetniške ideje je zame vedno aktualno.«

Najbogatejši slovenski mladenič

aLe

š B

enO

s 120 milijoni evrov plus nekaj drobiža

Damian merlak, Bitstamp

46 MANAGER

Naj ljudje

Mesto 2018

+/- mest* Ime in priimek Družba**

Ocena pre-moženja

2017 (v mio EUR)

Ocena premože-nja 2018

(v mio EUR)

Spre-memba

2018 1. 0 Iza in Samo Login Outfit7** 689 689 0%

2. 0 Sandi Češko Studio Moderna 300 334 11%

3. 0 Marko Pistotnik Outfit7** 210 210 0%

4. 0 Joc Pečečnik Interblock 190 194 2%

5. 0 Tatjana in Albin Doberšek Engineering Dobersek 181 183 1%

6. 4 Lah, družina Aluber, Ampelus 110 152 38%

7. 0 Igor Akrapovič Akrapovič 113 129 14%

8. –2 Damian Merlak Bitstamp** 122 124 2%

9. –1 Petra in Gabrijel Rejc Efaflex 112 118 5%

10. 1 Bogomir Strašek KLS Ljubno 89,8 105 16%

11. –3 Nejc Kodrič Bitstamp** 112 103 –8%

12. 4 Dari in Vesna Južna Perspektiva 67,4 100 49%

13. 5 Franc Frelih Plasta 64 93 45%

14. –1 Anton in Verica Šenk Inotherm 77 84,3 9%

15. 0 Tone Strnad Medis Intago 69,3 81,6 18%

16. –4 Vladimir Puklavec TGE Gas Engineering, TGE Marine**

82,6 79,8 –3%

17. –3 Jager, družina Jagros 71,4 70,7 –1%

18. 6 Darko Martin in Tilen Klarič Media Publikum 50,7 66,8 32%

19. –2 Rok in Nina Zorko Outfit7** 65,9 65,9 0%

20. 0 Pistotnik, družina Sintal 55,8 65,8 18%

21. 7 Šešok, družina Iskra 44,9 64,5 44%

22. –3 Gregorčič, družina G4 Group 56,1 59,4 6%

23. –1 Tadej Miklič Outfit7** 52,7 52,7 0%

23. –1 Matej Romih Outfit7** 52,7 52,7 0%

25. 0 Loris Požar Gold Club 49,6 50,8 2%

26. 0 Franjo in Zvonka Žnidar Janus Trade 49,4 49,1 –1%

27. 3 Bogomir Auprih TAB 40,7 47,3 16%

28. 5 Otmar Zorn Iskra Zaščite** 36,6 46,2 26%

29. 10 Samo in Lilijana Primožič Kompas MTS, Intara nepre-mičnine, Manet, Regal

33,7 45,9 36%

30. 6 Sašo Apostolovski Mass 34,4 44,6 30%

31. 17Marjan Batagelj in Katja Dolenc Batagelj Batagel in Postojnska jama 30,2 44,4 47%

32. 21 Marjan in Marija Bevk Bemit, Merit Inetrnational 29,1 44,1 52%

33. 5 Janko in Marija Koprivec Siliko 34,1 41,5 22%

34. 0 Alenka Žnidaršič Kranjc Skupina Prva, Deos 36 40,7 13%

35. 0 Tomaž in Sandi Boh BTS Company 34,8 40,1 15%

36. –15 Blaž Miklavčič GH Holding 53,6 39,5 –26%

37. 58 Boštjan Bandelj Belektron 21,3 39,2 84%

38. 8 Iztok Lipnik Elrad International 30,7 38,8 26%

39. –8 Karoly, družina GMT 37 38,6 4%

40. – Izet in Hajrija Rastoder Rastoder - 36,2 –

41. –10 Albreht, družina Zlatarna Celje 37 34 –8%

42. 7 Anton Pangrčič Kovis 30,1 33,9 13%

43. –7 Ivo in Anastasia Taja Boscarol Pipistrel 34,4 33,8 –2%

44. –16 Igor Berce Brinox 44,9 33,7 –25%

45. 19 Škrlj, družina Škrlj, SK Group 25,7 33,6 31%

46. –6 Alex Luckmann Filc 31,9 33,2 4%

46. –6 Jurij Cof Filc 31,9 33,2 4%

46. –6 Franc Hribar Filc 31,9 33,2 4%

46. –6 Barbara Vrčkovnik Čepin Filc 31,9 33,2 4%

50. 2 Jure Knez Dewesoft 29,2 33,1 13%

MILIJONARJA V GOTOVINI

8. in 11. mestoDamian Merlak in Nejc KodričUspela jima je sanjska prodaja kriptomenjal-nice Bitstamp.

NAJBOGATEJŠI NOVINEC

40. mestoIzet RastoderNepremičnine kupuje kot banane: ko so naj-bolj poceni.

NAJVEČJI SK0K

37. mestoBoštjan BandeljPovzdignila ga je evforija na trgu emisijskih kuponov.

Slovenski multimilijonarji 2018

manager 47

51. –24 Mikek, družina Celtra 46,1 32,9 –29%

51. –5 Ažman in Likosar, družini Difa 30,7 32,9 7%

53. 0 Stanko Polanič Intering Holding, skupina Panvita 29,1 32,7 12%

54. 55 Ivan Kralj arex** 19 31,5 66%

55. 12 Starman, družina Starman Trgovina 25,4 31,4 24%

56. 5 Ivan in Tatjana Pfajfar Inpos 26,4 31 17%

57. 41 Zvone Taljat Publikum 20,5 30,9 51%

57. –57 Željko Radilović Preskok – 30,9 –

59. –8 Stojan Petrič in družina Kolektor 29,3 30,8 5%

60. – Ivan in Črt Cencelj Inel – 30,2 –

60. 18 Dean Čendak Publikum 22,2 30,2 36%

62. –6 Jurij Kleindienst Kolektor 28,1 29,6 5%

63. –6 Bojan in Dragica Adamič adles 27,4 29,5 8%

63. – Diana Dimnik medias International – 29,5 –

65. – Ivica in Edvard Svetlik Hidria – 29,1 –

66. 30 Herman Rigelnik aCH 21,1 29 38%

67. 7 Boris Kalan LTH Castings 22,9 29 27%

68. 8 Peter in Barbara Šifrer LTH Castings 22,4 28,9 29%

69. –19 Vladimir Gregor Bahč TPV 29,5 28,2 –4%

70. –10 Jožef Rupnik Kolektor 26,7 28,1 5%

71. 7 Roman Brinšek LTH Castings 22,2 28,1 27%

71. 7 Marko Golob LTH Castings 22,2 28,1 27%

71. 7 Rafael Javornik LTH Castings 22,2 28,1 27%

71. 7 Andrej Kranjec LTH Castings 22,2 28,1 27%

71. 7 Mihael Lavtar LTH Castings 22,2 28,1 27%

71. 7 Pavel Oblak LTH Castings 22,2 28,1 27%

71. 7 Urban Žargi LTH Castings 22,2 28,1 27%

78. 0 Matjaž Turk LTH Castings 22,2 28 26%

79. –22 Habič, družina Kmag in C. J. I. 27,4 28 2%

80. –21 Šifrar Boštjan Sibo g 26,9 27,7 3%

81. 20 Grilj, družina Konus Konex 20,2 27,3 35%

82. – Matevž in Miha Kirn Calcit – 27,3 –

83. 9 Anton Ofentavšek Oplast 21,8 26,9 23%

84. –19 Jožef Potočnik Kolektor 25,5 26,8 5%

85. 6 Jože Mermal BTC 22,1 26,6 20%

86. –25 Marko Štamcar Outfit7** 26,4 26,4 0%

87. – Andrej Poglajen Trgograd – 26,3 –

88. –10 Borut Lah LTH Castings 22,2 26,2 18%

88. –10 Bernardica Viher Gašparec LTH Castings 22,2 26,2 18%

88. –10 Primož Volčič LTH Castings 22,2 26,2 18%

91. –23 Ivan Albreht Kolektor 24,5 25,8 5%

92. 11 Zagožen, družina Zagožen 19,9 25,6 29%

93. –28 Jože Udovič rem 25,5 25,5 0%

94. – Marjan Pogačnik Iskra mehanizmi – 25,3 –-

95. –17 Janez Pačnik energija rm 22,2 25,2 14%

96. –41Alenka Mozetič Zavrl in Aleš Mozetič Don Don 28,4 25,1 –12%

96. –27Andreja Bohinc Kolman in Mitja Kolman arC-Kranj 24,2 25,1 4%

98. –28 Radovan Bolko Kolektor 23,5 24,8 5%

99. –54 Rok Špruk Tekstina 31,5 24,4 –23%

100. –6 Štefan Krajnc Cablex 21,6 24,2 12%Op.: *v primerjavi z letom 2017; **nekatere vrednosti vključujejo (tudi) kupnine.

Lestvica je bila prvič objavljena v posebni izdaji managerja 100 najbogatejših Slovencev, novembra 2018.

Mesto 2018

+/- mest* Ime in priimek Družba**

Ocena premože-nja 2017

(v mio EUR)

Ocena premoženja 2018

(v mio EUR)

Spre-memba

2018

REŠITELJ PODJETJA

94. mestoMarjan PogačnikIskro Mehanizme je kupil s trimilijonskim posojilom, za katero je tvegal osebno pre-moženje.

HOTELIR

66. mestoHerman RigelnikKupnino za ACH je pretopil v lastništvo Uniona Hotelov.

