KMETIJSTVO

Kmetijski center Lah v novih prostorihV soboto so na Potoku pri Komen-di tudi uradno odprli novi Kmetij-ski center Lah, kamor je družina Lah z bližnjega Klanca preselila prodajo kmetijske mehanizacije in rezervnih delov ter servisiranje strojev.

10

KRONIKA

Vse več vlomov v župnišča in cerkveZadnji vlomi v župnišča po Go-renjskem in napadi na župnike niso osamljeni primeri, policijska statistika razkriva, da je tovrstnega kriminala vedno več. Na Gorenj-skem je bilo letos že šestnajst to-vrstnih kaznivih dejanj.

14

GG+

Dan je vreden toliko, kolikor ustvarišAleksandra Kornhauser Frazer, vr-hunska znanstvenica in častna občanka Škofje Loke, ki je septem-bra letos dopolnila devetdeset let, je pred mnogoštevilnim občin-stvom rojakov spregovorila o svo-jem plodnem življenju.

18

ZANIMIVOSTI

Orel Sky prestrašil čivavoPlaninski orel Sky, ki je v lasti Nika Marčiča z Blejske Dobrave, je pred dnevi v Kamniku zgrabil in pošteno prestrašil malo čivavo. Ta je k sreči ostala nepoškodova-na, Sky pa je postal prava medij-ska zvezda.

28

VREME

Danes bo oblačno, obča-sno bo deževalo. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. V nedeljo bo pretežno oblačno.

1/14 °Cjutri: delno jasno

69 let Gorenjski časnik od leta 1947Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900

PETEK, 21. oktobra 2016

Leto LXIX, št. 84, cena 1,85 EUR Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in petkih info@g-glas.si www.gorenjskiglas.si

97

70

35

26

66

02

5

Vilma Stanovnik

Planica – V navadi je, da se pred novo sezono zberejo športniki in športnice vseh panog Smučarske zveze Slovenije. Tudi letos je bilo tako, tokrat pa je bilo dru-ženje v novem nordijskem centru v Planici, kjer so se v dopoldanskih urah nekateri športniki pridružili osnov-nošolcem, nato so sledi-le predstavitve sponzorjev,

na koncu pa so se predsta-vili še fotoreporterjem, no-vinarjem in drugim.

Največ so imeli povedati v taboru alpskih smučark in smučarjev, ki sezono zače-njajo že ta konec tedna. Po tradiciji je na sporedu vele-slalom, v avstrijskem Söl-dnu pa bodo jutri najprej nastopile ženske, v nedeljo pa še moški.

Pred sezono skupaj v PlaniciTa konec tedna prvi tekmi svetovnega pokala čakata najboljše alpske smučarke in smučarje, ki so se skupaj z drugimi športniki, združenimi pod okriljem Smučarske zveze Slovenije, zbrali na prijetnem druženju v Planici.

Športniki in športnice vseh panog so se v torek zbrali v Planici, prvi pa novo sezono svetovnega pokala ta konec tedna začenjajo alpske smučarke in smučarji, ki bodo nastopili v veleslalomu. / Foto: Gorazd Kavčič413. stran

Mateja Rant

Kranj – Rektor Univerze v Mariboru Igor Tičar je dekan-ske insignije včeraj izročil Iz-toku Podbregarju, ki je tako postal novi dekan kranjske Fakultete za organizacijske vede. Novi dekann ocenjuje, da je fakulteta, ki so jo v pre-teklosti zaznamovale števil-ne afere, po dveh mandatih nekdanjega dekana Marka Ferjana zdaj v solidnem sta-nju, zato bo nadaljeval ute-čeno delo, dobre možnosti pa vidi tudi za nadaljnji ra-zvoj. Izobraževalne institu-cije na Zlatem polju, kjer je tudi Fakulteta za organiza-cijske vede, po besedah Iz-toka Podbregarja kličejo po

povezovanju. »Želim, da se povežemo v sodoben kam-pus znanja, ki bo primerljiv z najsodobnejšimi kampusi

v svetu.« Kot je dejal rektor Igor Tičar, je kranjska fakul-teta eden od temeljnih ste-brov mariborske univerze,

in verjame, da bo tako tudi pod novim vodstvom. Kot je spomnil zdaj že nekdanji de-kan Marko Ferjan, je sam vo-denje fakultete prevzemal v bistveno bolj turbulentnih časih, saj je ravno takrat na-stopila ekonomska kriza, ki je oklestila sredstva tudi za študijske programe; v času njegovih dveh mandatov pa se je zamenjalo kar osem mi-nistrov za šolstvo. »Od prve-ga dne sem zavračal nepošte-ne in neakademske poslovne prakse,« je pou daril in dodal, da se jim je uspelo izviti tudi iz negativnega poslovanja. »Prepričan sem, da bodo na fakulteti na tej poti vztrajali tudi pod novim vodstvom,« je še dejal Ferjan.

Iztok Podbregar novi dekanNa Fakulteti za organizacijske vede je bila včeraj inavguracija novega dekana, ki je ob imenovanju napovedal, da bo nadaljeval utečeno delo.

Rektor Igor Tičar (levo) in novi dekan Iztok Podbregar

Zlata gazela je Euro PlusMed najboljšimi slovenskimi gazelami kar dve gorenjski podjetji: šenčurski Euro Plus je zlata gazela, RLS iz Komende pa bronasta.

Foto

: Tin

a D

okl

49. stran

www.jelovica-OKNA.si

Izkoristite 12% akcijski in dodatni 12% popust za EKO lesena okna.

DVOJNI POPUSTI!

JELO

VIC

A O

KN

A D

.O.O

., K

IDR

IČE

VA C

ES

TA 5

8, Š

KO

FJA

LOK

A

2 Gorenjski glaspetek, 21. oktobra 2016AKTUALNO info@g-glas.si

Darilo

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

izžrebanemu naročniku časopisa

Knjigo prejme MINKA OBLAK iz Gorenje vasi.

KO TI ČEK ZA NA ROČ NI KE

Nagrajenci

V nagradni igri v Kotičku za naročnike, ki je bila objavljena 11. oktobra 2016, prejmejo zgoščenko Glasbene produkcije RTV Slovenija: Maruša Zupan iz Nakla, Lučka Breznikar iz Lesc in Nataša Jelovčan iz Gorenje vasi.V nagradni igri v Kotičku za naročnike, ki je bila objavljena 14. oktobra 2016, prejmeta abonma Fofitéjevi gostje Minka Gačnik iz Selc in Darko Šterbenk iz Kranja.Čestitke nagrajencem!

Jasna Paladin

Kamnik – Migrantska kri-za na Gorenjskem zara-di geografskih značilnosti ni tako vseprisotna kot de-nimo na južni meji s Hrva-ško, pa vendar se časom in krizi, ki prihajajo, ne bomo mogli izogniti nikjer. V pri-hodnjih desetih letih bo var-nostno okolje pri nas slab-še, kot je danes, in časi, ko živimo kot v milnatem me-hurčku, so mimo – je bilo le nekaj skrb vzbujajočih dej-stev, ki smo jih lahko sliša-li na pogovornem večeru z gosti, ki jim imamo »nava-dni« državljani redko mož-nost prisluhniti.

O migrantski krizi in re-šitvah ter varnosti kot po-membni dobrini so v Knji-žnici Franceta Balantiča Ka-mnik razpravljali general-major Dobran Božič, nek-danji načelnik generalštaba Slovenske vojske, eden bolj-ših poznavalcev kriznih ža-rišč po svetu in nekdanji di-rektor Obveščevalno varno-stne službe MORS Boštjan Perne ter  kamniški posla-nec Matej Tonin. Perne je v uvodu pojasnil, da so razlogi za krizo na Bližnjem vzho-du zelo kompleksni. Največ-ji val migrantov je sprožila vojna v Siriji, kjer pa se vsi borijo proti vsem, a tudi po-raz Islamske države na tem območju ne prinaša konca groženj, saj je le-ta prisotna tudi v drugih državah. »Prav nič manjše problematike kot nemiri na Bližnjem vzhodu

in migracije s tega obmo-čja ne predstavljajo vojne v Podsaharski Afriki, kjer na-silje izvajajo islamske mili-ce, a se tega veliko manj za-vedamo,« je opozoril Perne in pojasnil, da so bili med migranti, ki so prečkali tudi našo državo, tudi pripadni-ki IS, torej potencialni te-roristi, prav tako je v Evro-po prišlo več t. i. spečih ce-lic. Kot je poudaril, so skrb vzbujajoča dejstva, da naj bi bilo med migranti štiri od-stotke takšnih, ki podpirajo IS, zato obveščevalne služ-be po vsej Evropi temu vpra-šanju namenjajo več denar-ja in kadra, »le v Sloveniji de-lamo ravno obratno!«.

K miru in stabilizaciji v svetu prispeva tudi Sloveni-ja, ki ima na misijah v tujini

trenutno 308 svojih voja-kov. »Če bi bilo takih misij in posredovanj še več, bi bilo migrantov gotovo manj, po drugi strani pa v tujini dobi-vamo dragocene izkušnje, ki so nam v nedavni migrant-ski krizi pri nas že pomaga-le. Slovenska vojska je prip-ravljena! Svet žal postaja ved-no grši in s tem zavedanjem se moramo naučiti živeti. V zadnjih dvajsetih letih smo se povsem pomehkužili, a obeta se nam 25 let kriznih razmer in vojn, nato pa še 25 let stabilizacije. V nasled-njih dvajsetih letih tako pri-čakujemo dvesto milijonov migrantov po vsem svetu,« je dejal Dobran Božič.

Matej Tonin je poudaril, da si svobode brez varnos-ti ne znamo predstavljati, a

da ima naša država na tem področju še veliko dela. Po njegovem smo se ob prvem migrantskem valu odzvali povsem nebogljeno, v pri-hodnje pa bo ključno, da se bomo znali bolje samo-zaščititi. Politika odprtih meja je po njegovem mne-nju zgolj lažna humanitar-nost, s 123 milijoni evrov, ki smo jih v zadnjih dveh le-tih namenili za reševanje te problematike, pa bi več lah-ko postorili na samih kriz-nih žariščih.

Vsi sogovorniki pa so se strinjali, da ključne poteze čakajo Evropsko unijo, ki bo morala pripraviti učinkovi-to skupno politiko z več so-lidarnosti med članicami in poostritev nadzora na svojih mejah.

Migrantske krize še ni konecStrokovnjaki napovedujejo, da bo tretji val migrantov k nam pljusknil prihodnje leto. Zakaj se mu ne moremo izogniti in kako smo v Sloveniji nanj pripravljeni, so zbrani razpravljali na okrogli mizi v kamniški knjižnici.

V pogovoru, ki ga je vodil Valentin Hajdinjak, so o varnosti in migrantski krizi razpravljali Matej Tonin, Dobran Božič in Boštjan Perne. / Foto: Gorazd Kavčič

Aleš Senožetnik

Kranj – »V okolici Kamnika orel, ki je ušel lastniku, napa-da male živali. Iz krempljev mu je k sreči padla naša čiva-va,« je pred dnevi na svojem profilu na omrežju Twitter zapisala odvetnica in nekda-nja informacijska pooblaš-čenka Nataša Pirc Musar. Zgodba se je končala srečno – čivava je odnesla celo kožo, lastnik pa je nekoliko neobi-čajnega hišnega ljubljenčka po dobrih dveh tednih iska-nja le našel.

Pobeglega orla iz uvodne-ga primera je lastnik prido-bil legalno, se je pa v pre-teklosti že večkrat zgodilo, da so ljudje v naravi našli

poškodovano žival ali zavr-ženega mladička, ki so ga vzeli za hišnega ljubljenč-ka. Nelegalen odvzem živa-li iz narave je namreč tudi kaznivo dejanje, ki fizič-no osebo lahko stane 420 evrov, kolikor znaša zagro-žena kazen. Kljub nekate-rim znanim primerom iz medijev pa je takšnih pri-merov relativno malo. »Le-tno obravnavamo tri do šti-ri primere, lahko da jih je še nekaj več, vendar ne vemo zanje,« pravi Igor Simšič, direktor inšpekcije za lo-vstvo in ribištvo.

Jošt Jakša, generalni direk-tor Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo v teh pri-merih priporoča, da najdbo

živali prijavimo pristojnim, namesto da ji nudimo zato-čišče, saj je vračanje divje ži-vali v naravo po tem, ko se je navadila na bližino človeka, večinoma neuspešno ali celo nevarno za človeka in okolje.

V primeru, da si želimo v svoje domače okolje spre-jeti srno, ptico ujedo ali kakšno drugo žival, je torej bolje, da jo kupimo pri zna-nem gojitelju in pridobimo ustrezna dokazila, ki doka-zujejo, da je bila žival rojena

v ujetništvu in legalno pri-dobljena. »Prosto živeče ži-vali imajo različne statuse zavarovanj in od tega je od-visna tudi dokumentacija, ki jo potrebujemo za pose-dovanje takšnih živali. Prav

tako je razlika, ali žival uvo-zimo iz Evropske unije ali kakšne tretje države,« poja-snjuje Urška Mavri iz Agen-cije za okolje. »Živali mora-mo nuditi ustrezne bivalne razmere, zakonodaja pa od lastnika ne zahteva dokazil,

da znamo z živaljo pravilno ravnati.«

Da zakonodaja in pristoj-ne institucije ne preverja-jo, ali ima lastnik živali, ki je lahko tudi nevarna, ustre-zno znanje, potrjuje tudi biologinja Nika Leben iz Društva ljubiteljev eksotič-nih živali Bioexo. »Lastni-ki strupenih kač ne potre-bujejo nobenega posebne-ga dovoljenja. Kot strokov-njaki se zavedamo nevar-nosti. Lastniki so samoini-ciativno začeli delati regi-ster lastnikov strupenjač, ki jih je pri nas okoli trideset. V glavnem gre za poznaval-ce, ki so dobro poučeni in zelo previdni tudi pri tem, komu kačo prodajo,« pravi

Lebnova, ki dodaja, da bi lahko omejevanje ali prepo-ved zadevo poslabšala, saj bi šla prodaja teh živali v ilega-lo in nad njo ne bi imeli nad-zora, kot se je dogajalo po-nekod.

Ilegalna trgovina z žival-mi pri nas ni zelo razširjena, pravi Urška Mavri. »Pred časom je policija obravnava-la združbo, ki se je ukvarjala s tihotapljenjem školjk, vča-sih so veliko tihotapili tudi ptice pevke. Sicer pa obmej-na policija obravnava posa-mezne primere ljudi, ki v dr-žavo prinesejo določene ži-vali, vendar gre v teh prime-rih večinoma za nevednost in ne organiziran kriminal,« še pojasnjuje Mavrijeva.

Orel, medved ali kača za hišnega ljubljenčka?Ko govorimo o hišnih ljubljenčkih, navadno pomislimo na pse in mačke. Kaj pa, ko si za domačo žival vzamemo medveda, ptico ujedo ali strupeno kačo?

Nelegalen odvzem živali iz narave je kaznivo dejanje, ki fizično osebo lahko stane 420 evrov. Strokovnjaki priporočajo, da o najdbi prosto živeče živali ljudje obvestijo pristojne in je ne jemljejo v domačo oskrbo.

Kranj – V prihodnjih tednih in mesecih pričakujejo obolevanje prebivalcev za gripo. Kakšna bo letošnja sezona gripe, je sicer nemogoče napovedati, so sporočili iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), običajno pa je vsako leto vrh sezone gripe konec januarja oziroma februarja, ko beležijo največje število obolelih. Cepljenje se že izvaja pri izbranih zdravnikih in v ambulantah na območnih enotah NIJZ po celi Sloveniji.

Začeli cepiti proti gripi

Bled – Evropski inštitut za realitetno terapijo s sedežem v Kranju prvič organizira strokovno srečanje Dnevi Leona Lojka, namenjeno psihoterapevtom in študentom realitetne terapi-je iz vse Evrope in njihovemu stalnemu strokovnemu izpo-polnjevanju. Srečanje poteka v Festivalni dvorani in v hotelu Kompas na Bledu od 21. do 23. oktobra in se ga udeležuje 250 psihoterapevtov iz vse Evrope.

Prvič Dnevi Leona Lojka

Bled – Ob letošnjem dnevu odprtih vrat so v Rotary clubu (RC) Bled osrednjo pozornost namenili 25-letnici kluba, ki ta čas šteje 17 rednih članov. Najstarejši gorenjski rotari klub so ustanovili leta 1990, leto kasneje pa so ga sprejeli v Ro-tary International. V četrt stoletja delovanja so izvedli veliko odmevnih dobrodelnih projektov, pomagajo pa tudi nadarje-nim mladim umetnikom, da lažje pridejo do izobrazbe. »Vse to delamo z zavestjo, da bo svet lepši, če bo več prijateljev ob prijetnem druženju pripravljeno tudi finančno in drugače pomagati vsem, ki so jih brez njihove krivde doletele hude težave,« je poudaril predsednik RC Bled Boris Janez Bregant.

Četrt stoletja blejskih rotarijcev

3Gorenjski glaspetek, 21. oktobra 2016 AKTUALNO info@g-glas.si

ODGOVORNA UREDNICA

Marija Volčjak

NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE

Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir

UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:

Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Jasna Paladin, Urša Peternel, Mateja Rant,

Aleš Senožetnik, Vilma Stanovnik, Ana Šubic, Simon Šubic, Ana Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir;

stalni sodelavci: Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič

OBLIKOVNA ZASNOVA

Jernej Stritar, IlovarStritar, d. o. o.

TEHNIČNI UREDNIK

Grega Flajnik

FOTOGRAFIJA

Tina Dokl, Gorazd Kavčič

VODJA OGLASNEGA TRŽENJA

Mateja Žvižaj

GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, faks: 04/201 42 13, e-pošta: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: TV okno, Letopis, Slovenske počitnice in dvajset lokalnih prilog/ Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,85 EUR, redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20 % popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 9,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/201 42 48.

Občina Kamnik se je v konec lanskega leta sprejetem občinskem

prostorskem načrtu zaveza-la, da bo posebno pozornost v prihodnjih letih namenila razvoju kar dvainsedemdeset hektarov velikega območja nekdanje smodnišnice na se-vernem delu mesta, ki je po razpadu podjetja KIK in dol-gih letih ograjenosti in stroge-ga varovanja na široko odprla svoja vrata.

Občinska politika se je tak-rat strinjala, da območje pred-stavlja največji potencial za strateško širitev mesta in da bi ga bilo dolgoročno smiselno nameniti turistično-rekreativ-nim dejavnostim, saj občina že vrsto let in vedno bolj stavi na turizem, prav tako prome-tna ureditev na tem delu mes-ta večje obremenitve ne pre-nese. Na različnih razpravah in delavnicah je bila predsta-vljena vrsta predlogov in idej, kaj bi se na tem območju dalo urediti, in priložnosti ter želja občanov se zdi zares veliko.

A težava za lokalno skup-nost je v tem, da so zemljiš-ča v zasebni lastnini in da se območje v zadnjih mesecih ne spreminja tako, kot si je veči-na občanov želela. Zemljišča so na prostem trgu v zadnjem letu dobila več deset novih la-stnikov, ki iščejo svoje poslov-ne priložnosti. Povsem brez nadzora (to potrjujejo na Za-

vodu za gozdove) je bilo pose-kanih več hektarov starih dre-ves, ki žal niso bila zaščitena in žal nimajo statusa gozda, zato lastniki z njimi počnejo, kar se jim zazdi. Uničene je bilo tudi veliko kulturne de-diščine, in čeprav je za vse po-sege treba zaprositi za kultur-no-varstveno soglasje, za tega (kot potrjujejo na kranjskem zavodu za varstvo kulturne dediščine) v zadnjem letu in pol ni zaprosil še nihče.

Zasebna lastnina je za obči-no skorajda nedotakljiva, nje-no namembnost lahko določa le z občinskim prostorskim načrtom, tam pa je jasno za-pisano, da na tem območju, kjer delujeta dve večji podje-tji, industrija lahko ostane le v obstoječem obsegu in le za obdobje desetih let – torej ome-jeno in začasno. A sprehod po nekdanji smodnišnici danes kaže na to, kot da Kamnik dobiva novo industrijsko cono. Kamionov in gradbenih stro-jev je več kot kadarkoli prej. S kakšnim mehanizmom bo občina zdaj uveljavila tisto, kar je zapisala v občinskem prostorskem načrtu?

Na občini pojasnjujejo, da so strokovne podlage in občin-ski podrobni prostorski načrt v pripravi, občani pa si želijo le, da ne bi prevladovala moč industrijskih lobijev in bi do-bili urejene površine, kakršne si želijo.

Javni interes in zasebna lastnina

KO­MEN­TARJasna Paladin

Maja Bertoncelj

Škofja Loka – Število otrok s posebnimi potrebami in z ri-zičnimi dejavniki v razvoju narašča. Zanje je izjemne-ga pomena zgodnja obravna-va. Z namenom boljše uredi-tve tega področja je bil v par-lamentu sprejet postopek predhodne obravnave Zako-na o zgodnji obravnavi ot-rok s posebnimi potrebami. Predlog je oblikovala poslan-ka SMC Jasna Murgel na podlagi osnutka zakona, ki sta ga že pred okrog dvajseti-mi leti pripravili Zveza Son-ček in Zveza Sožitje, in v so-delovanju s stroko. Namen predloga je obstoječe pomo-či v Sloveniji povezati v eno-ten sistem, pri čemer se osre-dotoča na družino kot celoto in ne le na otroka.

Številke za Gorenjsko

Poslanka na okroglih mi-zah ob prisotnosti strokov-njakov in nevladnih organi-zacij predstavlja predlog za-konske rešitve tega področ-ja. Peta okrogla miza je pote-kala v ponedeljek na Gorenj-skem, v Škofji Loki. »Namen okroglih miz je, da se sku-paj s tistimi, ki se ukvarja-jo z zgodnjo obravnavo, po-govorimo o tem, kaj bi ta za-kon vseboval in da pridobi-mo širšo podporo v javno-sti za njegov sprejem. Razp-ravljamo torej o vsebini za-kona,« je povedala dr. Jasna Murgel, tudi mama dveh ot-rok s posebnimi potrebami.

Zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami ima na Gorenjskem dolgo tra-dicijo, začetnika sta bila za-konca Veličkovič, in je zgle-dno urejena, se pa razvoj-ne ambulante soočajo s kad-rovsko podhranjenostjo, kar posledično pomeni, da so ča-kalne vrste za prvi pregled

predolge, celo do pol leta, šte-vilo obravnav na otroka pa premajhno. Stanje na Go-renjskem je predstavila An-dreja Kovač, dr. med., speci-alistka pediatrije iz razvojne ambulante. Na Gorenjskem so razvojne ambulante v šti-rih zdravstvenih domovih: Kranju, Škofji Loki, Radovlji-ci in na Jesenicah. »Norma-tivi za razvojne ambulante so se postavljali že okrog leta 1993 in že takrat so predvide-li širitev timov, ki se še do da-nes ni uresničila. V številkah obravnavanih otrok danes in takrat pa je bistvena razlika. Leta 1993 je bilo v razvojni ambulanti na območju celot-ne Gorenjske obravnavanih 75 otrok, okrog štiri odstot-ke populacije, leta 2013 pa kar 540 otrok z rizičnimi de-javniki in rizično simptoma-tiko, kar je okrog 24 odstot-kov. Poleg teh je bilo še okrog 140 otrok, ki so bili pregleda-ni enkrat ali dvakrat, ki niso

imeli rizičnih dejavnikov, so bili ocenjeni kot varianta nor-malnega razvoja in tudi kas-neje niso obiskovali razvoj-ne ambulante. Dejansko to pomeni, da pregledamo ok-rog trideset odstotkov celot-ne populacije,« je poudarila Kovačeva.

Dokončni predlog zakona do konca leta

Problematika je velika, kar je bilo razvidno tudi udele-žencem. Veliko je tudi tu po-vezano z denarjem, problem pa je dobiti tudi ustrezno iz-obražen kader. »Namen za-kona je, da se zagotovijo sredstva, sistem financira-nja za potrebe, ki več kot oči-tno obstajajo,« pravi dr. Ja-sna Murgel. Osnovne rešit-ve, ki jih predvideva zakon, so med drugim še razširje-ni multidisciplinarni timi, individualni načrt za druži-no in tudi spremembe pri postopku usmerjanja otrok

s posebnimi potrebami, ki naj bi bil manj formaliziran. Kot nam je pojasnila dr. Mu-rglova, imajo v načrtu do kon-ca letošnjega leta izdelati do-končni predlog zakona in ga na začetku prihodnjega leta vložiti v parlamentarno pro-ceduro in sprejem.

Politična volja za to naj bi tokrat bila. Na okrogli mizi v Škofji Loki je bil kot pose-ben gost prisoten tudi dr. Milan Brglez, predsednik Državnega zbora, ki je izra-zil polno podporo, da se bo ta postopek, ki se je v par-lamentu začel s predhodno obravnavo, končal s spreje-mom zakona: »Vsakdo šte-je, in če lahko otrokom s po-sebnimi potrebami in nji-hovim družinam pomaga-mo zgodaj, potem bomo lahko imeli vsi skupaj več in bo lahko vsak posameznik potem več prispeval nazaj državi, tako kot naj bi prej država prispevala njemu.«

Javno o zgodnji obravnavi Poslanka SMC dr. Jasna Murgel skupaj s strokovnjaki na okroglih mizah predstavlja zasnovo zakona o zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami. Predstavitev za gorenjsko javnost je bila v Škofji Loki.

Na okrogli mizi so sodelovale: Barbara Ogričevič in Mateja Sušnik iz Kranjskih vrtcev, doc. dr. Marta Macedoni - Lukšič, pediatrinja in specialistka za avtizem, dr. Jasna Murgel, predlagateljica zakona, Štefanija Križnar, dr. med., upokojena pediatrinja, dolgoletna vodja razvojne ambulante, Andreja Kovač, dr. med., specialistka pediatrije, vodja razvojne ambulante, Damjana Šmid, socialna pedagoginja, in Katjuša Koprivnikar, ravnateljica Zavoda za slepo in slabovidno mladino.

Vilma Stanovnik

Kranj – V torek in sredo je v Kranju potekal strokovni posvet o urbanih prenovah stanovanjskih sosesk, ki so se ga udeležili predstavni-ki nevladnih organizacij, lo-kalnih pobud in strokovne javnosti s področja prosto-ra, predstavniki Ministrstva za okolje in prostor ter ob-čin Kranj, Jesenice in Nova Gorica. Svoje izkušnje sta z udeleženci delila gosta z Du-naja, raziskovalka urbanih prenov v Evropi, dr. Yvonne

Franz, in vodja ene od du-najskih lokalnih pisarn pre-nove Florian Brand.

Prvega dneva posveta se je udeležilo več kot petde-set predstavnikov kranjske mestne uprave, prostorske-ga ministrstva in nevladnih organizacij ter študentov ar-hitekture, geografije in grad-beništva, ki so želeli pridobi-ti znanje in izkušnje ter se poučiti o načinih in možno-stih urbane prenove. Kot naj-pogostejša so poudarili vpra-šanja, kako začeti z organi-zacijo pisarne prenove in

postopki pridobivanja zau-panja prebivalcev, kako pre-bivalce vključevati v aktivno-sti in kako prisluhniti njiho-vih pobudam. Prisotne je za-nimalo tudi, kdo naj bi bil do-volj usposobljen, da pisarno prenove vodi, ter kakšne pro-file ljudi naj bi pisarna za-poslovala in kdo zagotavlja sredstva za delovanje pisar-ne. Ker se številne mestne občine trenutno ukvarjajo s Trajnostnimi urbanimi stra-tegijami (TUS), je tako za ob-čine kot za nevladne organi-zacije in aktivne prebivalce

sosesk postalo izjemnega pomena, da prepoznajo po-membnost sodelovanja.

Drugi dan posveta je bil namenjen oblikovanju ak-cijskega načrta, ki bi defini-ral razmerja med odločeval-ci in pisarno urbane preno-ve ter drugimi občinam, ki bi jih prenos dobrih praks, tako z Dunaja kot s Planine, zade-val. Zaključki debate so bili, da je treba določiti pristojno-sti pisarne, vzpostaviti meha-nizme komuniciranja med pisarno in občino ter določi-ti stabilno financiranje.

Urbana prenova stanovanjskih sosesk

4 Gorenjski glaspetek, 21. oktobra 2016

info@g-glas.si

Andraž Sodja

Stara Fužina – V soboto so predstavniki Turizma Bo-hinj, Triglavskega narodne-ga parka, Občine Kobarid in drugih partnerjev turi-stične destinacije Julijske Alpe v okviru Zelenega vi-kenda v Bohinju v Info cen-tru Bohinjka v Stari Fužini slavnostno predali namenu prvo informacijsko točko za trajnostno mobilnost. Info točka Naj vas narava zapelje vključuje animiran zemlje-vid Julijskih Alp s predsta-vitvijo naravnih in kultur-nih posebnosti, interaktiv-no spletno stran, ki upo-rabniku ponuja kombinira-ne možnosti rabe okolju pri-jazne mobilnosti za obisk naravnih in kulturnih zna-menitosti, in kratek zabavni animirani film o prednostih obiskovanju Julijskih Alp brez avtomobila, v katerem nastopajo avtohtone domače živali – bohinjska cika, bov-ška ovca in drežniški kozel.

Info točke trajnostne mo-bilnosti so predvidene tudi v prostorih TIC Kobarid v Kobaridu, Slovenskega

planinskega muzeja v Moj-strani in na drugih lokaci-jah. Vzpostavitev točk pote-ka v sodelovanju s partner-ji projekta Celovito uvaja-nje okolju prijazne mobil-nosti v Triglavskem naro-dnem parku za ohranjanje in pravo doživljanje nara-ve, s krajšim naslovom Par-kiraj & doživi naravo, pri

katerem sodelujejo Trigla-vski narodni park, Obči-na Bohinj, Občina Kobarid, Turizem Bohinj, Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, Posoški razvojni cen-ter ter Znanstvenorazisko-valni center Slovenske aka-demije znanosti in umetno-sti – Inštitut za slovensko narodopisje.

Odprtje informacijske toč-ke je bil eden od dogodkov šestega Zelenega vikenda v Bohinju, ki je namenjen vsem, ki v Bohinj pripotujejo z vlakom in se udeležijo kraj-šega izleta, namenjenega či-ščenju okolice, v zameno za to pa jim ponudniki Bohi-nja omogočijo brezplačno ali znižano ceno bivanja v Bo-hinju. Ob odprtju info točke so predstavili tudi čezmejno ekoregijo Julijske Alpe, dobi-tnice evropske listine za traj-nostni razvoj turizma v zava-rovanih območjih.

Kot je povedal Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj, se v Bohinju trudijo ljudem pokazati, da so lah-ko v Julijskih Alpah mobil-ni tudi brez avtomobila. Vi-zija trajnostne mobilnosti v kombinaciji javnega pre-voza in okolju prijaznih ob-lik prevoza se vse bolj uve-ljavlja vsepovsod po Alpah, tudi pri nas z majhnimi ka-menčki v mozaiku, med ka-terimi je tudi dodaten av-tovlak Bohinjska Bistrica–Most na Soči, za katerega so se dogovorili s Slovenskimi železnicami.

Info točka za trajnostno mobilnostZ odprtjem prve informacijske točke za trajnostno mobilnost v Info centru Bohinjka v Stari Fužini so Julijske Alpe še korak bliže integriranemu sistemu trajnostne mobilnosti.

Na slovesnosti ob odprtju informacijske točke za trajnostno mobilnost

Suzana P. Kovačič

Križe – Telovadnica v Osnov-ni šoli (OŠ) Križe je bila ener-getsko potratna, že pred ča-som so iz občinskega prora-čuna zagotovili denar za sa-nacijo strešne konstrukci-je, med poletnimi počitni-cami so stavbo še toplotno izolirali in zamenjali stavb-no pohištvo. Pred telovadni-co so obnovili asfaltno povr-šino in uredili odvodnjava-nje. Investicija je stala več kot 87 tisoč evrov. Z novim šolskim letom so prenovili tudi učilnico na prostem, za kar je občina zagotovila dob-rih 28 tisoč evrov. Poleg ure-ditve podlage, tlakovanja in zatravitve so postavili nove mize in klopi, nova igrala in visoko gredo za gojenje ze-lenjave. Za učilnico na pros-tem so drugošolci povedali, da je to prostor, kjer se igra-jo, skačejo, se učijo, berejo, sprostijo, plešejo in pojejo, pogovarjajo ...

Za obe pridobitvi so v to-rek pripravili praznovanje, ki so se mu pridružili učenci

in učitelji iz Sainte-Marie-a-ux-Mines, francoskega mes-ta, s katerim Tržič letos pra-znuje petdesetletnico po-bratenja. Tržiški vrstniki so jim pripravili sprejem s kul-turnim programom, ki so ga obogatili dvojezično, saj v OŠ Križe poleg nemščine in

angleščine poučujejo tudi francoščino. Francoski ot-roci so med obiskom nasta-njeni pri družinah njihovih učencev, ravnateljica OŠ Križe Erna Meglič je pouda-rila, kako pomembna je po-vezanost med mladimi, ki si sicer že dopisujejo, vez pa z

obiskom še krepijo. Prazno-vanja so se udeležili župan Borut Sajovic s sodelavci, častna občana Tržiča, Vinko Grašič in Tine Tomazin, sle-dnji je bil pred petdesetimi leti kot tedanji tržiški župan prvi podpisnik listine o po-bratenju, in še drugi gostje.

Poseben dan za kriško šoloV Osnovni šoli Križe so uradno odprli obnovljeno telovadnico in prenovljeno učilnico na prostem, obe pridobitvi pa praznovali skupaj s francoskimi učenci in učitelji iz pobratenega Sainte-Marie-aux-Mines.

Učenci 1. a z učiteljico Matejo Marčun v prenovljeni učilnici na prostem / Foto: Tina Dokl

V prispevku Hiše bolj urejene kot javne površine, ki smo ga objavili v torek, 18. oktobra, je prišlo do napake v podpisu pod sliko, saj smo zapisali, da je na sliki tudi nagrajenec Mladen Čalič. V resnici gre za Lojzeta Tolarja, ki je bil skupaj z Anči Trojar prejemnik priznanja za obnovo stare hiše. Na sliki: pred-sednica ocenjevalne komisije Mojca Benedičič, Anči Trojar, Lojze Tolar in Radana Čalič, ki je bila nagrajena za nageljne. Za napako se vsem prizadetim opravičujemo.

Popravek

Foto

: An

drej

Tar

fila

Preddvor – V vaseh občine Preddvor, kjer so pred časom gra-dili celovito komunalno infrastrukturo, so po končanih delih dokončno uredili vaška središča. Pred kratkim je končno po-dobo dobilo tudi vaško jedro Zgornje Bele. Zaokrožujejo ga avtobusno postajališče, pitnik, klopice in ostala oprema. V vseh vaseh so zasadili tudi lipe, lipov drevored pa so ob ob-činskem in državnem prazniku zasadili tudi v grajskem parku.

Vaška jedra dobivajo končno podobo

Dokončna podoba vaškega jedra na Zgornji Beli / Foto: Tina Dokl

Kranj – Pod vodstvom Slovenske filantropije je v Kranju pote-kalo regijsko srečanje za prostovoljske organizacije. Namen srečanja je, da se neposredno na terenu seznanijo z izzivi, s katerimi se srečujejo prostovoljske organizacije, hkrati pa želijo tudi spodbuditi in okrepiti sodelovanje s prostovoljskimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi. »Strokovni sodelavci slovenske filantropije pomagate prav tam, kjer družba potre-buje največ pomoči. Investirate svoj čas, aktivno spremljate razmere v družbi in tam, kjer država, občine ter socialne službe nečesa ne naredimo dovolj hitro ali dovolj dobro, vedno pri-skočite na pomoč,« je ob srečanju povedal predsednik sveta gorenjske regije in kranjski župan Boštjan Trilar.

Prostovoljstvo je zelo pomembno

Smokuč – Vaški odbor Smokuč je v nedeljo pripravil srečanje vaščanov pri brunarici nad vasjo. Na srečanju so prikazali nekaj starih običajev, kot je ličkanje koruze, klepanje kose in ribanje zelja. Ob tem sta predsednik vaškega odbora Sašo Bohinc in župan občine Žirovnica Leopold Pogačar posadila tudi kostanj, ki je nekoč že stal pod gasilskim poligonom.

Srečanje vaščanov Smokuča

Prikazali so nekaj starih običajev, tudi ličkanje koruze.