POVRATNIK

65. mestoIvica in Edvard SvetlikVrnila sta se, ker se je Hidrii z bankami posre-čilo dogovoriti o pre-strukturiranju posojil.

Slovenski multimilijonarji 2018

48 MANAGER

Naj ljudje

1. Alenka Žnidaršič Kranjc predsednica uprave skupine Prva

Vrednost premoženja v upravljanju:

900 milijonov evrov

Število zaposlenih (skupaj v vseh družbah, ki jih obvladuje):

700

Druge funkcije: predsednica nadzornega sveta hčerinske Prve oseb-ne zavarovalnice

2. Lidija Glavina predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga*

Vrednost premoženja v upravljanju:

okoli 10 milijard evrov

Število zaposlenih: 68

Druge funkcije: predsednica nadzornega sveta Telekoma Slovenije

3. Sonja Gole generalna direktorica skupine Adria Mobil

Čisti prihodki od prodaje:

417 milijonov evrov

Čisto dobiček: 38,5 milijona evrov

Število zaposlenih: 1.640

Druge funkcije: članica nadzornega sveta hčerinske družbe Adria Dom

4. Vanja Lombar generalna direktorica OMV Slovenija

Število zaposlenih: 74

Čisti prihodki od prodaje:

620,8 milijona evrov

Čisti dobiček: 21,8 milijona evrov

Druge funkcije: članica upravnega odbora Trgovinske zbornice Slovenije

5. Medeja Lončar direktorica Siemensa Slovenija

Število zaposlenih: 66

Čisti prihodki od prodaje:

53,9 milijona evrov

Čisti dobiček: 2,3 milijona evrov

Druge funkcije: podpredsednica upravnega odbora Združenja Mana-ger, predsednica nadzornega odbora Nemško-slo-venske gospodarske zbornice, članica nadzornega odbora Društva za marketing Slovenije

6. Sabina Sobočan direktorica Varisa Lendava

Število zaposlenih: 219

Čisti prihodki od prodaje:

20,7 milijona evrov

Čisti dobiček: 1,1 milijona evrov

Druge funkcije: članica predsedstva upravnega odbora Pomurske gospodarske zbornice, članica upravnega odbora Združenja Manager

7. Renata Balažic predsednica uprave Save Turizma

Število zaposlenih: 939

Čisti prihodki od prodaje:

72,2 milijona evrov

Čisti dobiček: 5,3 milijona evrov

Druge funkcije: članica upravnega odbora GIZ Golf

8. Verica Šenk direktorica Inotherma

Število zaposlenih: 237

Čisti prihodki od prodaje:

52,5 milijona evrov

Čisti dobiček: 9,5 milijona evrov

9. Vanja Hrovat predsednica uprave Generalija

Število zaposlenih: 452

Čisti prihodki od zavarovalnih premij:

71,7 milijona evrov

Čisti dobiček: 2,7 milijona evrov

Druge funkcije: članica upravnega odbora Združenja Manager, člani-ca AmCham Slovenija, Svet guvernerjev

10. Vesna Južna prokuristka skupine Perspektiva FT

Število zaposlenih (v vseh povezanih podjetjih):

1.546

Čisti prihodki od prodaje:

210 milijonov evrov

Čisti dobiček: 14,6 milijona evrov

Druge funkcije: nadzornica v hčerinskih podjetjih CGP, Lisci, Tiskarni Novo mesto, Viziji Holdingu Ena in Viziji Holdingu

Najvplivnejše slovenske menedžerke

manager 49

11. Alenka Mozetič Zavrl direktorica skupine Don Don

Število zaposlenih: 1.437

Čisti prihodki od prodaje:

89,1 milijona evrov

Čisti dobiček: 4,2 milijona evrov

Druge funkcije: prokuristka v podjetju aF agrar

12. Mateja Jesenek direktorica skupine Intersport ISI

Število zaposlenih: 937

Prihodki od prodaje: 101,2 milijona evrov

Čisti dobiček: 2,5 milijona evrov

13. Sandra Županec direktorica Carthaga

Število zaposlenih: 696

Čisti prihodki od prodaje:

179,3 milijona evrov

Čisti dobiček: 7,8 milijona evrov

14. Mojca Šimnic Šolinc direktorica Tosame

Število zaposlenih: 400

Čisti prihodki od prodaje:

35,9 milijona evrov

Čisti dobiček: 1,4 milijona evrov

Druge funkcije:predsednica Slomeda

15. Jasmina Tatarovac Šušteršič direktorica aktive Čiščenja

Število zaposlenih: 858

Prihodki od prodaje: 20,7 milijona evrov

Čisti dobiček: 170.198 evrov

Druge funkcije: prokuristka aktive Skupine in nadzornica družbe aktiva Varovanje

Op: Podatki o poslovanju so iz leta 2017, podatki o funkcijah pa iz okto-bra 2018, ko je bila lestvica objavljena v managerju.* V času oddajanja te izdaje managerja so po neuradnih informacijah razpravljali o razreštvi Lidije glavina.

Najvplivnejše slovenske menedžerke

Jana Ahčin generalna direktorica Fursa

Alenka Bratušek podpredsednica vlade in ministrica za infrastrukturo

Violeta Bulc evropska komisarka za promet

Tatjana Čerin izvršna direktorica gZS

Nevenka Črešnar Pergar

direktorica in lastnica družbe nP Consulting

Andrejka Grlić glavna tržna inšpektorica

Lidija Jerkič predsednica ZSSS

Andreja Katič ministrica za pravosodje

Ksenija Klampfer ministrica za delo

Andreja Kodrin članica investicijskega odbora pri eFSI

Nevenka Kržan senior partnerica v KPmg

Breda Kutin predsednica ZPS

Iza Login soustanoviteljica fundacije Login5

Saša Mrak izvršna direktorica Združenja manager

Branka Neffat prokuristka in solastnica družbe nebra

Maja Pak generalna direktorica STO

Aleksandra Pivec ministrica za kmetijstvo

Nina Plavšak pravnica

Irena Prijović izvršna direktorica ZnS

Danica Purg predsednica in dekanja IeDC – Poslovne šole Bled

Sonja Šmuc generalna direktorica gZS

Metka Tekavčič dekanja ljubljanske ekonomske fakultete

Ajša Vodnik glavna izvršna direktorica amCha-ma Slovenija

Barbara Žibret Kralj

odgovorna partnerica pri Deloittu Slovenija

Ženske, ki na gospodarstvo vplivajo od zunaj (po abecednem redu)

50 MANAGER

Naj ljudje

Daleč najuspešnejša Slovenka na družbenih omrež-jih je Sara Mozetič, so v reviji Moje finance ugo-tovili januarja lani, ko so ji našteli skupno sedem milijonov sledilcev na štirih družbenih omrežjih.

Daleč najbolj obiskan je bil in ostaja njen kanal na Youtubu, ki je imel takrat več kot 6,6 milijona naročnikov, posnetki pa skupaj kar milijardo ogledov. Danes se število naročnikov nje-nega kanala bliža že desetim milijonom.

Njeni videi so v angleščini, v njih pa zdaj 30-letnica dekle-tom svetuje, kako naj, denimo, izdelajo dekoracijo za sobo ali prenovijo stara oblačila, spletejo kapo, uredijo nohte, polepša-jo šolske potreb ščine ali ovitek za mobilni telefon. Pred letom je novinar Blažej Kupec, ki je sestavil lestvico vplivnežev na družbenih omrežjih, ugotovil, da je imel njen najbolj gledani video (priprava doma narejenega make upa z bleščicami) sto milijonov ogledov, zdaj smo našli enega s 134 milijoni ogledov, prikazuje pa grizljanje slaščic med poukom. Najbolj zveste oboževalke kanala so dekleta, stara od 15 do 25 let.

10 milijonov sledilcev

SARA MOZETIČ, SARABEAUTYCORNER, VIDEO BLOGARKA

π Youtube: 6,6 mio*/ 9,6 mio januarja 2019 π Instagram: 320.000*/353.000 januarja 2019 π Facebook: 50.000* π Twitter: 20.000*/20.800 januarja 2019 π Skupaj: 7 mio sledilcev* *podatki iz januarja 2018

Top slovenski vplivneži družbenih omrežij

Mes-to Vplivneži

Št. sledilcev na družbenih

omrežjih Ocena*

1. Sara Mozetič, Sarabeau-tycorner, videoblogarka 7.000.000 84

2. Nika Erčulj, videoblogarka 391.000 4,7

3. Dominik Starašinič, Dominik Sky, akrobat 373.000 4,5

4. Valerija Slapnik, fitnes model 383.000 4,2

5. Maja Malnar, modna blogarka 320.000 3,5

6. Rok Gračer, model 262.000 2,9

7. Benjamin Radič, body builder 155.000 1,7

8. Barbara Horvat, Barbara-4U2C, videoblogarka 136.000 1,6

9. Ciril Komotar, Komotar minuta, videoblogar 80.000 0,88

10. Jani Jugovic, Cool Fotr 76.000 0,84

11. Alenka Košir, fitnes trenerka 78.000 0,78

12. Urška Pavčnik, oopsi.si, blogarka 64.000 0,64

13. Simon Šketa, sketa.si, kulinarični blogar 45.000 0,45

Op.: *ocena je seštevek vseh sledilcev na družbenih omrežjih, tistim, ki objavlja-jo v angleškem jeziku, smo dodali še deset odstotkov pribitka, dodatnih deset

odstotkov pa še tistim, ki redno objavljajo na treh platformah ali več. Seštevek smo nato delili s 100.000.