Foto

: Obč

ina

Žir

ovni

ca

5Gorenjski glaspetek, 21. oktobra 2016 info@g-glas.si

22. 10.SUPER popusti do 22h

PLANET TUŠ KRANJ,

KRANJ

17h VELIKI PLESNI SHOW

11h MEDVEDJA SIMFONIJA(po pravljici Mašenjka in medved)

NAKUPOVANJE pod ZVEZDAMI

Engro

tuš d.

o.o., C

esta

v Trno

vlje 10

a, 30

00 Ce

lje

BE BEST THE

WWW.THE-NUTRITION.COM

samopostrežna

www.proalp.sinaravna obutev

Suzana P. Kovačič

Kranj – Nosilec nove oku-listične ambulante v Zdra-vstvenem domu (ZD) Kranj, v kateri izvajajo nacionalni program presejanja diabe-tične retinopatije, je Bran-ko Vrlič, dr. med., specialist oftalmolog. Kot je povedal, ima približno tretjina bol-nikov s sladkorno boleznijo spremembe na očesni mre-žnici, t. i. diabetično retino-patijo. Najbolj ogroženi so bolniki, ki imajo slabo ure-jen krvni sladkor, povišan krvni tlak in daljše trajanje sladkorne bolezni. Poslab-šanje vida (v najslabšem pri-meru celo slepota) je še po-sebno nevarno, saj ga slad-korni bolniki zaradi skoraj neopaznih znakov prepoz-najo šele v poznih fazah, z zgodnjo diagnostiko in pra-vočasnim ter ustreznim zdravljenjem pa je to možno

preprečiti. »Presejanje di-abetične retinopatije je re-dno letno očesno pregledo-vanje bolnikov s sladkorno boleznijo, ki se začne izvajati

takoj po postavitvi diagnoze sladkorne bolezni in nato enkrat na leto pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, pri bolnikih z boleznijo tipa

1 pa se izvede v puberteti in nato vsakoletno. Na pregled se pacient naroči z napotni-co osebnega zdravnika ali di-abetologa, čakalne dobe za te preglede pa so minimalne, nekaj dni,« je pojasnil Vrlič.

V ZD Kranj delujeta dve okulistični ambulanti s pol-nim delovnim časom, ki so ju preuredili, že omenjeno so tudi posodobili z novo opremo, za kar so denar za-gotovili sami. Za običajen okulistični pregled je čakal-na doba dva do tri mesece, najdaljšo čakalno dobo pa imajo še vedno na ortope-diji, približno pol leta. Di-rektorica ZD Kranj Lilija-na Gantar Žura, dr. med., je povedala, da imajo v ZD več specializantov splošne medicine, ki pa bodo v glav-nem nadomestili zdravni-ke, ki odhajajo v pokoj, zato problema zagotavljanja za-dostnega števila zdravnikov

splošne medicine še ne bodo rešili. Trenutno manjka tudi en zdravnik v šolskem di-spanzerju, kar se bo uredi-lo februarja, ko bo speciali-zantka končala s specializa-cijo. Želja in predvsem pot-reba je po še enem otroškem dispanzerju. Pri zobozdra-vstvu za odrasle je ena nova ambulanta, skupaj jih je zdaj v okviru ZD Kranj pet. Lili-jana Gantar Žura pričakuje, da bodo do konca leta pre-novili zdravstveno posta-jo v Stražišču, kjer bodo šti-ri splošne ambulante, dve zobozdravstveni in fiziote-rapija. S fizioterapijo se pre-cej selijo na periferijo zaradi boljše dostopnosti in bolj in-dividualne obravnave paci-entov, kar jim je v okviru ZD uspelo v vseh okoliških ob-činah, razen v Občini Naklo, kjer, kot je povedala direkto-rica ZD, ni prišlo do dogovo-ra z županom.

Nova okulistična ambulantaV Zdravstvenem domu Kranj so začeli z izvajanjem nacionalnega programa presejanja diabetične retinopatije, nova ambulanta pokriva področje spodnje gorenjske regije. Direktorica Lilijana Gantar Žura je povzela še nekaj drugih novosti, fizioterapijo tudi zaradi boljše dostopnosti vse več izvajajo na periferiji, kjer so dosegli dogovor z vsemi okoliškimi občinami, razen z nakelsko.

Lilijana Gantar Žura in Branko Vrlič v novi okulistični ambulanti v Zdravstvenem domu Kranj / Foto: Tina Dokl

Jesenice – Občina Jesenice je prejela certifikat Mladim pri-jazna občina, ki ga podeljuje Inštitut za mladinsko politiko v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije. Certifikat velja štiri leta, podeljujejo pa ga tistim lokalnim skupnos-tim, ki jih strokovna komisi-ja prepozna kot mladim pri-jazne, ker uspešno izvajajo ukrepe, med katere sodijo načrtno obravnavanje pod-ročja mladine, participacija, organiziranje, informiranje, zaposlovanje in izobraže-vanje mladih, stanovanjska politika in mobilnost mla-dih. S pridobitvijo certifikata se občina, ki se je pri svojem delu na področju mladih si-cer že izkazala za uspešno, zaveže, da bo to področje še naprej sistemsko urejala in izboljševala.

Jesenice so mladim prijazna občina

Tržič – Begunjsko podjetje Elan bo danes, v petek, ob desetih dopoldne v prosto-rih Ljudske univerze Tržič zainteresiranim občanom predstavilo podjetje, delovna mesta in nove zaposlitvene priložnosti pri njih.

Elan o možnostih zaposlovanja

6 Gorenjski glaspetek, 21. oktobra 2016

info@g-glas.si

Vilma Stanovnik

Kranj – Kranjski mestni sve-tniki so odlok o podrobnem prostorskem načrtu za ob-močje avtobusnega termi-nala v prvem branju že spre-jeli, o njem pa bodo znova govorili na oktobrski seji, ko je na dnevnem redu druga obravnava. »Po sprejetju v prvem branju sem povedal, da ga bom dal v drugo bra-nje šele, ko bo projektu zago-tovljena dovolj velika podpo-ra,« je na sredini novinarski konferenci poudaril župan Boštjan Trilar, ki je prepri-čan, da so s predstavitveno brošuro o tem, kako naj bi bil avtobusni terminal vide-ti in kakšni bodo njegovi po-zitivni učinki, prepričali ve-čino občank in občanov, ki so imeli o novi lokaciji avto-busne postaje in spremljajo-čih objektov še nekaj pomi-slekov. Izvedli so namreč te-lefonsko anketo, v njej pa je sodelovalo petsto naključno izbranih občanov. Skoraj 92 odstotkov se jih je strinjalo, da Kranj potrebuje novo av-tobusno postajo, načrtova-no lokacijo za terminal pa so podprli z 79,6 odstotka. An-ketirani krajani Zlatega po-lja, ki so doma najbliže na-črtovanega avtobusnega ter-minala, so ga v anketi podpr-li z dobrimi 72 odstotki.

»Ugotovili smo, da je za-gotovljena zelo široka pod-pora Kranjčanov in Kra-njčank. Prav tako smo dobi-li podporo pri Krajevni skup-nosti Zlato polje, pri Osnov-ni šoli Franceta Prešerna, kjer so prepričani, da bo za varnost šolarjev veliko bo-lje poskrbljeno, kot je se-daj, saj je v bližini predviden

podhod. Prav tako projekt podpirajo v porodnišnici, Šolskem centru Kranj, Go-renjskih lekarnah, tudi ni nobenega nasprotovanja Zdravstvenega doma. Mis-lim, da je podpora res širo-ka,« je povedal župan Trilar, ki sicer spoštuje civilno ini-ciativo, ki je zbrala okoli šti-risto podpisov proti gradnji na tej lokaciji, vendar pa naj bi to storili, še preden so jim projekt v celoti predstavili in pojasnili.

Boštjan Trilar je znova po-udaril, da projekt zagotavlja prepotrebna parkirišča, bolj-šo prometno ureditev obmo-čja, nova delovna mesta, več-jo kvaliteto bivanja in razvoj-ni potencial mesta. »Projekt prinaša veliko plusov, zato ga tako vztrajno zagovarja-mo,« je prepričan župan Tri-lar in dodal, da je v predvolil-ni kampanji tudi on razmi-šljal, da bi bila najboljša lo-kacija za terminal ob žele-zniški postaji, a so ga kas-neje z argumenti prepričali,

da je lokacija na Zlatem po-lju primernejša. O tem naj bi bilo prepričanih tudi vedno več kranjskih mestnih sve-tnikov, zato računa, da ga bodo podprli.

Tudi če bo prostorski načrt sprejet, pa to ne pome-ni, da se bo gradnja avtobus-nega terminala kmalu zače-la. »Večkrat se pojavlja vpra-šanje financiranja projek-ta. Zato želim poudariti, da sprejemanje prostorskega načrta nima finančnih pos-ledic,« je še povedal župan Trilar in pojasnil, da bo šele po 11. novembru, ko se izteče

poziv promotorjem, jasno, kakšen je zasebni interes za investiranje v kompleks ter-minala, poslovnih stolpičev in garažne hiše, ki je sku-paj z ureditvijo cest ocenjen na okoli 33 milijonov evrov. Šele nato se bo začela pripra-va projektne dokumentacije in do gradbenega dovoljenja bosta potekli še najmanj dve leti. Kako hitro bo gradnja potekala, bo odvisno tudi od proračuna občine in zago-tavljanja sredstev, občina pa bo finančno udeležena le pri izgradnji krožišča in avtobu-sne postaje.

Za nov avtobusni terminalNa kranjski občini so pripravili predstavitveno brošuro o prenovi širšega območja načrtovanega avtobusnega terminala, anketa pa je nato pokazala, da tako krajani Zlatega polja kot drugi Kranjčani podpirajo izgradnjo na mestu nekdanje kotlovnice nasproti porodnišnice.

Kranjski župan Boštjan Trilar je predstavil projekt novega avtobusnega terminala in nov sistem izposoje koles Kr-s-kolesom. / Foto: Gorazd Kavčič

V Kranju naj bi do konca novembra namestili sistem za izposojo koles, ki so ga poimenovali Kr-s-kolesom. Postaje s kolesi bodo najprej urejene v Šorlijevem naselju, pri Globusu, v centru, na Planini in pri Športnem parku Kranj. Vzpostavitev sistema bo občino stala osemdeset tisoč evrov, strošek letnega upravljanja in vzdrževanja pa bo 14 tisoč evrov. Montaži bo sledilo testno delovanje, sistem pa bo vzpostavljen v naslednji kolesarski sezoni.

Odgovor na pismo Marjana Peneša Molk ni odgovor na laži, ki je bil v Gorenjskem gla-su objavljen 7. oktobra 2016.V začetku julija je bila v Šen-tjoštu nad Horjulom, kjer je bila leta 1942 organizirana vaška straža, spominska slove-snost in maša, ki jo je daroval upokojeni vatikanski kardinal Franc Rode. V pridigi je zav-zel doslej najbolj radikalno in sovražno stališče do odporniš-kega gibanja v letih 1941–1945, saj je organizatorje boja proti okupatorju označil za zlo-čince, sam boj pa za največji zločin nad slovenskim naro-dom. Kolaborante, ki so služili

Molk ni odgovor na laži

Simon Šubic

Šenčur – Nadzorni odbor Občine Šenčur je v konč-nem poročilu o pravilnosti dela občine glede upravlja-nja Športnega parka Šenčur v letih 2013–2015 zaradi več ugotovljenih nepravilnosti izrekel negativno mnenje. Župan Ciril Kozjek je občin-skim svetnikom, ki so se na zadnji seji seznanili z vsebi-no poročila, pojasnil, da ugo-tovljene nepravilnosti po-spešeno odpravljajo, nekate-re pa so tudi že odpravljene.

Nadzorni odbor je v uvodu ugotovil, da je občina zaobšla zakonodajo, ker je pooblas-tilo za upravljanje športne-ga parka prenesla na Špor-tno društvo Šenčur (ŠD), ki je oseba zasebnega prava, saj sme svoje premoženje pre-dati v upravljanje samo ose-bi javnega prava, npr. javne-mu zavodu. Ob tem prejšnji župan Miro Kozelj s pogod-bo o prenosu upravljanja in brezplačni uporabi občin-skega premoženja s strani ŠD Šenčur ter njenih posle-dicah ni predhodno obves-til občinskega sveta. Poleg tega je nekdanji predsednik ŠD Šenčur Bojan Vidmar z drugimi najemniki sklepal pogodbe o uporabi športnih objektov, ne da bi jih podal v sopodpis županu, čeprav bi to v skladu z upravljavsko pogodbo moral storiti. Nad-zorni odbor je še navedel, da je ŠD v revidiranem ob-dobju služil z oddajanjem objektov v najem, občina pa je kljub temu pokrivala vse obratovalne, vzdrževalne in investicijske stroške špor-tnega parka. Čeprav to ni bil

predmet pregleda, pa je nad-zorni odbor tudi ugotovil, da je občina v opazovanem ob-dobju ŠD Šenčur delež na-črtovanih dotacij po javnem razpisu za sofinanciranje športnih društev vsako leto izplačala še pred razdelit-vijo vseh sredstev in podpi-som pogodbe o sofinanci-ranju, kar je bilo diskrimi-natorno do ostalih športnih društev. V zvezi z ugotovlje-nimi nepravilnostmi je nad-zorni odbor podal tudi šest priporočil, kako naj jih obči-na odpravi.

»Priporočila nadzornega odbora smo vzeli zelo res-no, sprejeli ukrepe, ki pa pri ljudeh niso naleteli na pozi-tiven odziv. Sicer pa ne gre samo za problem ŠD Šen-čur, ampak vseh društev, ki so upravljala športne objek-te v lasti občine, to je bil le vrh ledene gore. Z letoš-njim letom se vse najemne pogodbe sklepajo tripar-titno, društva, ki upravlja-jo in brezplačno uporablja-jo občinske športne objekte, sama pokrivajo vse obrato-valne stroške, občina pa tudi že vodi postopke za legaliza-cijo vseh objektov, ki so bili postavljeni na črno,« je dejal župan in poudaril, da so pri urejanju odnosov s ŠD Šen-čur, zaradi česar se je prej-šnji predsednik poslovil, naleteli na precejšen odpor staršev. Na vprašanje, ali bo kdo odgovarjal za ugotovlje-ne nepravilnosti, pa je žu-pan odgovoril, da je naloga občine, da se z njenim pre-moženjem upravlja po pred-pisih, medtem ko za delova-nje društev občina ni odgo-vorna.

Nepravilnosti že odpravljajoUgotovljene nepravilnosti pri upravljanju Športnega parka Šenčur so večinoma že odpravili.

PREJELI SMO fašizmu in pozneje nacizmu, je označil za domoljubne in demokratične sile, čeprav so zaprisegli Hitlerju in kot obo-rožene enote pod vodstvom SS pobijali lastne ljudi. Trdil je, da bi morali Slovenci med vojno zavzeti podobno stališče kot Danci, Belgijci in Nizozemci, biti torej pasivni in počakati na konec vojne morije, ki bi jo odločile velike sile. Tako grobo, primitivno in lažno izkrivlja-nje zgodovine ne sme ostati brez ustreznega odmeva, saj je nesporno zgodovinsko dej-stvo, da je bil slovenski narod za razliko od prej navedenih od okupatorjev Nemcev, Ita-lijanov, Madžarov in ustašev obsojen na genocid in etnocid.Ta Rodetov, ne prvi izpad sem obsodil v svojem govoru na partizanskem mitingu na Pangeršici pred slabim me-

secem, kar je pa očitno toliko razjezilo Marjana Peneša, da me je v Gorenjskem glasu jav-no izpostavil kot nekoga, ki širi le enostransko resnico in posre-dno tudi sovraštvo.Zadnjih dvajset let smo priča intenzivnemu in kontinuira-nemu izvajanju načrta, kate-rega cilj je kompromitirati par-tizansko odporniško gibanje, ga kriminalizirati in demoni-zirati ter obenem belo gardo in domobrance prikazati kot bor-ce za svobodo in demokracijo. Na čelu tega programa je RKC s svojo škofovsko konferenco v tesni navezavi z nekaterimi politiki, kompromitiranimi s sumi številnih in hudih kazni-vih dejanj, kar pa škofov niti najmanj ne moti. Zaman je bila spravna slovesnost v Koče-vskem rogu ob grobišču pobitih domobrancev, ki sta jo kmalu

po osamosvojitvi sklenila Mi-lan Kučan in nadškof Alojzij Šuštar. S prihodom Rodeta v Slovenijo se je začelo intenziv-no izvajanje zgoraj opisanega programa, s katerim Slovenija tone v usodne delitve. Sloven-ska cerkev je imela po osamo-svojitvi enkratno in neponovlji-vo priložnost, da služi bogu in narodu, pa je podlegla skušnja-vi pohlepa in želji po oblasti nad vsem in vsakim. Vrnila se je k praksi, ki jo je izvajala sto-letja, še posebej v obdobju pred in med drugo svetovno vojno. Škoda.Zato ne bom tiho. To je moja osnovna pravica, zapisana v ustavi. Ne bom tisti, ki bo netil sovraštvo, porojeno na grobih in nesmiselnih lažeh, bom pa odreagiral nanj.

Brane Virant

Kranj – Goodyearova kampanja Pozor(!)ni za okolje se bo letos odvijala že sedmo leto zapored. Nacionalnemu giba-nju za zmanjševanje ogljičnega odtisa, ki združuje več kot 16 tisoč dijakov in 60 partnerjev, se je letos pridružil tudi stan-d-up komik, pisatelj in prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama, ki bo na zabaven in poučen način pomagal pri ozaveščanju o pomembnosti varovanja okolja. »Mladi imajo ideje, kako uresničevati zelene rešitve, zato je izvrstno, da se jih spodbuja k razmišljanju o tem, medtem ko se jih obenem na zabaven način opozarja na okoljske težave. Torej, da nam CO2 vsem skupaj ne vzame sape,« je v svojem stilu poudaril Boštjan Gorenc - Pižama. Kot ugotavljajo organizatorji kampanje, so dijaki pri zniževanju ogljičnega odtisa na dobri poti, kar po njihovem prepričanju potrjujejo tudi izsledki raziskave o od-nosu slovenskih dijakov do okolja, po kateri kar 73 odstotkov dijakov vedno ali pogosto pravilno ločuje odpadke.

S Pižamo o pomembnosti varovanja okolja

Medvode – V Medvodah imajo osem novih lokalnih turističnih vodnikov. Javni zavod Sotočje Medvode je organiziral promo-cijski izlet po občini Medvode z naslovom Pod svobodnim soncem, ki je bil hkrati izpitni izlet za vseh osem vodnikov, ki so opravili izobraževanje.

V Medvodah osem novih lokalnih vodnikov

7Gorenjski glaspetek, 21. oktobra 2016 info@g-glas.si

Občina Radovljica je ena redkih občin v državi, kjer imajo vsa gospodinjstva možnost priključitve na javni vodovod. V sklopu naložbe Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save – 2. sklop so z izgradnjo povezovalnega vodovoda Hraše–Ledevnica zagotovili še boljšo kakovost, zanesljivost in varnost javne oskrbe s pitno vodo. Novozgrajeni vodovod v smislu trajnostnega razvoja občine Radovljica predstavlja eno najpomembnejših pridobitev na področju komunalne infrastrukture v zadnjih letih.

»Naložba predstavlja teme-lje za nadaljnji razvoj omrež-ja na območju občine s širje-njem povezav za oskrbo z vodo v Lipniško dolino. V sklopu nalož-be smo spremenili glavni vodni vir, ki je bil doslej zajetje Draga v Begunjah. Z zagonom novega vodovoda bo to vlogo prevzel vodni vir Ovčje jame, ki je izda-ten in kakovosten vodni vir v dolini reke Radovne,« poudar-ja župan Občine Radovljica Ciril Globočnik. V obnovljen vodoh-ran Ledevnica, v bližini Zapuž, so namestili UV-dezinfekcijsko napravo, ki bo zagotavljala mikrobiološko ustreznost pitne vode pred distribucijo po gospo-dinjstvih. Prednost tovrstnih naprav je, da za pripravo vode ni potrebno dodajanje nikakršnih dezinfekcijskih sredstev, kar je pomembno tako za upo-rabnike in okolje kot za sistem upravljanja. Vrednost naložbe, ki jo sofi-nancirajo Evropska unija iz

Kohezijskega sklada, Republika Slovenija in Občina Radovljica, znaša 1,1 milijona evrov. V letoš-njem proračunu občine predsta-vlja izgradnja vodovoda Hraše–Ledevnica največjo investicijo. Naložba Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save – 2. sklop pa ni edina velika investi-cija, Občina Radovljica v tem in v prihodnjih letih izvaja oz. načr-tuje še druge pomembne inve-sticije. »V oktobru smo začeli z nadaljevanjem gradnje nove knjižnice v vrednosti 2,5 milijona evrov. Predviden zaključek grad-nje je do leta 2018. V prihodnjem letu načrtujemo tudi obnovo strehe na Klinarjevi hiši v Kropi in obnovo zidu v Grajskem parku v Radovljici. Nadgradili oziro-ma na novo zgradili bomo tudi nekatere odseke vodovodnega sistema v Radovljici, vodovod v Kamni Gorici, na Brezovici in v Podnartu,« plan investicij poja-snjuje župan Občine Radovljica Ciril Globočnik. V prihodnjem letu načrtujejo močno povečanje

obsega sredstev za infrastruktur-no vzdrževanje in gradnjo občin-skih cest, saj je bilo v preteklih letih vlaganje na tem področju v Radovljici zaradi velikih projek-tov izgradnje komunalne infra-strukture okrnjeno.

Gradnja v sklopu projekta Oskrba s pitno vodo na obmo-čju Zgornje Save – 2. sklop je potekala brez večjih težav in se zaključila po terminskem planu. To je bilo mogoče tudi zaradi dobrega sodelovanja vklju-čenih v projekt, kar je potrdil tudi župan Občine Radovljica Ciril Globočnik: »Sodelovanje vseh vpletenih v času gradnje in vseh dajalcev soglasij, vključ-no z lastniki zemljišč in prebival-ci, je bilo v času gradnje novega vodovodnega sistema zelo korektno in brez večjih zapletov. Vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri izvedbi te investicije, se iskre-no zahvaljujem za potrpežljivost zaradi nevšečnosti v času grad-benih del.«

Izgradnja vodovoda Hraše–Ledevnica je najpomembnejša pridobitev v zadnjih letih za komunalno infrastrukturo Radovljice

www.voda-radovljica.si

NALOŽBO SOFINANCIRATA REPUBLIKA SLOVENIJA IN EVROPSKA UNIJA IZ KOHEZIJSKEGA SKLADA.

Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save – 2. sklop

IALO

GC

O, D

.O.O

., P

RO

LETA

RS

KA

CE

STA

2, L

JUB

LJA

NA

Aleš Senožetnik

Mengeš – Glavna naloga lo-vstva je zavarovanje ogro-ženih vrst ter preštevilčenje posameznih živalskih vrst glede na obremenitev oko-lja. Prav tako lovci opravlja-jo pomembno delo pri spre-mljanju živalskih vrst v oko-lju. Kot pravita Jože Vahtar in Božo Brezočnik, stareši-na in gospodar Lovske dru-žine Mengeš, mladi in otroci vedno slabše poznajo naravo in živali ter se ne zavedajo po-mena lovcev. Zato so se ob se-demdesetletnici lovske dru-žine, ki so jo praznovali pred časom, odločili, da v okolici

mengeške lovske koče prip-ravijo krajšo šolsko učno pot, s katero bodo mlade lažje sez-nanili z delom lovcev.

»Lovci smo večkrat napač-no predstavljeni, še zlasti pri mladini. Mnogi ne vedo, da pomagamo ohranjati na-ravno ravnovesje v gozdo-vih, saj bi se nekatere vrste brez nas preveč razširile, dru-ge pa bi lahko celo izginile iz naravnega okolja. Zato je bil eden glavnih razlogov za Šol-sko lovsko učno pot Mengeš prav osveščanje mladih o lo-vstvu,« pravita Vahtar in Bre-zočnik in dodajata, da je med otroki učna pot že požela ve-liko zanimanja. Mengeški

lovci pa svoje znanje o naravi in lovstvu med mladimi širi-jo tudi s kratkim filmom, obi-ski pri šolarjih in zloženko o učni poti, ki so jo pripravili ob tej priložnosti.

Šolarji in tudi starejši si tako pri lovski koči lahko od blizu pogledajo, kako je videti kr-mišče za srnjad in malo div-jad, solnica, preže, ptičje hi-šice ter krmilnice, s katerimi lovci pomagajo živalim. Kot pravijo mengeški lovci, je za-nimanje v šolah in vrtcih veli-ko. »Svoje znanje želimo širiti med mladimi, to je naš glavni razlog za učno pot,« sta skleni-la starešina in gospodar men-geške lovske družine.

Lovci poskrbeli za šolarjeLovska družina Mengeš je v okolici svoje lovske koče pripravila krajšo šolsko učno pot, ki mladim pomaga spoznavati naravo ter delo in pomen lovstva.

Gospodar Lovske družine Mengeš Jože Brezočnik in starešina Jože Vahtar / Foto: Aleš Senožetnik

Mateja Rant

Todraž – Sanacijo plazu iz-vajajo postopoma, je poja-snila direktorica RŽV Hia-cinta Klemenčič, pri napo-vedih glede končanja del in dokončnega zaprtja rudnika pa je previdna. Po informa-cijah z ministrstva za okolje in prostor se je sicer izvajalec zavezal, da bo dela končal do začetka prihodnjega leta, ko-nec leta pa naj bi sledil prenos odlagališča Boršt na Agenci-jo za radioaktivne odpadke (ARAO). Sanacija bo po bese-dah Hiacinte Klemenčič vre-dna slabih tristo tisoč evrov.

V okviru sanacijskih del so najprej izvedli interven-tne drenažne vrtine iz dre-nažnega rova v podlago in zaledje odlagališča, s kateri-mi bodo zmanjšali dotok tal-ne vode v telo podlage odlaga-lišča in posledično znižali ra-ven podtalnice v podlagi od-lagališča. »S tem bomo pred-vidoma zmanjšali hitrost

premikanja plazu, ki v zad-njih treh letih znaša približ-no 2,5 centimetra na leto.« V rudarskem projektu končne ureditve odlagališča so pred-videli še dodatne ukrepe v pri-meru plazenja podlage odla-gališča, in sicer izvedbo dre-nažnih ukrepov in izvedbo

dodatnih drenažnih rovov. Pred časom so tako že zače-li z izdelavo drenažnih vrtin, učinek izvedenih drenažnih ukrepov na hitrost plazenja podlage odlagališča pa bodo ocenili z razširjenim monito-ringom, ki ga bo treba izvajati vsaj še eno leto po zaključku

del, je razložila Hiacinta Kle-menčič. Izdelave drenažne-ga rova, ki bi bila neprimer-no bolj zahtevna in dražja od izdelave drenažnih vrtin, za zdaj niso predvideli. O tem se bodo odločali šele na pod-lagi rezultatov opravljenega monitoringa.

Kot je opozorila Hiacin-ta Klemenčič, je zaradi raz-gibane in hitro spreminjajo-če se geološke strukture zah-tevna tudi izvedba drenaž-nih vrtin. »Izvajalec je sicer pripravil časovni načrt, kon-čanje del pa je odvisno od po-gojev med izdelavo posame-znih drenažnih vrtin.« V na-črtu je izvedba 17 drenažnih vrtnin, od tega ene struktur-ne vrtine za potrebe določitve geoloških in hidrogeoloških razmer vzhodnega krila jalo-višča Boršt. Ali bodo zaprtje rudnika res lahko izvedli do datuma, ki je navedeno v Re-soluciji o nacionalnem pro-gramu ravnanja z radioaktiv-nimi odpadki in izrabljenim gorivom  za obdobje  2016–2025, pa Hiacinta Klemenčič ne želi napovedovati. Za za-prtje odlagališča, je pojasni-la, bo namreč treba izpolniti več pogojev, ki med drugim predvidevajo tudi zmanjša-nje hitrosti premikanja pla-zu pod 1,5 centimetra na leto.

Urejajo odlagališče BorštPred dokončnim zaprtjem Rudnika Žirovski vrh (RŽV), ki je predvideno konec prihodnjega leta, je treba sanirati odlagališče Boršt. Ta čas potekajo dela, s katerimi poskušajo upočasniti plazenje podlage, na kateri leži hidrometalurška jalovina.

Pretekli teden so si v okviru redne seje delovišče ogledali tudi člani nadzornega sveta družbe in župan Občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež. / Foto: Janez Čadež

Škofja Loka – Lokalna akcij-ska skupina (LAS) loškega pogorja je konec septembra prejela odločbo, s katero je ministrstvo za gospodarstvo potrdilo strategijo lokalnega razvoja, ki zajema območje občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri. S tem je območje štirih občin na Škofjeloškem upravičeno do koriščenja blizu 1,7 mili-jona evrov iz dveh evropskih skladov (kmetijskega sklada za razvoj podeželja in sklada za regionalni razvoj). Ta denar se lahko koristi za izvedbo lo-kalnih projektov, ki bodo po-menili uresničevanje sprejete strategije. LAS loškega pogor-ja je tudi že objavilo prvi javni poziv za ta sredstva, v tem letu načrtuje tudi drugega.

Potrjena strategija lokalnega razvoja

Zgornji Tuhinj – Gasilci PGD Zgornji Tuhinj so kupili in na svojem gasilskem domu na-mestili prvi in za zdaj edini javno dostopni defibrilator v krajevni skupnosti, v kateri živi 1240 krajanov. Za vse za-interesirane krajane so v okvi-ru aktivnosti meseca požarne varnosti organizirali tudi izo-braževanje ter praktični prikaz uporabe defibrilatorja.

Namestili defibrilator

8 Gorenjski glaspetek, 21. oktobra 2016KULTURA igor.kavcic@g-glas.si

Igor Kavčič

Kranj – Po premieri v Prešer-novem gledališču so si dra-mo Podsvet v sredo prvič lahko ogledali tudi na ma-lem odru SNG Nova Gorica. Predstava je namreč nastala v koprodukciji, kar pomeni tudi mešan igralski ansam-bel iz obeh gledališč. Dram-sko besedilo Jennifer Haley, krstno je bilo uprizorjeno februarja lani v New Yorku, je sodobno, zazrto v priho-dnost, ta pa je, kot lahko do-bimo občutek po predstavi, v marsičem že tukaj in zdaj.

V Podsvetu je obravnavan eden najbolj žgočih proble-mov sodobne civilizacije – pedofilija v virtualnem sve-tu, besedilo pa ob tem odpira še nešteto drugih podvpra-šanj, od tega, kaj slabega in temačnega s seboj prinaša virtualni svet, do vprašanj o svobodi posameznika, nje-govi identiteti in predvsem vprašanj o odgovornosti ter posledicah takega početja za naša življenja in življenja drugih. Uspešni poslovnež Sims, igra ga odlični Bine Matoh, zaradi svojih pedo-filskih nagnjenj beži v virtu-alni svet in tam kot Papa or-ganizira okolje, ki ga ponudi tudi drugim podobno misle-čim. Na sled mu s pomočjo gosta Woodnuta, infiltrira-nega kriminalista igra Miha Rodman, na sled pride mla-da detektivka Morrisova, ka-tere odrski lik v boj s splet-nim kriminalom ponese Ve-sna Slapar. V podsvet, kjer je najbolj želeni objekt lepote

mladoletnica Iris, v kateri se kot mlada igralka doka-že Urška Taufer, iz realnega sveta prihaja tudi Doyle, pro-fesor naravoslovja srednjih let, ki ga igra Peter Harl.

Zgodba se začne z zasliše-vanjem, ko Morissova Sim-su niza dokaze o njegovi kri-minalni dejavnosti, slednji pa se zagovarja, da ni storil ničesar škodljivega in upo-rabniki sami prihajajo v nje-gov virtualni svet. V njem se vse dogaja, kot nareku-je Papa, torej tisti, ki ga je ustvaril. A le dokler se tudi v tem neresničnem svetu ne pojavijo čustva in se v nada-ljevanju v osebah iz virtual-nega sveta ne začnejo razkri-vati ljudje iz resničnega sve-ta. Čustva, ki jih v posame-zniku vzbudi virtualni svet,

so vendarle resnična. Ponu-ja se nam vprašanje, ali vir-tualni svetovi, ki so vse manj prihodnost in, glede na do-stopnost in razširjenost, vse bolj sedanjost, posamezni-ku res ponujajo svobodo in nimajo posledic v resnič-nem življenju.

Dušan Jovanović se po mnogih letih znova v odlič-ni formi vrača na kranjski oder. Kljub umanjkanju so-dobnih elektronskih medi-jev, velikih platen z računal-niškimi animacijami ozi-roma kakršnega koli »di-gitalnega okolja« nas nje-gova igralska ekipa brez te-žav vodi iz resničnega v vir-tualni svet in nazaj – vse do vrha, ki sledi prav na koncu. Takrat spoznamo, da virtu-alni svet kljub vsej svobodi

nima kaj dosti z resničnim življenjem. Igralci so odlič-ni, saj se vsak posebej pol-nokrvno vživijo v svoje odr-ske like, od ostre predstav-nice zakona in morale Sla-parjeve in v to, da ne poč-ne nič narobe, prepričane-ga Matoha, njegovega vir-tualnega bitjeca Tauferjeve do obeh moških, ki prihaja-ta v podsvet, Rodmana, ki je tja poslan, in Harla, ki si tja od vsega začetka želi. Pred-stav dopolnjujeta minimali-stična, a dovolj povedna sce-na Mete Hočevar z velikim platnom – kot neskončnim gozdom – in viktorijansko vilo na hribu, ki spominja na Hitchcockov Psiho, in glasbo Draga Ivanuše, ki nas prav tako vedno znova povede v »drugi svet«.

Čustva iz virtualnega svetaPred dnevi so v Prešernovem gledališču uprizorili drugo premiero v novi sezoni. Prvič smo na slovenskih odrih videli dramo Podsvet ameriške dramatičarke Jennifer Haley, ki jo je režiral Dušan Jovanović.

Izkušeni mojster Bine Matoh kot Papa in njegova virtualna varovanka Iris z mlado igralko Urško Taufer / Foto: Atelje Pavšič Zavadlav

Igor Kavčič

Domžale – Monografija o priznanem slovenskem pi-anistu Aciju Bertonclju (1939–2002), ni 'le' zbornik znanstvenih prispevkov, ki so jih pripravili razpravljav-ci na umetniku posvečenem simpoziju, ki se je odvijal le-tos februarja v Domžalah, ampak je knjiga v najlepšem pomenu besede – čudovi-ta zgodba o izjemnem glas-beniku, pedagogu, prijatelju in Domžalčanu, ki je s svo-jim ustvarjalnim življenjem za seboj pustil globoko sled. Knjiga je izšla v založništvu Kulturnega doma Franca

Bernika Domžale in Inšti-tuta glasbenoinformacijskih znanosti pri centru za inter-disciplinarne in multidisci-plinarne raziskave in študi-je Univerze v Mariboru s fi-nančno podporo Občine Domžale, veliko delo pa sta opravila urednika dr. Franc Križnar in Milan Marinič. Knjiga na več kot dvesto pet-deset straneh, bogato opre-mljena s slikami ter doku-menti in lično oblikovana, je potem, ko jo primemo v roke in odpiramo stran za stranjo, mnogo več kot le izpolnitev obljube s simpozija.

Pravzaprav sta uredni-ka velik del posla k temu

pomembnemu dokumentu o življenju in delu Acija Ber-tonclja opravila že pri izbo-ru razpravljavcev oziroma avtorjev prispevkov, saj sta povabila tako strokovnjake z različnih znanstvenih pod-ročij, povezanih z glasbo, kot pianistove prijatelje, so-delavce, študente in glasbe-nike, ki so imeli srečo igra-ti z njim. Kot je zapisal Jo-natan Vinkler, gre za izvirno referenčno delo, ki celovito – skozi kronološko in vsebin-sko sosledje avtorskih pri-spevkov – predstavlja živ-ljenje in ustvarjanje piani-sta Acija Bertonclja. Pred-stavlja ga kot večplastnega

poustvarjalca, pedagoga in intelektualca.