Lestvica je bila objavljena v reviji Moje finance januarja 2018. Vsi podatki so iz januarja 2018.

Mozetičeva živi in dela na Norveškem. Tja je pred devetimi leti prišla s fantom Tadejem, sprva kot magistrska študentka financ. Domov se ji očitno ni mudilo, po končanih študijskih obveznostih je namreč dobila službo v zavarovalnici v mestu Bergen. »Leta 2012 je nato Tadej za leto dni službeno odpoto-val na Ciper. Na Norveškem sem ostala sama, brez družine in prijateljev zunaj službenega okolja,« razlaga Mozetičeva. Pravi, da je imela takrat veliko prostega časa, ki ga je običajno name-nila spremljanju videov na Youtubu. »Nato sem se odločila, da poskusim tudi sama. Že od nekdaj sem imela rada ročno delo, recimo izdelovanje zapestnic. Kupila sem kamero, in ko se je Tadej vrnil s Cipra, sva začela snemati,« opisuje začetke.

Koliko zasluži, ni razkrila. Portal Social Blade, ki glede na število naročnikov in ogledov ocenjuje zaslužke youtubarjev, je o Mozetičevi pred dobrim letom zapisal, da na leto verjetno zasluži od 100 tisoč pa vse do 1,7 milijona evrov. Slovenko so na svetovni lestvici sicer uvrstili na 304. mesto po številu naročni-kov, je ugotovil avtor članka pred letom dni. Trenutno pa je po številu naročnikov na 369. mestu in Social Blade je oceno nje-nih zaslužkov znižal na 84 tisoč do 1,4 milijona evrov. Svetovna konkurenca je pač ostra.

za nasvete o ličenju in

hrani

Podporniki finančne šole v Ljubljani Podporniki finančne šole v Mariboru

PRVIČ TUDI V MARIBORU: 18. IN 19. FEBRUAR 2019*

Prijave: www.financna-sola.si/zimska-financna-sola

*Ob zadostnem številu prijav

LJUBLJANA: 25. IN 26. FEBRUAR 2019

CENA: 68 € NA PRIJAVE DO

1. FEBRUARJA 2019

POPUST: 30 %CENA S POPUSTOM:

47,6 €

zimska

za NaJsTNikEFiNaNCNa sOLa

V V

kaJ BODO sPOzNaLiKako varčevati za različne cilje (telefon, avto, stanovanje), spremljati porabo, vlagati na borzo, v vzajemne sklade, kako se zavarovati in za katere nevarnosti, kako zaslužiti 1.000 evrov na mesec s počitniškim delom, poiskati sanjski poklic, pametno in varno kupovati prek spleta, kako »donosno« prodajati staro robo ...

Naj finance

Tako pravi Primož Cencelj iz KD Skladov, ki mu je revija Moje finance lani že tretjič podelila naziv naj upravljavec.

Naziv naj upravljavec je osvojil z upravlja-njem sklada KD Bond, ki je bil ocenjen z najvišjo oceno – petimi zvezdicami – tako v triletnem kot petletnem obdobju. Cencelj

upravlja še denarni sklad KD MM, ki ga je po večletni prevladi na prvem mestu letos tako v tri- kot petletnem obdobju prehitel sklad Alta Money.

þ Poleg skladov KD MM in KD Bond po novem upravljate še sklad KD Corporate Bond.Uradno smo ta sklad ustanovili v začetku leta 2017. Gre za razširitev košarice naložb s fiksnim donosom. Vizija je imeti produkt, ki je med denarnim in obvezniškim skladom. Zanimiv je za vse, ki želijo imeti svoje prihran-ke naložene v obveznice dobro stoječih velikih podjetij.

þ Ali je že opaziti, da se večji igralci na trgu umi-kajo v obvezniške naložbe (v začetku leta 2018)? To bi lahko napovedalo večje premike delniških tečajev navzdol.Največji igralci so zame centralne banke. Te ohranjajo nakupe v obvezniških naložbah na dozdajšnjih ravneh – ZDA nekaj znižujejo, v Evropi samo še reinvestirajo, zato pa druge centralne banke, japonska, angleška ..., še dokupujejo.

Se pa napovedi spreminjajo in s tem tudi pričako-vanja o gibanju različnih naložbenih razredov. Četudi so se vrednotenja v zadnji korekciji nekoliko zniža-la, obstaja realna možnost, da bomo še videli kakšno korekcijo, saj je pričakovati zniževanje bilanc centralnih bank na globalni ravni. Hkrati tudi zniževanje visokih dobičkonosnih marž. A ti upadi ne bodo kakšna kata-strofa, ampak samo trg, ki smo ga včasih poznali. S tem pa bomo dobili novo priložnost za cenejše investiranje.

þ Verjetno ni lahko biti upravljavec obvezniških skladov v obdobju nizkih obrestnih mer. Zdi se, da stalno lovite stotinke.Upravljanje obvezniških skladov je dolgoročna zgodba in koncept, ki sem ga razvil, je v vseh okoljih trga isti. Sestavljen je iz treh delov:

1. fundamentalna analiza, ki je sestavljena iz tako ime-novane od zgoraj navzdol (top down) analize (obrestne mere, kreditni pribitki) in analize od spodaj navzgor (bottom up) posameznega izdajatelja,

2. tržna analiza – kje finančni trg vidi linijo v pesku,3. izvrševanje transakcij. Cilj je skozi celotno obdobje optimalno izvajati vse dele upravljanja in iz trga iztisniti dodano vrednost. Je pa res, da mi je v naravi lovljenje vsake stotinke.

þ Kaj je sploh za vas donosna naložba?Tista, ki ima vrednost na podlagi ekonomskih temeljev in je poceni na trgu.

þ Upravljavska provizija obvezniških skladov je odstotek od vrednosti premoženja sklada. Se bo kdaj znižala?Na to vprašanje lahko odgovori uprava.

þ Pa na splošno?Glede upravljavskih provizij na splošno mislim, da je stvar bolj kompleksna. Provizije skladov, ki kotirajo na borzi – ETF, so dosegle dno in bodo morale biti višje oziroma bomo videli kapitulacijo kakšnega sklada. Na drugi strani pa je pri aktivnih upraviteljih višina provizije vezana na produktiv-nost. Raje plačam malo več, da se varno in udobno vozim. Če je upravitelj sposoben narediti presežek po proviziji, je vreden zaupanja v nekem daljšem obdobju. Je pa res, da bodo umetna inteligenca in podobno omogočili dosego tega cilja tudi z nižjimi stroški in s tem bodo imeli tisti priložnost znižati cene aktivnega upravljanja.

þ Katera je vaša top naložba in zakaj?To je 30-letna španska obveznica. Ko ti tvoj koncept poka-že, da za določeno obveznico obstaja dober tveganju pri-lagojen donos, na drugi strani pa ima celoten finančni trg drugačno mnenje in ti obveznica naredi kapitalski donos, večji od sto odstotkov, postane vredna, da jo omenim.

þ Kaj pa flop naložba?To je bila senior obveznica banke Espirito Santo. Ker je celot-na analiza kazala na enako pozitiven tveganju prilagojen donos (obveznica je imela senior status v kapitalski sesta-

þ Marja Milič

V naravi mi je lovljenje

ʾ Kupiti papir ni tako težko, kupiti papir dobro pa je umetnost.

vsake stotinke

52 MANAGER

vi, kar jo je na podlagi priporočil EU postavljalo med nedotakljive), potem pa je Portugalska naredila brutalen poseg v pravilo »pari passu« (terjatvi zagotavlja status, ki je najmanj enak statusu druge terjatve do dolžnika, op. a.) in obveznico razvrednotila. S tem je kršila vse tržne zave-ze in bo verjetno na sodišču na koncu izgubila in morala povrniti izgubo. Nauk zgodbe zame je, da sem premalo upošteval politični vidik, zato jo omenjam kot flop.

þ Je za vas poraz, če ne premagate primerjalne-ga indeksa?Tu sem, da ustvarjam dodano vrednost. Cilj aktivne-ga upravljanja je premagovati primerjalni indeks – ne

samo z večjim donosom, ampak tudi z manjšim tvega-njem –, s tem tudi upravičimo višjo provizijo. Logično je, da ne morem ostati ravnodušen, če ne dosežem cilja. Zavedam se, da v življenju pridejo vzponi in padci, a jasni cilji osmislijo pot.

þ Katera regija ali panoga se vam zdi ta hip zanimi-va in zakaj?Denar. To pa zato, ker so donosi zadnjega desetletja tako lepi, da lahko kakšno leto ali dve preživimo in se zadovo-ljimo tudi z denarnimi skladi.

þ Številni razmišljajo, da je nepremičnina ta hip dobra naložbena priložnost. Kaj menite o tem?Rekel bi, da naložbene nepremičnine ne vidim več kot dobre priložnosti, špekulativno pa mogoče, če gledamo predvsem ceno glede na najemnino. Pri tem je najemni-na funkcija standarda gospodinjstev (delež v skupnih dohodkih). Ta je v času bolj rigidna in je vezana bolj na nominalno rast plač. Pri naložbenih nepremičninah se je treba vprašati, koliko neto plače bi mi ostalo letno po vseh stroških (davki, prazno stanovanje, obnovitev …). Ceno stanovanja pa potem deliti z neto letnim izkupičkom. Ta kazalnik pove, koliko let je treba čakati za povrnitev naložbe. Glede na cene, ki se zdaj omenjajo v Ljubljani, pa menim, da smo prišli v špekulativno okolje. Cene se dvi-gajo predvsem zaradi funkcije razmeroma toge ponudbe in povpraševanja, ki ga omogočajo revitalizacija bančne-ga sektorja, tuji vlagatelji, kriptodobičkarji ter izjemna gospodarska aktivnost.