Knjiga je razdeljena ne-kako na tri dele. V delu z mednaslovom Od doma v Ljubljano o njegovih naj-zgodnejših letih, njegovem rodu, življenju in delu ter po-membnih umetniških pre-lomnicah pišejo Franc Križ-nar, Matjaž Brojan in Jurij Snoj. V drugem delu z nas-lovom … v Domžalah … izve-mo, kaj in na kakšen način je Bertoncelj dal rodnim Dom-žalam. Spominjajo se ga Mi-roslav Stiplovšek, Milan Ma-rinič, Vernika Šarc, Tomaž Habe in Mihael Kozjek. Na-jobsežnejši del … ponovno v

Ljubljani, Sloveniji in svetu … je namenjen strokovnim razpravam o Aciju Berton-clju, vrhunskem pianistu in pedagogu, in zapisom o njem kot prijatelju in sode-lavcu. Avtorji prispevkov so Tjaša Ribizel, Dejan Brav-ničar, Marko Šetinc, Leon Engelman, Henrik Neuba-uer, Hinko Haas, Pavel Mi-helčič, Manja Flisar Šauperl, Urška Šramel Vučina in Si-mon Krečič. Kot pika na i, ki govori predvsem o cenje-nem človeku, ki ga ni več, pa so v dodatku trije kratki zapisi skladatelja Iva Petri-ča o njunem prijateljevanju in sodelovanju, avstrijske-ga violončelista in skladate-lja Heinricha Schiffa o nju-nem prvem srečanju in aka-demskega slikarja Danijela Lovra Fuggerja o zadnjem srečanju z Acijem. Dodan je tudi njegov portret. Sledijo še članki, koncertni listi, na-grade, pismo Acijeve matere

Mici njegovi učiteljici klavir-ja Zorki Bradač ...

Monografija o Aciju Ber-tonclju ni navadna knjiga, ampak je v vseh pogledih ve-lik prispevek k spominu na izjemnega umetnika, velike-ga človeka in pomembnega Domžalčana.

Monografija o Aciju BertoncljuPred dnevi so v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah predstavili monografijo Aci Bertoncelj, apostol slovenske klavirske in komorne glasbe 20. stoletja.

Naslovnica monografije o Aciju Bertonclju

Bohinj – Gorenjski muzej danes v petek, 21. oktobra, ob 18. uri vabi v Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici, kjer bo odprtje drugega dela nove stalne razstave z naslovom Izbrane podobe Bohinja. Bohinjci so se nekdaj preživljali s poljedel-stvom, živinorejo, kopanjem železove rude, oglarstvom in lesnimi obrtmi, med katerimi so najbolj zasloveli fajfarji z Gorjuš. V srednjem veku je v Zgornji dolini veliko posesti pripadalo kosezom, svobodnim plemičem. Pred dvesto leti je bilo v 24 bohinjskih naseljih okrog 650 hiš, od tega 560 kmetij. Sicer pa je življenje teklo v okviru župnij Srednja vas, Bistrica in Koprivnik. Železnica s predorom na Primorsko je leta 1906 Bohinj odprla svetu. Jan Strgar je prodajal čebele v daljne kraje. Začelo se je obdobje turizma, penzionov in hotelov, reklami-rali so se z razglednicami. Pomembni so postali planinstvo in zimski športi, tudi slikarstvo in politika. To so pomembne podobe, dogodki in zgodovinska dejstva o Bohinju, ki si jih bomo lahko ogledali na razstavi. Govornik na njej bo župan Občine Bohinj Franc Kramar razstavo pa bo odprla Marija Brus, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Republi-ke Slovenije. V kulturnem programu bo nastopil pevski zbor Bohinjske rož'ce.

Izbrane podobe Bohinja

Mojstrana – Danes, v petek, 21. oktobra, ob 18. uri bo v Slo-venskem planinskem muzeju v Mojstrani odprtje 5. območne fotografske razstave Slovenske gore. Ob razstavljenih foto-grafijah bo na ogled tudi digitalna projekcija sprejetih del. Slovenski planinski muzej razstavo pripravlja v sodelovanju z JSKD, Območno izpostavo Jesenice, in fotosekcijo KUD Jaka Rabič Dovje Mojstrana. Na natečaj je prispelo 147 fotografij na prosto temo, sprejetih na razstavo pa je 79 fotografij. Od 99 prispelih fotografij na temo Slovenske gore je bilo sprejetih 30 fotografij. Prejemniki nagrad na prosto temo so: 1. nagrada – Danica Novak, Kje smo?, 2. nagrada – Janez Vrzel, Zid miru, in 3. nagrada – Barbara Toman, Jutranje meglice. Diplome prejmejo: Borut Mežan, Jani Novak, Marjan Debelak, Matija Sivec (tudi nagrada za mladega avtorja do 18 let) in Nik Ber-toncelj. Posebno nagrado žirije za kolekcijo prejme Aleksander Čufar. Prejemniki nagrad za temo Slovenske gore pa so: 1. nagrada – Jani Novak, Se dela dan, 2. nagrada – Bor Rojnik, Dobro jutro Sveti Tomaž in 3. nagrada – Janez Vrzel, Oprano na roke. Diplome prejmejo: Aleksander Čufar, Barbara Toman, Heda Alič, Jasim Suljanović in Marjan Debelak. Nagrada za mladega avtorja (do 18 let) gre Luki Dražiću.

Fotografska razstava Slovenske gore

Poljane – V Kulturnem domu Poljane in v Šubičevi hiši se bo jutri, v soboto, 22. oktobra odvijal že 5. slovenski festi-val karikature. Ustvarjalni del festivala z risanjem karikatur obiskovalcev v živo se bo odvijal od 10. do 18. ure v dvorani Kulturnega doma v Poljanah. Popestrile ga bodo ustvarjalne delavnice, imitator Jure Galičič, ob 16.30 tekmovanje v hitro-stnem risanju karikatur, obiskovalci pa si bodo v galeriji 200 metrov oddaljene Šubičeve hiše že lahko ogledali razstavo, ki jo bodo uradno odprli ob 19. uri.

Peti slovenski festival karikature

9Gorenjski glaspetek, 21. oktobra 2016 EKONOMIJA, FINANCE info@g-glas.si

Cveto Zaplotnik

Kranj – Finančna uprava (Furs) vse več dokumentov vroča zavezancem po elek-tronski poti. Od 1. novem-bra dalje bo tudi podjetjem in drugim pravnim osebam sklepe o izvršbi za izterjavo neporavnavnih davčnih ob-veznosti vročala preko por-tala eDavki. Furs ob tem po-ziva pravne osebe, da ure-dijo vse potrebno za uspeš-no prejemanje elektronsko vročenih dokumentov, pri tem pa si lahko določijo tudi pooblaščenca. Elektronska vročitev se šteje za opravlje-no z dnem, ko je naslovnik

v portalu eDavki prevzel do-kument z elektronskim pod-pisom vročilnice. Če ga ne prevzame v petnajstih dneh, velja vročitev za opravlje-no z dnem, ko poteče ta rok. Pravno podlago za elektron-sko vročanje dokumentov določa zakon o davčnem po-stopku. Ta velja za vse prav-ne osebe, za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, in za tiste posameznike, ki so se prostovoljno vključili v sis-tem eVročanja. Dokumente, za katere Furs še ni vzposta-vil sistema eVročanja, bodo zavezanci še naprej preje-mali preko pošte v papirni obliki.

Sklepi o izvršbi le še po elektronski poti

Cveto Zaplotnik

Kranj – V prvih oktobrskih dneh je minilo petindvaj-set let od uvedbe slovenske-ga tolarja, prvega lastnega denarja v samostojni Slove-niji, ki ga je Banka Sloveni-je izročila v obtok v obliki bonov v vrednosti od ene-ga tolarja do pet tisoč tolar-jev. Vrednostni boni so bili začasen denar, saj je Banka Slovenije pripravljala izda-jo pravega denarja – bankov-cev in kovancev. Prve tolar-ske bankovce je dala v obtok septembra 1992 in je z nji-mi postopoma zamenjevala vrednostne bone. Leta 2004

je Slovenija postala članica Evropske unije, z uveljavi-tvijo zakona o uvedbi evra pa je od 1. januarja 2007 v Slo-veniji plačilno sredstvo evro. Čeprav bo torej od uvedbe evra kmalu minilo že deset let, je vrednostne bone in to-larske bankovce in kovance še vedno možno zamenjati v evre. Medtem ko za menja-vo bonov in bankovcev ni ča-sovne omejitve, pa je tolar-ske kovance možno zame-njati le še do konca leta. Me-njava poteka le na blagajni Banke Slovenije, od pone-deljka do petka med 9. in 13. uro, v sredah pa tudi od 14. ure do 15.30.

Zamenjava tolarskih kovancev še do konca leta

Suzana P. Kovačič

Meja – Bili so ideja, izziv in vizija. Vse drugo je bilo tre-ba prigarati, se danes spo-minja prokuristka Jana Zu-panc, ki je prvi korak k usta-novitvi podjetja Zuja naredi-la skupaj s soprogom Fran-

cijem. Bila je specialistka za krojenje in šivanje plaščev, vendar je hotela nekaj nove-ga in se je lotila načrtovanja idejne skice, kroja, lova za primernim materialom in izdelave – nedrčka. To je tra-jalo kar leto dni, kajti na mi-sel ji ni prišlo, da bi kroj za nedrček preprosto samo sko-pirala. Tako je bil videti Zu-jin začetek pred četrt stole-tja. Leta 2004 se je Zupan-čevima v podjetju pridružil sin Uroš, ki je od leta 2007 direktor podjetja s trinajsti-mi zaposlenimi. Tega leta

so proizvodnjo iz Vogelj tudi preselili na Mejo v bližini Mavčič, proizvodnjo pa opti-mizirali do te mere, da se lah-ko zelo hitro prilagodijo po-trebam in povpraševanju.

»Delujemo v času, ko dr-žava meni, da je tekstilna pa-noga kot dinozaver in bo iz-

umrla, in zato tudi javni raz-pisi, npr. za sofinanciranje novih tehnologij, niso napi-sani za tekstilno panogo. Pa ne bi smelo biti tako,« je po-vedal Uroš Zupanc in dodal še en razmislek, »slovenski potrošnik ne bi rad kupo-val poceni blaga iz vzhodne-ga sveta, kjer izkoriščajo za delo otroke. Kupoval bi slo-vensko blago, a po vzhodnih cenah. Žal to ne gre. Evrop-ski proizvajalci moramo de-lati po strogih standardih ISO in zagotavljati sledlji-vost za vsak izdelek, ampak

saj je prav tako. Ne predsta-vljam si spodnjega perila, ki ga izdelujemo pod svojo bla-govno znamko (Zuja je pod-jetje in obenem ime blagov-ne znamke, op. a.), da bi vse-bovalo strupena barvila ozi-roma kemikalije. Ljudje pa smo tisti, ki s tem, od koga

kupujemo, tudi odločamo o tem, katero podjetje bo pre-živelo.«

Zuji se pridružuje Zuya

V Zuji so med prvimi na svetu in prvi v Sloveniji začeli uporabljati kot material bam-busova celulozna vlakna brez dodatnih barvil. Kot je pojas-nil Zupanc, je to med potro-šniki še vedno dokaj neznan material, ima pa kup dob-rih lastnosti. Je antialergij-ski, antibakterijski in regu-lira toploto. Za bambusova

celulozna vlakna so se odlo-čili tudi zaradi tega, kot doda, ker je Jana Zupanc 'ekološki frik', ker sledijo temu, da so družbeno odgovorno podje-tje. Kreiranju spodnjega peri-la in pižam za ženske, moške in otroke so z lastnim razvo-jem pridružili športno kon-fekcijo. Ta je višjega cenovne-ga razreda, s katero želijo pod novo blagovno znamko Zuya prodreti tudi na mednaro-dni trg. Sicer izvozijo približ-no trideset odstotkov svojih izdelkov na tuji trg, največ v sodelovanju z nemškim par-tnerjem za njihovo blagov-no znamko, za katerega iz-delujejo tekstilne izdelke 'na ključ' – od skice do končno pakiranega izdelka.

Trgovini ima Zuja na Primskovem v Kranju in v Domžalah, industrijsko tudi v poslovni stavbi na Meji. O sodelovanju v sistemu fran-šiz trenutno ne razmišljajo, razmišljajo pa o še kakšni lo-kaciji za novo lastno proda-jalno. Trenutno se osredoto-čajo na izboljšanje njihove spletne prodajalne, ki je že dostopna vsem slovenskim kupcem. Da bi se s kolekci-jami še bolj približali mla-dim, so k sodelovanju pova-bili oblikovalko mlajše gene-racije. O modnih smernicah pa Uroš Zupanc razmišlja: »Kar dolgo je prevladovala t. i. 'hitra' moda, ko je potro-šnik kos oblačila kupil in ga tudi hitro zavrgel. Trend nas zdaj vabi v trajnostne odlo-čitve, tudi pri oblačilih je več-ji poudarek na uporabnosti, nošenju za več namenov ... Tu pa lahko tudi manjša podjetja, kot je naše, konku-riramo multinacionalkam.«

Gradijo na lastnem znanjuDružinsko podjetje Zuja se je v petindvajsetih letih dodobra uveljavilo v tekstilni panogi. Gradijo na lastnem znanju in razvoju, predvsem pa dokazujejo, da se tudi v tekstilni panogi pri nas da preživeti, le »požrešen ne smeš biti preveč«, kot se je slikovito izrazil direktor Uroš Zupanc.

Uroš Zupanc s sodelavkami v Zujini proizvodnji / Foto: Tina Dokl

Simon Šubic

Šenčur – Šenčursko podje-tje Euro Plus, krovno podje-tje mednarodne skupine Ni-ceLabel, je po izboru časni-ka Dnevnik letošnja zlata ga-zela. Izvršnemu direktorju družbe Mateju Košmrlju je na sredini slovesnosti v Can-karjevem domu v Ljubljani kipec izročil predsednik vla-de Miro Cerar. Srebrna ga-zela 2016 je trebanjsko pod-jetje REM, za bronasto gaze-lo pa so razglasili podjetje RLS iz Komende, sicer zla-to gazelo 2015. Gazela je pri-znanje za uspešnost hitro rastočih podjetij v Sloveniji, v letošnji, šestnajsti izved-bi pa so zmagovalce izbirali med 500 najhitreje rastoči-mi podjetji v Sloveniji.

»Zlate gazele smo po dveh srebrnih zelo veseli, saj je vnovična potrditev rezulta-tov večletnega dela našega globalnega tima, nenehne-ga učenja in spreminjanja, predvsem pa velike vred-nosti naših rešitev za naše partnerje in organizacije vseh velikosti, ki jim prek izboljšav procesov označe-vanja pomagamo poslovati uspešneje. Projekt Sloven-ska gazela vidimo kot druž-beno koristen, saj prek šir-jenja uspešnih zgodb daje spodbudo za sledenje dob-rih poslovnih praks, medse-bojno učenje ter vključeva-nje mladih v podjetništvo, ki je gonilo slovenskega go-spodarskega razvoja,« je ob prejemu zlate gazele pove-dal Matej Košmrlj, izvršni direktor podjetja Euro Plus, medtem ko skupino NiceLa-bel od spomladi vodi Anglež Chris Walsh.

Šenčurski Euro Plus je krovno podjetje skupine NiceLabel, vodilnega glo-balnega podjetja na podro-čju programskih rešitev za označevanje. Ustanovitelj

podjetja Zvonko Duplančič se je pred leti odločil za za-suk: od proizvodne v tržno naravnanost, saj so v središ-če kulture podjetja postavi-li kupca in njegove potrebe. Leta 2005 so zastavili razvoj blagovne znamke NiceLa-bel in pospešeno oblikova-nje f leksibilne svetovne po-slovne kulture lastnih pod-jetij in prodajnih zastopni-kov. Leta 2013 so kupili ame-riškega distributerja in zas-tavili globalno rast. Danes podjetje izvaža 98 odstot-kov svojih izdelkov in sto-ritev na področju program-ske opreme za profesional-no oblikovanje in tiskanje etiket s črtno kodo in RFID. Programske rešitve in pod-poro izvajajo za več kot mi-lijon uporabnikov v več kot 100 državah. Delujejo na osmih lokacijah na treh ce-linah, kjer dela 109 sodelav-cev, samo v Šenčurju pa 65. Od leta 2010 do 2015 je Euro Plus prodajo več kot podvo-jil, lani pa je dosegel doda-no vrednost skoraj 87.000 evrov na zaposlenega. Za svoje rešitve prejemajo naj-višja priznanja po vsem sve-tu, ponaša pa se tudi z odlič-no boniteto A1++.

»Ikea, H&M, Benetton, Nestle, Siemens, Swatch, DuPont, Unilever, Volvo, FedEx so svetovne korpora-cije, ki vse kupujejo od slo-venske multinacionalke Ni-ceLabel – Euro Plus. Zakaj? Ker so zaradi njihovih reši-tev hitrejši: znižajo jim za-pletenost, zmanjšajo stro-ške in bistveno povečujejo učinkovitost procesov ozna-čevanja. Če je kupec za tisk etiket prej potreboval osem ur, danes porabi samo dve; namesto 30.000 ročnih vnosov NiceLabelova rešitev omogoči dopolnitev dekla-racije o alergenih z vsega de-setimi vnosi,« je Svet Gaze-la utemeljil svoj izbor.

Zlata gazela je šenčurski Euro PlusMed najboljšimi slovenskimi gazelami kar dve gorenjski podjetji: šenčurski Euro Plus je zlata gazela, RLS iz Komende pa bronasta.

Izvršni direktor Euro Plusa Matej Košmrlj s kipcem zlata gazela. / Foto: Euro Plus

www.gorenjskiglas.si

Kmetijstvo in gozdarstvo

Cveto Zaplotnik

Potok pri Komendi – »To je moj življenjski praznik,« je na slovesnosti ob odprtju centra dejal Lojze Lah, ki je pot do cilja označil kot odkri-vanje priložnosti in ures-ničevanje idej, za kar pa je potrebna tudi podpora dru-žine, sodelovanje s krajem, prilagajanje času, razme-ram ... Lojze je kot eden od šestih otrok odraščal na sre-dnje veliki kmetij Pr' Lenarč na Klancu, kjer je spozna-val kmečko življenje in delo in se še posebej navduševal nad konji. Ko je kasneje, po smrti staršev, prevzel kme-tijo, je kmalu spoznal, da kmetija ne zagotavlja dovolj dohodka, zato je kmetijska zemljišča oddal v najem in se odločil za obrt, za delo v kovaško-obrtni delavni-ci, kjer se je lotil izdelova-nja vozov in prikolic. Vsak teden sta z enim od kovačev izdelala voz in ga v nedeljo odpeljala v Prekmurje, kjer sta pri eni od cerkva počaka-la na konec nedeljske maše. Ko so ljudje odhajali od maše, se je vedno našel kdo, ki je voz kupil, hkrati pa sta sprejemala naročila za nove vozove. Potlej se je Lojze lotil še izdelovanja plugov, njiho-vo prodajo je oteževalo neza-upanje, da bodo kmetje plu-ge priključevali za traktor-je, za katere je v tistih časih

veljalo, da preveč potepta-jo zemlje in je zato pride-lek manjši. Ko so se trak-torji dokončno uveljavili, je ponudbo dopolnjeval z raz-ličnimi traktorskimi priklju-čki, med drugim je izdeloval »kiper« prikolice. Najstarej-še med njimi so stare sko-raj petdeset let in nekatere med njimi so še vedno upo-rabne. Ker je kovaška obrt postala vse manj donosna, se je odločil za sodelovanje s podjetji nekdanje Jugosla-vije. Ko se je ob osamosvoji-tvi jugoslovanski trg zrušil,

so bili številni podjetniki oškodovani, Lojze je takrat izgubil za okoli osemdeset tisoč nemških mark plačil. Ob sproščanju podjetništva se je lotil novih izzivov, to je prodaje kmetijske mehani-zacije. To dejavnost je dolgo razvijal na Klancu, od koder jo je letos preselil v novi cen-ter na Potoku. Junija letos je s. p. preoblikoval v podjetje in vodenje podjetja prepu-stil mlajšim – sin Tomaž je direktor in njegova partner-ka Tjaša Razboršek prokuri-stka, v tej vlogi je odslej tudi

Lojze, ki ima kljub upokojit-vi veliko obveznosti. Še ved-no je tudi predsednik Kon-jeniškega kluba Komenda, kluba, ki vsako leto pripravi v Komendi dva sejma – spo-mladanskega in jesenskega.

»Komendčani vemo: kar si Lojze zamisli, tudi ure-sniči ne glede na to, koliko časa in truda porabi za to,« je na slovesnosti ob odprt-ju novega objekta ugotavljal komendski župan Stanis-lav Poglajen, njegov pred-hodnik, dolgoletni župan Tomaž Drolec pa se je spo-mnil, da je z načrti za novi objekt na sedanji lokaciji seznanjen že več kot osem-najst let, ob tem pa je ošvr-knil državno administraci-jo, ki pri oviranju podjetni-ških načrtov ne pozna meja. Franc Čebulj, župan sosed-nje občine Cerklje in pod-predsednik Konjeniške-ga kluba Komenda, je ugo-tavljal, da je Lah poslovni model iz podjetništva pre-nesel tudi v klub, kar doka-zujejo tudi dobro obiska-ni kmetijsko-obrtni sejmi. Besedo so dobili tudi Lahovi poslovni partnerji, še pose-bej zanimiva je bila izjava enega od njih, da danes tudi marsikatera napisana pogo-dba ne velja toliko, kot Loj-zetova beseda, kot Lojzetov stisk roke ... Novi objekt je blagoslovil komendski žup-nik Zdravko Žagar.

Kmetijski center Lah v novih prostorih na novi lokacijiV soboto so na Potoku pri Komendi tudi uradno odprli novi Kmetijski center Lah, kamor je družina Lah z bližnjega Klanca preselila prodajo kmetijskih strojev in rezervnih delov ter servisiranje strojev.

Novemu objektu so družno nazdravili Lojze Lah, njegov sin Tomaž in partnerka Tjaša, sedanji župan Stanislav Poglajen in nekdanji dolgoletni župan Tomaž Drolec.

Novi objekt obsega dva tisoč kvadratnih metrov notranjih in sedem tisoč kvadratnih metrov zunanjih površin.

Cveto Zaplotnik

Kranj – Odbor državnega zbora za kmetijstvo, goz-darstvo in prehrano je na zahtevo poslanske skupine NSi na nujni seji obravna-val razsežnosti škode, ki jo v slovenskih gozdovih pov-zročajo podlubniki. Poslan-ska skupina je med drugim predlagala, da bi lastnikom gozdov, ki sta jih prizadela žled in posledično pretirana razmnožitev podlubnikov, povišali količino goriva za pogon gozdarske mehaniza-cije, za katerega lahko zah-tevajo povrnitev dela troša-rine, in da bi jim za obnovo poškodovanih gozdov zago-tovili brezplačne sadike. Pre-dlagala je tudi, da pri izraču-nu katastrskega dohodka ne bi upoštevali katastrskega dohodka od prizadetih goz-dnih parcel, pri tem pa naj bi bilo trajanje olajšave (od pet do trideset let) odvisno od stopnje poškodovanos-ti gozdov. Odbor ni podprl teh sklepov, ampak je pred-lagal ministrstvu za kmetij-stvo, gozdarstvo in prehra-no pripravo pregleda stanja varstva gozdov v Sloveniji, vladi pa, da naj kot potreben

ukrep za lažjo sanacijo goz-dov uresniči načrt za krepi-tev gozdno-lesne verige.

V razpravi je sodeloval tudi minister za kmetijs-tvo, gozdarstvo in prehra-no Dejan Židan, ki je pouda-ril, da Slovenija zaradi preti-rane razmnožitve lubadarja ne bo ostala brez smreke, kot nekateri napovedujejo. V lesni zalogi jo je 106 milijo-nov kubičnih metrov, zaradi lubadarja pa jo bo letos tre-ba posekati okrog dva mili-jona 'kubikov'. Spodbudna je novica, da je bil septem-ber prvi letošnji mesec, ko je bilo v primerjavi z lani manj od lubadarja napadenih dre-ves. Direktor zavoda za goz-dove Damjan Oražem je povedal, da je delež smreke v lesni zalogi pri nas prevelik in da se je v zadnjih treh letih zaradi žleda in napada luba-darja že zmanjšal z 32 na 30 odstotkov. Ker gozdarji veli-ko časa porabijo za odkriva-nje napadenih dreves, bodo na območju Novega mesta v sodelovanju z ministrstvom za obrambo poskušali ugo-toviti, ali je takšna drevesa možno zaznati tudi s kame-rami, nameščenimi na dro-ne oz. brezpilotne letalnike.

Slovenija zaradi lubadarja ne bo ostala brez smreke

Češnjica – Kmetijska svetovalna služba bo v sodelovanju z Občino Železniki pripravila prihodnji teden dve predavanji. V sredo ob 9. uri bo predavanje Majde Luznar o pridelovanju zelenjave v zaprtem prostoru, v četrtek, prav tako ob 9. uri, pa predavanje Mojce Povšnar - Starman o preusmeritvi kmetije iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje. Obe predavanji bosta v zadružnem domu na Češnjici.

O zelenjavi in ekološkem kmetovanju

odkup lesaodkup lesa na panjusečnja in spravilo lesaspravilo lesa z žičnico

kontakt Matic Šuštar, 031 738 995 Gašper Porenta, 040 320 038Matic Lahajner, 040 320 433

11Gorenjski glaspetek, 21. oktobra 2016 KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO info@g-glas.si

Cveto Zaplotnik

Virmaše – »Na Sorškem polju ni studencev in poto-kov, najbližji vodni vir sta reki Sava in Sora ter z vodo napolnjene jame nekdanje gramoznice v Retečah. Div-jad v normalnih razmerah sicer dobi dovolj vode s hra-

no in z jutranjo roso, ne pa tudi v ekstremnih poletnih razmerah, ki jih zaznamu-jejo visoke temperature in daljša sušna obdobja,« ugo-tavlja lovec, prof. dr. Rajko Bernik iz Virmaš in dodaja: »Izračuni kažejo, da srnjad z vodo v krmi in z roso na krmi dobi dnevno 0,8 litra vode,

kar je dovolj za preživetje, a za normalno rast in razvoj jo potrebuje dnevno še približ-no liter, ki pa jo mora dobiti iz drugega vira.«

Da bi divjadi olajšali pre-živetje na Sorškem polju, je Rajko v gozdu v predelu Ledine pred dvema letoma uredil napajališče za divjad.

Vodo je zagotovil iz podtal-nice, iz 29 metrov globoke vrtine, iz katere jo s pomo-čjo črpalke in solarne teh-nike črpa na površje, kjer je postavil tri kamnite blo-ke v obliki pretočne posode in jih povezal s kamnitimi koriti, ki predstavljajo napa-jališče za divjad. »Objekt je

uporaben tudi za razisko-valne namene,« pravi Rajko Bernik, sicer tudi član znan-stveno-raziskovalnega sve-ta pri Lovski zvezi Sloveni-je, in poudarja: »Z večlet-nim spremljanjem dogajan-ja pri tem vodnem izviru bi lahko odgovorili na vprašan-ji, kakšne so potrebe divjadi

po vodi in ali je smiselno tak-šne objekte postavljati tudi na drugih območjih, kjer za divjad ni dovolj naravnih vodnih virov.«

In kakšne so prve izkušnje z vodnim izvirom na Sor-škem polju? Čeprav je lani na tem območju zaradi viso-kih temperatur zanesljivo

primanjkovalo vode za div-jad, je vsaj na začetku objekt deloval kot tujek v okolju in se mu ni približala nobena žival, prve obiskovalke v vro-čih poletnih dneh so bile vra-ne in lisica, z rastjo rastlin in zaraščanjem okolice pa se je obiskanost izvira v nočnih urah začela povečevati.

Komu je bil napoti vodni izvir za divjadNeznani storilci so v soboto ponoči v gozdu na Sorškem polju uničili solarno tehniko vodnega napajališča za divjad, ki je kot prvo v Sloveniji za vodni vir uporabljalo vodo iz podtalnice.

Vodni izvir za divjad z vodo iz devetindvajset metrov globoke vrtine

V soboto ponoči so v soju polne lune neznanci uničili solarni sistem napajališča za divjad. »Na delu so bili očitno mojstri svojega posla, saj so prekrili kamero in za sabo zabrisali vse sledi,« pravi Rajko Bernik in poudarja, da so s tem povzročili škodo predvsem divjadi.

Cveto Zaplotnik

Kranj – Spremenjeni zakon o dohodnini, ki je po objavi v uradnem listu začel veljati 8. oktobra, je prinesel nekatere spremembe tudi pri obdav-čitvi dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne goz-darske dejavnosti. Po novi metodologiji ugotavljan-ja katastrskega dohodka je v pavšalno ocenjevanje dohod-ka vključena tudi intenziv-na pridelava (posebnih kul-tur) na njivah, to je pridela-va zelenjadnic, zelišč, jagod, artičok, belušev, semen in sadik poljščin ter reja polžev na njivah, vendar je pogoj, da kmet takšno pridelavo pri-javi v okviru zbirne vloge za

uveljavljanje kmetijskih pla-čil. Dohodek, dosežen s pro-dajo pridelkov iz rastlinja-kov, sadik sadnega, gozdne-ga in okrasnega drevja ter grmičevja, sadik vinske trte in hmelja ter okrasnih ras-tlin, pa je še vedno treba ugo-tavljati na podlagi vodenja knjigovodstva in evidenc. Po novem lahko kmetije v manj-šem obsegu predelujejo last-ne kmetijske in gozdne pri-delke v okviru osnovne kme-tijske in osnovne gozdarske dejavnosti, to morajo prigla-siti davčnemu organu, pogoj pa je tudi, da v davčnem letu pred priglasitvijo dohodki od tovrstne predelave niso pre-segli 3500 evrov. Po spreme-njenem zakonu se v osnovno

kmetijsko in osnovno goz-darsko dejavnost šteje tudi pridelava na kmetijskih in gozdnih zemljiščih zunaj Slovenije. Ker nova meto-da ugotavljanja katastrske-ga dohodka prinaša poveča-nje katastrskega dohodka za posamezna kmečka gospo-dinjstva, s tem pa tudi pove-čanje davčne osnove glede na preteklo leto, spremen-jeni zakon določa prehodno triletno obdobje, v katerem se za nobeno gospodinjstvo tovrstni dohodek ne bo pove-čal za več kot dvakrat. Za leto 2017 bodo primerjali davč-no osnovo z letom 2016, za leto 2018 jo bodo primerjali z letom 2017 in za leto 2019 z letom 2018.

Spremembe pri obdavčitviSpremenjeni zakon o dohodnini je prinesel tudi nekatere novosti pri obdavčitvi kmetijske in gozdarske dejavnosti.

Cveto Zaplotnik

Kranj – Ministrstvo za kmetij-stvo, gozdarstvo in prehrano bo do konca leta predvidoma objavilo še deset javnih raz-pisov za ukrepe iz programa razvoja podeželja za obdo-bje 2014–2020. Tako naj bi še v tem mesecu objavilo raz-pisa za finančne podpore, s katerimi naj bi spodbujali

naložbe kmetijskih gospo-darstev na vodovarstvenih območjih, naložbe v gozdar-ske tehnologije ter predelavo lesa in trženje gozdnih proiz-vodov. Novembra naj bi obja-vili razpise za naložbe v eko-loško pridelavo, za kmeto-vanje na hribovsko-gorskih območjih, za agromelioraci-je na komasacijskih obmo-čjih, za naložbe v predelavo

in trženje kmetijskih izdel-kov (za velika podjetja) ter za povračilo stroškov, nas-talih z vključitvijo v sheme kakovosti. Še trije razpisi bodo decembra: za izgradnjo namakalnih sistemov za več uporabnikov, za vzpostavi-tev kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov ter za pripravo in izvajanje dejavnosti lokal-nih akcijskih skupin.

Letos še deset javnih razpisov

Jesenice – V dvorani Kolpern na Jesenicah bo v torek, 25. oktobra, ob pol deset-ih dopoldne predavanje z naslovom Izbrana kakovost in promocija kmetijskih pri-delkov in izdelkov. Predavala bo Milena Črv, svetovalka za kmečko družino in dopolnil-ne dejavnosti v Kmetijsko-go-zdarskem zavodu Kranj.

O promociji kmetijskih pridelkov in izdelkov

Kranj – Društvo kranjske in tržiške podeželske mladine se je v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Moste - Polje vključilo v projekt Volja vselej najde pot, v okviru katerega bodo za otroke in njihove družine v stiski zbirali kmetijske pridelke in izdelke, predvsem mleko, meso ter mlečne in mesne izdelke, kislo zelje in repo, krompir, jabolka in drugo sadje, vrtnine in jajca. Infor-macije o zbiranju hrane daje-ta Rok Roblek (tel. št. 040 352 281) in Barbara Lombar (040 899 462), pripravljenost za pomoč pa lahko izrazite tudi na elektronski naslov dpm.kranj.trzic@gmail.com.

Zbirajo hrano za družine v stiski

Sp. Senica 91215 Medvode

Sistemi PROTIVETRNE ZAŠČITE

Izdelava po meri / industrija / logistika / kmetijstvo

WW

W.PROFARM.SI

• Zavesni sistem za odprtine do 10 m

• Rolo vrata z ročnim in elektromotornim pogonom

• Rolo zavese širine do 80 m in višine do 5 m

• Konfekcija po meri ponjave vam izdelamo po meri

• PVC lamele za neovirane prehode ljudi, mehanizacijo in živali

• Široka ponudba PVC lamele širine od 10 do 40 mm, debeline od 2 do 5 mm,...

• PVC od A do Ž nudimo vam PVC lamele za hladilnice, varilnice, skladišča, hleve,...

WWW.PROFARM.SI

Preprečite vdor hladnega zraka optimalna zaščita pred mrazom, pticam, ..

Protivetrne mreže za zaščito pred dežjem, vetrom in snegom

12 Gorenjski glaspetek, 21. oktobra 2016KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO info@g-glas.si

Optimalni akumulatorji Optima Najboljši za delovne stroje in traktorje v kmetijstvu, gozdarstvu in gradbeništvu

V delovnih strojih in traktorjih so akumulatorji, ki so sicer namenjeni tovornjakom. Ti akumulatorji niso v zadostni meri okrepljeni proti tresljajem, zato vezi med akumulatorskimi celicami počijo in pride do kratkega stika. Akumulator je tako uničen. Iz tega sklepamo, da je najbolj pogost vzrok okvar akumu-latorjev v traktorjih in delovnih strojih tako imeno-vana sulfatizacija akumulatorjev ter okvare zaradi tresljajev. Zaradi sezonskega značaja dela v kme-tijstvu in gozdarstvu se traktorji in delovni stroji ne uporabljajo stalno, akumulatorji se izpraznijo in tako sulfatizirajo. S tem se življenjska doba akumu-latorja bistveno skrajša.Akumulatorji Optima so narejeni drugače od osta-lih. Zaradi nizke notranje upornosti imajo možnost izredno visokega zagonskega toka v prvih desetih sekundah, ko je zagonski tok najbolj pomemben za vžig motorja. Spiralna tehnologija omogoča, da so tudi mnogo bolj odporni na vibracije, če jih pri-merjamo s klasičnimi akumulatorji. Samopraznje-nje akumulatorjev Optima je bistveno manjše kot

pri standardnih akumulatorjih, zato so tudi po pre-stani zimi brez električnega polnjenja sposobni vži-ga motorja.Nekateri traktorji in delovni stroji imajo že vrsto elek-tričnih porabnikov, zato potrebujejo ciklični akumu-lator, ki ima tudi možnost globokih praznitev, poleg startnih sposobnosti. Navaden starten akumulator izprazni akumulator ob vžigu do 8 odstotkov, kar se ob delovanju motorja hitro nadomesti. Razni elek-trični porabniki na traktorjih in delovnih strojih, kot so dodatne luči in razni hidrav lični priključki, pa aku-mulator še dodatno izpraznijo. Startni akumulator-ji takim praznitvam niso namenjeni, zato se njiho-va življenjska doba bistveno skrajša. Čim bolj glo-boke so stopnje praznitev startnih akumulatorjev, tem krajša bo njihova življenjska doba. Prav tako je pomembno vedeti, da ob nizkih temperaturah kapaciteta klasičnih akumulatorjev zelo pade, zato je vžig motorja pozimi tudi težji. Akumulatorji Opti-ma so na nizke temperature mnogo manj občutljivi in lahko zagotovijo vžig brez problemov.