þ Kam bi vložili milijon evrov ta hip in zakaj?Večinoma v varne naložbe, ki pa bi jim v primeru kakšne korekcije na delniških trgih dodal kakšne zanimive del-nice.

þ Posamezniki težje kupijo obveznice kot delnice. Sama jih še nikoli nisem. Kako naj se tega prvič lotim?Res je. Za učinkovito upravljanje obveznic je treba imeti dobro infrastrukturo, ki stane, zato je velikost portfelja izjemno pomembna. Večina obveznic je sicer uvrščena na borzni trg, a trguje se bolj na neorganiziranem trgu. S tem, da se normalni loti začnejo pri milijonu. Da se tudi z manjšimi zneski, a je treba biti potem še posebno pozo-ren pri ponujenih cenah. Opažam pa, da se tudi infra-struktura pri obvezniškem trgovanju vse bolj digitalizira in bo nekoč dostopna tudi manjšim vlagateljem. Zdaj pa še vedno velja načelo: kupiti papir ni tako težko, kupiti papir dobro pa je umetnost. Ta razlika pa lahko na trgu s tako majhnimi donosi pomeni tudi celotno letno dono-snost.

þ Kaj menite o kriptovalutah in kriptožetonih?To je kot Južni ocean za jadralca valov na Blejskem jezeru.

V naravi mi je lovljenje

PROFIL

Primož Cencelj, upravljavec premoženjaNaziv: trikratni naj upravljavec premoženja v Sloveniji (2014, 2016 in 2018)Starost: 34 letZaposlen: KD SkladiUpravlja: KD Bond*****/*****, KD MM***/**** (zvezdice v tri- in petletnem obdobju); KD Corporate Bonds (od začetka 2017)Vrednost sredstev v upravljanju (v mio EUR): 54*Izkušnje v upravljanju: 9 letIzobrazba: diplomirani univerzitetni ekonomist, naziv CFALastni portfelj naložb: KD MM, KD Bond in KD Prvi izborNajvečja finančna napaka zadnjih let: premalo agresivna alokacija med naložbenimi razrediNačelo pri upravljanju premoženja: maksimizirati tveganju prilagojen donos

Op.: *konec leta 2018

JUR

E M

AKO

VEC

vsake stotinke ʾ Donosi

zadnjega deset- letja so tako lepi, da lahko kakšno leto ali dve preživimo in se zado-voljimo tudi s pre-mikom v denarni sklad.

MANAgER 53

54 MANAGER

Naj fiNaNce

Skladi, ki so prejeli najvišjo oceno - pet zvezdicSklad Tri leta (2015–2017) Pet let (2013–2017)Denarni – eUR Alta Money Market EUR Alta Money Market EUR

Obvezniški – evropski KD Bond, obvezniški sklad – EUR KD Bond, obvezniški sklad – EUR

Mešani – globalni Raiffeisenfonds-Wachstum Raiffeisenfonds-Wachstum

Mešani – globalni fleksibilni Infond Global Flex, mešani podsklad Infond Global Flex, mešani podsklad

Delniški – globalni Infond Dynamic, delniški podsklad Pioneer Funds Global Select

Delniški – globalni razviti trgi Infond Select, delniški podsklad razvitih trgov Infond Select, delniški podsklad razvitih trgov

Delniški – evropski KD Rastko, evropski delniški sklad KD Rastko, evropski delniški sklad

Delniški – trgi v razvoju Templeton BRIC fund – acc [A] Infond BRIC, delniški podsklad

Delniški – evropski trgi v razvoju Pioneer Funds Emerging Europe and Mediterranean Equity (Class A)

Pioneer Funds Emerging Europe and Mediterranean Equity (Class A)

Delniški – azija in Oceanija Raiffeisen Pazifik Aktien Raiffeisen Pazifik Aktien

Delniški – Balkan NLB Skladi – Zahodni Balkan delniški NLB Skladi – Zahodni Balkan delniški

Delniški – Severna amerika Raiffeisen US Aktien Raiffeisen US Aktien

Delniški – farmacija in zdravstvo Triglav Zdravje in farmacija Triglav Zdravje in farmacija

Delniški – energija, materiali in javna oskrba NLB Skladi – Naravni viri delniški Amundi Funds Equity Global Resources – AU

Delniški – informacijska tehnologija Infond Technology, delniški podsklad Infond Technology, delniški podsklad

Op.: končno oceno naj skladov sestavljajo: informacijski kazalnik, s katerim ugotavljamo, za koliko je upravljavec presegel primerljivi indeks (benchmark) s privzetim tveganjem (70 odstotkov); tveganost portfelja, merjena s kazalnikom maksimalne možne izgube (10 odstotkov), doslednost poslovanja vzajemnega sklada (10

odstotkov) ter Sharpov kazalnik (10 odstotkov). Celotna metodologija ocenjevanja je objavljena na spletni strani [mojefinance.si].Vir: revija Moje finance; marec 2018; op.: skladi so ocenjeni po metodologiji SLO FUND rating, ki je objavljena na https://mojefinance.finance.si/skladi

Pri reviji Moje finance so lani ocenili 241 vzajemnih skladov in jim podelili oceno od ena za najslabše upravljane do pet za najboljše. Kakovost upravljanja se poka-že v daljšem časovnem obdobju, zato so poslovanje skladov ocenjevali v tri- in pet-letnem obdobju. V triletnem obdobju je 124

skladov dobilo zvezdice, v petletnem pa 117. Pomembno je tudi, da ne primerjamo jabolk in hrušk, zato so sklade s podob-no naložbeno politiko razvrstili v ustrezne kategorije, letos je teh 15 v obeh obdobjih. V zadnjih treh oziroma petih letih je odlično poslovalo 32 skladov in za to prejelo po pet

zvezdic. Za najboljšega v določeni kategoriji pa je 30 skladov dobilo tudi kristalni kipec zvezdonos. Na podlagi ocen skladov vsako leto poiščejo tudi upravljavca, ki je najbolje upravljal sklad. Lani je to postal že tretjič Primož Cencelj iz družbe KD Skladi, inter-vju z njim objavljamo na strani 52.

Najboljši vzajemni skladi

Upravljavec (DZU)

Skup. oce-na

VS, ki jih upravljajo (zvezdice za triletno obdobje)

Vrednost sredstev v uprav ljanju (v mio eUR)

Kam bi vložili 10 tisoč evrov za nadaljnjih 5 let?

1. Primož cencelj (KD Skladi)

6,05 KD Bond*****, KD MM*** 55,1 KD Galileo

2. aleš Grbić (KBM infond)

3,68 Infond Technology*****, Infond Alfa***, Infond Defensive**

79,86 80 % globalni delniški skladi in 20 % depozit na banki

3. Gašper Dovč (Triglav Skladi)

3,35 Triglav Zdravje*****, Triglav Renta**, Triglav Svetovni razviti trgi**

180 40 % delnice razvijajočih se držav, 20 % delnice razvitih trgov, 40 % obveznice evroobmočja

4. aleš Lokar (KD Skladi)

3,02 KD Rastko*****, KD Galileo**, KD Dividendni*

233 KD Galileo

5. Barbara Gačnik (KBM infond)

3,00 Infond Life*** 30,3 45 % ZDA, 35 % Evropa, 10 % trgi v razvoju, 10 % v denarju

6. aleš Šoba (KBM infond)

2,78 Infond Dynamic*****, Infond Select*****, Infond Beta**, Infond Europe*

83,77 Globalni delniški sklad, kot je Infond Dynamic ali Infond Beta

7. Uroš Vek (KBM infond)

2,46 Infond Global Flex*****, Infond Smart Quality*, Infond Financials*

40 delnice, tudi Infond Global in Infond Dynamic

Vir: lestvica je sestavljena iz ocen vzajemnih skladov (celotna metodologija je objavljena na mojefinance.si/skladi); op.: v če upravljavec soupravlja enega ali več vzajemnih skladov, se mu za vsakega izmed njih zmanjša osnovna ocena za 10 odstotkov; vrednost sredstev v upravljanju na dan 31. 12. 2017.

Naj upravljavec zadnjega triletnega obdobja

manager 55

IZDaJa: Časnik Finance, d. o. o.

Bleiweisova c. 30, 1000 Ljubljana

Direktor in glavni urednik vseh edicij Časnika Finance, d. o. o.: Peter Frankl

Odgovorna urednica:

Vita Cajnko Javornikvita.cajnko@finance.si

namestnica odgovorne urednice:

Bojana Humarbojana.humar@finance.si

Uredništvo: Bleiweisova c. 30, 1000 Ljubljana

01 30 91 540

manager@finance.si

http://manager.finance.si

Tehnična urednica: Maja VolkOblikovna zasnova:

Jacek Utko, Bonnier Business Press, in Maja VolkVodja fotooddelka: Aleš BenoVodja lekture: Tatjana Hosta

Oglasno trženje:

01 30 91 590

oglasi@finance.si

Direktorica in projektni vodja: Aleksandra Horvataleksandra.horvat@finance.si

01 30 91 472

Trženje naklade:

Vodja: Tina Anžič 01 30 91 491

tina.anzic@finance.si

naročnine: Damjana Petelinkar

080 15 80

narocnine@finance.si

Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana

natisnili smo: 8.480 izvodov

manager izhaja vsak teden s petkovimi Financami, cena izvoda je 3,5 eUr,

v ceno je vključen 9,5 % DDV.