Trgovina Klasje vam ponuja:

rezervne dele za traktorje in drugo kmetijsko mehanizacijo, traktorje: Zetor, IMT, UTB, Štore, Torpedo, Ursus, Tomo Vinkovič, novejše tipe traktorjev: John Deere, New Holland, Lindner, Lamborghini, Landini, Same, Steyer, Massey Ferguson, Fendt, Deutz, Hurlimann, Carraro, rezervne dele za priključke: Sip, Creina, Tehnostroj, kosilnice BCS, plugi (tuji proizvajalci), ponujamo vam tudi stekla za kabine, vse tipe akumulatorjev, olja, maziva, filtre, svetlobno opremo …, popravilo traktorjev in montažo stekel kabin, prodaja in popravilo kardanov, rezervni deli za kardane, prodaja nožev za freze in vrtavkaste brane, rezervne dele pošljemo po pošti, prodaja traktorjev ZETOR.

Več informacij dobite pri nas:Klasje, d. o. o., Kranj, Cesta na Klanec 9, 4000 Kranj

Tel.: 04/2331 375, 04/2357 710, GSM: 041/628 065, 031/628 065E-pošta: klasje@siol.net

AKUMULATORJI GOTOVINSKI POPUST

Maja Bertoncelj

Žlebe – Predstavnice druš-tev kmečkih žena gorenjske regije so se v torek srečale v Medvodah. Vsakoletno sre-čanje so letos gostile člani-ce Društva kmetic ter žena in deklet na podeželju Med-vode. Začelo se je z ogledom kmetije Malenšek v Žlebeh, župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika v Preski, sledil pa je kulturni program z okro-glo mizo z naslovom Kme-čka žena med tradicijo in modernostjo pod vodstvom prof. Majde Černič Istenič.

»V našem društvu je 42 članic in večina nas je danes tukaj. Takšno srečanje pomeni izmenjavo izkušenj in mnenj tudi širše, s člani-cami društev s cele Gorenj-ske. Zbralo se nas je okrog devetdeset iz enajstih dru-štev,« je povedala Andreja Bizant, predsednica med-voškega društva. Prihaja s kmetije Malenšek, ki so si jo udeleženke podrobno ogledale. Z delom na kme-tiji sta jih seznanila skupaj z možem Mirkom. »Zani-mivo je, da smo na kmeti-ji četrta generacija s sedmi-mi otroki. Pred približno dvajsetimi leti smo se začeli

ukvarjati s sirarstvom, ki je naša dopolnilna dejavnost. Glavna dejavnost je živino-reja. Imamo približno 25 krav in prav toliko mlade živine,« je pojasnila Andre-ja, Mirko pa je dodal: »Prib-ližno polovico mleka za pre-delavo gre za sire, polovica pa za sveže izdelke. Že 18 let smo prisotni na medvoški tržnici, naši izdelki so tudi v nekaterih večjih trgov-skih centrih in v Kmetijski

zadrugi Medvode. Izdelki se prodajajo, ni pa tako lah-ko. Kupna moč je pri nas premajhna.«

Osrednja tema srečanja je bila Kmečka žena med tradi-cijo in modernostjo. »Včasih je težko. Biti kmečka žena ima, tako kot večina stvari, dve plati. Naše delo je težko, a hkrati polno veselja,« pra-vi Bizantova. Srečanja se je udeležila tudi Maja Ambro-žič iz Zasipa, mlada kmetica

leta: »Takšna druženja je treba podpirati. Lepo je, da se srečamo, se pogovorimo, izmenjamo izkušnje, mne-nja, recepte ... Danes ne vel-ja več, da mora biti kmečka žena samo doma. Treba je iti ven, včasih povedati tudi tis-to, kar te tare, ti ni všeč – in na to opozoriti tiste, ki o tem odločajo.«

Srečanje so zaključile s kosilom in sproščenim kle-petom.

Srečanje kmečkih ženaLetos je srečanje gorenjskih kmečkih žena gostilo medvoško društvo, tema pa je bila Kmečka žena med tradicijo in modernostjo.

Predstavnice društev kmečkih žena gorenjske regije med ogledom kmetije Malenšek v Žlebeh, ki jo vodita zakonca Andreja in Mirko Bizant. / Foto: Maja Bertoncelj

Cveto Zaplotnik

Kranj – Po podatkih Agen-cije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja so mlekar-ne avgusta letos za mleko, dostavljeno v mlekarno ter s 3,7 odstotka maščobe in 3,15 odstotka beljakovin, plača-le v povprečju 24,28 evra za sto kilogramov, kar je bilo za 56 centov ali za 2,36 odstot-ka več kot mesec prej. Ker je mleko v povprečju vsebovalo

4,01 odstotka maščobe in 3,29 odstotka beljakovin, je bila povprečna dejanska odkupna cena 26,10 evra in je bila za 48 centov ali za 1,87 odstotka višja kot juli-ja. Odkupovalci so za mle-ko s 3,7 odstotka maščobe in 3,15 odstotka beljakovin pla-čali povprečno 22,20 evra za sto kilogramov, cena, izraču-nana glede na vsebnost maš-čob in beljakovin v mleku, pa je znašala 24,15 evra.

Odkupne cene mleka

Odkupna cena (v evrih/100 kg) za mleko s 3,7 odstotka maš-čobe in 3,15 odstotka beljakovin (standardna) in glede na dejansko vsebnost maščobe in beljakovin (dejanska)

Mesec Cena mlekarn Cena odkupovalcev

*standardna *dejanska *standardna *dejanska

December 2012 31,00 32,56 26,56 30,71

December 2013 36,23 38,36 31,06 36,12

December 2014 32,64 34,09 27,77 31,72

December 2015 28,88 30,70 24,86 28,33

Januar 2016 28,07 29,98 24,06 27,45

Februar 2016 27,01 29,02 23,50 26,65

Marec 20016 25,63 27,87 22,42 25,13

April 2016 24,40 26,42 21,35 23,64

Maj 2016 24,27 26,17 21,17 23,46

Junij 2016 24,20 25,91 21,27 23,16

Julij 2016 23,72 25,62 21,67 23,34

Avgust 2016 24,28 26,10 22,20 24,15

Podbrezje – V poletnem in jesenskem času dobivamo v ure-dništvo fotografije z motivi pridelkov, ki so tako ali drugače zanimivi: so nenavadnih oblik, so izjemno težki ali veliki, so neobičajno razraščeni ... Milena Vovko iz Podbrezij nam je tako pred dnevi poslala več fotografij krompirja in korenja, ki kažejo, da je muhasta narava neprekosljiva in tudi nepredvid-ljiva oblikovalka in umetnica, ob tem pa je zapisala: »Letošnjo jesen je narava poskrbela za dokaj bogate in zanimive pridelke. Krompir je lep in debel, različnih oblik. Tudi s korenjem z vrta sem imela kar nekaj dela, da sem ga nepoškodovanega izvlekla globoko iz zemlje.«

Pridelki nenavadnih oblik

Korenje s tremi »pomočniki«

Cveto Zaplotnik

Kranj – Zveza kmetic Slove-nije je včeraj na prireditvi v Kulturnem domu v Zagorju ob Savi pripravila slovesnost ob svetovnem dnevu kmetic, ki ga kmetice sicer praznu-jejo 15. oktobra. Na priredit-vi so kmečke žene opozorile na svoj položaj v družbi, raz-glasile kmetico leta in rezul-tate natečaja, na katerega so članice društev kmečkih in podeželskih žena poslale zanimive slike in fotografije.

Zveza kmetic vsako leto organizira tudi srečan-je vseh dosedanjih kmetic

leta, med njimi sta tudi dve gorenjski kmetici – Štefka Pavlin s Police pri Naklem, ki je bila kmetica leta v letu 2008, in Olga Tičar z Zgor-njega Jezerskega, kmetica leta 2009. Letošnje srečan-je je bilo na Poličarjevi kme-tiji na Polici pri Naklem, kjer je doma Štefka Pavlin. Kmetice so si ogledale kme-tijo, tudi muzej mlinskih kamnov, ter pokusile mleč-ne izdelke in druge domače dobrote. Srečanje so zaklju-čile z ogledom prenovljene-ga nordijskega centra v Pla-nici in Planinskega muzeja v Mojstrani.

Proslavili dan kmetic

OG

LAS

NO

SP

OR

OČ

ILO

13Gorenjski glaspetek, 21. oktobra 2016

vilma.stanovnik@g-glas.si

Z GORENJSKIM GLASOM DO CENEJŠE VSTOPNICE ZA OGLED TEKME!

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Izrežite ta kupon in si zagotovite vstopnico za ogled nogomet­ne tekme med domačim Triglavom in Farmtech Veržej, ki bo v soboto, 22. oktobra 2016, ob 14.30 na stadionu v Kranju.

NAMESTO REDNE CENE VSTOPNICE, KI JE 5 EVROV, BOSTE ZA VSTOPNICO S TEM KUPONOM ODŠTELI LE 3 EVRE.Podprimo naše športnike in navijajmo skupaj!

Medijski pokrovitelj

NK

Trig

lav

Kran

j, Pa

rtiz

ansk

a ce

sta

37, K

ranj

:2. SNL, 12. krog

NK Triglav Kranj : Farmtech Veržejsobota, 22. 10. 2016, ob 14.30, ŠC Kranj

www.nktriglav.si

Kot je povedal glavni tre-ner ženskih alpskih repre-zentanc Danis Šteharnik, bodo slovenske barve zasto-pale Ana Drev, Tina Robnik, Katarina Lavtar in Ana Bucik. »Trenirali smo tudi v Söldnu in dekleta so trenutno prip-ravljena bolje, kot so bila lani, čeprav še ne na najvišji ravni,« je povedal trener Da-nis Šteharnik in dodal, da je z ekipo trenirala tudi mlada Meta Hrovat, ki je na pripra-vah dobila veliko izkušenj.

Tudi na nedeljskem mo-škem veleslalomu bomo ime-li na startu dva tekmovalca, saj bosta nastopila Žan Kra-njec in Miha Hrobat. Kot je povedal glavni trener za moš-ke alpske tehnične discipli-ne Klemen Bergant, si je Kra-njčan Hrobat nastop zagoto-vil na internih kvalifikacijah.

Sicer pa naj bi bil seznam nastopajočih tako na jutriš-nji ženski kot nedeljski moš-ki tekmi precej osiromašen, deloma zaradi poškodb, de-loma zaradi preskromne ravni pripravljenosti povra-tnikov po poškodbah. Tako so svoj ledeniški nastop že odpovedali dvakratna zma-govalka skupnega seštevka

svetovnega pokala Anna Ve-ith (prej Fenninger), ameri-ški zvezdnici Lindsey Vonn in Julia Mancuso, Švedi-nja Sara Hector, Norvežan Aksel Lund Svindal in do-mačin Matthias Mayer.

Najboljše alpske smučar-ske naj bi se v tej sezoni na tra-dicionalni Zlati lisici pomeri-le 7. in 8. januarja 2017, tek-ma alpskih smučarjev za Po-kal Vitranc pa je na sporedu

4. in 5. marca 2017. Za bia-tlonce se bodo tekme svetov-nega pokala začele konec no-vembra v Oestersundu, tek-ma svetovnega pokala v bia-tlonu pri nas na Pokljuki pa je na sporedu med 9. in 11. decembrom. Konec januarja drugo leto bosta na Rogli tek-mi svetovnega pokala v des-kanju na snegu, na Krvavcu pa bo tekmovanje za svetovni pokal v telemark smučanju.

Tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih, kjer bo zmago v skupnem seštevku branil Peter Prevc, se bodo začele 25. novembra v Ruki na Finskem za moške in 1. decembra v Lillehammer-ju na Norveškem za ženske. Ženske bodo sredi februar-ja tekmovale na Ljubnem, za moške pa bo finale svetovne-ga pokala od 23. do 26 mar-ca v Planici.

Pred sezono skupaj v Planici31. stran

Jože Marinček

Jesenice, Kranj – Hokejisti HDD SIJ Acroni Jesenice so zaradi nastopa na kontinen-talnem pokalu na Poljskem, kamor so odpotovali v sredo zvečer, tekmo Alpske lige v Celovcu odigrali že v torek. KAC II so premagali kar z 10 : 1 (0 : 1, 0 : 4, 1 : 5). Ta konec tedna jih čakajo obra-čuni v Tychyu, ki gosti sku-pino C, v kateri se bodo za prvo mesto, ki edino vodi v nadaljnje tekmovanje, bori-li domačini GKS Tychy, ma-džarski Miskolc, romunski

predstavnik Dunarea Galati in SIJ Acroni Jesenice.

V sredo so tekmo 6. kro-ga državnega članskega pr-venstva v Ledeni dvorani Zla-to polje odigrali hokejisti Tri-glava in MK Bled. Kranjčani so zmagali s 5 : 1. S 16 osvoje-nimi točkami na lestvici vodi Triglav, enako točk in tekmo več ima ECE Celje na dru-gem mestu, MK Bled pa je s 6 točkami četrti. Tekmova-nje se bo nadaljevalo danes, ko bo MK Bled ob 18.30 go-stil KHL Medveščak, tekma KHL Mladost–Triglav pa je prestavljena.

Zmagi za Jeseničane in Kranjčane

Na gorenjskem derbiju so hokejisti Triglava kar petkrat zadeli mrežo gostov. / Foto: Gorazd Kavčič

Kranj – Med tednom so nogometaši odigrali prve tekme četrt-finala pokala Slovenije. Olimpija je z 2 : 0 premagala Aluminij, Krka je 2 : 0 premagala Rudar, Gorica in Maribor sta se razšla z 1 : 1, v Krškem pa so nogometaši Domžal z dvema zadetkoma Luke Volariča z 2 : 0 ugnali domačine. Povratne tekme se bodo odigrale v torek, 25., in sredo, 26. oktobra. Konec tedna pa bodo odigrali tekme 14. kroga v 1.SNL Telekom. Nogometaši Kalcerja Radomlje bodo danes ob 19. uri v Domžalah gostili Celje, ekipa Domžal pa bo jutri gostovala pri Luki Koper. V 2. SNL bo Zarica Kranj jutri gostovala na Ptuju, na Dobu pa se bo Roltek Dob pomeril z Ankaranom. Nogometaši Triglava doma gostijo Farmtech. V 3. SNL center bodo s tekmami 10. kroga začeli danes, ko bodo tekmo v Šenčurju ob 19. uri za-čeli Tinex Šenčur in Velesovo. Preostale tekme bodo jutri, vse pa se bodo začele ob 15. uri. Pari so: Šobec Lesce–Zagorje, AŠK Bravo–Komenda, Bled Hirter–Brinje Grosuplje in Sava Kranj–Ivančna Gorica. Jutri ob 15.30 uri tekme 9. kroga začeli še nogometaši v gorenjski nogometni ligi. Pari so: Žiri–Niko Železniki, Škofja Loka–Jecom Sport DLN, Kondor Godešič–Je-senice, Naklo–Preddvor, Visoko–JuRentA Bitnje, Polet–Bohinj in Zarica Kranj B–Britof.

Domžalčani boljši od Krškega

Vilma Stanovnik

Škofja Loka, Domžale – V ko-šarski ligi Nova KBM so ko-šarkarji LTH Castingsa mi-nulo sredo zvečer v domači dvorani na Podnu gostili eki-po Krke in izgubili s 53 : 85 (12 : 14, 21 : 26, 4 : 22, 16 : 23). Varo-vanci trenerja Tomaža Fartka so sicer pogumno začeli tek-mo ter vodili z 12 : 10, nato pa je Krka z delnim izidom 12 : 0 v 12. minuti povedla že z 22 : 12. Ločani se niso predali in zaostanek se je znižal na se-dem točk, a so Novomeščani znova vzeli vajeti v svoje roke. To domačih ni zmedlo in so se borili po svojih močeh, ko-nec upanja pa je bilo po tret-ji četrtini, ki jo je Krka dobi-la s kar 22 : 4. Do konca go-stje niso popustili in iz Škofje Loke so odšli z visoko zmago.

Preostalih pet srečanj tret-jega kroga bo na sporedu ob koncu tega tedna in v začet-ku prihodnjega. Na Gorenj-skem bo najbolj zanimivo v nedeljo, ko bo ekipa Šenčur-ja Gorenjske gradbene druž-be v nedeljo ob 17. uri gosti-la domžalsko moštvo Helios Suns. Slovenski državni prva-ki so se minuli torek v uvodu v

prvo sezono košarkarske lige prvakov pomerili z grškim Arisom. Domžalčani so si že-leli presenečenja in z borbeno igro v napadu in agresivno ob-rambo grškim košarkarjem povzročali precej preglavic. Kljub temu so na koncu osta-li praznih rok, saj so izgubili s

54 : 62. »Čestitke igralcem za trud in borbenost, a tokrat so bili košarkarji Arisa enostav-no boljši. Našo slabšo učin-kovitost pripisujem tudi dob-ri obrambi košarkarjev Ari-sa. Njihova premoč v moči je preprečevala naš način igre. Zato smo bili namesto igre,

pri kateri žoga hitro kroži med igralci, prisiljeni igrati bolj eden na enega, v tem pa so bili Grki boljši. Posledično smo dali le 54 točk, kar pa za zmago na domačem parketu ni dovolj,« je po tekmi pouda-ril trener Helios Suns Jakša Vulić.

Poraza Ločanov in DomžalčanovV tretji tekmi državnega prvenstva so košarkarji LTH Castingsa morali priznati premoč Krki, v Ligi prvakov pa je ekipo Helios Suns premagal Aris.

Tekmo v dvorani v Škofji Loki so zanesljivo dobili gostje iz Novega mesta. / Foto: Andrej Tarfila

Prvi sezono svetovnega pokala ta konec tedna začenjajo alpski smučarji in smučarke, v Söldnu pa bo na jutrišnjem in nedeljskem veleslalomu nastopila šesterica naših.

Foto

:Gor

azd

Kav

čič

14 Gorenjski glaspetek, 21. oktobra 2016simon.subic@g-glas.si

Andraž Sodja

Jesenice – V torek popol-dne se je v tovarni tehnič-nih plinov na Jesenicah zgo-dila delovna nesreča, v kate-ri se je poškodovalo pet de-lavcev. Domačini so poroča-li o dimu in oblaku nezna-ne bele snovi, alarma zaradi morebitnega izpusta nevar-nih snovi pa ni bilo, saj se je izkazalo, da gre za povsem nenevarno mineralno snov – perlit.

Kot so sporočili s Policij-ske uprave Kranj, se je ne-sreča zgodila pri remontu, med prečrpavanjem perli-ta iz komore stolpa in posle-dično izpusta večje količi-ne te snovi, ki se je raztresla po tleh in delavcih, ki so ga vdihnili in dobili v oči. Vseh pet delavcev so reševalci pre-peljali v Splošno bolnišnico

Jesenice, nihče pa ni bil huje poškodovan. Perlit, ki se v industriji uporablja kot

negorljiv izolator cistern, je material vulkanskega iz-vora, ki se uporablja tudi v

vrtnarstvu in gradbeništvu. Vzrok nesreče policisti še ugotavljajo.

Bel prah prekril del PodmežakleZaradi delovne nesreče, v kateri se je lažje poškodovalo pet delavcev, je v torek del Podmežakle prekrila plast perlita.

Perlit, ki je naravi neškodljiva mineralna snov, se je raztresel med prečrpavanjem.

Foto

: An

draž

Sod

ja

Simon Šubic

Kranj – Na sojenju nekda-njemu direktorju Žičnic Vo-gel Tomažu Šumiju, njego-vemu nasledniku Antonu Šteblaju, direktorju Projek-tivnega podjetja Kranj Mar-janu Markiču in direktorju Gorenjske gradbene družbe Branku Žiberni, ki na Okraj-nem sodišču v Kranju pote-ka zaradi domnevne pona-reditve poslovnih listin oz. preslepitve pri črpanju 1,7 milijona evrov evropskega denarja za postavitev štirise-dežnic Brunarica in Orlove glave v letih 2007 in 2008, so v zadnjem tednu dni op-ravili kar tri obravnave. Ve-čino časa so namenili sezna-nitvi z listinskimi dokazi iz obsežnega dokaznega gradi-va, zaslišali pa so tudi teda-njega gospodarskega mini-stra Andreja Vizjaka. Pred-hodno zaslišani uslužbenci ministrstva so namreč zatr-jevali, da je prav on odredil dodatno odpiranje prispelih vlog na javni razpis, na kate-rem so potem Voglu odobri-li nepovratna sredstva.

»Ne spomnim se, ali je pri tem razpisu prišlo do doda-tnega odpiranja vlog. Lahko, da sem formalno prav jaz od-ločil o podaljšanju razpisa, a zagotovo so mi to pred tem predlagali tisti, ki so na mini-strstvu vodili razpis. Tako fi-nančna in pravna služba kot

direktorat za turizem, pod katerega je sodil obravnava-ni javni razpis, so se mora-li s podaljšanjem roka stri-njati, da sem tudi sam potr-dil odločitev. S konkretnimi zadevami oziroma podrob-nostmi odobrenih projektov se kot minister nisem ukvar-jal,« je povedal.

Prvoobtoženi Tomaž Šumi, za katerega je Viz-jak zatrdil, da ga ne poz-na, je priči znova pojasnil, da so se pri prijavi na razpis držali navodil ministrstva, od koder pa so mu sprva po elektronski pošti posredo-vali informacijo, da Žičnice Vogel sodijo med srednje

velika podjetja, šele ob od-piranju prispelih vlog pa je razpisna komisija ugotovi-la, da gre za veliko podje-tje. S tako popravljeno vlo-go jim je nazadnje uspe-lo evropski denar pridobiti na dodatnem roku za odpi-ranje ponudb jeseni 2007. »Zaradi tega smo zdaj obto-ženi in že pet let hodimo na sodne obravnave,« je pri-stavil. Na Šumijevo vpraša-nje, ali lahko zaupamo dr-žavnim uradnikom, je Viz-jak odgovoril, da razume gospodarski subjekt, da je zaupal mnenjem vodstva sektorja: »Če bi bil jaz pred-stavnik gospodarstva in ne-kaj vprašal direktorat za tu-rizem, bi tudi zaupal njego-vemu odgovoru.«

Na opozorilo tožilke, da je bil prvi odgovor ministrstva podan glede na podatke, ki jih je posredoval Šumi, a se je kasneje izkazalo, da so bili ti pomanjkljivi, je Viz-jak odgovoril, da je dolžnost uradnikov, da podjetje pra-vočasno opozorijo na manj-kajoč podatek. Šumi se je ob tem začudil, kako so lah-ko na ministrstvu spreme-nili svoje mnenje glede ve-likosti njihovega podjetja, ko pa jim naknadno niso pošiljali nobenih podatkov. »Sprašujem se, na podlagi katerih podatkov so spre-menili svoje mnenje,« ga je zanimalo.

Pričal tudi nekdanji ministerNekdanji gospodarski minister Andrej Vizjak je zatrdil, da o podrobnostih projekta novih štirisedežnic na Voglu ni bil seznanjen. »Sprejemal sem le formalne odločitve,« je dejal.

Nekdanji gospodarski minister Andrej Vizjak je na sodišču dejal, da bi tudi sam, če bi bil gospodarstvenik, zaupal odgovoru, ki bi ga prejel od direktorata za turizem.

Fot

o: S

imon

Šub

ic

Simon Šubic

Kranj – Zadnji vlomi v žu-pnišča po Gorenjskem in tudi napadi na župnike niso osamljeni primeri, še več, policijska statistika razkri-va, da je tovrstnega krimi-nala vedno več. Če je poli-cija leta 2014 po vsej drža-vi obravnavala 31 vlomov in tatvin v župniščih in drugih cerkvenih stavbah, je bilo ta-kih dejanj lani že 63, letos pa samo v prvem polletju kar 108. Tudi na Gorenjskem je podobno; predlani so tu-kajšnji policisti v povezavi s cerkvami in župnišči obrav-navali eno kaznivo dejanje, lani jih je bilo šest, letos pa šestnajst. »V večini prime-rov gre za klasične vlome in poskuse vlomov v objek-te v nočnem času, pri katerih imajo storilci namen odvze-ti denar, zlatnino in vred-nejše predmete,« je pojasnil Bojan Kos s Policijske upra-ve Kranj.

O aktualni problemati-ki glede povečanega števi-la vlomov v župnišča in dru-ge cerkvene objekte se sicer policija in cerkvene ustano-ve redno pogovarjajo. Kot so sporočili s Slovenske ško-fovske konference, je na to temo februarja potekalo

delovno srečanje ljubljan-skega nadškofa Stanislava Zoreta s predstavniki polici-je, ki so nadškofa seznanili z njihovim delom pri odkri-vanju kriminalnih dejanj in poudarili pomembnost pre-ventivnih ukrepov pri varo-vanju oseb in premoženja. »Udeleženci pogovora so iz-razili upanje, da bodo krimi-nalna dejanja raziskana, in nujnost medsebojnega so-delovanja; sodelovanja tudi med župniki in vodji poli-cijskih okolišev, ki so lahko v pomoč pri vidikih varova-nja. Duhovniki so bili v ta na-men že obveščeni, da naj po-skrbijo za ustrezno varnost cerkvenih objektov,« so po-jasnili na Slovenski škofo-vski konferenci in pozvali pristojne državne organe k ukrepanju in zaščiti cerkve-nih objektov, duhovnike in vernike pa k večji previdnos-ti.

Na Policijski upravi Kranj so pojasnili, da so sakralni objekti po Gorenjskem veči-noma opremljeni v skladu z osnovnimi samozaščitnimi ukrepi (zaklepanje, zapira-nje oken itd.), nekateri tudi z alarmnimi napravami, po-licisti pa pristojnim svetuje-jo tudi glede ustreznih pre-ventivnih ukrepov.

Vse več vlomov v župnišča in cerkveNa Gorenjskem lani šest vlomov v cerkvene objekte, letos že šestnajst.

Simon Šubic

Mengeš – V prometni nesre-či, ki se je včeraj ob 7. uri zgo-dila na Slovenski cesti v Men-gšu, je umrl 78-letni pešec. Kraj nesreče sta si poleg poli-cistov ogledali tudi preiskoval-na sodnica in državna tožilka. Policisti so po prvih zbranih

podatkih ugotovili, da se je nesreča zgodila, ko je po Slo-venski cesti iz smeri Kamnika proti Trzinu pripeljal 47-letni voznik tovornega vozila Peu-geot Boxer in trčil v pešca, ki je prečkal vozišče izven preho-da za pešce. Pešec je v trčenju utrpel tako hude poškodbe, da je umrl na kraju nesreče.

V trčenju umrl pešec

Podnart – Radovljiški policisti so v ponedeljek pozno zvečer obravnavali voznika avtomobila, ki je na železniški postaji v Podnartu zaradi kršitve prometnih pravil zapeljal na železniške tire in na njih obstal. Avtomobil ni bil registriran in je bil brez registrskih tablic, voznik pa je po nesreči kraj zapustil. Izsledili so ga v Škofji Loki, policisti pa proti njemu vodijo postopke zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja, povzro-čitve in pobega s kraja nesreče ter drugih kršitev prometnih pravil. Avtomobil so zasegli.

Avto pustil na tirih

Foto

: PU

Kra

nj

www.gorenjskiglas.si

AKTUALNO

POGOVOR

ZANIMIVOSTI

NA ROBU

RAZGLED

OsebnostiAleksandra Kornhauser Frazer: »Dan je vreden toliko, kolikor ustvariš.« Stran 18

ZanimivostiKranjčan Žan Rebolj je lani maja odšel od doma, da bi spoznaval svet. Največ hodi peš. Stran 19

ObletniceV Železnikih je na ogled razstava ob sedemdesetletnici kovinarstva. Stran 20

Igor Kavčič

V uvodu omenjenim špo­rtnikom lahko dodamo še mnoga velika imena iz »Ela­novega ozvezdja«, kot so smučarski skakalci Andreas Goldberger, Matti Nykänen, Primož Ulaga, Miran Te­peš, Franci Petek, Primož Peterka, Pjotr Fijas, Simon Ammann, Adam Malysz in alpski smučarji Armin Bi­ttner, Ole Christian Furuseth, Anita Wachter, Thomas Fög­de … Mnogi med njimi, zago­tovo to velja za Slovence, zara­di športnih uspehov v svojih državah veljajo za heroje na­roda. A ne gre le za športne uspehe, družba Elan že nekaj desetletij velja za eno najpre­poznavnejših slovenskih bla­govnih znamk in je tudi zgod­ba ljudi, ki že več kot sedem­deset let izdelujejo vrhunsko športno orodje. Posamezni Elanovi izdelki, predvsem to velja za smuči, so v preteklo­sti pa tudi danes postavljali svetovne trende.

Kot razmišlja Vladimir Vil­man, avtor razstave in vodja ekipe strokovnih sodelavcev, muzealcev, konservatorjev in restavratorjev, s katerimi je snoval razstavo, ime Elan ge­neracijam Slovencev vedno znova poraja čustva, dobra in manj dobra, vedno pa je tudi pomenil in še vedno je naš po­nos – ne glede na vzpone in padce v zadnjih dvajsetih le­tih in iz tega izhajajoče spre­membe v lastniški strukturi podjetja. K naslovu razstave Z Elanom do zvezd je dodano Elan in njegovi predhodniki,

saj so predstavljeni tudi prvi slovenski proizvajalci špor­tne opreme še iz časa pred drugo svetovno vojno. Sredi­ca razstave pa je seveda Elan od ustanovitve zadruge po vojni, sedemdeset let delova­nja vse do današnjih dni. Vsa leta so bile temelj Elanove

uspešnosti stalne tehniške in tehnološke inovacije razvoj­nikov, inženirjev, konstruk­torjev in oblikovalcev. Men­da so med leti 1970 in 1980 so zasnovali in izdelali več kot tristo novih strojev ter naprav, ki jih dotlej niso uporabljali v proizvodnji nikjer drugje na svetu. 

Skoraj vsak Slovenec se je v življenju nenehno srečeval z Elanovimi izdelki, od zgo­dnjega otroštva na Elanovih saneh, orodja in pripomoč­kov v šolskih telovadnicah, zimskih radosti na smučeh, do čolnarjenja na dopustih in bolj kot ne le občudovanja ja­drnic in jadralnih letal. Z ja­dralcem z oznako DG 101 se srečamo že na muzejskem dvorišču v Bistri, prav tako sta zunaj na ogled dva čolna in vodne smuči. Kot izvemo na razstavi, ki so jo postavili v obokanem prostoru nekda­njega gospodarskega poslo­pja, je zadrugo Elan leta 1945 ustanovil Rudi Finžgar z de­vetimi sorodniki, prijatelji in

znanci. Namenjena je bila iz­delavi športnih pripomočk­ov za različne panoge v dvo­ranah in na prostem. Čeprav so bili temelj Elanove proizvo­dnje smuči in telovadno orod­je za telovadnice, so bili loparji za badminton njihov prvi ve­lik mednarodni prodajni us­peh. Seveda so na ogled tudi na razstavi, tako kot recimo reševalni voziček za ponesre­čence v gorah, tako imenova­ni mariner, ali pa otroški vozi­ček. V prvem delu se srečamo tudi z nekaterimi stroji iz zgo­dnjega Elanovega obdobja, na ogled je nekaj pripomočk­ov za atletiko in hokej, v nada­ljevanju so predstavljeni tudi izdelki, za katere niti ne vemo,

da so Elanovi, kot recimo le­seni kanu pa otroška igrala in celo kolesa iz projekta Rog­E­lan, ki pa nikoli ni polno za­živel.

Osrednje mesto seveda za­vzema izjemna zbirka alp­skih smuči, kjer je predsta­vljen tako rekoč njihov celot­ni razvoj, od tistih »na kante« iz šestdesetih let do sodobnih karving smuči s poudarjenim stranskim lokom. Z nekaj tru­da boste zagotovo našli tudi »svoj« par smuči, kakršne ste sami nekdaj uporabljali. Po­sebno mesto imajo smuči, s katerimi so tekmovali junaki belih strmin in smučarskih skakalnic. Prav tako ne manj­ka zbirka najpomembnejših

tekaških smuči, snežnih desk in še zlasti skakalnih smuči, tistih, s katerimi je lani zma­goval Peter Prevc, najnovejše, »slatnarice«, pa je za razstavo namenil podjetnik Peter Slat­nar, ki je – potem ko je Elan opustil program – začel proi­zvajati skakalne smuči. Vsebi­no razstave je v podobo spre­menila oblikovalka Janja Oš­laj, ki je oblikovala tudi raz­stavni katalog, v katerem so poleg muzeološke predstavi­tve blagovne znamke tudi pri­čevanja nekaterih nekdanjih delavcev Elana. Skozi sedem­desetletno zgodovino narodo­vega ponosa se lahko spreho­dite še celo leto do prihodnje­ga septembra.

Elanove zmage in naš ponosKaj imajo poleg tega, da so bili ali še vedno so vrhunski športniki, skupnega Miro Cerar, Mateja Svet, Ingemar Stenmark, Bojan Križaj, Jure Franko, Filip Flisar, Davo Karničar, Peter Prevc, Sara Takanaši …? Vsi so zmagovali z Elanom. V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki je na ogled občasna razstava s pomenljivim naslovom Z Elanom do zvezd.

V prvih letih so v Elanu izdelovali tudi otroške vozičke in reševalne vozičke za ponesrečence v gorah. / Foto: Primož Pičulin

Preteklost in sedanjost: nekoč so jih tako krivili, v ozadju pa primerki smuči, s katerimi so v Elanu mnogokrat narekovali svetovni razvoj. / Foto: Primož Pičulin

Orodje, s katerim zmaguje smučarski skakalec Peter Prevc, še lani z Elanovimi, v novi sezoni pa s Slatnarjevimi smučmi. / Foto: Primož Pičulin

petek, 21. oktobra 201616

Od petka do petka

Simon Šubic

Kolar Celarčeva ostaja ministrica

Interpelacija, ki jo je opo-zicijski SDS vložil zoper mi-nistrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, po pričakova-njih ni uspela. Po petnajs-turni razpravi o ministriči-ni (ne)odgovornosti za sla-bo stanje v zdravstvu je nje-no razrešitev v torek podprlo 24 poslancev, proti pa jih je bilo 49. Kritiki, predvsem iz vrst SDS in NSi, so ministri-ci očitali predvsem neukre-panje pri skrajševanju čakal-nih vrst in korupcije v zdra-vstvu ter odsotnost reforme sistemske zakonodaje. Ko-lar Celarčeva je odgovarjala, da očitki temeljijo na govori-cah, nepreverjenih trditvah, znanih mnenjih interesnih skupin in populističnih oce-nah, po uspešno prestani in-terpelaciji pa je povedala, da podpora poslancev zanjo po-meni še dodatno zavezo za uresničitev potrebnih spre-memb. Te bodo morale priti hitro, saj poslanci DeSUS-a, ki so jo sicer podprli, pred-log reformnih ukrepov pri-čakujejo do 12. decembra. Poslanka SDS Jelka Godec, ki je v imenu predlagateljev predstavila očitke iz interpe-lacije, pa je po glasovanju dejala, da se zaveda, da drža-vljani po interpelacijski raz-pravi ne bodo imeli boljšega zdravstvenega sistema, in

napovedala, da bodo v stran-ki delo ministrice še nap-rej spremljali z namenom vzpostavitve boljšega zdra-vstvenega sistema.

Odvzem dečkov nezakonit

Po sredini odločitvi vrhov-nega sodišča, da je bil odvzem dveh koroških deč-kov iz vrtca 30. marca letos nezakonit in so bile njuni babici, pri kateri sta do tedaj živela, kršene ustavne pravi-ce, so se že pojavile prve po-bude za novo interpelaci-jo ministrice za delo, soci-alne zadeve in enake mož-nosti Anje Kopač Mrak, ki je ves čas zagovarjala ravnanje Centra za socialno delo Ve-lenje. Nepovezani poslanec Andrej Čuš je namreč vse opozicijske poslance, pred-stavnika narodnih skupnos-ti in stranko DeSUS, ki je podprla že prvo interpelaci-jo ministrice, ko so za njeno razrešitev zmanjkali le trije glasovi poslancev, pozval, da združijo moči in skupaj zno-va interpelirajo Kopač Mra-kovo. »Skrajni čas je, da mi-nistrica zapusti ministrsko mesto, ob tem pa povrne vso škodo, ki je bila prizadejana fantkoma, starima tri in pet let, ter njunim starim star-šem,« je Čuš zapisal v pobu-do. Po njegovem ministri-ca do danes ni izboljšala niti enega področja delovanja. Odvetnik babice Velimir

Cugmas je sicer že napove-dal pritožbo zoper odločitev vrhovnih sodnikov, ker niso ugodili zahtevi, da se dečka do pravnomočnosti odločit-ve vrneta k starim staršem, ker bodo o tem tekli poseb-ni postopki.

Povabilo svetemu očetu

Predsednik republike Bo-rut Pahor je bil v ponedeljek na obisku v Vatikanu pri pa-pežu Frančišku, ga povabil na obisk v Slovenijo in izrazil upanje, da bo morda do tega prišlo prihodnje leto. S Fran-čiškom se je Pahor pogovar-jal predvsem o spravi in mla-dih, pogovor pa je označil za ljubeznivega. »Papež ima da-nes v mednarodnih odnosih neko posebno vlogo, ni samo verski voditelj, ampak tudi pomemben državnik. Zavze-ma se za spravo, sožitje in mir. Gre za vrednote, ki po-vezujejo v to vizijo tudi Slo-vence,« je po končanem obi-sku povedal Pahor.

Turistične agencije tudi za šolske ekskurzije

V javnosti je ta teden moč-no odmevala odločitev tr-žnega inšpektorata po nad-zoru, ki so ga opravili na podlagi anonimne prijave, da Osnovni šoli Prežihove-ga Voranca prepove izved-bo ekskurzije na Dunaj, ker bi morala po zakonu o spod-bujanju turizma za to najeti

turistično agencijo. Mini-strica za izobraževanje, zna-nost in šport Maja Makovec Brenčič je poudarila, da to-vrstne ekskurzije nikakor niso tržna dejavnost, ampak sledenje učnim ciljem, ki jih šole napovedo v letnem načrtu, zato bosta z gospo-darskim ministrom Zdrav-kom Počivalškom poiskala zakonodajne rešitve, ki bi šo-lam omogočile organizacijo ekskurzij v lastni režiji. Vsa-ka strokovna šolska ekskur-zija, ki zasleduje učne cilje, mora vključevati le dejanske stroške, kar ravnatelji tudi izvajajo, je ob tem dejala.

Helikopterski prevozi tudi z mariborskega letališča

Novembra bodo helikop-tersko nujno medicinsko pomoč vendarle začeli iz-vajati tudi z mariborske-ga letališča. Kot so pojasni-li na ministrstvu za zdrav-je, bodo s tem takšni prevozi lažje dostopni za prebivalce vzhodne Slovenije, saj so bili doslej helikopterji namešče-ni le na Brniku in tako veli-kokrat predaleč za učinkovi-to pomoč. Za izvajanje heli-kopterskih prevozov nujne medicinske pomoči in med-bolnišnične prevoze bodo prav tako uporabljali heli-kopter policije, in sicer v le-tnem času vsak dan med 8. in 20. uro ter med 8. in 18. uro oziroma v svetlem delu dneva v zimskem času.

Odvzem dečkov nezakonitVrhovno sodišče je odločilo, da je bil odvzem koroških dečkov starima staršema iz Velenja nezakonit in protiustaven. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je uspešno prestala interpelacijo.

Oba sta uspešno prestala interpelaciji: najprej minister za infrastrukturo Peter Gašperšič, ta teden še ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. / Foto: Tina Dokl

Papež Frančišek je v ponedeljek v Vatikanu sprejel predsednika republike Boruta Pahorja. / Foto: Daniel Novakovič (STA)

Novembra bodo helikoptersko nujno medicinsko pomoč vendarle začeli izvajati tudi z mariborskega letališča.

Prispevek znanosti ob in-terpelaciji zoper ministrico za zdravje v Cerarjevi vladi je spoznanje, da imamo na sončni strani Alp eno zgo-dovinsko dobo več od dru-gih: kamena doba, bronasta doba, železna doba in (samo v Sloveniji!) čakalna doba.

Razprava ob interpelaci-ji je znova pokazala, kdo je kdo v Sloveniji. V SDS smo kot predlagatelji interpelaci-je zahtevali, naj se denar, na-menjen zdravstvu, dejansko porablja izključno za zdrav-je ljudi, in ne več za financi-ranje levičarskih parazitov, ki v resnici javno zdravstvo tako histerično zagovarjajo samo zato, ker je to njiho-va največja pralnica denarja. Pri tem levičarje razgali nji-hova dvoličnost. V besedah najbolj zagrizeni levičarski

zagovorniki javnega zdra-vstva (bivši predsednik drža-ve …) se namreč hodijo zdra-vit na zasebne klinike v tu-jino – na račun davkoplače-valcev. Pri takem spreneve-danju se ni čuditi, da dves-to milijonov evrov denar-ja, ukradenega iz zdravstva za financiranje levičarske-ga medija oz. njegovih la-stnikov, po mnenju koalici-je »sploh ni resen problem«.

Vladajoči so kar sami priz-nali, da branijo ministrico samo zato, da bi še nekaj časa obdržali svoje stolčke. De-nar za odpravo čakalnih vrst bi vladajoča koalicija zlah-ka zagotovila, če bi v zdrav-je državljank in državlja-nov preusmerila sredstva, ki jih zapravlja za ilegalne mi-grante, javna podjetja tipa »gozdarstvo Židan« in za

razne »mirovne inštitute« ter vse druge oblike levičar-skih pijavk ... Toda levičar-jem kaj takega niti ne pride na misel. Namesto spoštova-nja vrednot zdravja, varnos-ti in blaginje ljudi je za vla-dajočo koalicijo očitno edina vrednota – oblast.

Kljub opisani v nebo vpi-joči razliki med koalicijo in SDS pa je na koncu social-na omrežja preplavilo kla-sično slovensko vseglihar-stvo »vsi ste isti!«. Seveda to odvratno lažnivo floskulo ši-rijo predvsem levičarji, ki z njo prikrivajo svojo nespo-sobnost: »Vse levičarske vla-de in vlada Janeza Janše so bile grozno nesposobne in so znižale pokojnine in pla-če delavcem … vsi so isti!« Če pa tako »intelektualno vzvi-šenost« opomniš, da so se

samo (edino!!) v času vlade SDS plače zaposlenih in po-kojnine realno povečale za kar 25 odstotkov, sledi his-teričen izpad in na koncu že kar obtožba o sovražnem go-voru. Za levičarje je namreč sovražni govor vse, kar sov-ražijo. In levičarji najbolj sovražijo resnico!

Toda floskule »vsi so isti!« ne širijo samo levičarski me-diji, ki so za svoje laži dobro plačani. Že Einstein je rekel, da sta neskončni samo veso-lje in človeška neumnost ter da za vesolje ni čisto prepri-čan … Če pa k temu dodamo še lenobo, bo slika popolna. Zakaj bi se nekdo trudil z is-kanjem resnice, če se lahko napihnjeno postavi v vlogo mesije prevzvišenega vseg-liharstva in razglaša »vsi so isti!«.

Pa nismo vsi isti, nikoli nismo bili in nikoli ne bomo! Nekateri smo nosili orož-je ves čas vojne za Sloveni-jo, drugi so se sestajali z ofi-cirji KOS-a JLA še na predve-čer osamosvojitve. Nekate-ri zagovarjamo varnost in da naj se denar porabi za slo-venske državljane, njiho-vo zdravje in blaginjo, drugi zapravljajo denar za vse dru-go. Toda nič ne pomaga jeza v ljudeh, če so okuženi z viru-som vsegliharstva. Potem ali nasedejo »novim obrazom« (ki so v resnici najbolj stari!!!) ali pa ostanejo doma. In sta-ri Grki so že vedeli, zakaj so take vsegliharje, ki so na voli-tvah ostali doma in s tem od-ločitev o svoji usodi prepuš-čali drugim, imenovali »idi-otes« … Z vsegliharstvom ni prihodnosti.

Usodno vsegliharstvoBranko Grims, SDS

moj pogled

Foto

: arh

iv G

G

petek, 21. oktobra 2016

Po svetu

17

Slovenci v zamejstvu (530)

Knjiga in slike za dober namenPonedeljkov večer v pro-

storih slovenskega general-nega konzulata v Celovcu je bil nekaj posebnega. Likov-ne razstave in literarna sre-čanja pod naslovom Okno k sosedu so že nekaj let običaj-na, tokrat pa je šlo za glasbe-ni in knjižni dogodek z do-brodelno noto. Mateja Mla-kar iz Črne na Koroškem je napisala knjigo »Življenj-ska sreča – Lebensglück«, v kateri je opisala življenje s pred 28 leti rojenim teles-no in duševno prizadetim sinom Gašperjem. Leta in leta je v droben zvežčič po-pisovala vesele in žalostne trenutke življenja z bolnim sinom, hčerko Lucijo, ki je postala uspešna glasbeni-ca, in možem Bojanom. Za-pisanega je bilo vedno več in Mateja se je na predlog prijateljic odločila za izdajo

knjige. Slovenka Irena No-vinšek, ki ima v Celovcu že nekaj let uspešno šiviljsko delavnico, je predlagala, da bi v slovenščini napisano knjigo prevedli v nemščino. Nalogo je prevzela prevajal-ka Sonja Kert - Wakounig, ki je znala osebno napisa-no zgodbo preliti v nemšči-no. Knjigo je oblikoval Ire-nin sin Samo, natiskala pa

jo je Mohorjeva tiskarna v Vetrinju pri Celovcu. Pri iz-daji dvojezične knjige sta so-delovali tudi dve ustanovi, ki skrbita za prizadete otroke: Center za varstvo pri delu in usposabljanje Črna na Ko-roškem in Dnevni center Die Vier Jahreszeiten aus Villach/Štirje letni časi iz Beljaka. Izkupiček od pro-danih knjig bo uporabljen

za izdajanje knjig, prilago-jenih ljudem, ki imajo teža-ve z branjem.

Humanitarni pomen predstavitve knjige so do-polnila še prodajna razstava slik, ki so jih centru v Črni podarili umetniki z naše Ko-roške, udeležencem večera pa so postregli z dobrotami, ki so jih pripravili v centrih v Beljaku in v Črni, in z vini, ki so dozorela v kleteh nekate-rih štajerskih vinarjev.

V ponedeljek, 24. okto-bra, ob 18. uri pripravljata slovenski generalni konzu-lat in Mohorjeva družba iz Celovca nov dogodek. Novi-narka dr. Rosvita Pesek bo predstavila svojo knjigo o pokojnem slovenskem po-litiku dr. Francetu Bučarju. Izbira Celovca je pomenlji-va. Dr. France Bučar je kot gorenjski partizan med pr-vimi vkorakal v osvobojeni Celovec.

Konec tedna bo na Koroškem več prireditev. V Posojilnici v Šentjakobu/St. Jakob v Rožu bodo jutri, 22. oktobra, ob 16. uri odprli razstavo slik domačega slikarja Franca Rasingerja na temo proti vojni in v spomin padlim pod Arihovo pečjo. Slovensko prosvetno društvo Dobrač iz Rebrce/Furnitza bo jutri zvečer v Zmotičah/Sigmontitschu v občini Bekštajn/Finkenstein slavilo 110-letnico delovanja. Na Suhi/Neuhausu (Podjuna) v muzeju Liaunig pa bo jutri ob 19.30 koncert Okteta Suha ob 35-letnici delovanja.

Avtorica Mateja Mlakar (druga z leve) na predstavitvi knjige skupaj z našim generalnim konzulom Milanom Predanom, podjetnico Ireno Novinšek in prevajalko Sonjo Kert - Wakounig (tretja in četrta z desne) / Foto: Neža Rozman

Jože Košnjek

med sosedi

Miha Naglič

Filmska diagnoza družbe

Za ta film je hrvaški reži-ser Rajko Grlić na letošnjem festivalu v Montrealu dobil glavno nagrado. Ta »ljube-zenska zgodba o sovraštvu« gre takole: »Na eni strani je Vjekoslav (Njeboša Glogo-vac), osamljeni srednješolski profesor zgodovine, zagrizen nacionalist in hkrati gej, ki mora skrbeti za svojega umi-rajočega očeta, fanatičnega starega ustaša. Na drugi stra-ni je policist Ante (Dejan Ači-mović), po rodu Srb, ki mora opraviti izpit iz poznavanja ustave, za kar krvavo potre-buje profesorjeve inštrukcije. Tu je še Antejeva žena Maja (Ksenija Marinković), ki ji je Vjekoslav sicer pri srcu, a ni slepa za to, da se z vplivnim znancem lahko tudi okoris-ti ... Nobeden izmed likov ni enoznačno dober ali slab, nji-hove usode pa dokazujejo, da različnost ni le trenutna oko-liščina, pač pa pogoj za nadalj-nji obstoj družbe.« (Ana Jurc) – Kako narediti »lokalni« film tako, da bo uspel globalno? Grlić: »Film je za tujino lah-ko 'berljiv' samo, če je zgod-ba strašno lokalna, če tako ju-nake kot zgodbo popolnoma lokalizirate. Vkopani morajo biti, dišati po svojem prosto-ru in njegovi miselnosti – šele

tako lahko postanejo razum-ljivi nekomu od daleč stran. Takoj ko skušaš stvari poe-nostaviti, da bi jih zunaj lažje razumeli, si zašel na zdrsljivo območje izumetničenosti.« Rajko Grlić je vrhunski druž-beni analitik. Desnega popu-lizma, denimo, ki se vse bolj razrašča, zlasti na srednje-evropski osi od Poljske pre-ko Slovaške in Madžarske do Hrvaške. »Po Evropi in po-zneje Ameriki se je razširil t. i. desni populizem, ki ga tokrat prvič ni povzročila go-spodarska situacija. Baziran je ravno na principu širjenja sovraštva – v Evropi je to sov-raštvo do ubogih ljudi, ki sku-šajo priti do Nemčije, pa jim vsi, vključno s Slovenijo, nas-tavljajo žice. S tem, da nihče nima namere ostati v Sloveni-ji. Lani je bilo treba na Hrva-škem izpolniti kvoto in so šli v Italijo lovit begunce. Morali bi se vrniti s tridesetimi, naš-li pa so tri ljudi /smeh/. Nih-če noče ostati tukaj – te žice in prepovedi so skrajni ab-surd. Ljudje bi v tej svoji mi-zeriji samo radi nekam, kjer mislijo, da bo bolje, in njiho-va izbrana dežela jih še ved-no sprejema. Ampak desni-ca se mora podpihovati s sov-raštvom do nekoga. Desni-ca brez dobrega sovražnika ne more funkcionirati.« In kakšen je osebnostni profil desnega populista? »Vedno

mislim, da je večina teh tipov, ki pišejo sovražne komentar-je pod besedila na spletu, nes-rečnih ljudi, ki imajo strašne frustracije in ki jih nekdo za-radi nečesa res ne mara. Izbi-rajo ekstreme, da bi pozdravi-li in skrili svojo lastno nesre-čo. To je elementarna freu-dovska igra potlačenega ega, ki udari na plan v fašistoidni, skrajni obliki.« Hrvaški reži-ser z eno nogo že več kot dvaj-set let živi v Ameriki, kjer pre-dava na univerzi. »V Ameriki sem že 25 let, pa še vedno ne znam natančno oceniti, kdo pije kakšno pivo. V Zagrebu lahko samo pogledam člo-veka in vem, katero znamko piva bo naročil. Ne glede na to, koliko časa živiš v tuji de-želi, te ta nikoli ne boli tako, kot te boli domovina – lažje je absorbirati njene neumnosti, ker to pač niso organsko tvo-je neumnosti.« O fenomenu Trump: »Del ZDA se nikoli ni mogel sprijazniti s tem, da imajo črnca za predsednika. To jih je žrlo zadnjih osem let in Trump se je oprl na njiho-vo frustracijo. Ampak tega ne sme reči niti on, ne glede na to, koliko neumnosti mu je že ušlo.« (Vir: MMC RTV SLO)

Odgovor sam veter pozna

»Koliko cest prehodi naj mož, / da res se v moža

naredi? / In koliko morij gr-lica preleti, / preden v pe-sku zaspi? / In preden nek-do utiša topovsko cev, / koli-kokrat naj zagrmi? / Odgo-vor, prijatelj moj, veter poz-na, / odgovor sam veter poz-na. // In gora, dokler je ne odplakne morje, / kako dol-go mogočno stoji? / In ko-likokrat, preden se osvobo-de, / ukleščijo spone lju-di? / In kolikokrat se obr-nemo stran, / slepi za zlo, ki se godi? / Odgovor, prija-telj moj, veter pozna, / od-govor sam veter pozna. // Kolikokrat naj mož kvišku se ozre, / da končno ugle-da nebo? / In s koliko ušesi prisluhne ljudem, / da jok končno sliši glasno? / In ko-liko smrti potrebnih bo še, / da spozna, da preveč je bilo? / Odgovor, prijatelj moj, ve-ter pozna, / odgovor sam ve-ter pozna.« V čast avtorju te pesmi, ki je dobil letošnjo Nobelovo nagrado za knji-ževnost, v celoti navajam njegovo pesem »Blowin’ In The Wind« (1962) v prevo-du Mateja Krajnca.

Kam spada ženska?

Nigerijski predsednik Muhamadu Buhari: »Ne vem, kateri stranki pripada moja žena, toda ona spada v mojo kuhinjo, mojo dnevno sobo in drugo sobo.«

Ustava Republike HrvaškeSe še spominjate srbskega filma Kdo neki tam poje (Ko to tamo peva)? Jugoklasika. Spodbudno pa je to, da so naši nekdanji sodržavljani oziroma umetniki še vedno zmožni posneti filme takega formata. Tak je film Ustava Republike Hrvaške (Ustav Republike Hrvatske).

Režiser Rajko Grlić na snemanju filma Ustava Republike Hrvaške, desno igralka Ksenija Marinković, med njima slika »poglavnika« Anteja Pavelića / Foto: Saša Huzjak

Bila sta še mlada oba: Joan Baez in Bob Dylan med protestnim pohodom za delo in svobodo, Washington, 28. 8. 1963 / Foto: Wikipedija

Nigerijski predsednik Muhamadu Buhari ima z dvema ženama deset otrok. Na sliki je le del njegove druge družine.

Foto

: Wik

iped

ija

Osebnosti

petek, 21. oktobra 201618

Danica Zavrl Žlebir

»Škofja Loka je bila ved-no moj dom, ne glede na to, kje sem se klatila,« je iskri-va in duhovita sogovornica dejala v pogovoru z uredni-co Loških razgledov Mari-jo Lebar, sicer svojo sestrič-no. Da je na domačo Loko in še posebej na reko Soro sil-no navezana, govori tudi dej-stvo, da je po reki poimeno-vala svoj angleški dom v Ox-fordu. In vesela je tudi, da jo Ločani še vedno štejejo za svojo. Pred leti so jo imeno-vali za častno občanko, tok-rat pa so do zadnjega kotička napolnili dvorano v Kašči in z zanimanjem prisluhnili, kako je tekla življenjska pot ugledne znanstvenice s pod-ročja kemije, ki se je uvelja-vila tudi v tujini.

Njeni ljubi Loka in Sora

»Moje otroštvo se je za-čelo v blagostanju. Rojena sem bila v Virmašah, na ob-močju, kjer je podjetje Jelo-vica. Moj oče je imel v las-ti tamkajšnje lesno podje-tje. Ko je leta 1929 svetov-na gospodarska kriza uda-rila najprej banke, povzro-čila propad podjetij in ban-krot celih držav, je tudi moj oče izgubil vse in preselili smo se v skromno hišo na Karlovcu, polno stanoval-cev,« je svojo pripoved zače-la Aleksandra Kornhauser

Frazer, v otroštvu Sulčkova Adi. Začelo se je trdo življe-nje. Da je zaslužila za hlebec kruha, je hodila v mlekarno pod Grabnom, kjer so vsa-ko nedeljo spuščali sirotko v sode, ponjo so hodili okoliš-ki kmetje, in ker je inštruira-la enega od kmečkih sinov,

so ji dovolili, da si je tudi ona napolnila kanglice in potem sirotko podjetno prodajala. Gostja Blaznikovega veče-ra v Kašči je nanizala še veli-ko anekdot iz svojega življe-nja, denimo tudi, kako je čez Hudičevo brv hodila po mle-ko in se pogovarjala z reko Soro. Vsakokrat je v nje-ne pene spustila malo mle-ka, vse dokler ni šla nekoč mama z njo in kmeta trdo prijela, zakaj ji ne daje polne mere mleka.

Leta 1942 je začela sodelo-vati s partizani, vsa družina je bila vključena. Vojno sov-raži, je dejala, predvsem pa tiste, ki jih zakrivijo s svojim hujskanjem. V miselnosti

se moramo temu upreti, po-udarja gostja Blaznikovega večera. Hudo jamo, v kateri so povojne žrtve, bi označila, je dejala, tudi vsa ostala mes-ta, kjer so bili ljudje pobiti in drugi prisiljeni, da jih ubije-jo. Toda spomenik bi ne bil v slavo, temveč opomin, da

se kaj takega več ne pono-vi. Zgodovina je odlična uči-teljica, le učencev je prema-lo, je še ena duhovita misel, ki jo je ob tem navrgla sogo-vornica.

Treba je v svet

Aleksandra se je najprej šolala pri uršulinkah. Sijaj-na učiteljica, sestra Cecili-ja, je starše pregovorila, da so jo dali v šole. V gimnazi-ji v Ljubljani se je navdušila nad kemijo, zlasti nad ekspe-rimenti, in profesor Kajfež jo je nastavil za svojo asistent-ko. Težke razmere po vojni so ji onemogočile, da bi se še naprej šolala, a tem sanjam

se ni odpovedala. Zaposlila se je, zraven pa hodila vsak dan peš v Kranj na učiteljski tečaj. Pozneje je učila v več krajih, kamor so jo nastavi-li z dekretom. Želela je štu-dirati kemijo, vendar se na univerzo zgolj z učiteljiš-čem ni mogla vpisati. Opra-vila je izpite in maturo na Po-ljanski gimnaziji (vse z odli-ko), dobila »partizansko« štipendijo in šla študirat ke-mijo. Toda po očetovi smrti sta s starejšo sestro prevzeli skrb za družino: vrnila je šti-pendijo in se znova zaposli-la. Študiju pa se ni odpoveda-la. To ni bilo lahko življenje, a tudi iz tega obdobja je nani-zala vrsto zabavnih anekdot. Pozneje je bila na univerzi asistentka profesorice Ma-rije Perpar, ki jo je vključila v raziskovanje, kmalu je do-segla doktorat. Takrat je Ale-ksandra začela tudi objavlja-ti strokovne članke, objava v nemškem tisku pa ji je pri-nesla prvo mednarodno nag-rado. Vredna je bila tri tisoč mark in mesec dni organizi-ranih obiskov na nemških univerzah. Ta izkušnja ji je odprla vrata v tujino, z denar-jem pa si je kupila prvi avto.

Ukvarjala se je s kemi-jo naravnih snovi, razisko-vala rastlinske strupe, ki se uporabljajo v medicini. Pro-fesorica jo je poslala v Švi-co in Anglijo, kjer se je uči-la pri uglednih profesor-jih, nobelovcih, pozneje je

šla kot Fulbrightova štipen-distka v Ameriko, kjer je na univerzi Berkeley sodelova-la v svetovno uveljavljenem projektu kemijskih študij. »V tujini sem pridobivala znanje, izkušnje, spozna-vala nove metode. Treba je v svet, zapečkarstvo ne pe-lje nikamor,« je prepričana Kornhauser Frazerjeva, ki trdi, da je rešitev za svet več znanja. Pomembno je tudi, kako teoretično znanje po-vežeš s prakso, kako ga pre-delaš v inovacije, uveljaviš v gospodarstvu in kako prod-re na trg. Nova odkritja pri uveljavljanju teh metod so ji prinesla največ mednaro-dnih nagrad. Kot raziskoval-ka je veliko sodelovala s far-macevtsko industrijo, sicer pa pri svojem delu kemijo povezuje z informatiko.

Mimo svojih korenin ne moreš

Aleksandra Kornhau-ser Frazer je nekaj časa ži-vela v tujini. Njen prvi mož je bil vrhunski medi-cinski strokovnjak, zdrav-nik pediater Pavle Kornha-user, poleg tega pa še odli-čen koncertni pianist. Ko

sta gradila karieri vsak na svojem področju, sta se od-tujila, razšla in srečo našla vsak v svojem novem zako-nu. Aleksandrin drugi mož Malcom Frazer je bil stro-kovnjak z njenega področja. Nekaj časa sta živela v Oxfor-du, kjer sta imela zelo dob-re pogoje. »Toda mimo svo-jih korenin ne moreš. Ved-no sem si želela vrniti se tja, kjer sem doma. Leta 2011 sva si svoj dom ustvarila, ne sicer v Škofji Loki, pač pa na Polici nad Grosupljim, kjer sva bila zelo srečna,« je o svoji vrnitvi v domovino povedala sogovornica, ki je pred dvema letoma ovdove-la. Letos je dopolnila devet-deset let in še donedavnega je delala kot dekanja medna-rodne podiplomske šole Jo-žefa Stefana. Delo ji še ved-no zapolnjuje čas in tudi na počitnicah ne more brez njega. »Dan je zame toliko vreden, kolikor ustvariš,« razmišlja iskriva in prodor-na sogovornica na Blazni-kovem večeru. V pogovo-ru smo tudi slišali, da piše knjigo, poleg ustvarjanja pa ji zadovoljstvo nudi tudi nje-na družina, zlasti odkar ima majhno pravnučko.

Dan je vreden toliko, kolikor ustvarišAleksandra Kornhauser Frazer, vrhunska znanstvenica s področja kemije, dobitnica mnogih mednarodnih priznanj, svetovljanka in častna občanka Škofje Loke, ki je septembra letos dopolnila devetdeset let, se je odzvala povabilu škofjeloškega muzejskega društva in pred mnogoštevilnim občinstvom rojakov spregovorila o svojem plodnem življenju.

Prof. dr. Aleksandra Kornhauser Frazer je letos tudi jubilantka. / Foto: TIna Dokl

Častna občanka je bila gostja Muzejskega društva Škofja Loka. Na sliki z njenim predsednikom Aleksandrom Igličarjem in urednico Loških razgledov Marijo Lebar. / Foto: Tina Dokl

Da jo Ločani s ponosom štejejo za svojo, so dokazali tudi z množičnim obiskom srečanja z Aleksandro Kornhauser Frazer. / Foto: Tina Dokl

Prof. dr. Aleksandra Kornhauser Frazer je članica več uglednih svetovnih akademij, med drugim Evropske akademije v Londonu, Svetovne akademije in Akademije tretjega sveta. Je tudi dobitnica številnih uglednih mednarodnih nagrad: Ameriškega kemijskega združenja, francoske Lavoisierove nagrade, avstralske David Mellor Medal in japonske velike Hondine nagrade. V Sloveniji je med drugim prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo.

petek, 21. oktobra 2016

Zanimivosti

19

Suzana P. Kovačič

»Od Jelendola proti Kof-cam nabiram gobe, tam je tudi veliko jelenov. Velikok-rat jih opazujem, včasih mi to uspe čisto od blizu.« Peter Guček o naravi pripoveduje, ker jo ima tako zelo rad, in zato ni presenečenje, da se njegova ljubezen do nara-ve kaže tudi v izbranih rez-barskih motivih, predvsem v svetu živali. Nasploh se posveča upodabljanju stva-ri, ki ga obdajajo v njegovi vsakdanjosti ali pa jih sreču-je kot dediščino preteklosti. Do vsakega »prizora« pristo-pa z ljubeznijo in premišlje-no, zato je vsak motiv druga-čen in samo njegov.

Deset let je, kar se je za-čel ukvarjati z rezbarstvom, takoj po upokojitvi, ko se je najprej namenil na likovni

tečaj. Da bo slikal, si je mis-lil. Pa je izvedel za tečaj rez-barstva v Trzinu pri ume-tniku in mentorju Marija-nu Vodniku. »Marijan je rekel nam tečajnikom, da bomo že po nekaj obiskih videli, ali nas bo zagrabi-lo v rezbarstvo ali pa bomo odnehali,« se spominja Pe-ter Guček. Pri njem ta lju-bezen še traja in še vedno se enkrat na teden iz Križev za-pelje v Trzin, zdaj že bolj za-radi druženja, prijateljev, pa še malo drugim pomaga, ko je to potrebno.

Peter Guček je štiride-set let delal v kranjski Iskri, najprej kot izučeni roč-ni orodjar, ob delu je kon-čal srednjo tehnično šolo in do upokojitve delal kot teh-nolog v orodjarni. Imel je opravka z železom, jeklom. Nekaj povsem drugega, kot

je pesem dlet v lesu, naj bo to lipa, oreh, češnja ali hruška. Strukturo lesa je seveda po-membno poznati, pove; lipa ima mehkejši les, primeren za začetnika rezbarja, oreh je bolj trd, ima bolj vlaknas-to strukturo, in če ga tolčeš in klešeš, se ne odlomi.

Ko stara korenina postane zanimiva ...

Vse do 14. novembra Pe-ter Guček razstavlja v Gale-riji Atrij Občine Tržič, kar je njegova že četrta samostojna razstava v Tržiču. Še nedolgo nazaj je svoje rezbarske moj-strovine razstavil v muzeju v Šenčurju in če tržiška razsta-va nosi naslov Pesem dlet, je bila šenčurska pod imenom Pogovor z lesom. Razstavljal je letos že tradicionalno v lo-vskem domu v Železnikih,

v preteklih letih tudi širše po Sloveniji, predstavil se je v Dobrli vasi na avstrijskem Koroškem. Je dobitnik več priznanj, tudi priznanj za promocijo ustvarjalnosti. S kolegi rezbarji radi predsta-vijo 'v živo' svoje delo na sej-mih. V njegovi zbirki prevla-dujejo globoki reliefi, nekaj je kipov, navdih poišče celo v starih štorih in koreninah in jih preoblikuje v bajeslov-ni svet povodnega in divjega

moža. Z motiviko vinske trte, dozorele sončnice in jurčk-ov, kakršnih to jesen v naravi ni veliko, na pričujoči razsta-vi v Tržiču aktualizira mesec, v katerem je razstavo posta-vil, vinotok.

Vsak izdelek ima ime

Bil je v skupini rezbarjev z diplomo, ki so leta 2010 tudi z velikim prizadevanjem Turističnega društva Kanja

Trzin izpolnili vse pogo-je za vpis v register postop-kov za ugotavljanje in potr-jevanje poklicnih kvalifika-cij za rezbarja. Predvsem pa ima vsak rezbarski izdelek, ki ga ustvari Peter Guček, svoje ime, svojo zgodbo. Naj bo to orel – kralj višin, lovec z gamsom, planinski šopek, žanjici, ruk jelena v planini. Za motiv jelena se resnično zdi, da je nepogrešljiv ume-tnikov sopotnik.

Pesem dlet Petra GučkaPrvi je bil relief gorske rože – planike iz lipovega lesa, v desetih letih pogovarjanja z lesom so nastajale rezbarske mojstrovine. Peter Guček iz Križev je dvakrat rezbar: rezbar umetnik in tudi rezbar po poklicu, saj je za to pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo.

Peter Guček se pri ustvarjanju opira na svoj talent, ročno spretnost, navdušenost in tudi znanje, ki ga je pridobil pri mentorju Marijanu Vodniku. Do 14. novembra razstavlja svoje rezbarske mojstrovine v Galeriji Atrij Tržič.

Vilma Stanovnik

Lani aprila je Kranjčan Žan Rebolj pustil službo in odšel v svet. Star je 27 let in trenutno potuje po Španiji.

»Preden sem se odločil poslušati svoje srce in sle-diti svojim sanjam, sem de-lal v Hoferju. Tam sem do-končno uvidel, da je življenje zame pripravilo nekaj več. Ko sem šel na pot, še nisem na-črtoval, da bi šel peš okoli sve-ta, saj sem na začetku zgolj potoval in vmes delal kot pro-stovoljec. Vsake toliko časa sem se javil Popotniškemu združenju Slovenije in tudi sedaj še včasih napišem svo-je prigode in delim izkušnje z drugimi. Temu, da sem se odločil, da grem okrog sve-ta, je botrovalo predvsem to, da dokažem, da kot vegan ni-sem slaboten in imam ener-gije na pretek. Prav tako sem si želel dokazati, da za poto-vanje ni treba ubijati in da lahko svet obhodim tudi z veganskimi čevlji,« svojo od-ločitev, da gre peš po svetu, pojasnjuje Žan in pristavlja,

»seveda ob tem želim svet ne le videti, ampak tudi dožive-ti. Želim imeti čas, hoditi po-časi. To se mi zdi neprecen-ljivo, saj si v današnjem času

vsi želimo imeti dovolj časa in hrepenimo po tem, da bi lahko počeli tisto, kar si res želimo.« Žan potuje od lan-skega maja, kljub temu da si

ne postavlja velikih ciljev in ne dela načrtov, pa je videl že kar velik del Evrope. »Živ-ljenja ne moremo načrtova-ti vnaprej, saj nam na poti

vedno znova pripravlja različ-ne ovire. Takšno je pač življe-nje in to mi je resnično všeč. Sem pa svojo tako imenova-no Eco Vegan World Wal-king Mission začel na severu Škotske, nato pa sem preho-dil celotno Anglijo, vključno s Coast Pathom na jugozaho-du. Nato sem letel v Amster-dam, od koder sem prehodil Nizozemsko, Belgijo, Franci-jo in trenutno sem na Cami-nu, kjer hodim proti Santia-gu de Compostela. Ko bom zaključil s to potjo, mislim, da bom potovanje nadalje-val proti jugu Portugalske, od koder bom nato letel v Ameri-ko, kjer bom prehodil najdalj-šo peš pot na svetu, Apalaško pot. Do tam razmišljam za zdaj, saj mi bo to vzelo prib-ližno leto ali nekaj manj. Po-tem bom pot nadaljeval,« pra-vi Žan, ki je v letu in pol doži-vel že marsikaj.

»Bilo je res ogromno za-nimivega. Morda je bila še najbolj zanimiva izkušnja, da sem se vmes tudi zalju-bil. To je res nekaj nepo-zabnega, saj tega res nisem

načrtoval,« pravi Žan, ki s sporazumevanjem pri po-potovanju iz države v državo nima težav.

»Večinoma se sporazu-mevam v angleščini, v Špa-niji seveda v španščini, saj je to jezik, ki ga obožujem in sem se ga tudi učil. Povsod se poskušam sporazumevati v jeziku države, v kateri sem, pa tudi če je to samo nekaj fraz,« pravi Žan, ki si preno-čišča išče prek CouchSurfin-ga, v hostlih, seveda pa spi tudi v šotoru. Tudi s kuha-njem nima težav.

»Hrano si večinoma prip-ravim sam, na prenosnem kuhalniku za kampiranje,« pravi Žan, ki ne sešteva, ko-liko denarja porabi, saj sku-ša potovati in živeti, kar je mogoče poceni. In ko ga vprašam, ali ima domotož-je, prepričano odvrne:

»Imam občutek, da sem ves čas doma, saj je moj dom planet Zemlja.«

Za tiste, ki želijo vedeti, kje je trenutno, pa dodaja: »Lahko mi sledite na blogu www.travel-fairytale.eu.«

V veganskih čevljih bo obhodil svetKranjčan Žan Rebolj je lani maja odšel od doma, saj se je odločil, da bo spoznaval svet. Večinoma hodi peš in dokazuje, da ima kot vegan dovolj energije za vedno nove podvige.

Žan Rebolj peš potuje po svetu, vseskozi pa dokazuje, da ima tudi kot vegan dovolj energije. / Foto: osebni arhiv Žana Rebolja

Obletnice

petek, 21. oktobra 201620

Ana Šubic

V sklopu nedavnih Dnevov evropske kulturne dediščine so v galeriji Muzeja Železni-ki odprli obsežno razstavo ob 70-letnici kovinarstva, ki bo na ogled vse do začetka mar-ca prihodnje leto. »Ustanovi-telji in do včeraj še delavci na-ših podjetij nas počasi zapuš-čajo, zato tudi pomembni spomini, znanje in produkti počasi izginjajo. Ker ne želi-mo, da bi vse to šlo v pozabo, smo se odločili, da še pravo-časno popišemo pomembne dogodke in zberemo produk-te, da se ne bo zgodilo isto kot z železarstvom, ki ima v na-ših krajih 600-letno tradici-jo, a so šele v 60-ih letih prej-šnjega stoletja začeli zbirati izdelke za postavitev zbirke in določenih ni bilo več najti. Poleg tega letos praznujemo 70-letnico kovinarstva, kar je bila še dodatna spodbuda za postavitev razstave,« je uvo-doma pojasnil idejni vod-ja razstave dr. Janez Rihtar-šič, sicer tudi član Muzejske-ga društva Železniki in vod-ja mehanskega razvoja v Do-melu.