Transakcijski račun

Unicredit banka Slovenija, d. d.:

SI56 2900 0005 9800 842

Tednik manager upošteva Kodeks Časnika Finance in interna pravila finančnega novinarstva, objavljena na

spletni strani (www.finance.si/kodeks).

Portfelji članov redakcije Časnika Finance so objavljeni na spletni strani (www.finance.si/portfelji).

reDaKCIJSKI SISTem: Storyeditor

Najugodnejša banka 2018Razvrstitev bank glede na cene 22 storitev

Uvrstitev 2018 (2017) Banka

1 (7) LOn

2 (1) Delavska hranilnica

3 (8) gorenjska banka

4 (2) BKS

4 (5) DBS

6 (3) Primorska hranilnica Vipava

6 (5) Intesa Sanpaolo

8 (11) Sparkasse

9 (10) nKBm

10 (3) abanka

11 (14) Unicredit

12 (12) addiko

13 (13) Sberbank

13 (9) SKB

15 (14) nLB

NAGRADA

rev ije M o j e � n a nce

NAJUGODNEJŠA

BANKADESETLETJA

2009-2018

10 leT izBorA NAJUgoDNeJšA BANkA

Delavska hranilnica, najugodnejša banka desetletja

Zadnjih 10 let so v reviji Moje finance vsak september poiskali najugodnejšo banko, lani pa so razglasili tudi naj banko dese-

tletja. To je s sedmimi zmagami postala Delavska hranilnica. Lani je bila druga, leta 2011 in 2012 pa je »zdrsnila« na 3. mesto. Sledi ji LON, ki je bila doslej uvr-ščena trikrat na drugo mesto, lani na prvo, sicer pa je bila v zgornji polovici lestvice. Tretja je DBS, ki ima eno drugo mesto, dve tretji, dve četrti mesti, sicer pa je nizala uvrstive do 9. mesta.

V desetletju se je spremenilo veliko. Na trgu je manj bank. Leta 2009 jih je bilo 18, v letih od 2010 do 2012 celo 20, zdaj jih imamo 15. Vseh 10 let so Moje finance spremljale le 11 bank. BKS ima devetletno

zgodovino v raziskavi, zato je niso vklju-čili v izbor Naj banka desetletja. Omeniti je treba, da je BKS dosegla dve zmagi, eno drugo mesto in dve tretji, lani je bila četrta.

Poslovili smo se od Hypo banke (zdaj Addiko), Volksbank (zdaj Sberbank), Banke Koper (zdaj Intesa Saopaolo), PBS in KBS (nekdanja Raiffeisen) sta se pri-pojili NKBM, Banka Celje k Abanki, KD Banka je bila prodana Factor banki, ki pa je bila potem likvidirana, tako kot tudi Probanka.

Leta 2009 so raziskavo Naj banka začeli z eno tabelo, leta 2015 so jo »razbili« na pet – iščejo naj košarico osnovnih banč-nih storitev, naj depozit, naj potrošniško in stanovanjsko posojilo ter seveda sku-pnega zmagovalca. Metodologija izbora najugodnejše banke se v desetletju ni občutno spreminjala. So pa dodajali nove bančne storitve (na začetku so jih oce-njevali 10, zdaj 22). Medtem ko so banke leta 2009 ponujale spletno banko (z izje-mo Primorske hranilnice Vipava), so lani vse (z izjemo Primorske hranilnice Vipava) ponujale tudi mobilno banko, tri banke celo mobilno denarnico. Pri sta-novanjskih posojilih so leta 2014 doda-li še posojila s fiksno obrestno mero za obdobje 10 let. Takrat je fiksno obrestno mero ponujalo le šest bank od 18, lani pa vse z izjemo Addiko bank.Vir: moje finance, september 2018

Naj življenje

Revija Moje finance je oktobra ocenila vseh 212 slovenskih občin po številnih kazalnikih, najbolje se je izkazala občina

Cerklje. Celotno lestvico objavljamo na strani 58.

Dolores in Jaka Ogrinc sta se pred osmimi leti preselila v vas Zalog, ki je del občine Cerklje na Gorenjskem – top občine na Gorenjskem in v Sloveniji na lanski lestvici revije Moje

finance. Gre za gospodarsko najmočnejšo občino v državi. Največ prihodkov in dobička v občini ustva-ri Fraport Slovenija, najvišje plače izplačuje Kontrola zračnega prometa Slovenije s sedežem na Brniku, okoli 3.600 evrov neto na mesec, v občini posluje 223 gospo-darskih družb, Cerkljani pa se počutijo tudi najbolj zdrave v državi. Občina obsega 78 kvadratnih kilome-trov, ima 7.600 prebivalcev in niti centa dolga. Le še 14 drugih občin sploh ni zadolžilo svojih občanov.

Povprečna neto plača je 1.446 evrov, kar je kar 373 evrov nad slovenskim povprečjem, to pa občino že pri tem kazalniku uvršča na prvo mesto v Sloveniji. Tudi po registrirani stopnji brezposelnosti so Cerklje na Gorenjskem precej pod slovenskim povprečjem – ob polletju 2018 je znašala zgolj 4,31 odstotka, kar je za skoraj pol manj od državnega povprečja.

Vse je blizu, sokrajani so prijetni, nam hitijo razla-gati tudi domačini na ulici, ki so med drugim izjemno ponosni, da živijo v občini z razgledom na Krvavec. V občino se kljub ne ravno nizkim cenam nepremič-nin priseljuje veliko mladih družin. Posplošena vred-nost stanovanj je 1.191 evrov za kvadratni meter, hiše s parcelo pa slabih 119 tisočakov. Če želite stanovati v občini Cerklje na Gorenjskem, boste za nakup hiše odšteli sedem povprečnih letnih plač, za povprečno plačo pa boste dobili 1,21 kvadratnega metra stano-vanja. Po dostopnosti do stanovanja ali hiše so Cerklje na Gorenjskem v spodnji polovici lestvice slovenskih občin – pri stanovanjih na 113. mestu, pri hišah se uvr-ščajo na 160. mesto.

Selitveni prirast je pozitiven, podatki statističnega urada iz leta 2016 kažejo tudi, da se v občini rodi več ljudi, kot jih umre.

Povprečna starost znaša 40,9 leta, kar je manj od državnega povprečja, in tudi to je najbrž razlog za boljše zdravje občanov.

Nič ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljšeJaka Ogrinc se je letos odločil aktivno vključiti v dogaja-nje v občini, saj meni, da je vedno prostor za napredek in izboljšave. V vasi, kjer živijo, si želijo pločnik, kolesar-ske poti, zdravstveni dom, več dogajanja, priložnosti za napredek Jaka vidi tudi v turizmu. Dolores pa si deni-mo želi v bližini še Hofer ali Lidl.

Župan Franc Čebulj, ki občino vodi že 24 let, je tudi na lanskih lokalnih volitvah uspešno ubranil polo-žaj proti izzivalcu Luki Štumbergerju. Zmagal je z 61 odstotki podpore. Čebulj pravi, da se je od prvega dne

þ Marja Milič, Ksenija Sedej

Zakaj so Cerklje občina, v kateri

se najbolje živi

56 MANAGER

π Maja, 36 let: »Pred 12 leti sem se zaradi moža preselila iz občine Šenčur v Cerklje. Tu je vse blizu, še picerije so dobre. Veliko je prise-ljenih družin. Kupili so novogradnje, čeprav cene niso ugodne. Letališ če se širi in iščejo okoli sto novih kadrov, imamo dom za starejše. Za otroke je dobro poskrbljeno, veliko je tudi igral.«

Fraport Slovenija, zaposluje 470 ljudi, od tega 15 odstot kov občanov Cerkelj.Čisti prihodki od prodaje: 42 mio EUR, čisti poslovni izid: 9,6 mio EURZmago Skobir, poslovodni direktor Fraporta Slovenija: »Na letališču delam že skoraj 17 let, pa me še vedno prevzame jutranji pogled na pre-lepo gorsko kuliso. Prednosti Cerkelj so pestrost narave, dobre prometne povezave, razvojna ori-entiranost, je pa tudi s svetom najbolje povezana slovenska občina. Fraport Slovenija tesno sodelu-je z občino, sponzorsko in donatorsko podpiramo lokalne dogodke, organizacije in posameznike. Skladno z rastjo letalskega in tovornega prometa ponujamo vse večje zaposlitvene možnosti.«

Občinski podjetniški šampion:

π Peter, 75-letni upokojenec: »Tu živim že od malega. Vse imamo blizu, na enem mestu, tako da ni treba na avtobus ali z avtom. Zdaj je v načrtu tudi zdravstve-ni dom. Druga stvar je lepa narava. Pa še občina ni nič ‘zapufa-na’, mogoče tudi zato, ker tu živi veliko izo-braženih ljudi, poleg tega se priseljuje veliko mladih.«

skupaj z občinsko upravo sistematično poglabljal v razvoj in napredek občine. In čeprav doda, da ni bilo mogoče upoštevati vseh želja oziroma predlogov obča-nov, so nam Cerkljani hiteli naštevati, kaj vse v občini imajo in da je vse pri roki, in tudi župan ponosno pove, da ima naselje Cerklje kot osrednji del občine v obmo-čju pol kilometra vso primarno ponudbo, ki jo dnevno potrebuje občan. Odprtih imajo veliko razvojnih pro-jektov, kot je sistemski pristop k urejanju komunalne infrastrukture v vseh 30 vaseh, vključno z načrtova-njem poslovne cone ob letališču.