Razstava je na enem mes-tu zbrala izdelke iz bogate kovinarske tradicije Žele-znikov, ki je domačine po-peljala iz hude krize, v kate-ri so se znašli po zatonu nek-daj uspešne železarske de-javnosti v začetku 20. stole-tja. Na ogled so izdelki pod-jetij Niko, Domel in nekda-nje Tehtnice, sedaj Dome-love poslovne enote Labo-ratorijski sistemi. »Produk-ti za razstavo so večinoma prišli iz podjetij, nekaj so jih

prispevali tudi muzej iz svo-je zbirke in posamezniki, največ seveda Peter Polaj-nar, edini še živeči ustanov-ni član kovinarske zadruge Niko,« je pojasnil Rihtaršič.

Že dve milijardi registratorjev

Razstavo so zasnovali kro-žno; na začetku obiskovalca seznani s predvojnim pro-gramom – risalnimi žebljič-ki in papirnimi sponkami, ki so jih v 30-ih letih prejšnjega stoletja izdelovali na avtoma-tih, ki jih je v Železnike pri-peljal Josip Boncelj, od nje-ga pa odkupil Niko Žumer in jih usposobil za proizvo-dnjo. Žumer je s sodelavci iz svoje delavnice 27. aprila

1946 ustanovil Kovinarsko zadrugo Niko, kar v Železni-kih štejejo za začetek kovi-narstva. Na ogled so tudi prvi izdelki iz povojnih začetkov zadruge. Soustanovitelj Pe-ter Polajnar se še dobro spo-minja, kako so tedaj začeli z uvajanjem mehanizmov za registratorje, Žumer pa jim je dejal, da če bodo usvojili ta izdelek, bodo imeli kruh za nadaljnjih pet let. A je bil v svojih napovedih preskro-men – mehanizmi za regi-stratorje so namreč še da-nes eden ključnih produk-tov Nika, poleg starejših raz-ličic pa si je na razstavi mož-no ogledati milijardni me-hanizem, proizveden v letu 2006, in dvomilijardni me-hanizem iz lanskega leta.

Prikazan je tudi laborato-rijski program. »Peter Polaj-nar ve povedati, da so ta pro-gram začeli usvajati, ker je Žumrov brat delal na meta-lurški fakulteti in jim je po-vedal, da je veliko pomanjka-nje laboratorijske opreme. Najprej so izdelali precizne tehtnice, potem analitske, in to je bila povezava do centri-fug, te pa do elektromotor-jev,« je razložil Rihtaršič.

Multipraktik v vsaki kuhinji

Poseben sklop razsta-ve so namenili gospodinj-skim aparatom z Domelovi-mi oz. tedaj še Iskrinimi ele-ktromotorji. Ob tem je Rih-taršič spomnil na uvedbo

mednarodnih kooperacij z večinoma zahodnimi pod-jetji v 60-ih letih, denimo z italijanskim Girmijem, kjer so izdelovali kavne mlinč-ke, mešalnike. »Pri mešal-nikih je na razstavi prika-zana celotna zgodovina: od prvih mešalnikov v petdese-tih letih do Braunovega mul-tipraktika, ki so ga imela vsa gospodinjstva v Jugoslaviji, mnogi ga uporabljajo še da-nes. Prav tako slišim, da še vedno delajo tudi naši sesal-niki AEG Iskra, bili so oran-žni, rdeči in zeleni, z vgra-jeno sesalno enoto iz leta 1974. Obenem lahko vidimo razvoj sesalnih enot v 40 le-tih, danes so bistveno manj-še, trikrat lažje in dvakrat bolj učinkovite,« je povedal Rihtaršič. Marca 2014 so bili v Domelu ponosni na stomi-lijonto sesalno enoto, do da-nes pa so jih izdelali še 10 milijonov več.

Izpostavil je tudi elektron-sko komutirano enoto, razvi-to konec 80-ih let, iz katere so razvili večino puhal in sis-temov, ki jih danes proizvaja-jo v enoti Na plavžu, pa tudi druge veje: ventilatorske, za vrtno opremo, baterijske po-gone … Na ogled so še drugi izdelki iz modernega Dome-lovega programa: motorji in komponente za avtomobil-sko industrijo, nova motor-ja za prezračevanje in pralne stroje, ki so ju začeli proizva-jati letos, razstavo pa sklene prototip električnega kole-sa z Domelovim elektromo-torjem. »Nekaj, kar si želi-mo za prihodnost,« pristavi Rihtaršič in doda, da obsta-ja še veliko drugih zanimivih

produktov iz bogate kovinar-ske tradicije, a so zaradi ome-jenosti s prostorom lahko za-jeli le posamezne predstavni-ke družin.

Dokumenti o mejnikih tovarn

Omeniti velja še doku-mente o pomembnih mej-nikih iz zadnjih 70 let: usta-novno listino zadruge, do-kumente o njeni likvidaci-ji iz leta 1953, nadalje o usta-novitvi podjetja Niko, dovo-ljenje za poskusno obrato-vanje v novi, okrogli tovarni na Otokih ... »Predstavljeni so tudi odcepitev programa tehtnic in ustanovitev pod-jetja Tehtnica, pričevanje o priključitvi Iskri in nazad-nje zopet o ponovni ustano-vitvi Nika ... Torej dokumen-ti, ki pričajo o mejnikih po-sameznih tovarn,« je naštel Rihtaršič. Veliko pogledov pritegne tudi povečava sku-pinske fotografije kolektiva ob 10-letnici Nika pred stav-bo na Racovniku in del origi-nalnega, tedaj izobešenega napisa Delavne zmage nam krasijo 10. obletnico. Razsta-vili so tudi načrt okrogle to-varne iz leta 1955, ki je od leta 2007 ni več, in sliko nedav-no porušene hidroelektrarne iz leta 1953, na mestu katere bodo zagradili novo.

Kot je še dejal Rihtaršič, si želijo, da bi predmeti z raz-stave čimprej dobili svoje mesto tudi v stalni muzej-ski zbirki, saj pričajo o po-membnem obdobju oz. pre-obratu iz vmesne bede med železarstvom in današnjo industrijo.

Kovinarstvo je odgnalo bedoV Železnikih je na ogled razstava ob 70-letnici kovinarstva, ki prikazuje najzanimivejše izdelke od risalnih žebljičkov in papirnih sponk, s katerimi so v 30-ih letih prejšnjega stoletja začeli novo dobo kovinarstva, do najnovejših izdelkov, ki še danes dajejo kruh domačinom. V Domelu se lahko pohvalijo z že 110 milijoni sesalnih enot, v Niku pa so v 70 letih izdelali že več kot dve milijardi mehanizmov za registratorje.

Idejni vodja razstave dr. Janez Rihtaršič, sicer vodja mehanskega razvoja v Domelu, s prvo sesalno enoto iz leta 1974 in njeno najnovejšo različico. Doslej so jih izdelali že 110 milijonov. / Foto: Andrej Tarfila

Edini še živeči ustanovni član Kovinarske zadruge Niko Peter Polajnar in Tomaž Bertoncelj, direktor programa orodjarna v Niku, sta se v pogovor zapletla ob vitrini z mehanizmi za registratorje. Mehanizmi so še danes eden ključnih produktov Nika, v sedemdesetih letih so jih izdelali že več kot dve milijardi. / Foto: Andrej Tarfila

V nekdanji Tehtnici, ki jo je med letoma 2003 in 2010 vodil Lojze Demšar, sedaj direktor razvojnega centra Nela in Domelove poslovne enote EC sistemi, so izdelovali tudi laboratorijsko opremo. Na sliki je prva centrifuga iz leta 1953, levo ob njej je najnovejša različica, desno centrifugo v oranžnem ohišju pa so do leta 1991 izvažali tudi na Kubo.

Foto

: An

drej

Tar

fila

petek, 21. oktobra 2016

Na robu

21

Na Gorenjskem v deželi Kranjski

Simon Strupi – član kranjske štiriperesne deteljice

Zgodilo se je, da so se v is-tem kraju ob približno is-tem času rodili štirje mož-je, ki so močno vtisnili pečat dogajanjem v deželi Kranj-ski. V časovnem razmi-ku 15 let so se rodili v Kra-nju: 24. aprila 1799 prvi slo-venski veleposestnik Fide-lis Terpinc, 19. novembra 1808 'oče naroda', veterinar Janez Bleiweis, 20. oktobra 1812 veterinar Simo Strupi in 22. februarja 1814 dunaj-ski bankir, Bleiweisov mlaj-ši brat Valentin Pleiweis.

Kaže, da so v tem času tudi nekateri kmetje zmog-li šolanje otrok v šolah tudi tja do Dunaja. Simon Strupi se je rodil v Čirčah pri Kra-nju kmetu Jakobu in Uršuli,

rojeni Zevnik. Razumljivo je, da so kasneje krajevno povezani ljudje bolj ali manj tudi sodelovali.

Simon Strupi je sicer naj-bolj zaslovel, ko je bil izred-no pomemben tudi v veteri-narstvu na Češkem. Kar 25 let, v letih 1855–1880, je bil redni profesor teoretične-ga in praktičnega veterinar-stva na medicinski fakulteti v Pragi. Zavzemal se je tudi za ustanovitev samostoj-ne visoke veterinarske šole. Seveda pa se je njegovo izo-braževanje začelo z osnovno šolo v Kranju in gimnazijo (1825–1829) ter prvem letni-ku filozofije (1831) v Ljublja-ni. Po tem je študiral medi-cino na Dunaju, kjer je kot

štipendist v letih 1834–1835 dosegel naziv živinozdravni-ka na veterinarski šoli, kjer je ostal kot korepetitor do-cent do leta 1844.

V letih 1844–1855 je bil v Ljubljani deželni živi-nozdravnik, agilen odbor-nik Kmetijske družbe in ne-kaj let tudi upravnik njene drevesnice. S štiri leta starej-šim Janezom Bleiweisom sta se verjetno poznala že iz Kranja ali pa sta se kasneje povezala tudi na študiju ve-terinarstva na Dunaju. Si-mon Strupi je med drugim pisal tudi poljudno-strokov-ne članke v Bleiweisove No-vice, leta 1850 pa je bil tudi pobudnik za ustanovitev ži-vinozdravniške podkovske

šole. To je bila prva strokov-na šola s samo slovenskim učnim jezikom. Na njej je brezplačno učil anatomi-jo, poznavanje in zdravlje-nje živalskih bolezni. Napi-sal je veliko del iz veterinar-ske stroke in tako oral ledino strokovnemu izrazoslovju. Med drugim je napisal tudi

Nauk spoznanja in ozdrav-ljanja vunajnih in notranjih bolezni konj, goved, ovac, koz, prešičev in psov. Pisal je tudi poljudno-strokovne veterinarske in živinorejske članke.

Še to: v telefonskem imeni-ku Kranja je še vedno šestkrat zapisan priimek Strupi …

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske: V Podnartu se je 19. 10. 1866 rodil politik in gospo-

darstvenik Josip Pogačnik. Bil je predsednik prve slovenske Narodne vlade v Državi SHS ob razpadu Avstro-Ogrske.

V Železnikih se je 20. 10. 1846 rodil šolnik Luka Lavtar. Pripravil je več učbenikov matematike za osnovne šole in učiteljišča. Njegovo metodično iz-hodišče je bilo, da računanje temelji na štetju. Zav-zemal se je za postopno seznanjanje učencev z ra-čunskimi operacijami, za prehajanje od lažjega k težjemu. Na nižji stopnji je izključeval množe-nje, merjenje in deljenje, poudarjal pa je praktično stran uporabnih nalog.

V Suhi pri Škofji Loki se je 20. 10. 1868 rodil poli-tik, misijonar in časnikar Janez Kalan. Posvetil se je boju proti alkoholizmu in surovosti. Ustanovil je protialkoholno zvezo Sveta vojska.

Peter Colnar

Le kam drvi ta svet?, 1. del

Alkohol, goveja muzika in odklopi

Iz dneva v dan se bolj za-vedam, kako slabo se pozna-mo med seboj. To ponavljam kar naprej. Na drugih opazi-mo zgolj kuliso, celofan, če hočete. Da bi bili radovedni in pokukali, kaj se skriva pod krinko, ne, tega pa ne stori-mo. Na srečo zgodbe iz Usod sprožijo več novih in tistih, ki bi se radi izpovedali, ne zmanjka. Takšnih, poveza-nih z alkoholom, nasiljem, tudi verskim fanatizmom je prav tako, žal, preveč. Ali celo vedno več.

Sabina je že dolgo zbira-la pogum, da bi spregovori-la o sebi, svoji družini, življe-nju, ki ni bilo postlano z ro-žicami. Njena mama je bila, kakšna ironija, poslovno zelo uspešna ženska, a za službo in vsakodnevne obveznosti

zaradi alkohola s časom ni imela več ne časa ne intere-sa. Bila je znana po tem, da je po principu 'od vrat do vrat' znala prodati domala vse. Ko je, na primer, prodajala sesal-nike za prah in ga je proda-la osebam, ki ga sploh niso potrebovale, je bila še pose-bej pohvaljena.

»A toliko trezna, da bi se lahko držala službe več me-secev ali vsaj kakšno leto, je bila malokrat. Živeli smo pri dedu, maminem očetu, ki je bil pri šestdesetih letih popol-noma senilen. Že pri petih le-tih je bila moja naloga, da ga imam na očeh. To je bilo zelo težko, saj se je znal izmuzni-ti iz hiše, ne da bi to sploh kdo opazil. Dokler ni prišel iz šole brat, sem ga po vasi lo-vila in iskala sama, potem mi je pomagal še on. Iz zgodnje mladosti se spominjam zlas-ti brez števila veder, ob ka-tera smo se spotikali po vsej hiši. Ded je imel svojega v sobi za veliko in malo potre-bo. Tega sem morala večkrat na dan, drobcena, kot sem bila, odnašati na stranišče in ga izprazniti. Vedra pa so slu-žila tudi obiskovalcem. Med-tem ko so pili in kartali, so vsebino želodca pogosto 'iz-pustili' kar v ta vedra. V naši hiši je neznosno smrdelo po izločkih. Z bratom sva smr-dela tudi zaradi umazani-je, ki se je nabirala na najini koži. Ker pa je osnovno šolo, kamor sva hodila, obiskovalo

tudi več romskih otrok, naji-ne drugačnosti ni nihče opa-zil. Četudi jo je, se je verjetno zdela učiteljem nekaj samo po sebi umevnega. Tudi to, da sva bila pogosto polna podplutb zaradi udarcev …« se spominja Sabina.

V hiši se je tudi veliko prek-linjalo, zmerjalo in kričalo. Pod bližnjimi drevesi so sta-li sodi, ki so bili polni stekle-nic. Kadar je mami zmanjka-lo denarja, pa se ji ni ljubilo prodajati od hiše do hiše, je Sabino poslala v trgovino z vrečko steklenic, da jih je za-menjala za gotovino.

»Obiskovala sem že peti ali šesti razred, ko mi je končno padlo na pamet, zakaj se je ata vsake toliko časa zaprl v klet in to za več dni. S seboj je vzel le 'rakijo', vedro in nič druge-ga. Za zaprtimi vrati je tulil kot žival, a se mu je mama, ki ga je občasno 'kontrolira-la' z vrha stopnic, le smeja-la. To je storil vsakokrat, ko je mama za kakšen dan iz-ginila v bolnišnico, kjer so ji naredili splav. Dogajalo se je tudi večkrat na leto. Mislim, da se je ata zavedal, da spla-vljeni otrok ni bil zmeraj nje-gov. Po kartanju, ko se je og-romno pilo, so nekateri, ne pa vsi, obležali mrtvo pijani. In tisti, ki je bil še kolikor to-liko pri sebi, se je pač spravil na mamo …«

Sabina mi ni dovolila, da bi najin pogovor snemala. Vsa-kič, ko sem malce nejeverno

dvignila pogled in jo začu-deno pogledala, je prizadeto povzdignila glas, češ »če mi ne verjameš, pa grem«. Sku-hala sem kapučino, in čeprav ne pije kave, je vmes, za malo oddiha, obema dobro del.

»Z bratom sva bila zelo po-vezana. Nikamor nisva šla drug brez drugega. Pa to ni bila toliko bratska ljubezen kot nekakšen skupni nagon po preživetju. V dvoje sva bila močnejša, kajti pogosto sva se morala braniti pred vsiljiv-ci – ne le na ulici, tudi doma. Najhujše more sva preživlja-la ponoči. Na srečo, žal mi je, da moram tako reči, je ded v času odraščanja umrl. Bila sva rešena vsaj skrbi zanj. Utonil je v mlakuži, v kateri je bilo komaj kaj vode. Z bra-tom sva se preselila v njego-vo sobo. Počedila in pospra-vila sva jo sama, brez tuje po-moči. Celo stene sva prebeli-la! Brat je slišal, da v bližnjih toplicah menjajo po sobah pod. Sedla sva na avtobus in se odpeljala tja. Veliko balo so ravno nakladali na tovornjak, da bi jo odpeljali na odpad. Lepo sva prosila šoferja, naj tega ne naredi. Ko je videl, da misliva resno, je naju vpra-šal, od kod sva doma. Prised-la sva k njemu v kabino, z ve-seljem je nama naredil uslu-go! Težak omot pa sva potem morala prenesti še več kot se-dem kilometrov do doma! A se je splačalo. Šofer je nama povedal, kje lahko dobiva še

mizo, obrabljeno posteljni-no, nočne omarice. Še da-nes sem mu neizmerno hva-ležna, da je naslednjič marsi-kaj uporabnega pripeljal celo do vhodnih vrat. Že v dobrem tednu je bila najina soba kot iz škatlice. Le vedro sva mo-rala obdržati, saj je bilo po-noči nemogoče iti na strani-šče, če sta imela starša obi-ske. Pogosto sem v šoli med poukom spala. Zaradi kriča-nja, butanja po vratih, navi-janja 'goveje' glasbe sem bila na smrt utrujena. V osmem razredu sem se prvič polju-bila s fantom. Ko so to vide-le sošolke, mi je ena od njih zabrusila, da sem enaka kur-ba, kot je moja mama. To me je zelo prizadelo. Četudi jo je brat za kazen pretepel, moji duši ni pomagalo. Zaprla sem se vase in več mesecev nisem nobenemu fantu več pogledala v oči.«

Oba z bratom sta že bila v srednji šoli, ko se je mama ločila in se z novim partner-jem preselila na Gorenjsko. Bil je precej starejši od nje. V hiši, v kateri so se nasta-nili, so živeli še njegovi star-ši, brat, nekdanja žena z no-vim partnerjem in otrokom. Mama je bila brezposelna in se je kmalu začela dolgočasi-ti. Kar prek oglasov je začela iskati partnerje za kartanje.

»V času, ko je bil njen ljub-ček v službi, so v majhno sta-novanje na komaj več kot 30 kvadratnih metrih začeli

prihajati neznanci. Zgodba, ki se je vlekla od mojega zgo-dnjega otroštva naprej, se je na Gorenjskem začela po-navljati. Žal pa mamin novi fant ni imel posluha za nje-no druženje z drugimi mo-škimi. Začel jo je pretepati in nasilju ni bilo videti kon-ca, saj je bilo mami celo zelo všeč. Najbolj je uživala, če jo je davil. V takšnih razmerah z bratom nisva mogla žive-ti. Pisala sva atu, ali se lah-ko vrneva k njemu. Ni nama odgovoril. Pozneje sem iz-vedela, da je najino pismo prestregla ženska, ki se je z več otroki preselila k njemu in ga je dobila pod svojo 'ko-mando'.«

To so bili časi, ko sta z bra-tom ogromno noči prespala zunaj, na prostem. Sabina si danes ne more niti predsta-vljati, da bi kaj podobnega doživljala njena vnukinja, ki je približno enakih let, kot je bila takrat ona.

»Ja, ja, zelo zgodaj sem za-nosila,« mi je odgovorila, ko je videla moj začudeni pog-led. »Nisem še imela sedem-najst let, ko sem spoznala fanta v Kranju, pred kinod-vorano. Od mene je bil pre-cej starejši, imel je že skoraj petintrideset let. Obljubljal mi je raj na zemlji. Bolelo me je srce, vseeno sem se že po nekaj tednih preselila k nje-mu in pustila brata samega v tisti kloaki.«

(Nadaljevanje prihodnjič)

Milena Miklavčič

usode

petek, 21. oktobra 201622

Razgledi

Vaš razgled

Miha Naglič

»Šalamun je slovenski pe-snik, ki ga je njegova plane-tarna pustolovščina pripelja-la na rob globalizacijske po-topitve. Nekje tam na začet-ku sedemdesetih let je zapi-sal: 'Velika stiska, ker zače-njam sanjati svoje otroštvo v angleščini, čutim, da je na-paden bistven živec moje po-ezije. Grem k Czeslawu Mi-loszu v Berkeley v Kaliforniji na posvet in pogovor ter ugo-tovim, da ni pesnika 20. sto-letja, ki bi po petindvajsetem letu spremenil jezik in kaj pomenil. Odločim se za slo-venščino in s tem za povra-tek.' Stiska je prihajala tudi še pozneje. Pesem Imperia-lizem mi trga glavo iz zbirke

Arena (1973) priča, kako se znajde v silovitem notra-njem objemu tujega jezi-ka. Lingua franca mu jemlje in trga dušo v novo svobo-do. Ta stiska pa mu nena-doma prikliče 'molitev, da ne ugasne slovenski jezik'. / Treba je videti Šalamuna tudi s te strani. V svoji raz-prtosti njegov jezik v resnici strašno gara. To je avtor, ki je pesniško predelal izredno količino slovenskega jezika. Brez statistike lahko vnaprej rečemo, da med našimi pe-sniki ni nobenega, ki bi bil slovarsko tako razprostrt. Inventar uporabljenih be-sed je osupljiv, od tako ime-novanih najvišjih do najbolj spodnjih. Od najbolj svete-ga do čisto profanega, vse to,

kar smo. V resnici se Šala-mun ni utrudil svojega ple-mena in ne izselil. Ostal mu je do kraja zvest. Samo opo-gumil ga je. Tudi pri jeziku se je držal svojega globin-skega načela: 'Bog ne utripa z nobenimi plašnicami.'« (Str. 109)

Tako je Boris Paternu po-častil spomin na pokojnega Tomaža Šalamuna. Naš aka-demik pa je 5. junija dopol-nil 90 let. Zakaj »naš«? »Po starših je Gorenjec. Oče je bil rojen na Kuplenku nad Bledom, mati pa v Mostah pri Žirovnici in je iz Čopo-vega rodu. Kot uradnik je oče služboval v različnih slo-venskih krajih, tako da se je Boris Paternu v Predgra-du blizu Črnomlja rodil po

naključju. Leta 1941, ko je bil star petnajst let, se je s starši preselil v Kranj. Tu je preži-vel najbolj burna, celo nora in hudomušna mladostna doživetja, zato je s tem mes-tom nekako čustveno po-vezan. Pravzaprav je z eno nogo ostal v Kranju in je, de-nimo, leta 1999 organiziral odmevni mednarodni sim-pozij o Francetu Prešernu …« (Vir: Gorenjci.si) Kar že-lim tu še posebej poudari-ti, je neverjetna intelektual-na svežina, s katero naš pro-fesor obravnava vprašanja iz naslova knjige. Kocbek, Pa-hor, Handke, Vladimir Kav-čič … in spet Prešeren. Pa vprašanja jezika, od rezijan-ščine do slovenščine ne uni-verzi. Res priporočam!

Nove knjige (352)

Premisleki o književnosti in jeziku

Boris Paternu, Premisleki o književnosti in jeziku, CZ, Ljubljana, 2016, 184 strani, 19,95 evra, www.emka.si

Tale kravja druščina, ki jo je zadnjič na Deteljici v Bistrici pri Tržiču ovekovečil naš fotograf, se očitno ni odločila niti za Avstrijo niti Ljubljano. Razumljivo – Avstrijci so poostrili mejni nadzor, za avtocesto pa je potrebna vinjeta. Zato se je čredica raje odpravila proti Kovorju, kdo ve, mogoče na kakšen seneni priboljšek z bonom za 25-odstotni popust. Posnetek je mogoče nekoliko neobičajen, a lep dokaz, da smo še vedno doma v majhni, a prelepi Sloveniji. I. K. / Foto: Luka Rener

V Festivalni dvorani na Bledu so prejšnji konec tedna pripravili prvi poročni sejem. Menda so se na njem zbrali številni ponudniki poročnih storitev, saj se zavedajo, kako dober posel so poroke. Tudi poročna obleka je resna stvar, skoraj tako kot poroka. Fantiču še kar nekaj časa tega ne bo treba vedeti, zato se z nevestino poročno tančico raje igra igrico »kdo me ujame«. I. K. / Foto: Primož Pičulin

Alenka Bole Vrabec

Vsako jesen si zaželim pogleda na zlate macesne in limbe v Defferegnu. Dob-ro premišljen obred za lepo vreme. A letos naju je vreme izdalo. Že v Dravski dolini so se brisalci trudili za lepši pogled, saj so se kaplje dobe-sedno sprijemale. Namesto sijajnih ostrih Dolomitov pred Lienzem ogromen ko-sem težke umazane, ob ro-bovih scefrane vate … Radio skesano priznava dopoldne dež, a popoldne obljublja jasno nebo. Zavijeva v mes-to. V šotorčku pred kavarno ne razumem jezika pri sose-dnji mizi – mora biti eden od baltiških – in razberem, da mora biti nabit s kletvicami od srca … V bližnji knjigar-ni je vsaj svetlo in zagotovo ne kaplja za vrat … Pregle-dam precej kuharic, moja

torba je za tri knjige težja, peljeva se naprej, v St. Ja-kob ... Sonce je še vedno na begu. Vabi pa majhna, a zelo dobro postavljena razstava o limbi, cimprinu, iglavcu, ki počasi raste in doseže tudi tisoč let, zraste do 20 m vi-soko, njegov premer je me-ter do dva. Les močno in pri-jetno diši, je voljan in dobi-va vse mogoče oblike pod spretnimi prsti rezbarjev … Naslednje jutro se kot sija-jen rezbar izkaže sonce. Vi-deti je vsako kapljo rose, po-bočja so tako blizu in zlato mecesnov je 24-karatno … V izplenu knjig pa recepti ita-lijanskih pokrajin …

Jesenski rezanci (Prizzoccheri autonnali)

Za 4 osebe potrebujemo: 320 g ajdovih rezancev, 2 ko-renčka, 2 cukina, 1 mlad por, 2 vejici timijana, 2 vejici peterši-lja, 1 strok česna, 200 g sira cre-senze, približek je mehak beli sir, 50 g sira grana padano, de-viško oljčno olje, sol, poper.

Očistimo zelenjavo. Ko-renček in bučke zrežemo na tenke ploščke, na tenke trak-ce beli in zeleni del pora. Če-sen stremo. V široko poso-do damo 1 žlico olja, česen, da zadiši, in pridamo buč-ke. Na srednjem ognju pra-žimo 3 minute. Bučke pobe-remo iz ponve in jih prihra-nimo. V ponev damo še 1–2 žlici olja in 5 minut pražimo korenček. Nato dodamo beli del pora in pražimo še 4 mi-nute. Zelenjavo zmešano v eni ponvi, dodamo sesekljan

timijan in peteršilj. Beli sir zrežemo na kocke. Začini-mo.

Ajdove rezance skuhamo in odcedimo skupaj s porom ter jih stresemo v zelenjavo. Nekaj trenutkov mešamo, dodamo kocke sira in potre-semo s tenko nalomljenim grana padanom. Po potrebi dodatno začinimo. Ponudi-mo s hrustljavo ledenko.

Torta iz sladkega krompirja (Torta de patate dolci)

1 kg sladkega krompirja, 300 g muškatne buče, 2 dl mleka, 100 g rozin, 50 g pinjol, 70 g sladkorja, 50 g citronata, 2 jaj-ci, 2 žlici moke, 2 žlici fine ko-ruzne moke, maslo, sol

Rozine namočimo v rum ali pomarančni sok. Olupi-mo krompir in bučo, ju zre-žemo na kocke in kuhamo v pokriti posodi 20–25 minut. Precedimo in pretlačimo v pire. Dodamo v rum ali po-marančni sok namočene ro-zine, sesekljane pinjole, ci-tronat, moko, 1 žlico sladkor-ja in belo moko ter jajci. Na-maščen tortni model s pre-merom 28 cm posujemo z mešanico preostalega slad-korja in koruzne moke. Pe-čemo v pečici, ogreti na 180°, približno 1 uro.

Če želimo bolj sladko tor-to, jo 10 minut, preden je pe-čena, prelijemo z mešanico stepenega rumenjaka, žli-ce sladkorja in malo mleka. Ponudimo lahko z dobrim kompotom.

Pa dober tek!

Namočeno zlato

mizica, pogrni se

Alenka Brun

V začetku tedna so nam iz služ-be za stike z jav-nostjo na Planet TV sporočili, da

je posvetovalni odbor druž-be Antenna TV SL, ki izdaja televizijski program Planet TV, v sporazumnem dogo-voru z Marijanom Jurencem sprejel sklep o njegovem

odpoklicu z mesta general-nega direktorja.

Jurenec svojo poslovno pot nadaljuje v svojem pod-jetju IRV, ki deluje na pod-ročju digitalnega marketin-ga in digitalnih medijev ter upravlja platformi Hudo.com in Content Exchange.

Pred nekaj dnevi pa je na njegovo mesto prišel Vla-dan Andjelković (na fotogra-fiji) dosedanji glavni operati-vni direktor Antenne Group Srbija. Andjelković se vese-li novega poslovnega izziva v Sloveniji. Ima dolgoletne

izkušnje iz medijskega sve-ta. Bil je generalni direktor Prve TV v Črni gori, ki je pod njegovim vodstvom v samo enem letu postala prva izbi-ra gledalcev. Poleg vodenja uspešne medijske hiše B92 Srbija je prevzel tudi funk-cijo operativnega direktor-ja Antenne Group Srbija, vodilne medijske skupine v Srbiji.

»S svojimi izkušnjami, ki sem jih pridobil pri voden-

ju dveh televizij v regiji, bom pripomogel, da Planet TV na slovenskem medijskem trgu zavzame položaj, ki mu pripa-da. Planet TV ima poleg veli-kega potenciala tudi dva moč-na lastnika, ki s svojim znan-jem in bogatimi izkušnjami v medijskem poslu dajeta tele-viziji temelj za uspešen raz-voj. Verjamem in upam, da bodo naši gledalci ter poslov-ni partnerji zadovoljni s pri-hajajočimi spremembami in da bo leto 2017 v znamenju Planet TV,« je ob imenovanju povedal Vladan Andjelković.

NOVI ŠEFVodenje Planet TV je prevzel Vladan Andjelković.

Foto

: Pla

net

TV

V nedeljo, 23. oktobra, bo Gledališče Toneta Čufarja na Jesenicah gostilo operno predstavo Rdeča kapica, v kateri nastopata Eva Černe in Klemen Torkar. Lani je glasbeni par za otroke na oder postavil Sneguljčico, in ker je bil odziv dober, sta se ustvarjalca tudi letos odločila, da se lotita podobne predstave – tokrat pravljice o Rdeči kapici. Letos je predstava ravno tako interaktivna, kar pomeni, da v njej sodelujejo kot statisti tudi naključno izbrani otroci na predstavi; je volk v njuni pravljici pojedel Rdečo kapico, pa morate preveriti sami. Kulturno-umetniško društvo Bled pa ob 70-letnici delovanja vabi na narodno-zabavno prireditev z nastopi različnih folklornih skupin, ljudskimi pevci in godci. V bistvu gre že za četrto prireditev Oktober je fest' na Bled', ki bo 22. oktobra 2016 ob 20. uri v Festi-valni dvorani. Predstavili se bodo: skupina Sekstakord, Ansambel Lojzeta Ogorevca, Godba Gorje in drugi.

Rdeča kapica in blejski folklorni 'oktoberfest'

Grega Flajnik

In ko smo bili v Piranu, nas je angel gledal in res je deževalo, ko smo se odpeljali proti Izoli, je dež ponehal – torej se je

angel zopet obrnil proti nam in nas spremljal. Zdelo se je, kot da ga je skupina bral-cev Gorenjskega glasa slino zanimala.

V Piranskem muzeju sta nam po pozdravu direktor-ja muzeja Franca Jurija pri-jazni kustosinji Snežana

Karinja in Bogdana Marinac predstavili muzejske zbir-ke. Ogledali smo si zbirko arheoloških najdišč, zbirko pomorcev ter zbirko ladij-skih modelov patra Gabri-jela Gruberja, ki je bil stro-kovnjak za hidrotehniko in arhitekturo, poznal pa je tudi osnove pomorstva in pomorske zgodovine.

Izvedeli smo na primer, da so amfore iz pečene gli-ne in da so spodaj oblikova-ne v konico zato, da so jih med transportom na lad-ji zapičili v pesek, da se niso

premikale, čeprav se je lad-ja ves čas pozibavala na vod-ni gladini. Po ogledu muze-ja smo se sprehodili do Tar-tinijevega trga, spoznali naj-pomembnejše stavbe in se fotografirali pred spomeni-kom slavnega virtuoza. Izve-deli smo, da so spomenik nameravali postaviti ob 200. obletnici rojstva, a so se dela zavlekla in jim je uspelo šele štiri leta kasneje, leta 1896.

Na poti v Izolo smo se ustavili še v Portorožu in si v nekdanjih skladiščih soli Monfort ogledali zanimivo

razstavo o tekmovalnih jadr-nicah iz začetnega obdobja razvoja jadralnih športov.

V Izoli smo se fotografira-li pred restavriranim ribiškim čolnom z imenom Biser, enim od najpomembnejših čolnov izolskega podjetja Delama-ris, ki je bil zgrajen leta 1955 v piranski Ladjedelnici Boris Kidrič. V hotelu Delfin so nam pripravili okusno kosilo. Gos-pa Daša Ždrnja Gregorič pa nam je povedala, kaj še nudi-jo v hotelu. Po kosilu je sledilo kopanje v toplih bazenih tega lepega izolskega kompleksa.

V PIRANSKI MUZEJ IN IZOLSKE BAZENENa tokratnem izletu nas je ves čas spremljal angel z zvonika cerkve svetega Jurija. Če je angel obrnjen proti Piranu, je namreč vreme deževno, če se obrne proti Izoli in Kopru, je vreme lepo.

Skupinska slika pred ribiškim čolnom Biser v Izoli / Foto: Grega Flajnik

24

HUMOR, HOROSKOP

PETEK_21. 10. 2016

Oven (21. 3.–21. 4.) Znašli se boste na razpotju in kar nekaj dni se ne boste mogli odločiti za pravo smer. Šele ko boste prisluhnili notranjemu glasu oziroma intuiciji, boste dobili pravilen odgovor. Konec tedna se vam obeta presenečenje.

Bik (22. 4.–20. 5.)Različni uspehi se bodo nadaljevali in še bolj boste zado-voljni. V ljubezni pa se vam obeta nezaupljivost in na vsakem koraku boste preverjali ljubljeno osebo. Bodite pazljivi, saj se vse to sumničenje lahko obrne proti vam.

Dvojčka (21. 5.–21. 6.)Nehali se boste truditi biti nekaj, kar sploh niste. Ko boste pokazali svojo ranljivost, se vam bo približal nekdo, ki si tega prej nikoli ni upal, saj je v vas videl trdno skalo brez možnosti za uspeh oziroma ljubezen. Vsaka stvar je ob svojem času.

Rak (22. 6.–22. 7.)V prihajajočem obdobju se boste morali kar večkrat prila-gajati. Tako na delovnem mestu kot med vašimi bližnjimi. Nikar tega ne vzemite preveč za hudo, ampak za občasno orožje proti hudi jezi oziroma prepirom. Imeli boste nekaj denarnih skrbi.

Lev (23. 7.–23. 8.)Čeprav se vam bo zdelo, da je vse v redu, ne smete zau-pati prvemu vtisu. Še posebno bodite pozorni pri poslov-nih zadevah. Na čustvenem področju se vam bo končno marsikaj spremenilo na bolje. Dobra volja in pozitivnost delata čudeže.