Prav dobro gospodarsko okolje je eden ključnih parametrov za vnovično uvrstitev občine Cerklje na Gorenjskem na sam vrh lestvice slovenskih občin (pred tem je že zmagala na lestvici Mojih financ leta 2015).

Tri največja podjetja, vsa logističnaGospodarstvo občine Cerklje na Gorenjskem močno zaznamujeta transport in logistika, saj je vanjo vpeto največje slovensko letališče. Trije največji zaposlovalci so vsi povezani z letališkim transportom, med temi je z nekaj več kot 220 zaposlenimi tudi državna kontrola zračnega prometa.

Upravljavec brniškega letališča, Fraport Slovenija, kot se zdaj imenuje nekdanji Aerodrom Ljubljana, je največji zaposlovalec v občini – v tem dela več kot 410 ljudi. Družba, ki je od septembra 2014 v lasti nemške-ga Fraporta, je v zadnjih letih povečevala prihodke in dobiček. Poslovno leto 2017 je bilo zanjo rekordno po številu potnikov in količini tovora, prihodke je povečala za 16,1 odstotka, čisti dobiček pa za 6,6 odstotka. Med pomembnejšimi dogodki je bila potrditev naložbe v novi potniški terminal, ki naj bi bil končan v letu 2020.

Druga največja cerkljanska gospodarska družba, Adria Airways, ki zaposluje približno 370 ljudi, pa ima v nasprotju s Fraportom težave pri poslovanju, med drugim tudi z letalno floto in odpovedmi zaposlenih, predvsem pilotov. Družba je v lasti münchenskega sklada 4k, ta je letalsko družbo kupil januarja 2016, ko je bila tik pred stečajem. V letu 2017 je sicer prihod-ke povečala, spet pa je zašla v izgubo. Za lani so sicer napovedali izboljšanje poslovanja, povečanje števila prepeljanih potnikov in večje prihodke od prevoza tovora, toda pred nekaj dnevi so v Dnevniku objavili podatek o oktobrskem številu potnikov, ki je bilo celo manjše od predlanskega, Agencija za civilno letalstvo pa je lastnikom Adrie Airways naložila, da jo morajo dokapitalizirati, ker ni več sposobna poravnavati teko-čih obveznosti; v nasprotnem primeru ji grozi odvzem licence za letenje.

V dobri kondiciji pa je tretje največje podjetje v občini Cerklje, Kuehne + Nagel, hčerinska družba švicar-skega logista, ki iz leta v leto povečuje dobiček. Za Brnik je pomembna njegova 50-milijonska naložba v farmacevtski logistični park, kar je druga naj-večja logistična naložba v Sloveniji v zadnjem času. Kuehne + Nagel je lani v povprečju zaposloval 61 ljudi, nov logistični center naj bi prinesel še 200 novih delovnih mest.

Jur

e M

ako

vec

Zakaj so Cerklje

Manager 57

1.446 EUR

neto plača na mesec

(Slovenija 1.073 eur)

4,3%stopnja

brezpo selnosti(Slovenija 7,9 %)

40,9 leta

povprečna starost(Slovenija 43 let)

16,5%višje- in visoko izobraženih

(Slovenija 14,2 %)

118.867 EUR

posplošena vrednost hiše s parcelo

(Slovenija 69.676 eur)

π Lidija, frizerka: »v cerkljah sem odprla frizerski salon pred 16 leti, ker so me vsi poz-nali. kljub konkurenci, saj je tu še pet salonov, mi gre vsako leto bolje. okolje je prijetno, stran-ke so preproste, blizu sta kranj in Ljubljana. Čeprav sem se preselila

v drugo obči-no, si želim,

da bi se v prihodno-sti vrnila

nazaj.«

π »Tu se počutimo izjemno varno. Tudi s sosedi smo nave-zali izjemno lepe, prijateljske odnose, z domačini se krasno razumemo,« razloži-ta zakonca ogrinc, na sliki skupaj z osem-letno Pio, šestletno Patricijo Marušo in štiriletnim Jakobom.

58 MANAGER

Naj življeNje

ObčinaŠt. prebival­

cev Regija

1. Cerklje na Gorenjskem 7.619 Gorenjska

2. Žiri 4.871 Gorenjska

3. Gorenja vas ­ Poljane 7.541 Gorenjska

4. Železniki 6.709 Gorenjska

5. Šenčur 8.592 Gorenjska

6. Lukovica 5.799 Osrednjeslovenska

7. Komenda 6.192 Osrednjeslovenska

8. Naklo 5.377 Gorenjska

9. Logatec 13.976 Osrednjeslovenska

10. Škofja Loka 22.919 Gorenjska

11. Domžale 35.675 Osrednjeslovenska

11. Kamnik 29.487 Osrednjeslovenska

13. Novo mesto 36.533 JV Slovenija

14. Dol pri Ljubljani 6.008 Osrednjeslovenska

15. Zreče 6.402 Savinjska

16. Nazarje 2.588 Savinjska

17. Ljubljana 289.518 Osrednjeslovenska

18. Kranj 55.950 Gorenjska

19. Krško 25.833 Posavska

20. Trebnje 12.662 JV Slovenija

21. Mengeš 7.917 Osrednjeslovenska

22. Ivančna Gorica 16.544 Osrednjeslovenska

23. Grosuplje 20.672 Osrednjeslovenska

24. Jezersko 629 Gorenjska

25. Koper 51.794 Obalno-kraška

26. Trzin 3.869 Osrednjeslovenska

27. Radovljica 18.872 Gorenjska

27. Slovenska Bistrica 25.524 Podravska

29. Hrpelje ­ Kozina 4.402 Obalno-kraška

29. Mirna 2.575 JV Slovenija

31. Ljubno 2.545 Savinjska

32. Postojna 16.207 Primorsko-notranjska

33. Slovenj Gradec 16.525 Koroška

34. Ribnica 9.377 JV Slovenija

35. Cerknica 11.491 Primorsko-notranjska

36. Ig 7.366 Osrednjeslovenska

37. Vrhnika 16.978 Osrednjeslovenska

38. Sežana 13.276 Obalno-kraška

39. Brezovica 12.186 Osrednjeslovenska

40. Bled 7.873 Gorenjska

41. Medvode 16.362 Osrednjeslovenska

42. Idrija 11.757 Goriška

43. Ajdovščina 19.130 Goriška

44. Miren ­ Kostanjevica 4.858 Goriška

45. Nova Gorica 31.638 Goriška

46. Ravne na Koroškem 11.253 Koroška

47. Velenje 32.802 Savinjska

48. Vipava 5.580 Goriška

49. Šentrupert 2.908 JV Slovenija

50. Šempeter ­ Vrtojba 6.168 Goriška

50. Škofljica 11.098 Osrednjeslovenska

52. Tolmin 11.147 Goriška

53. Divača 4.085 Obalno-kraška

54. Celje 49.377 Savinjska

54. Preddvor 3.619 Gorenjska

56. Vuzenica 2.685 Koroška

57. Žužemberk 4.621 JV Slovenija

58. Vodice 4.861 Osrednjeslovenska

59. Horjul 3.017 Osrednjeslovenska

60. Kranjska Gora 5.212 Gorenjska

61. Dobrova ­ Polhov Gradec 7.661 Osrednjeslovenska

62. Šoštanj 8.667 Savinjska

63. Gorje 2.792 Gorenjska

64. Bovec 3.049 Goriška

65. Jesenice 20.759 Gorenjska

66. Mežica 3.541 Koroška

67. Litija 15.317 Zasavska

67. Šentjernej 7.062 JV Slovenija

69. Kanal 5.311 Goriška

69. Moravče 5.328 Osrednjeslovenska

69. Radlje ob Dravi 6.191 Koroška

72. Črna na Koroškem 3.314 Koroška

73. Markovci 3.999 Podravska

74. Podčetrtek 3.353 Savinjska

75. Renče ­ Vogrsko 4.307 Goriška

76. Kobarid 4.104 Goriška

77. Dolenjske Toplice 3.436 JV Slovenija

78. Pivka 6.044 Primorsko-notranjska

78. Prebold 5.068 Savinjska

80. Cerkno 4.588 Goriška

81. Muta 3.382 Koroška

82. Slovenske Konjice 14.848 Savinjska

ObčinaŠt. prebival­

cev Regija

TOP OBČINE 2018: Kje v Sloveniji se najbolje živi? Ocena na podlagi 5 skupin kazalnikov

manager 59

83. Ruše 7.087 Podravska

84. Žirovnica 4.411 gorenjska

85. Dravograd 8.799 Koroška

86. Hoče - Slivnica 11.415 Podravska

87. Bohinj 5.125 gorenjska

88. Štore 4.257 Savinjska

89. Ankaran 3.209 Obalno-kraška

90. Ptuj 23.162 Podravska

91. Šmarješke Toplice 3.310 JV Slovenija

92. Brda 5.623 goriška

93. Žalec 21.243 Savinjska

94. Gornja Radgona 8.403 Pomurska

95. Luče 1.472 Savinjska

96. Šmarje pri Jelšah 10.227 Savinjska

97. Izola 16.015 Obalno-kraška

98. Šmartno ob Paki 3.224 Savinjska

99. Bloke 1.532 Primorsko-notranjska

99. Log - Dragomer 3.631 Osrednjeslovenska

101. Solčava 513 Savinjska

102. Piran 17.643 Obalno-kraška

103. Borovnica 4.412 Osrednjeslovenska

104. Rogaška Slatina 11.002 Savinjska

105. Kostanjevica na Krki 2.437 Posavska

106. Lenart 8.287 Podravska

107. Murska Sobota 18.734 Pomurska

107. Žetale 1.296 Podravska

109. Prevalje 6.797 Koroška

110. Maribor 110.871 Podravska

111. Mokronog - Trebelno 3.033 JV Slovenija

112. Kidričevo 6.450 Podravska

113. Dobje 965 Savinjska

114. Vransko 2.602 Savinjska

115. Braslovče 5.524 Savinjska

116. Straža 3.873 JV Slovenija

117. Tabor 1.668 Savinjska

118. Sveti Andraž v Slov. goricah 1.157 Podravska

119. Dornava 2.885 Podravska

120. Zagorje ob Savi 16.504 Zasavska

121. Ilirska Bistrica 13.329 Primorsko-notranjska

122. Sodražica 2.171 JV Slovenija

123. Šentilj 8.521 Podravska

124. Šentjur 18.971 Savinjska

125. Dobrna 2.208 Savinjska

126. Sevnica 17.446 Posavska

127. Trbovlje 16.052 Zasavska

128. Velike Lašče 4.303 Osrednjeslovenska

129. Veržej 1.291 Pomurska

130. Mirna Peč 2.962 JV Slovenija

131. Odranci 1.621 Pomurska

132. Komen 3.537 Obalno-kraška

133. Benedikt 2.514 Podravska

134. Sveta Trojica v Slov. goricah 2.065 Podravska

135. Šmartno pri Litiji 5.565 Osrednjeslovenska

136. Brežice 24.086 Posavska

137. Gorišnica 4.025 Podravska

138. Vitanje 2.251 Savinjska

139. Majšperk 4.021 Podravska

140. Polzela 6.172 Savinjska

141. Loška dolina 3.731 Primorsko-notranjska

141. Rače - Fram 7.247 Podravska

143. Škocjan 3.261 JV Slovenija

144. Dobrepolje 3.881 Osrednjeslovenska

145. Tržič 14.766 gorenjska

146. Mislinja 4.557 Koroška

147. Ljutomer 11.329 Pomurska

148. Mozirje 4.092 Savinjska

149. Križevci 3.568 Pomurska

150. Vojnik 8.732 Savinjska

151. Juršinci 2.375 Podravska

151. Trnovska vas 1.365 Podravska

153. Podvelka 2.358 Koroška

154. Bistrica ob Sotli 1.346 Posavska

155. Destrnik 2.554 Podravska

156. Gornji Grad 2.543 Savinjska

157. Loški Potok 1.838 JV Slovenija

158. Sveti Jurij v Slov. goricah 2.055 Podravska

159. Pesnica 7.369 Podravska

160. Laško 13.081 Savinjska

161. Črenšovci 3.926 Pomurska

162. Oplotnica 4.100 Podravska

ObčinaŠt. prebival-

cev Regija ObčinaŠt. prebival-

cev Regija

TOP OBČINE 2018: Kje v Sloveniji se najbolje živi? Ocena na podlagi 5 skupin kazalnikov

60 MANAGER

Naj življeNje

163. Hrastnik 9.188 Zasavska

163. Sveti Tomaž 2.011 Podravska

165. Črnomelj 14.313 JV Slovenija

166. Radeče 4.211 Posavska

167. Sveta Ana 2.286 Podravska

168. Zavrč 1.768 Podravska

169. Cerkvenjak 2.037 Podravska

170. Rečica ob Savinji 2.267 Savinjska

171. Puconci 5.938 Pomurska

172. Kozje 3.054 Savinjska

172. Rogatec 3.042 Savinjska

174. Kočevje 15.771 JV Slovenija

175. Miklavž na Dravskem polju 6.553 Podravska

176. Ribnica na Pohorju 1.148 Koroška

177. Radenci 5.151 Pomurska

178. Središče ob Dravi 1.977 Podravska

179. Duplek 6.890 Podravska

180. Lovrenc na Pohorju 3.014 Podravska

181. Dobrovnik 1.291 Pomurska

181. Rogašovci 3.084 Pomurska

183. Makole 2.019 Podravska

184. Selnica ob Dravi 4.480 Podravska

185. Lendava 10.406 Pomurska

186. Ormož 12.112 Podravska

187. Sveti Jurij ob Ščavnici 2.830 Pomurska

188. Metlika 8.339 JV Slovenija

189. Moravske Toplice 5.826 Pomurska

190. Starše 3.973 Podravska

191. Semič 3.767 JV Slovenija

192. Razkrižje 1.268 Pomurska

193. Tišina 3.976 Pomurska

194. Kungota 4.762 Podravska

195. Hajdina 3.745 Podravska

196. Videm 5.538 Podravska

197. Cirkulane 2.324 Podravska

198. Apače 3.546 Pomurska

199. Turnišče 3.206 Pomurska

200. Kuzma 1.555 Pomurska

201. Velika Polana 1.439 Pomurska

202. Beltinci 8.183 Pomurska

203. Kobilje 559 Pomurska

204. Grad 2.105 Pomurska

205. Cankova 1.755 Pomurska

206. Kostel 637 JV Slovenija

207. Poljčane 4.360 Podravska

208. Podlehnik 1.865 Podravska

209. Gornji Petrovci 2.013 Pomurska

210. Šalovci 1.411 Pomurska

211. Hodoš 362 Pomurska

212. Osilnica 370 JV Slovenija

10 najbolj zdravih občin 1. Log - Dragomer

2. Komenda

3. Šenčur

4. Škofja Loka

5. Vodice

6. Kranj

7. Gorenja vas - Poljane

8. Bled

9. Trzin

10. Ankaran

Vir: lastni izračun Mojih financ

10 občin z najbolj urejeno infrastrukturo in stanovanji

1. Radovljica

2. Log - Dragomer

3. Vodice

4. Kranjska Gora

5. Domžale

6. Bled

7. Medvode

8. Trzin

9. Vrhnika

10. Šenčur

Vir: lastni izračun Mojih financ

10 gospodarsko najmočnejših občin 1. Cerklje na Gorenjskem

2. Idrija

3. Trzin

4. Komenda

5. Šempeter - Vrtojba

6. Novo mesto

7. Žiri

8. Koper

9. Bled

10. Nova Gorica

Vir: lastni izračun Mojih financ

ObčinaŠt. prebival-

cev Regija ObčinaŠt. prebival-

cev Regija

TOP OBČINE 2018: Kje v Sloveniji se najbolje živi? Ocena na podlagi 5 skupin kazalnikov

Lestvica je bila objavljena oktobra 2018 v reviji Moje finance; pri ocenjevanju so upoštevali gospodarsko moč (povprečno plačo, stopnjo brezposelnosti, dodano vrednost na občana, zadolženost občin), življenjsko moč (starostno sestavo, izobraženost, medsosedsko poveza-

nost), zdravje, infrastrukturo in dostopnost stanovanj.; Viri: Surs, ministrstvo za finance, Gurs, NIJZ, lastni izračuni

manager 61

Uvr-stitev letos (lani) Občina 3 vroče zanimivosti

1 (3) Bled blejski otok, blejski grad (ogled 11 eUr na ose-bo), kremna rezina (4,2 eUr)

2 (4) Bovec slap Boka, slap Virje, spust po Soči (od 45 eUr) in jeklenici (57 eUr)

3 (2) Bohinj žičnica Vogel (16,5 eUr), bohinjski Flyer (18 eUr), ribolov na Bohinjskem jezeru

4 (9) Ankaran Wellness center adria, družinski park Jumpyland, vodni športi

5 (1) Kranjska Gora Kekčeva dežela (15 eUr na osebo), poletno san-kališče (8/11 eUr), vetrovnik Pla nica (60 eUr)

6 (8) Rogaška Slatina

zdraviliški dom, pivnica mineralne vode, gozdni in Ivanov vrelec

7 (23) Radovljica avseniki, mestno jedro s Čebelarskim muzejem in lectarsko delavnico

8 (5) Piran Tartinijev trg, Poletni festival Piran (22. 7.–5. 8.), mestno obzidje

9 (19) Kobarid slap Kozjak, muzej sirarstva (1,9/2,7 eUr), resta-vracija Hiša Franko (kuharica ana roš)

10 (6) Podčetrtek Terme Olimia, pešpot v Kozjanskem parku, mino-ritski samostan Olimje

11 (18) Izola park arrigoni, Simonov zaliv, palača Besenghi

degli Ughi

12 (6) Moravske Toplice Terme 3000, Terme Vivat, Bukovniško jezero

13 (12) Brežice Brežiški festival piva (oktober), grad Bežice,

vodovodni stolp Brežice

14 (10) Radenci družinski festival mačje mesto (22.–24. 6.), Pot

med vrelci življenja, Zdravilišče radenci

15 (/) Luče Hiša raduha (glamping), snežna jama, cerkev sv. Lovrenca

16 (17) Dobrna Terme Dobrna, gozdna učna pot Dobrna, Dolina

mlinov

17 (11) Zreče Terme Zreče, sprehodi po Zreškem Pohorju,

odbojka na mivki

18 (14) Laško Festival pivo in cvetje (12.–15. 7.), muzej Laško (3

eUr), Thermana Laško

19 (/) Gorje soteska Vintgar, napoleonov kamen, miklavževa pot

20 (21) Jezersko Ovčarski bal (druga nedelja v avgustu), Planšar-

sko jezero, pastirska jed maslovnik

21 (/) Postojnamajlont (staro mestno jedro), Postojnska jama (od 1 do 25,8 eUr), Predjamski grad (od 8,3 do 13,8 eUr)

22 (16)

Dolenjske Toplice

Dolenjske toplice, muzej na prostem Baza 20, dvorec Soteska

23 (27) Tolmin Tolminska korita, festivali (recimo Sajeta 3.–8.