Devica (24. 8.–23. 9.)Bojite se očitnih sprememb, a ravno to lahko pričakujete v tem tednu. Kar se tiče odločnosti in samozavesti, ne bos-te imeli težav, a sami dobro veste, da ste čustveno tako kot omahljivi tudi ranljivi. Zvezde bodo na vaši strani.

Tehtnica (24. 9.–23. 10.) Ker je to vaše obdobje, boste skoraj vsak dan v novem pri-čakovanju. Kar ne bo danes, bo jutri. Ni kaj, ne bo vas še izučilo. Dobro pa je to, da ste vztrajni in da znate čakati. Ljudje, od katerih to najmanj pričakujete, vas bodo pre-senetili.

Škorpijon (24. 10.–22. 11.)Izkušnje boste končno začeli uporabljati sebi v korist. S tem se vam bodo odprle poslovne priložnosti pa tudi denarno se vam bo poznalo. Zaradi čustvenih zadev boste še kar nemir-ni. Obisk, ki ga dobite, vam vse skupaj postavi na glavo.

Strelec (23. 11.–21. 12.)V tednu, ki prihaja, se izogibajte hudim besedam v službi. V jezi se namreč lahko izreče beseda, ki jo kasneje zelo obžalujemo. Bodite strpni in počakajte na pravi trenutek, ki vsekakor pride. Vabljeni boste v prijetno družbo in imeli se boste lepo.

Kozorog (22. 12.–20. 1.)Še bolj bi lahko poslovno uspeli, če bi resnično spremenili svoj način življenja. Prednost velikokrat dajete nepomem-bnim stvarem, za pomembne pa vam zmanjka časa – ozi-roma jih spregledate. Neka situacija vam bo dala veliko misliti.

Vodnar (21. 1.–19. 2.) Do nekoga boste preveč grobi, ne da bi izbirali besede. Žaljivke bodo padale ena za drugo, prek meje. Kmalu zatem vam bo žal in na vse načine se boste trudili, da popravite napako. A ne pričakujte, da vam uspe čez noč.

Ribi (20. 2.–20. 3.)Finančno si zelo želite splezati na zeleno vejo, a brez las-tnega truda boste to težko dosegli. Po eni strani veliko pričakujete, po drugi pa ste prehitro zadovoljni. Čeprav ste polni novih idej in delavni, premalo vlagate. Povabljeni boste v družbo.

HOROSKOPTANJA IN MARICA

Lahko se udeležite tečaja vedeževanja. Naročniki Gorenjskega glasa izkoristite popust v višini 10 %. Za več informacij čim prej pokličite Tanjo na tel. št.: 040 514 975

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

TA JE DOBRAJanezkov spis o panikiUčiteljica učencem petega razreda za nalogo naloži, da napišejo spis z naslovom Panika. Otroci so spise napisali in jih naslednji dan prinesli v šolo. Ko jih je učiteljica ob koncu tedna prebrala in je v ponedeljek prišla v razred, je najprej pred tablo poklicala Janezka, naj pojasni svoje pisanje.»Učenci, ko sem vam naložila nalogo, sem vam rekla, da v spisu pojasnite, kaj vam pomeni panika. Ampak, Janezek, kakšen spis je pa to? Napisal si samo številke 1, 2, 3 / 15, 16, 17 / 6, 7, 8 / 31. Kaj to pomeni?« Janezek vstane in suvereno začne pojasnjevati: »Saj to je spis, gospa učiteljica. Imam tri sestre, stare 15, 16 in 17 let, ki bi morale dobiti menstruacijo 6., 7. in 8. v mesecu, danes pa smo že 31. Zdaj si pa predstavljajte, kakšna panika je pri nas doma.«

Mujo in zlata ribicaMujo je lovil ribe in ujel zlato ribico. Ta mu je rekla: »Hej, izpusti me, pa ti izpolnim tri želje.«»Dobro. Hočem novega audija,« si zaželi Mujo.»Ga boš na leasing ali na kredit?«»Bi ti želela na olju ali na masti?«

 Kako življenjska obdobja razumejo električarji? Življenje je kot trifazni tok: • prva faza – otroštvo• druga faza – mladost• tretja faza – zrela leta • penzija je ničla, • sledi ozemljitev …

Pohvaljeni možPa naj še jaz malo pohvalim svojega moža:»Moj mož ima najboljšo ženo v mestu in daleč naokoli.«

Rešitev:

sudoku_LAZJI_16_84NALOGA

8 9 6 73 6 1 5 4

9 35 7 3 6

1 41 9 4 87 2

5 8 2 9 61 7 3 5

sudoku_LAZJI_16_84

REŠITEV

8 4 5 9 3 6 2 1 73 2 6 8 1 7 5 9 47 9 1 5 4 2 6 3 84 5 7 2 8 9 3 6 12 8 3 1 6 4 7 5 96 1 9 3 7 5 4 8 29 7 4 6 5 8 1 2 35 3 8 4 2 1 9 7 61 6 2 7 9 3 8 4 5

sudoku_LAZJI_16_84NALOGA

896736154

935736

14194872

582961735

sudoku_LAZJI_16_84

REŠITEV

845936217326817594791542638457289361283164759619375482974658123538421976162793845

LAŽJI SUDOKU

TEŽJI SUDOKU

Rešitev:

sudoku_TEZJI_16_84NALOGA

81 8 7 3 23 2 46 9

4 6 9 3 85 4

9 4 17 6 3 2 8

9

sudoku_TEZJI_16_84

REŠITEV

8 5 2 3 1 9 4 6 74 1 9 8 7 6 3 5 26 3 7 5 2 4 1 9 83 6 8 4 5 7 9 2 11 2 4 6 9 3 8 7 59 7 5 2 8 1 6 4 32 8 3 9 4 5 7 1 67 9 6 1 3 2 5 8 45 4 1 7 6 8 2 3 9

sudoku_TEZJI_16_84NALOGA

81873232469

4693854

94176328

9

sudoku_TEZJI_16_84

REŠITEV

852319467419876352637524198368457921124693875975281643283945716796132584541768239

Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravila P. F.

25

NAGRADNA KRIŽANKA

PETEK_21. 10. 2016

V knjigi Romana Leljaka so predstavljeni vsi kraji v Sloveniji, objavljen je tudi poseben seznam sodelavcev SDV za celotno Slovenijo. Avtor predstavlja posebno poglavje o metodah in sredstvih dela UDBE, seznam operativcev, rezervnih pripadnikov ter sodelavcev UDBE.

19 90EUR

Redna cena knjige je 24,90 eur. Če knjigo kupite ali naročite pri Gorenjskem glasu je cena

www.gorenjskiglas.si

Knjigo lahko kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova 4 v Kranju ali jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure, ali po e-pošti na: narocnine@g-glas.si

Zadnje delo Romana Leljaka natančno, od kraja do kraja popisuje identiteto ˝špicljev˝ in njihovo število. Je nadaljevanje knjige Speča Udba, v kateri je avtor objavil imena aktivnih in rezervnih pripadnikov Udbe. V tokratni knjigi pa objavlja osebe, ki so bile dejansko registrirane kot sodelavci Udbe. ˝Špiclji Udbe˝ pomenijo razkrivanje globokih anomalij v slovenskem značaju in utegnjeno biti celostno povabilo k očiščenju slovenske družbe, če le zanjo ni prepozno.

24 90EUR

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Cena knjige je 24,90 EUR. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 19 90

EUR

AKCIJA

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova 4 v Kranju ali jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure, ali po e-pošti na: narocnine@g-glas.si

Zadnje delo Romana Leljaka natančno, od kraja do kraja popisuje identiteto ˝špicljev˝ in njihovo število. Je nadaljevanje knjige Speča Udba, v kateri je avtor objavil imena aktivnih in rezervnih pripadnikov Udbe. V tokratni knjigi pa objavlja osebe, ki so bile dejansko registrirane kot sodelavci Udbe. ˝Špiclji Udbe˝ pomenijo razkrivanje globokih anomalij v slovenskem značaju in utegnjeno biti celostno povabilo k očiščenju slovenske družbe, če le zanjo ni prepozno.

24 90EUR

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Cena knjige je 24,90 EUR. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 19 90EUR

AKCIJA

Nagrade: 3-krat priročnik HRANA KOT ZDRAVILO

Re šit ve kri žan ke (ges lo, se stav lje no iz črk z ošte vil­če nih polj in vpi sa no v ku pon iz kri žan ke) po šlji te do srede, 2. novembra 2016, na Go renj ski glas, Ble i we i­so va ce sta 4, 4000 Kranj. Rešitve lah ko od da te tudi v na bi ral nik Go renj ske ga gla sa pred po slov no stav bo na Ble i we i so vi ce sti 4.

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova 4 v Kranju ali jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure, ali po e-pošti na: narocnine@g-glas.si

Po knjigi Špiclji udbe je izšla še knjiga Špiclji udbe 2 A – L. V knjigi med drugim najdemo rezervne in opuščene sodelavce SDV, zaposlene v SDV in ostale vire, registrirane sodelavce SDV ter sodelavce organov varnosti JLA.

Cena knjige je

24 90EUR

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

26

DRUŽABNA KRONIKA

PETEK_21. 10. 2016

Justin Bieber (22) vse težje prenaša bre-me slave. Potem, ko je svoj profil na Instagramu zaprl zaradi žalitev, name-njenih bivšemu dekletu, je sedaj zaradi kričanja oboževalk prekinil pesem. »Ali lahko kričite le kratek čas po odpeti pes-

mi in mi potem dovolite govoriti? Včasih se počutim, kot da me sploh ne poslušate, kar ni prijetno. Nehajte, saj kričite s polnimi pljuči,« je oboževalke nagovoril pevec. Ko so se nekoliko umirile, jim je pevec povedal, da na poti zelo pogreša družino in prijatelje.

Bieber prosil oboževalke, naj nehajo kričati

Igralka Kerry Washington (39) je postala drugič mamica. Tokrat sta se z možem razveselila sinčka, ki sta mu nadela ime Caleb. Ta se je pridružil dveletni sestrici Isabelli. Več informacij ni znanih, saj se igralka svojo družino trudi ohraniti skrito.

Kljub vsemu nedavno ni mogla skriti navdušenja nad mate-rinstvom, za katerega pravi, da je njen največji blagoslov.

Kerry Washington ima sinčka

Adele (28) je partner ob peti obletni-ci presenetil z romantično gesto. Med prepevanjem pesmi Rollin' the Deep na koncertu v Nashvillu je pevko zasul z ljubezenskimi sporočilci, natisnjenimi na rožnat papir. Na oder je priletelo več

tisoč lističev, na katerih je med drugimi zapisal: 'Ljubim te, moj angel si, vse najboljše ob obletnici.' Adele, ki sicer molči o svoji zasebnosti, je presrečna priznala, da načr-tujeta povečanje družine.

Adele ob obletnici presenetil kar na odru

Zvezdnik filma Transformerji Shia LeBeouf (30) in britanska igralka Mia Goth (23) sta si v eni izmed lasvega-ških kapelic v slogu Elvisa Presleyja izmenjala poročne zaobljube. Obred so v živo predvajali na spletu. Par se je

spoznal pred štirimi leti na snemanju filma Nimfomanka. Poroka naj ne bi bila veljavna, vendar igralec trdi nasprot-no in glede na njegova pretekla nenavadna dejanja bi bila to celo lahko resnica.

Shia LeBeouf trdi, da je poročen

VRTIMO GLOBUS

Alenka Brun

Kranjski Cineplexx je končno gostil težko pričakovano premiero sloven-ske komedije Pr'

Hostar. Kako tudi ne, saj je film delo domačih ustvar-jalcev, natančneje Gorenj-cev. Premierne projekci-je se bodo sicer zvrstile še v nekaterih mestih, 27. oktob-ra se bo film predstavil tudi Kranjskogorčanom.

V Kranju je navdušeno občinstvo v razprodani dvo-rani z dolgim aplavzom poz-dravilo številno filmsko eki-po. Pod scenarij za film, ki

je nastajal skoraj leto dni, se podpisujeta Goran Hrvaća-nin in Dejan Krupić, režiser-sko taktirko pa so zaupali Luki Marčetiču. V igralski ekipi pa najdemo že omenjena Deja-na in Gorana, Matejo Ter-seglav, Igorja Kešino, Hari-sa Rakovića, Aljošo Armuša, Maria Ćulibrka in druge.

Film je nastal po predlogi spletne nanizanke Pr' Hos-tar, pravzaprav na podla-gi četrte epizode serije, kjer se v središču zgodbe odvija neizprosno hudomušen boj malega človeka proti pogol-tni oblasti in požrešnim posameznikom. Domača komedija nas popelje na idi-lično gorenjsko podeželje,

natančneje v majhen hotel Pr' Hostar, ki posluje raz-meroma slabo. Ko se direk-tor odloči, da bo hotel pro-dal, zaposleni nočejo izgu-biti služb, zato odločno vza-mejo stvari v svoje roke in skušajo prodajo sabotirati ...

Za pravo vzdušje so tokrat na kranjski premieri poskr-beli traktorji, bale sena, zvok harmonike ter zelena prep-roga, po kateri so se poleg filmske ekipe sprehodili šte-vilni znani Slovenci. Mar-sikoga je namreč zanima-lo, kaj so ušpičili gorenjski 'gaunarji'. V dvorani je imel vajeti v rokah moderator Kle-men Bučan, po filmu pa sta obiskovalce pričakala golaž

in jabolčni 'štrudelj', za kar sta bila ponovno 'kriva'nek-danji masterchefovec Miha Hauptman in Nejc Mast-nak. Simpatične hostese pa so obiskovalce razveseljeva-le z zeliščnim likerjem. Kaj je bilo v filmu najbolj smeš-no in katera kletvica najbolj sočna, pa se je v kranjskem Luxury baru razpravljalo še dolgo v noč.

Je pa kranjski Cineplexx nekaj dni za satirično kome-dijo gostil še Ladies night, kjer so si dame lahko ogle-dale film Čudežni svet Belle Brown. Tudi tokrat so doga-janje okoli filma nadgradili s simpatičnimi darilci in žre-banjem nagrad.

GORENJSKI »GAUNARJI«Priljubljene prigode gorenjskih »gaunarjev« so sprva osvojile spletno občinstvo, prvi odzivi domače publike pa obetajo zavzetje kinodvoran. Film Pr' Hostar prihaja na redni spored v kino konec oktobra.

Film Pr' Hostar si je ogledal tudi Tržičan, obraz iz sveta deskanja na snegu Žan Košir. / Foto: Tina Dokl

Razpoložena ekipa filma Pr' Hostar pred premiero v kranjskem Cineplexxu / Foto: Tina Dokl

Filmske dogodivščine so zanimale tudi glasbenike: Tino Marinšek, Drejca Pogačnika in Janeza Štera. / Foto: Tina Dokl

Radijca in televizijca Robert Roškar in Jerica Zupan – Štajerec in Gorenjka / Foto: Tina Dokl

V sproščeni družbi se je premiere v Kranju udeležil tudi Medvoški župan Nejc Smole. / Foto: Tina Dokl

Čudežni svet Belle Brown je čudovita sodobna pravljica, ki govori o nenavadnem prijateljstvu. / Foto: Cineplexx (2i Film)

Dvajsetletna Jeseničanka Anamarija Krajšek je študentka slovenistike in primerjalne književnosti. Srečamo jo lahko v vlogi voditeljice prireditev, kot je bil nedavni poročni sejem na Bledu, občasno dela kot manekenka in model, rada pa bi se preizkusila tudi na televiziji in radiu. / Foto: Primož Pičulin

27Gorenjski glaspetek, 21. oktobra 2016 ZANIMIVOSTI info@g-glas.si

I HIŠA KULTURE // četrtek, 27. oktobra 2016, ob 18. uri

PREDSTAVITEV IN POGOVOR O KNJIGI

ZLATI ZVOKI Vabimo vas na predstavitev in pogovor ob izidu knjige Zlati zvoki – Katalog Avsenikove glasbe, ki bo v četrtek, 27. oktobra, ob 18. uri v avli Gorenjskega glasa v Kranju.

Knjiga je najpopolnejši in najobsežnejši opis Avsenikove glas­be od leta 1953 do leta 2016. Je neprecenljiva zakladnica po­datkov za strokovnjake in za ljubitelje Avsenikove glasbe, ki je izjemno veliko bogastvo, katerega pomena se moda včasih premalo zavedamo. Glasba bratov Slavka in Vilka je del naše preteklosti, sedanjosti in tudi prihodnosti, ki bo preživela dru­ge mode, trende in žanre. Avsenikovi zlati zvoki nas božajo že nad šest desetletij. So del nas. Knjigo, ki obsega nad 400 strani, je izdala Založba Avsenik, skupaj s sodelavci pa jo je napisal tr­žaški Slovenec Aleksi Jercog, ki bo gost predstavitve.

Prisrčno vabljeni!

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Lepo okrašena miza je del dobrodošlice, s katero vabljencem sporočamo, da so zaželeni in da jih čaka nepozaben dogodek. Preden pa se lotimo okrasitve mize, je pomembno, da vemo, za kakšen namen krasimo mizo, za koga mizo pripravljamo. V knjigi je opisanih14 posebnih pogrinjkov s številnimi fotografi-jami, dodani pa so še jedilniki za ta namen in opisi receptov zanimivih jedi.

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

www.gorenjskiglas.si

+ poštnina

12EUR50

KINOSPORED

GLEDALIŠKI SPORED

KOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER)

Sobota, 22. 10., in nedelja, 23. 10.19.10 JACK REACHER: NIKOLI SE NE VRNI20.50 RAČUNOVODJA21.15 OUIJA: IZVOR ZLA17.00 ČUDEŽNI SVET BELLE BROWN14.35, 18.30, 20.40 INFERNO17.10 DEKLE NA VLAKU15.15 ŠTORKLJE, sinhro.18.40 DOJENČEK BRIDGET JONES15.30 SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV, sinhro.16.45 LEDENA DOBA: VELIKI TRK, sinhro.

CINEPLEXX, TUŠ, KRANJ

Sobota, 22. 10.17.40, 20.00, 22.20 JACK REACHER: NIKOLI SE NE VRNI18.20, 20.50 RAČUNOVODJA19.20 ČUDEŽNI SVET BELLE BROWN15.40, 21.15 OUIJA: IZVOR ZLA

17.10 DEKLE NA VLAKU17.50, 20.15, 22.40 INFERNO21.00 GENIALCI 13.50 DOM GOSPODIČNE PEREGRINE ZA NENAVADNE OTROKE18.35 DOJENČEK BRIDGET JONES16.20 KUBO IN DVE STRUNI, sinhro.13.35 KUBO IN DVE STRUNI, 3D, sinhro.14.00, 16.00 ŠTORKLJE, sinhro.13.30, 15.20 ŠTORKLJE, 3D, sinhro.14.45, 16.40 SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH LJUBLJENČKOV, sinhro.

KINO SORA, ŠKOFJA LOKA

Petek, 21. 10.18.00 NAJIN SVET20.00 NAŠ VSAKDANSobota, 22. 10.18.00 NAŠ VSAKDAN20.00 NAJIN SVETNedelja, 23. 10.18.00 NAJIN SVET20.00 SLAVNO NESLAVNA FLORENCEOrganizatorji filmskih predstav si pridržujejo pravico do spremembe programa.

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ

Petek, 21. oktobra19.30 Gerhart Hauptmann: ROSE BERND (v dvorani PGK)

Sobota, 22. oktobra10.00 Jacob in Wilhelm Grimm: IGRA O RDEČI KAPICI (v dvorani PGK)17.30, 19.30 Jonas Žnidaršič: JONAS (v dvorani PGK)

Ponedeljek, 24. oktobra10.00 POTOVANJE PO KONTINENTIH SVETA (v dvorani PGK)

19.30 Jennifer Haley: PODSVET (v dvorani PGK)GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA JESENICE

Petek, 21. oktobra19.30 CELOVEČERNI KONCERT TANJE ŽAGAR

Nedelja, 23. oktobra10.00 RDEČA KAPICA (matineja)

Suzana P. Kovačič

Podljubelj – Krajevna orga-nizacija Rdečega križa (KO RK) Podljubelj se je ob usta-novitvi in še nekaj let zatem imenovala Rdeči križ Sve-ta Ana, za pomoč ljudem v stiski je njeno ustanovitev predlagala tedanja učitelji-ca Marta Ankele. Vsa leta so predani dobrim delom, kot so pomoč sočloveku, naj bo s hrano, oblačili, toplo bese-do in tudi finančno, spodbu-janje h krvodajalstvu, obi-ski starejših in bolnih, tečaji prve pomoči ... tudi vsakole-tnemu sprejemu prvošolcev iz podljubeljske šole v pod-mladek RK. Njihova pomoč je večkrat segla čez meje ob-čine ljudem, ki so se znašli v stiski v naravnih nesrečah. Zadnjih dvajset let KO RK Podljubelj prizadevno vodi Marija Janc, ki se je na pra-znovanju v Domu krajanov

posameznikom zahvalila s priznanji. Med številnimi gosti je bil župan Borut Sa-jovic, ki je KO RK Podljubelj

podelil županovo priznanje. Jančeva je poudarila odlično sodelovanje z občino, krajev-no skupnostjo, šolo in Fanti

s treh bregov, ki glasbeno po-pestrijo prireditve. Delo KO RK v teh letih je z razstavo fo-tografij prikazal Franci Janc.

Leta predanega delaPri Krajevni organizaciji Rdečega križa Podljubelj, v katero je vključenih tristo trideset krajanov, so praznovali sedemdesetletnico. Za predano in srčno dolgoletno delovanje so prejeli županovo priznanje.

Marija in Franci Janc ob županu Borutu Sajovicu in prostovoljke, tudi članice upravnega odbora KO RK Podljubelj, na nedavnem praznovanju jubileja / Foto: Tina Dokl

Kranjska Gora – V sodelovanju s predstavništvom Slovenske turistične organizacije v Münchnu je bila v Kranjski Gori z oko-lico pred nedavnim na delovnem obisku skupina dvanajstih nemških novinarjev. Kot so sporočili iz kranjskogorskega pod-jetja Hit Alpinea, so jim pripravili pester program. Novinarji so lahko spoznali in doživeli programe ledeniškega in alpskega wellnessa v hotelu Špik, s kolesi so prevozili kolesarsko pot, ki pelje po nekdanji železniški progi, in se sprehodili do Martulj-ških slapov. Obiskali so tudi Planico in prenovljeni nordijski center, v katerem so preizkusili simulator skokov in adrena-linski spust po jeklenici. Najbolj jih je navduševala narava, pogled na velikanko v Planici, pa zgodba o Kekcu in teti Pehti z njenimi zdravilnimi zelišči in čaji, ki jim je podjetje prav v novem programu Po zdravem zajtrku se dan pozna poseben prostor in pozornost namenilo tudi v hotelu Špik. Zanimiv utrip Kranjske Gore so lahko gostje začutili tudi na Kulinarični poti, katere namen je promocija lokalnih gostinskih zgodb.

Nemške novinarje najbolj navdušuje narava

Nemški novinarji, navdušeni nad naravo, v Planici

Kranj – Zavod za turizem in kulturo Kranj tudi letos pripravlja Noč čarovnic v Rovih pod starim Kranjem. Zaradi izrednega zanimanja so se odločili, da bodo predstave za otroke že jutri in v nedeljo ter nato tudi naslednji konec tedna, odrasle pa bodo čarovnice pričakale na večer noči čarovnic, v ponedeljek, 31. oktobra. Otroške predstave so namenjene otrokom, starim od štiri do deset let, priporočajo pa, da se za predstavo toplo oblečete. Število obiskovalcev na predstavo je omejeno.

Čarovnice za otroke in odrasle

28 Gorenjski glaspetek, 21. oktobra 2016ZANIMIVOSTI info@g-glas.si

OGNJENI MUZIKANTISe ti kdaj zgodiANSAMBEL GALOPFlet’n se mamANSAMBEL POGUMPojem ti z zaprtimi očmiSKUPINA ZAKAPANEMa daj ne bluziVESELI MUZIKANTINajina pravljicaMLADI GODCISlavljencuGORENJSKI KVINTETDvigni glavo

Glasovnico pošljite na RADIO GORENC, Balos 4, 4290 TRŽIČ do vključno 1.11.2016. Izmed vseh, ki bodo glaso-

vali bomo izžrebali nagrajenca za letno vinjeto za leto 2017.

NAJ

POLKA GORENCA

2016IME

PRIIMEK

NASLOV

GLA

SO

VN

ICA

ww

w.r

adio

gore

nc.s

i

IZLET // 6. in 11. novembra 2016

Tokrat vas vabimo, da se nam pridružite na dveh ko-palnih izletih v Terme Dobrna, ki so najstarejše delujo-če slovensko termalno zdravilišče z več kot 610-letno tradicijo, danes pa sodobno in dinamično zdravili-ško-turistično središče, ki združuje tako naravne da-nosti kot sodobno medicinsko znanost. Naš prvi izlet (6. novembra 2016) bo bolj kopalno obarvan in se boste lahko kopali ves dan, drugi izlet (11. novembra 2016) pa smo dopolnili tudi z martinovanjem in živo glasbo. Na obeh izletih bodo, skupaj z nami, za dobro voljo poskrbeli animatorji Term Dobrna.

IZLET V NEDELJO, 6. NOVEMBRA 2016Cena vključuje celodnevno kopanje, kosilo, animacijski program s športnimi aktivnostmi v parku in DDV.

Odhodi avtobusa: z AP Radovljica ob 7.30, z AP Creina Kranj ob 7.55, z AP Mercator Primskovo ob 8.05, AP Škofja Loka ob 8.25. Povratek v Kranj predvidevamo okrog 19.30.

IZLET V PETEK, 11. NOVEMBRA 2016Cena vključuje 3-urno kopanje, martinovo kosilo, zabavni program z martinovanjem ob živi glasbi in DDV.

Odhodi avtobusa: z AP Radovljica ob 8.00, z AP Creina Kranj ob 8.25, z AP Mercator Primskovo ob 8.35, z AP Škofja Loka ob 8.55. Povratek v Kranj predvidevamo okrog 21.30.

Cena:

31 EUR

Cena:

33 EUR

Za rezervacijo obeh izletov čim prej pokličite na tel. št.: 04 201 42 41, se oglasite osebno na Bleiweisovi cesti 4 v Kranju ali pišite na: narocnine@g-glas.si.

www.gorenjskiglas.si

Urša Peternel

Blejska Dobrava – Orel Sky, ki je pred dnevi v Kamni­ku zgrabil in dvignil v zrak malo čivavo, je postal prava medijska zvezda. Pri njem in njegovem lastniku Niku Marčiču na Blejski Dobravi se vrstijo novinarji, ki želijo izvedeti zgodbo o tem, kako se je Sky izgubil in nato imel bližnje srečanje s čivavo in njenim lastnikom. Pa tudi zgodbo o tem, kako se nek­do odloči, da bo za hišnega ljubljenčka imel – planin­skega orla ...

Zgodba se je začela pred kakimi tremi tedni, ko se je orel Sky med treningom zmedel in odletel v nezna­no. Nik ga je s prijatelji ta­koj začel iskati, celo v gozdo­vih na Mežakli, a Skyja niso našli. Nik je o izginotju orla obvestil pristojne službe, tudi center za obveščanje. Ko je že obupal, da bo svoje­ga ljubljenčka še kdaj videl, pa je po šestnajstih dneh do­bil klic, da je neki orel v Ka­mniku napadel čivavo. Takoj je sedel v avto in se odpeljal v Kamnik, kjer je presrečen ugotovil, da gre za njegovega Skyja. Seveda pa je Nik prvo skrb namenil čivavi in njene­mu lastniku (sicer očetu Na­taše Pirc Musar). Sky je čiva­vo, kot se je izkazalo, zgra­bil in dvignil v zrak, nato pa tudi takoj spustil. Čivava je,

tako Nik, k sreči ostala nepo­škodovana, prav tako njen la­stnik, bila pa sta oba prestra­šena. Gospod je bliž nje sre­čanje z orlom k sreči spre­jel z razumevanjem, Nik pa se je tudi opravičil za dogo­dek. Kot pravi, Sky ni na­padalen, saj je še mladiček, pravzaprav »dojenček«, in tudi ne zna loviti plena. V šestnajstih dneh avanture tako ni nič jedel, tako da je bil, ko ga je Nik našel, shuj­šan in nadvse prestrašen. Če je prej tehtal 3,6 kilograma, je potem imel le še dobra dva

kilograma in Nik zdaj, ko je Sky spet na varnem v domači kletki, skrbi, da vsak dan poje vsaj pet prepelic ...

In kako se je Nik sploh odločil, da bo za ljubljenč­ka imel – planinskega orla? Kot pravi, ta ljubezen traja že od malih nog, ko je nje­gov oče imel krokarja. To ni Nikov prvi orel, prvega je ubila elek trika na bližnjem daljnovodu, tako da je pred pol leta kupil novega orla, ki mu je dal ime Sky. Kupil ga je pri rejcu v Zagrebu (zara­di hrvaškega porekla mu Nik

ljubkovalno pravi kar Hrvo­je), zanj ima vse potrebne dokumente, tudi rodovnik. Takšni orli – gre za vrsto gol­den eagle – stanejo dva tisoč petsto evrov in več. Orlu je Nik za domačo hišo na Blej­ski Dobravi uredil prostorno kletko, trenira pa ga na pro­stem, vsak dan tudi po tri ali štiri ure. Sky svojega lastnika uboga na žvižg, in ko si Nik nadene rokavico, že ve, da je čas za trening in – prepelice. Nik in Sky imata prav ljubeč odnos, saj se Sky pusti po­božati in lastnika celo – po­ljubčka. Nik pravi, da so orli pametnejši celo od psov, na vprašanje, ali ni malo straš­ljivo biti v tako tesnem sti­ku z ujedo, pa Nik prepro sto pravi: »Živalim moraš zau­pati.« Glede na to, da je živ­ljenjska doba orlov od petde­set do osemdeset let, je tudi prijateljstvo lahko skoraj do­smrtno.

Nik pravi, da bo zaradi zad­nje izkušnje zdaj bolj pazil na Skyja, saj mu bo nadel sle­dilno napravo, tako da ga bo v primeru ponovnega izgino­tja lažje in hitreje našel. Na­črtuje tudi, da bo kupil še sa­mičko, ki pa so menda še več­je in bolj mogočne od sam­čkov. Če ima odrasel samec premer kril 2,30 metra, pa je premer kril pri samicah lah­ko tudi 2,95 metra, tehtajo pa lahko do deset kilogramov.

Orel Sky prestrašil čivavoPlaninski orel Sky, ki je v lasti Nika Marčiča z Blejske Dobrave, je pred dnevi v Kamniku zgrabil in pošteno prestrašil malo čivavo. Ta je k sreči ostala nepoškodovana, Sky pa je postal prava medijska zvezda.

Nik s svojim ljubljenčkom Skyjem, ki je od šestnajstdnevne avanture še vedno malce zbegan in prestrašen. / Foto: Gorazd Kavčič

Sky med treningom: odzove se na Nikov žvižg in na hrano, to je prepelice.

Spodnje Duplje – Galerija Graščina Duplje in Kulturno-turistič-no društvo pod Krivo jelko Duplje vabita danes ob 18. uri na odprtje slikarske razstave iz cikla Zgodba o drevesu likovnega ustvarjalca Matjaža Mauserja. Razstava bo v galeriji graščine odprta do 13. novembra, ob sobotah in nedeljah od 16. do 18. ure, med tednom pa po dogovoru. Sponzor razstave je Občina Naklo.

Odprtje razstave Matjaža Mauserja

Tržič – Župan Borut Sajovic je na nedavni seji občinskega sveta zagotovil, da bo v prihajajoči zimski sezoni ponovno možnost brezplačnega rekreativnega drsanja na pokritem umetnem drsališču na balinišču na Ravnah, ki ga bodo povečali še za kak meter. Sredstva so v proračunu zagotovljena, župan je pohvalil tudi dobro sodelovanje z Balinarskim klubom AC Žepič Tržič, ki traja vse od odprtja drsališča decembra 2014.

Na Ravnah kmalu spet drsanje

29Gorenjski glaspetek, 21. oktobra 2016 KAŽIPOT, ZANIMIVOSTI kazipot@g-glas.si

14 90EUR

Krajepisec Željko Kozinc nas s svojim značilnim srčnim doživljanjem, ki ga poznamo že iz njegovih sedmih izletniških knjig, vabi k naravnim in kulturnim biserom tega prelepega dela domovine.

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

www.gorenjskiglas.si

lep dan kliče

LOŠKE POTIŽeljko Kozinc

50 izletov po Selškem,

Poljanskem

in Žirovskem

HALO-HALO GORENJSKI GLAStelefon: 04 201 42 00

Na ro či la za ob ja vo spre je ma mo po te le fo nu 04/201-42-00, fak su 04/201-42-13 ali oseb no na Bleiweisovi cesti 4 v Kra nju oz. po poš ti – od po ne delj ka do če tr tka do 11. ure! Cene ogla sov in po nudb v ru bri ki so iz red no ugod ne.

ROZMAN BUS, T: 04/531 52 49, 041/855 630KOPALNI IZLET OLIMJE 14. 11.; TRST: 28. 10.; MARTINOVANJE: 21. 11.; BERNANDIN: 13.–16. 11.; STRUNJAN: 4.–7. 12.; BANJA VRUĆICA - SARAJEVO: 27.–30. 10.; BOŽIČNI BANOVCI: 27.–28. 12; BOŽIČNI RADENCI: 26.–28. 12; SILVESTROVANJE TUHELJ: 30. 12.–2. 1. 2017. www.rozmanbus.si

PETKOVA PRIREDITEV

Izvaja: Lutkovno gledališče Nebo ZRCALCE

Petek, 21. oktober 2016, ob 17.30 uri OKC Krice krace, Tomšičeva 14

SOBOTNA MATINEJA

Izvaja: Lutkovno gledališče Pupilla RDEČA KAPICA

Sobota, 22. oktober 2016, ob 10. uri Prešernovo gledališče Kranj

________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

www.pgk.si

Izžrebani nagrajenci nagradne križanke GORENJSKEGA GLA-SA, ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu 4. oktobra 2016 z geslom JESENSKI ODDIH in prejmejo knjigo La nonna La cuci-na La vita – Čudoviti recepti moje none, so: Martina Hartman, Medvode, Valči Žakelj, Žiri in Zvonko Pezdirnik, Mojstrana. Nagrajencam čestitamo.

Sponzor nagradne križanke, ki je bila objavljena 7. oktobra 2016 v Gorenjskem glasu, je bilo podjetje AVTOHIŠA VRTAČ, D.O.O., iz Stražišča pri Kranju. Nagrajenci: 1. nagrada: enodnevna upora-ba avtomobila VW TIGUAN – Janez Rožič, Kranj, 2. nagrada: eno-dnevna uporaba avtomobila VW POLO – Marija Štaut, Na klo, 3. nagrada: poklanja Gorenjski glas – Andreja Gartner, Selca.

Rezultati 84. kroga – 19. oktobra 201614, 16, 18, 26, 27, 28, 39 in 13

Loto PLUS: 4, 5, 16, 24, 26, 27, 29 in 13Lotko: 7 2 9 2 7 1

Sklad 85. kroga za Sedmico: 980.000 EURSklad 85. kroga za PLUS: 50.000 EUR

Sklad 85. kroga za Lotka: 160.000 EUR

LOTO

Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat, pošljete jih lahko na e-poštni na-slov kazipot@g-glas.si.

PRIREDITVE

Zlati časi, kam hitite?Adergas – Kulturno-umetniško društvo Pod lipo Adergas vabi danes, v petek, 21. oktobra, ob 19. uri v dvorano v Ader-gas na prijeten glasbeno-pevski večer z naslovom Zlati časi, kam hitite z domačimi pevci in igralci. Peli in igrali bodo pe-smi iz zakladnice ljudskega izročila in stare popevke. Gostje večera bodo pevci, fantje in dekleta iz Šenčurja.

Literarni večerKranj – Društvo upokojencev Kranj vabi ljubitelje poezije na literarni večer z literarnima ustvarjalkama Marijo Jurgele in Slavico Štirn. Prireditev bo v petek, 4. novembra, ob 17. uri v dvorani društva.

Misijon v Župniji JavorjeJavorje – V Župniji Javorje bo od danes, petka, 21. oktobra, pa do prihodnje nedelje, 30. oktobra, potekalo pestro misi-jonsko dogajanje. Poleg vsakodnevnih svetih maš bodo iz-vedena predavanja, srečanja, obiski po domovih, misijonski večer po družinah, romanje, sveti krst ...