7.), Tolminski muzej

24 (15) Veržej Babičev mlin, Čebelarski muzej, doprsni kip

Frana Kovačiča

25 (/) Sežana Botanični vrt, spominska soba Srečka Kosovela, Vinakras

26 (/) Šmarješke Toplice

Karlovškova hiša v Šmarjeti, vodnjak v zdravi-liškem parku v Šmarjeških Toplicah, ruševine gradu Klevevž

27 (30) Ljubljana Ljubljanski grad, supanje po Ljubljanici, Brko

tura (45 eUr)

28 (/) Ljubno muzej s flosarsko zbirko, greben Smrekovec–Ko-men, Fašunova domačija

29 (13) Solčava

cerkev marije Snežne, tematska pot do Solčavske tise, ekološka turistična kmetija ramšak

30 (/) Naklo rimski obrambni stolp na Štuclju, pot kulturne dediščine, vožnja s konjsko vprego

Naj življenje

Bled je bil lani na prvem mestu lestvice občin, ki imajo največ koristi od turi-stov. V reviji Moje finance so

jo junija lani naredili že tretjič. Izmed 212 občin so izluščili 30 turističnih biserov, pri čemer so upo števali osem

kazalnikov: število prihodov in pre-nočitev turi stov na občana, delež tujih gostov glede na prenočitve, število sob glede na sto občanov, znesek pobra-ne turistične takse na občana v letu 2017, prispevek občine v pobranih turi stičnih taksah v vsej državi v letu

2017, letno povprečno rast pobranih taks. Upoštevali so podatke za leta 2017. Spomnimo, to je bilo tudi leto, v katerem je bilo turistov na Bledu toli-ko, da so zaradi gneče na cestah pozva-li domače goste, naj Bled raje obiščejo po sezoni ali pred njo.

Viri: statistični urad, ministrstvo za finance, lastni izračun; zanimivosti občin smo izbrali po lastni presoji.

JUr

e m

aKO

Vec

Bled, najsvetlejši

biser leta 2017

Uvr-stitev letos (lani) Občina 3 vroče zanimivosti

TOP 30 SLOVENSKIH TURISTIČNIH DESTINACIJ v 2017

turistični

62 MANAGER

Luksemburg bo prva država na svetu, ki bo uvedla povsem brezplačen javni prevoz po vsej državi. Je to zgolj del politične strategije ali odsev resne prometne težave? Ta ukrep

lahko ocenjujemo z različnih zornih kotov, brez dvoma pa gre za pozitivno spremembo v smeri zmanj-šanja onesnaževanja okolja.

Prejšnji in znova izvoljeni predsednik vlade Xavier Bettel je brezplačen javni promet napovedal že v svoji predvolilni kampanji, in to kot del okoljevarstvene strategije. Zdaj je čas za izvedbo in uresničitev predvo-lilnih obljub. Mesto Luxembourg se namreč spopada z enim največjih prometnih zamaškov na svetu, saj se v mesto z okoli 110 tisoč prebivalci vsak dan na delo pri-pelje še okoli 400 tisoč ljudi, od tega vsaj polovica iz Belgije, Francije in Nemčije. Luksemburg je tudi med prvimi po številu avtomobilov na prebivalca, nizke cene goriva pa prav tako ne pripomorejo k manjši uporabi avtomobilov.

Ura je 7.30 in že sem ujeta v prometno konico, ki mi za zgolj nekaj kilometrov do pisarne na drugem koncu mesta vzame tudi do 45 minut časa. Zakaj ne upora-bljam javnega prevoza? Za ta korak bo potrebnih še nekaj ukrepov luksemburške vlade, da bo postala uporaba javnega transporta bolj privlačna – trenu-tno se avtobusi še vedno gnetejo v zastojih skupaj z avtomobili, prav tako je pogostost voženj precej neu-godna. Javni promet je bil sicer že doslej razmeroma poceni, dva evra je treba odšteti za do dve uri vožnje po vsej državi, štiri evre stane celodnevna vozovnica,

Brezplačni prevozi in v čem še je Luksemburg prvak

Nina Mazgan je ekonomistka, ki živi in dela v Luxembourgu.

NINA MAZGAN, LUXEMBOURG medtem ko je za mlade javni prevoz že od poletja brezplačen, prav tako za starejše občane.

Kolikšen je dejanski strošek javnega prometa v Luksemburgu in kako si lahko država sploh pri-vošči takšen ukrep? Strošek javnega prometa v Luksemburgu znaša 491 milijonov evrov na leto, pri čemer prodaja vozovnic prispeva okoli 40 milijonov evrov. Nekaj prihrankov vidi država v posledični odpravi davčnih olajšav za vozače ter v odpravi sto-ritev prodaje in preverjanja vozovnic. Takšen ukrep si zagotovo lažje privošči država, kot je Luksemburg, najbogatejša država v Evropski uniji po bruto doma-čem proizvodu na prebivalca (107.865 dolarjev v letu 2017) ter druga najbogatejša na svetu, takoj za Katarjem. Državljani Luksemburga na splošno imajo visok življenjski standard.

Ali bo brezplačen javni prevoz za vse resnično zadosten ukrep, da se izboljšajo razmere, odpravijo prometni zamaški in s tem prispeva k uresničitvi želje Luksemburga, da postane ena izmed najbolj zelenih držav na svetu? To nam bo pokazal čas.

V čem je Luksemburg še med prvimi?Luksemburg se lahko ponaša z odličnim zdravstvenim sistemom. Legatum Prosperity Index 2018 luksem-burški zdravstveni sistem uvršča na drugo mesto v svetovnem merilu, takoj za Singapurjem, nekaj časa pa se je uvrščal celo na prvo mesto. Ta kategorija upo-števa tako splošno zdravje prebivalstva kot tudi zdra-vstveno infrastrukturo ter preventivno oskrbo.

Luksemburg je med vodilnimi finančnimi centri, v Evropski uniji se uvršča na drugo mesto, v svetovnem merilu pa na tretje, takoj za ZDA in Združenim kra-ljestvom.

Prvi pa želi biti Luksemburg tudi v industriji rudar-jenja po vesolju. Luksemburški parlament je že sprejel zakon, s katerim je postal prva država Evropske unije, ki je zagotovila pravno legalnost, da lahko asteroidne rudarske družbe obdržijo tisto, kar najdejo v vesolju. Najprej bo Luksemburg na tem področju vlagal v raz-iskave, te pa naj bi v poznejših fazah omogočile kon-kretne dejavnosti v vesolju.

Da pa ne bi bili zmotno prepričani, da je Luksemburg zgolj finančni center: preseneti tudi z zelo bogatim kulturnim naborom. S številnimi muzeji in kulturnim programom je njegova prestolnica edino mesto, ki je bilo dvakrat evropska prestolnica kulture. Prvič leta 1995 in drugič 2007 – kot promocija čezmej-ne mobilnosti in izmenjave idej, ki ne pozna fizičnih, psiholoških, umetniških in ne čustvenih meja.

ʾ Ali bo brezplačen javni pre­voz za vse resnično zadosten ukrep, da se izboljšajo razmere, odpravijo prometni zamaški in s tem prispe­va k uresni­čitvi želje Luksem­burga, da postane ena izmed naj­bolj zelenih držav na svetu?

Shu

ttER

Sto

ck

pisma iz prestolnic

Takšen je videz zmagovalcev.Novi razred C navdušuje s prenovljenimi in zmogljivejšimi motorji z nižjo porabo, prilagodljivimi inteligentnimi žarometi MULTIBEAM LED, dvojnim digitalnim barvnim zaslonom in številnimi voznimi asistenti za višjo varnost in udobje.

Akcija vključuje bogato dodatno opremo:• predpripravo za navigacijo,• polje, občutljivo na dotik (Touchpad),• Audio 20 GPS,• 10,25-palčni medijski prikazovalnik,• rezervoar za gorivo z večjo prostornino,• zunanjost AVANTGARDE,• paket za parkiranje s kamero za vzvratno vožnjo, • podaljšano jamstvo 2 leti / 160.000 km.

Slike so simbolične.

Razred C že za 29.490 € Več na www.mercedes-benz.si

Komb. poraba goriva: 2,1-8,0 l/100km. Komb. emisije CO₂: 48–183 g/km. Emisijska stopnja: EU6. Emisija dušikovih oksi-dov (NOx): 0,0093–0,0707 mg/km. Emisija trdih delcev: 0,00015-0,00112 mg/km. Št. trdih delcev: 8,11x10⁸–5,14x10¹¹.Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kako-vosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Naročnik oglasa: Autocommerce, d.o.o.

oglas_C-fl_xx_203x271_01-2019.indd 1 22/01/2019 13:21