IZLETI

Na KunčKranj – Društvo upokojencev Kranj vabi v četrtek, 27. okto-bra, na pohodniški izlet na Kunč, jaso v Kočevskem rogu. Odhod s posebnim avtobusom bo ob 8. uri izpred Creine. Hoje bo za tri do štiri ure. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do ponedeljka, 24. oktobra.

Po Župančičevi potiKranj – Društvo upokojencev Kranj vabi v četrtek, 10. no-vembra, na pohod po Župančičevi poti od Dragatuša do Vinice. Odhod s posebnim avtobusom bo ob 8. uri izpred Creine. Pot je dolga 13 kilometrov, hoje bo za štiri ure. Prija-ve z vplačili sprejemajo v pisarni društva do ponedeljka, 7. novembra.

Na martinovanjeKranj – Društvo upokojencev Kranj vabi v torek, 15. novem-bra, na turistični izlet z martinovanjem na kmečkem turiz-mu na Trški Gori. Odhod s posebnim avtobusom bo ob 8. uri izpred Creine. Izlet bo izveden, če bo trideset prijav. Pri-jave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do ponedeljka, 14. oktobra.

PREDAVANJA

Novosti v cestnoprometni zakonodajiŠenčur – Avto-moto društvo Šenčur vas v sodelovanju z Ob-čino Šenčur, Društvom upokojencev Šenčur ter Gasilskim društvom Šenčur in Srednja vas vabi na predavanje z naslo-vom Novosti v cestnoprometni zakonodaji. Predavanje bo v torek, 25. oktobra, ob 18. uri v Domu krajanov Šenčur. Preda-vatelja bosta učitelja vožnje in prometnih predpisov Matjaž Mozetič in Franjo Jurman.

Prehrana, nega in razvoj dojenčkaKranj – V Mestni knjižnici Kranj bo v torek, 25. oktobra, ob 19. uri predavanje z naslovom Prehrana, nega in psihomo-torični razvoj dojenčka v prvem letu življenja. Predavateljice bodo: Alenka Paternoster Zadravec, Marija Eržen, Polona Gabrovšek, organizatorji pa: Gorenjske lekarne, Zdravstveni dom Kranj, Nutricia.

OBVESTILA

Trening kegljanjaŠenčur – Društvo upokojencev Šenčur vabi svoje člane na trening kegljanja vsako sredo ob 12. uri na kegljišče Triglav v Kranju, Savska cesta 34.

V Medgeneracijskem centru KranjKranj – V Medgeneracijskem centru Kranj bo danes, v petek, 21. oktobra, ob 17. uri Proaktivna kavarna. Udeležence vabi-jo, da podajo pobude, projekte, ideje, vprašanja ali karkoli drugega, kar jih nagovarja in je uresničljivo s sodelovanjem širše skupnosti. Prav tako danes bo ob 18. uri družabni večer s tombolo. V torek, 25. oktobra, pa bo ob 17. uri predavanje Zorana Železnikarja z naslovom Ego – naš navidezni prija-telj. O entiteti, ki ima prevladujoč vpliv.

Delavnica polstenjaMilje – Danes, v petek, 21. oktobra, bo ob 18. uri v Hiši čez cesto na Miljah 11 potekala delavnica Polstenje z Evo Fabjan-čič. Lahko si ogledate tudi njeno razstavo polstenih izdelkov.

KONCERTI

Zborovska glasba v Radovljiški graščiniKranj – V Baročni dvorani Radovljiške graščine bo jutri, v soboto, 22. oktobra, ob 19. uri koncert, na katerem bodo nastopili zbori: KPZ Mysterium Kranj, Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič in Musica Viva Kranj Primskovo, v nedeljo, 23. oktobra, pa z začetkom ob 17. uri lahko prisluh-nete zborom: PZ Vox Carniola Jesenice, Komornemu zboru Grgar Nova Gorica in Ženskemu komornemu zboru ČarniCe Ljubljana. Vstop bo prost s prostovoljnimi prispevki.

RAZSTAVE

Slike Matjaža MauserjaDuplje – V galeriji Graščine Duplje bodo danes, v petek, 21. oktobra, ob 18. uri odprli slikarsko razstavo Matjaža Mauserja.

PREDSTAVE

Bog masakraMedvode – KUD Fofité vabi na ogled strupeno grenke komedi-je Bog masakra v izvedbi KUD Fofité. Predstava bo jutri, v so-boto, 22. oktobra, ob 19.30 v Kulturnem domu Medvode. Igra-jo: Katarina Srna, Džoni Balloni, Maša Kavčič in Zvone Nagode.

Dom na KredariciDovje – V Kulturnem domu si lahko jutri, v soboto, 22. okto-bra, ob 20. uri ogledate predstavo Dom na Kredarici.

BejbeVisoko – KUD Visoko vabi v soboto, 22. oktobra, ob 19.30 v Dom krajanov na ogled predstave, komedije v izvedbi KD Bohinjska Bela – Gledališče Belansko Bejbe. Predstava je za abonma in za izven.

Janez Kuhar

Cerklje – Gasilska zveza Cerklje je prvo oktobrsko so-boto organizirala pred špor-tno dvorano v Cerkljah gasil-sko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 29 ekip z 261 tek-movalci iz osmih društev. V članski kategoriji A je zmaga-la ekipa Zaloga pri Cerkljah, v članski kategoriji B pa Zgornji Brnik. Med članica-mi so v kategoriji A slavile ga-silke Zgornjega Brnika, v ka-tegoriji B pa nepričakovano

gasilke ekipe Spodnji Brnik - Vopovlje, ki so tokrat dru-gič nastopile na ekipnem tekmovanju. Med pionirji je zmagala ekipa Spodnji Br-nik - Vopovlje, med pionirka-mi in mladinci pa so bile naj-boljše Cerklje. Največ prvih mest je pripadlo gasilcem Zgornjega Brnika, tudi med veterani, najboljši skupni re-zultat pa so dosegli gasilci iz Zaloga. Namen tekmovanja je bilo usposabljanje in pre-verjanje usposobljenosti ga-silcev.

Najboljši gasilci iz Zaloga

Med članicami kategorije A so zmagale gasilke z Zgornjega Brnika.

RUMENO korenje, fižol češnjevec, ko-lerabo in črno redkev, tel.: 041/549-713 16003767

VINO cviček, odprto in ustekleničeno, urejena dokumentacija za lokale, z dostavo, tel.: 031/386-848 16002965

VZREJNE ŽIVALIPRODAM

11 BREJIH ovc, ovna ter 8 jagnjet za zakol ali nadaljnjo rejo, tel.: 041/834-188 16003746

BIKCA simentalca, 2 ČB telički, stari 10 dni ali starejše, in kravo simentalko po telitvi, tel.: 041/744-502 16003778

BIKCA, težkega 200 kg, in mladiče border collie, tel.: 031/531-087 16003783

BIKCE simentalce, stare 10 dni, in enega, starega 30 dni, tel.: 031/542-293 16003785

BREJO ciko, kravo s teletom in teleta, stara 4 mesece, možna dostava, tel.: 041/211-602 16003788

ČB bikca, starega 10 dni, tel.: 031/417-221 16003721

ČB bikca, težka od 180 do 200 kg, tel.: 031/378-922 16003772

ČB teličko, staro 14 dni, dobrega po-rekla, tel.: 041/393-955 16003790

JAGENJČKE, ovčje kože, jabolka, ja-bolčni sok, kis dobite na eko kmetiji, Praproše 7, tel.: 031/648-526 16003614

KOKOŠI – nesnice, jarkice, rjave, bele, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, pripeljemo na dom, tel.: 041/710-113 16003470

KOZICO, belo, staro 6 mesecev, tel.: 031/635-755 16003764

NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, vzreja nesnic Ti-baot Zlatko, Babinci 49, Ljutomer, tel.: 02/58-21-401 16002598

PRAŠIČA, težkega 120 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, tel.: 041/504-662 16003744

PRAŠIČE, težke od 20 do 90 kg, mo-žna dostava, tel.: 041/760-789 16003792

PRAŠIČE, težke 120 kg, možna dosta-va, tel.: 04/51-50-400, 041/581-019 16003726

TELICO simentalko, staro 4 mesece, cena 480 EUR, tel.: 041/830-560 16003756

TELICO ČB, breja 4 mesece, pašna, tel.: 04/59-61-069, 040/613-705 16003762

TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, tel.: 04/51-82-634 16003773

TELIČKI simentalki, stari 10 dni, tel.: 041/961-554 16003754

TELIČKO simentalko, staro 10 dni, tel.: 04/25-21-569, 031/223-102 16003720

TELIČKO simentalko, težko 130 kg, in več starih predmetov: skrinje, omare, tel.: 031/585-105 16003727

TELIČKO simentalko, staro 1 mesec, tel.: 031/862-164 16003782

TELIČKO simentalko, težko 140 kg, tel.: 041/980-371 16003793

VEČ ČB bikcev, starih od 2 do 4 me-sece, tel.: 041/942-015 16003745

ZAJCE, sive bele orjake, stare 5 me-secev (samce in samice), ter mlade pe-teline, tel.: 04/51-91-914, 051/437-135 16003724

OSTALOPRODAM

SENO v kvadratnih balah, tel.: 041/838-080 16003765

SENO, tel.: 04/57-21-605 16003781

STARE, ročno izdelane hrastove stebre za kozolec (stoženke), tel.: 051/645-672 16003779

VEČJO količino bio pridelanega sena, tel.: 04/25-03-705, 040/842-844 16003730

ULEŽAN hlevski gnoj, možna dostava, 031/676-235 16003795

30 Gorenjski glaspetek, 21. oktobra 2016MALI OGLASI malioglasi@g-glas.si

12 50EUR

Cena knjige je

Ko pomislimo na podeželje, se spomnimo na raznolike dobrote, ki jih znajo pripraviti spretne gospodinje kmetij. Vedno znova nas navdušijo z izvirnimi jedmi, takimi, ki so se jih naučile pripravljati od svojih mam in babic, drzne pa so tudi pri preskušanju sodobnejših jedi. Dobro kosilo se konča s sladico, drobno pecivo se poda h kavi ali čaju, sladka so lahko tudi jutra in večeri….

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

www.gorenjskiglas.si

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4, Kranj, jo naročite po tel.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

+ poštnina

25 EUR

Avtorica v knjigi s 350 stranmi piše o najbolj skritih, intimnih dejanjih spolnosti naših prednikov, o življenju dekel in hlapcev, o otroštvu dedov in babic, zidavi hiš po 2. svetovni vojni in o okoliščinah, v katerih so se včasih rojevali otroci. Zanimive so zgodbe o tem, kako in zakaj so se ljudje sovražili, se ženili, umirali. Posebno poglavje je namenjeno dedu Luki, ki je bil znana žirovska legenda. Redna cena knjige je 30 EUR. Če jo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu je cena le 25 EUR + poštnina.

Knjigo lahko kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice

RADIO SORA, D.O.O., KAPUCINSKI TRG 4, ŠKOFJA LOKA

MALI OGLASIT: 201 42 47, F: 201 42 13 E: malioglasi@g-glas.si

Male ogla se spre je ma mo: za ob ja vo v petek do srede do 14. ure in za ob ja vo v to rek do petka do 14. ure!

De lo vni čas: ponedeljek, to rek, čet rtek, petek nep rekinjeno od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto.

NEPREMIČNINESTANOVANJAODDAM

ENOSOBNO stanovanje, 47 m2, v Bis-trici pri Tržiču, cena po dogovoru, tel.: 040/234-181 16003777

V KOMENDI - Moste oddam 2,5-sob-no stanovanje z balkonom in garažo, delno opremljeno, tel.: 041/894-493 16003791

NAJAMEM

MLAD in urejen par išče stanovanje za najem v Kranju, tel.: 040/187-164 16003729

HIŠEPRODAM

SAMOSTOJNO, enodružinsko hišo na parceli 700 m2, na koncu vasi, bli-zu gozda, cena 220.000 EUR, tel.: 031/624-509 16003736

Oldhamska cesta 12, 4000 KranjTel.: 04/202 13 53, Fax: 04/202 17 85

GSM 051/320 700, E-pošta: info@k3-kern.si

d.o.

o.

Domplan, d. d., Bleiweisova 14, 4000 KranjT: 04/20 68 773, F: 04/20 68 701M: 030 641 621, I: www.domplan.siE: domplan@domplan.si

t MM

T F

V zadovoljstvo naših strank upravljamo zanesljive in varne storitve posredovanja v prometu z nepremičninami. Obiščite nas na naši spletni strani: www.domplan.si

FESST, d. o. o., nepremičninska družba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Faks: 236 73 70E-pošta: info@fesst.siInternet: www.fesst.si

ZAMENJAM

2-STANOVANJSKO hišo z vrtom in 2 garažama zamenjam za stanovanje na Zlatem polju, z doplačilom, tel.: 031/449-093 16003770

VIKENDI, APARTMAJIPRODAM

NA DOLENJSKEM Posavju prodam hišo s 5.600 m2 zemlje, na čudoviti lokaciji, ugodno, tel.: 041/910-232 16003748

POSESTINAJAMEM ali kupim kmetijsko zemlji-šče, tel.: 031/282-734 16003735

PRODAM

ZAZIDLJIVO parcelo na Golniku, tel.: 040/204-184 16003732

POSLOVNI PROSTORIODDAM

POSLOVNE PROSTORE v IOC Inteks na Savski cesti 34, Kranj (bivša Tren-ča) oddamo, velikost od 37 do 500 m2. Cena 2,95 EUR/m2 mesečno, tel.: 041/426-898 16003066

GARAŽEODDAM

VRSTNO garažo za glavno Pošto na Dražgoški ulici, cena 50 EUR/mes., tel.: 04/25-21-554 16003759

MOTORNA VOZILAAVTOMOBILIPRODAM

HYUNDAI Accent topka, 1500 km, 34.000 km, letnik 2001, tel.: 040/250-996 16003780

MERCEDES-BENZ C 180, bencin, le-tnik 2001, tel.: 051/342-153 16003743

RENAULT Megane 1,4 16 V, letnik 2000, lepo ohranjen, redno servisiran, cena po dogovoru, tel.: 031/302-411 16003758

KUPIM

ODKUP vozil, motornih koles, kombi-jev - poškodovanih, voznih, in prevzem leasinga. Igor Konkolič, s.p., Triglavska 12, Kranj, tel.: 041/697-492 16003411

OHRANJEN avto, takoj, gotovina. MEPAX, d.o.o., Ul. Mirka Vadnova 1, Kranj, tel.: 041/773-772 16003379

VOZILO, celo, v okvari ali poškodova-no, od letnika 2002 dalje. Avto Tojos, Tomislav Josipovič, s.p., Drulovka 23a, tel.: 031/629-504 16003456

AVTODELI IN OPREMAPRODAM

LETNO-zimske gume Yokohama, 225/55 R/17/97 V, vožene samo 12.000 km, tel.: 031/653-181 16003719

KARAMBOLIRANA VOZILAKUPIM

KARAMBOLIRANO vozilo ali vozilo v okvari, od let. 2000 dalje. Ugrica Blaž, s.p., Drulovka 38, Kranj, tel.: 041/349-857 16003504

STROJI IN ORODJAPRODAM

ELEKTROMOTOR Elko, 7.5 kw, 1440 obr. in stikalom, z nogami, kot nov, cena po dogovoru, tel.: 041/722-625 16003738

STAREJŠO tračno žago, leseno ogrodje, kolo fi 60 cm, tel.: 040/228-427 16003776

TRAČNO-brusilni stroj, mere 300 x 103, delovna širina 90, cena 100 EUR, tel.: 04/23-44-440 16003784

GRADBENI MATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM

TRAMOVE, 20 x 24 x 850, špirovce, 12 x 14 x 800, in plohe, 50 mm, ter moped APN 6, tel.: 070/607-860 16003769

KUPIM

ODKUPUJEMO kostanjeve drogove (za elektrogospodarstvo), dolžine 9–11 m (tudi neobeljene), 031/33-99-28, pisarna 02/61-31-583; SES d.o.o., Opekarska ul. 22, Maribor 16003794

SUHE jesenove deske, 25 ali 30 mm debeline, cca 1 m3, tel.: 040/298-413 16003766

KURIVOPRODAM

DRVA, metrska ali razžagana, možnost dostave, tel.: 041/718-019 16003475

BUKOVA, hrastova, gabrova in meša-na drva ter goli hrasta, tel.: 031/330-425 16003635

BUKOVA in mešana drva, razžagana in z dostavo, ter smrekove plohe, tel.: 031/282-734 16003734

BUKOVA in mešana drva, možna do-stava, tel.: 04/25-60-224, 051/205-800 16003752

BUKOVA in mešana drva, suha – pod kozolcem, razžagana in možna dosta-va, tel.: 031/378-940 16003753

DRVA, suha bukova ter mešana, mo-žna dostava, Žabnica, tel.: 041/756-449 16003749

PELETI, briketi, drva Agrocal, dostava brezplačna in odkup živine, Smrekca center, d.o.o., Žabnica 5, Žabnica, tel.: 04/25-51-313 16003497

SUHA bukova, hrastova, gabrova, jese-nova drva, lahko razžagana in z dosta-vo, tel.: 031/826-621 16003610

SUHA bukova in mešana drva, možna dostava, tel.: 041/577-533 16003723

SUHA, mešana drva, cena 40 EUR, tel.: 041/214-500 16003761

UGODNO prodam 4 m3 mešanih drv, tel.: 04/25-21-083, 031/298-719 16003728

ZELO ugodno prodam lesene brikete in pelete, tel.: 040/887-425 16003505

KUPIM

20 M3 bukovih drv ali 13 m3 bukovih goli. Drva plačam po 35 EUR, goli 45 EUR s prevozom, tel.: 031/549-008 16003717

BUKOVO hlodovino, večjo količino, tel.: 041/905-557 16003787

STANOVANJSKA OPREMAPOHIŠTVOPRODAM

ZLOŽLJIVO posteljo, »fiksen« okvir, 200 x 90, simbolična cena, tel.: 040/504-544 16003739

GOSPODINJSKI APARATIKUPIM

ŠTEDILNIK na drva, dimna cev na desni, tel.: 041/993-523 16003731

OGREVANJE, HLAJENJEPRODAM

ŠVEDSKO peč na trda goriva, ogreje 150 m2 prostora, tel.: 031/314-148 16003771

GLASBILAPRODAM

DIATONIČNO harmoniko Melodija, ugasitev BE ES AS, stara 1 leto, cena po dogovoru, tel.: 031/302-411 16003757

TURIZEMPRODAM

APARTMA, pritličje 86 m2 + terasa 35 m2, Barbariga pri Puli, tel.: 031/549-008 16003716

OTROŠKA OPREMAPRODAM

OTROŠKO posteljo, 70 x 140 cm, bu-kev, z jogijem, ki se spremeni v normal-no, tel.: 031/346-930 16003737

MEDICINSKI PRIPOMOČKIPRODAM

BOLNIŠKO posteljo, rabljeno 1 me-sec, tel.: 04/23-31-518 16003775

ŽIVALI IN RASTLINEPODARIM

2 KUŽKA mešančka, nemški ovčar--bernski planšar, Lavtar Jože, Stirpnik 3, tel.: 04/51-41-266 16003708

TIGRASTEGA mucka, tel.: 040/951-707 16003741

KMETIJSKI STROJIPRODAM

GORSKI traktor Reform Muli 33 z na-kladalko sena, 4x4, špera, reduktor, le-tnik 1985, 2410 ur. Zelo malo rabljen, tel.: 031/894-568 16003500

RF ČRPALKO za gnojevko, AL, večje ohišje za vrtno kosilnico, PVC 50 lit. sod s pokrovom, tel.: 041/858-149 16003742

V AGROIZBIRI Čirče – akcija za olja, masti in filtre, za vse tipe traktorjev v Agroizbiri Kranj, d.o.o., Smledniška c. 17, Kranj, tel.: 04/23-24-802 16003566

V AGROIZBIRI Čirče – velika jesenska akcija akumulatorjev za avtomobile, kamione in traktorje v Agroizbiri Kranj, d.o.o., Smledniška c. 17, Kranj, tel.: 04/23-24-802 16003567

KUPIM

DVOBRAZDNI, obračalni, hidravlični plug, tel.: 031/604-918 16003763

MOTOKULTIVATOR Gorenje Muta, lahko tudi v okvari, tel.: 041/677-605 16003725

TRAKTOR, kiper prikolico in motokulti-vator, lahko je v okvari, tel.: 031/500-933 16003466

TRAKTOR Zetor, IMT, Ursus, Deutz, Univerzale, Štore ali TV ter ostalo kme-tijsko mehanizacijo, tel.: 031/562-809 16003524

TRAKTOR za lastno uporabo, od la-stnika, tel.: 030/419-790 16003774

PRIDELKIPRODAM

BELI in rdeči, jedilni in krmni krompir ter ječmen, gnojen s hlevskim gnojem, tel.: 041/894-493 16003789

DOMAČA jabolka in hruške, stare in nove sorte, tel.: 04/25-78-450 16003750

DROBNI krompir, 300 kg, rdečo peso in ječmen, 2 toni, tel.: 041/229-159 16003718

JABOLKA, neškropljena, starejših sort (bobovec, kosmač, ontario ...), tel.: 040/266-311 16003722

KORUZO za siliranje, na njivi 0,7 ha (7 mernikov), okolica Kranja, cena za celo njivo 200 EUR, tel.: 040/383-733 16003760

KROMPIR za ozimnico, beli in rdeči, gnojen s hlevskim gnojem, okolica Kra-nja, tel.: 041/971-508 16003616

LEPO, zdravo, svežo repo, okoli-ca Šenčurja, tel.: 04/25-91-210, 031/725-422 16003751

NEŠKROPLJENA jabolka različnih sort, tel.: 040/372-098 16003733

NEŠKROPLJENA jabolka jonatan, bobovec in jabolka za mošt, tel.: 041/575-117 16003747

REPO za kisanje ali krmo, tel.: 041/242-375 16003768

ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM

ZAPOSLIMO sodelavca v pralnici in servisu tovornih vozil. Zaželjen izpit ka-tegorij C in E ter osnovno znanje dela z računalnikom. Štempihar transport, Štempihar Slavko, s.p., Poslovna cona A12, Šenčur, prošnje pošljite na slavko@stempihar-trans.si 16003786

IŠČEM

DUO Rolo išče delo na zabavah, oble-tnicah z domačo in zabavno glasbo, tel.: 041/741-355 16003740

STORITVENUDIM

SENČILA ASTERIKS, d.o.o., Cesta na Loko 2, 4290 Tržič, tel.: 59-55-170, 041/733-709; žaluzije, roloji, rolete, lamelne zavese, plise zavese, komarni-ki, markize, www.asteriks.net 16003476

ADAPTACIJE vsa gradbena dela, no-tranje omete, strojne omete, fasade, adaptacije, tlakovanje dvorišča, ogra-je, kamnite škarpe in dimnike, kvalite-tno, hitro in poceni. SGP Beni, d.o.o., Struževo 7, Kranj, tel.: 041/561-838 16003595

ADAPTACIJE od temelja do strehe, omete, fasade, kamnite škarpe, tlako-vanje dvorišč, tudi manjša gradbena dela – z vašim ali našim materialom, Gradton, d.o.o., Valjavčeva ulica 8, Kranj, tel.: 041/222-741 16003691

BARVANJE napuščev in fasad do viši-ne 25 m, z lastnimi dvigali – ugodno. Nudimo tudi vsa slikopleskarska dela. Sandi Ferlan, s.p., C. talcev 14, Kranj, tel.: 041/682-166 16003502

EKOCLEAN, d.o.o., Podljubelj 259, Tržič nudi čiščenje in razrez cistern ter filtracijo olja! Pleskanje stanovanj in stopnišč, tel.: 041/989-987 16003477

FLORJANI, d.o.o., C. na Brdo 33, Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, omete, omete fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, tel.: 041/557-871 16003683

KERAMIČARSTVO Janez Kleč, s.p., Milje 77, Visoko vam nudi kvalitetno in ugodno polaganje keramičnih ploščic in adaptacije kopalnic, tel.: 051/477-438 16003378

POSEK in spravilo lesa, možnost od-kupa lesa na panju. M-LES, Matej Urh, s.p., Bodešče 18, Bled, tel.: 031/561-613 16003512

TESNJENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, do 30 % prihranka pri ogreva-nju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije. Samo Kališnik, s.p., Velika Lašna 45, Kamnik, tel.: 031/720-141 16003454

ZASEBNI STIKIŽENITNE raznovrstne, zanimive po-nudbe, z vse države, različnih starosti. Mnogo je samskih fantov, gospodov ... Hitra spoznavanja, 031/836-378, www.zau.si 16003455

RAZNOPRODAM

UGODNO prodam 2 150-litraska sodo-va inox, tel.: 04/25-61-255, 040/310-943 16003755

31Gorenjski glaspetek, 21. oktobra 2016 MALI OGLASI, ZAHVALE malioglasi@g-glas.si

V SPOMIN

23. oktobra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila

Dragica Štirns Štefanje Gore

Pogrešamo te!

Tvoji najdražji: mož Damjan, hči Barbi, sinovi Marko, Beno in David z družinami

Vse na svetu mine,vse se spremeni,le spomin na tebe,draga naša mami,ostaja in živi,ker dom je prazen in molči.

Pomlad bo na tvoj vrt prišla ZAHVALA in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (Simon Gregorčič)

V 95. letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustil mož, oče, stari oče, pradedek, brat in stric

Stanislav Tomažičiz Savske loke 17, Kranj Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem OŠ Šenčur, OE ZD Kranj, Zobna poliklinika, PGD Šenčur in podjetju Bio Pak za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. Gospodu župniku Bojanu Likarju se zahvaljujemo za sočutne besede in opravljen obred ter pevcem za občuteno petje. Hvaležni smo tudi osebju Centra starejših Gornji Grad za skrb in nego med njegovo boleznijo. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu prišli poslovit od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči vsi njegovi

OSMRTNICA

Odšel je naš dedi

mag. Janez SušnikMarinčev Ivo iz Spodnje Besnice

in nas pustil v neizmerni žalosti.

Pogreb bo v torek, 25. oktobra 2016, ob 16. uri na pokopališču v Zgornji Besnici. Žara bo v mrliški vežici na dan pogreba od 13. ure dalje.

Hči Verena in zet Tomaž, vnuki z družinami: Vid, Črt, Ajda in Andraž z Rio in Vito, Živa in Jernej s Tinkaro

ZAHVALA

V 86. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta

Anica Čemažar roj. Koder, po domače Šturmova mama iz Potoka

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijate-ljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter podarjeno cvet-je in sveče. Iskrena hvala dr. Koširju, dr. Nastranovi in patronažni sestri Minki za nesebično pomoč pri njeni bolezni. Hvala Jani za molitve, gospodu župniku Tinetu Skoku za lep pogrebni obred in Janezu Trilerju s pevci za lepo petje. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.

Vsi njeni

Minile zate vse so bolečine,a v naših srcih pustilasi neizmerno lepe,drage nam spomine.

ZAHVALA

V 81. letu starosti nas je zapustil dragi

Jože Maliiz Sebenj

Vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem se zahva-ljujemo za izrečena ustna in pisna sožalja, stiske rok, spodbudne besede in žalne sveče.

Žalujoči: Nataša, sin Janez, hčerka Suzana, vnuk Miha in pravnuka Lara in Žiga

ZAHVALA

V 76. letu nas je zapustil dragi mož, oče, brat in stric

Jože Kernpo domače Jakovčev Jože

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče, darovane maše, tolažilne besede ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Navček in pevcem.

Žalujoči vsi njegoviBitnje, Okroglo

ZAHVALA

V 67. letu nas je za vedno zapustil dragi

Janez PfajfarJakšov Janez, iz Lajš 3

Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, sodelav-cem, znancem in gasilcem PGD Selca za izrečena sožalja, pomoč, cvetje in sveče. Hvala župniku g. Proštu za lepo opravljen obred. Hvala dežurni ekipi Zdravstvenega doma Škofja Loka in dr. Hab-janu za zdravljenje v času njegove bolezni. Še enkrat iskrena hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Vsi njegovi

Srce je omagalo,tvoj dih je zastal,a spomin natebo vedno ostal.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi našega

Franca Koširja21. 9. 1949–25. 9. 2016

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje ter darovali za cerkev na Gori. Posebna zahvala gre Borisu Petrovčiču, govornikoma Marku in Ivanu ter župnikoma Jožetu Stržaju in Jožetu Dolencu. Še enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim.

Vsi njegoviVolaka, oktober 2016

Med nami ljubljenbil si iz srca,ljubljen bodi tudi tam,kjer si zdaj doma.

32 Gorenjski glaspetek, 21. oktobra 2016

Anketa

Polona Lavtar:

»Živeti v revščini pomeni, da si ne moreš privoščiti osnov-nih stvari. Mislim, da mnogo upokojencev živi v pomanj-kanju, ne vem, kako ob teh pokojninah sploh preživijo.«

Mika Zorzut:

»Ob tako slabih pokojninah ni revščina nič čudnega. Po drugi strani pa imajo nekateri toliko, da mečejo kruh v sme-ti, kar sem ravno zadnjič tudi sama videla.«

Rado Plahuta:

»Preveč je vodilnih, ki so revni v glavi, in ti so krivi, da je vedno več tistih, ki živijo v pomanjkanju. Mislim pa, da se pravi reveži danes skrivajo in ne želijo opozarjati nase.«

Simon Vošnjak:

»Mislim, da so tisti, ki so resnično revni, danes skriti in odrinjeni na rob, saj se ne želijo izpostavljati. Na žalost pa je revščina vse večji pro-blem tudi pri nas.«

Aleš Senožetnik

Po podatkih Statističnega urada pod pragom tvega-nja revščine živi 290 tisoč Slovencev. Zgolj z dolarjem na dan pa živi več kot mili-jarda zemljanov. Ob med-narodnem dnevu boja proti revščini, ki smo ga obeležili v ponedeljek, smo o proble-matiki povprašali Kranjčane.

O revščini

Ivan Strupi:

»Revščina je naraščajoč pro-blem in mislim, da bo v pri-hodnje še slabše, vsaj dokler se na vrhu ne bo nekaj spre-menilo. Žal tudi sam poznam nekaj primerov ljudi, ki živijo v revščini.«

info@g-glas.si

vre men ska na po ved

PETEK SOBOTA NEDELJA

3/3 oC

0/3 oC

9/12 oC

11/14 oC

6/6 oC

5/6 oC

5/6 oC

12/16 oC

7/8 oC

8/10 oC

6/8 oC

4/4 oC6/7 oC

6/8 oC

1/14 °C 1/13 °C5/6 °C

Agen ci ja RS za oko lje, Urad za me te oro lo gi jo

Danes bo oblačno, občasno bo deževalo, meja sneženja bo na 700 metrih nad morjem. Padavine bodo do večera ponehale, od zahoda se bo začelo jasniti. Jutri bo delno jasno s spre-menljivo oblačnostjo, zjutraj bo po nižinah megla. V nedeljo bo pretežno oblačno.

Marjana Ahačič

Planica – Dogodek, ki so ga poimenovali Gibajmo za zdravje, so v ponedeljek soorganizirali Smučarska zveza Slovenije, Ministr-stvo za izobraževanje, zna-nost in šport, Ministrstvo za zdravje ter Služba Vla-de RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V so-delovanju s športnicami in športniki Smučarske zveze Slovenije so tako petsto ot-rok iz slovenskih osnovnih šol, ki so jih športniki obi-skovali, povezovali zdravje, gibanje, šport, osveščanje o

vrednotah športa in zdravo prehrano.

Otroci so se preizkusili v različnih športih in igrah na umetnem snegu v spodnjih etažah osrednje stavbe nor-dijskega centra, predvsem pa uživali v srečanju in po-govorih s svojimi športnimi vzorniki.

»Na ministrstvu smo žele-li spodbuditi otroke, da sku-paj s svojimi vzorniki spoz-najo čim več športov,« je med drugim povedala mi-nistrica dr. Maja Makovec Brenčič. »Šport prinaša tis-te vrednote in kompetence, ki jih otroci in mladi še kako

potrebujejo v vseh življenj-skih obdobjih. In najboljši nosilci teh vrednot so zago-tovo izvrstni športni junaki.«

Ideja približati junake zime otrokom, ki so jim špor-tniki za vzgled, je imenitna, je prepričan tudi Jožko Kri-žan, direktor Smučarske zve-ze Slovenije. »Vesel sem, da se pozitivna energija špor-tnikov, ki smo ji bili priča z vrhuncem prav v Planici ko-nec marca lani, danes tu pre-taka med športniki in otroki.

»Super je, ni velikokrat priložnosti, da je vsa smu-čarska zveza na kupu in ot-roci vidijo vse športnike.

Otroci so zabavni, imeli smo se lepo, « je povedal skakalec Robert Kranjec, ki pravi, da otroci ob druženju s svojimi idoli niso imeli prav nobene treme. »Med igro na poligo-nih so se hitro sprostili.«

Jure Žerjav, vodja nordij-skega centra, pa pravi, da so veseli promocije Planice. »Še posebno če k nam pripe-ljejo številne mlade, ki dru-gače morda sploh ne bi us-peli priti do Planice. Otroci, ki so danes prišli k nam, se prvič v letošnji jeseni igrajo na snegu, kar pomeni, da so čisto prvi spoznali lepote le-tošnje zime.«

Navduševali so jih za gibanjePeter Prevc, Rok Marguč, Vesna Fabjan, Boštjan Kline, Maja Vtič, Teja Gregorin, Filip Flisar, Jernej Damjan, Jurij Tepeš, Robi Kranjec, Marjan Jelenko in drugi športniki so ponedeljek v Planici petsto osnovnošolcev navduševali za gibanje na snegu.

Tako kot biatlonci so ležali v snegu in merili v tarče. S smučarji skakalci so se odrivali v dolge skoke.

Danica Zavrl Žlebir

Preddvor – Miran Zadnikar je že prekaljen romar. Leta 2010 se je prvič podal na ro-manje po francoski poti v špansko mesto Santiago de Compostella. Čez dve leti je šel v to romarsko središče skupaj z ženo Pavlo po por-tugalski poti. Leta 2011 se je peš odpravil v Međugorje, z ženo sta peš poromala tudi v Strunjan. Letos pa se je od-zval ponudbi prijatelja Vla-dimirja Žumra (v preteklo-sti je bil tudi direktor sloven-skega arhiva) za romanje v

Rim. Žumer je že petnajst-krat prehodil znameniti Ca-mino.

»Do Rima sva hodila tride-set dni in ga dosegla celo ne-kaj dni prej, kot sva načrtova-la,« je povedal Miran Zadni-kar, ki se je že vrnil s poti in ta teden že opravlja župan-ske dolžnosti. Pravi, da sta s sopotnikom opravila 25 do 30 kilometrov na dan, svoj cilj, Rim in Vatikan, pa do-segla v soboto, 15. oktobra. O njunem podvigu je bil ob-veščen tudi kardinal Franc Rode, ki ju je sprejel ob kon-cu njunega romanja.

Župan romal v RimŽupan občine Preddvor Miran Zadnikar je v družbi prijatelja Vlada Žumra romal V Rim. Svoj cilj sta dosegla v soboto, v Vatikanu ju je sprejel kardinal Franc Rode.

Prijatelja Miran (Zadnikar) in Vlado (Žumer) v Vatikanu, na cilju svojega romanja.

Škofja Loka – Lani oktobra so odprli dolgo pričakovano škof-jeloško obvoznico v Poljansko dolino. Na Spodnjem trgu so Ločani takrat pripravili veliko zabavo in se veselili ceste, ki je glavnino tovornega prometa odpeljala iz mestnega središ-ča. Ob prvi obletnici se bodo znova veselili: drevi ob 19. uri bo na Spodnjem trgu spet velika zabava, ki jo pripravljajo Občina Škofja Loka, Zavod O, zavod škofjeloške mladine in PGD Škofja Loka. Zgodovinske pridobitve pa se Ločani spo-minjajo tudi z dvema razstavama. Drevi bodo v Sokolskem domu odprli razstavo Eno leto obvoznice, kjer Direkcija RS za infrastrukturo predstavlja kronološki pregled načrtovanja in gradnje obvoznice, v drugem pa so fotografije šestih ško-fjeloških fotografov: Petra Pokorna, Petra Pokorna ml., Petra Pippa, Urše Potrebuješ, Toneta Štamcarja in Avgusta Babnika.

Prvo leto škofjeloške obvoznice