J. KOKOLJ-PROŠEK

Janja KOKOLJ-PROŠEK*

- 58 - VODNO GOSPODARSTVO V LUCI EVROPSKIH INTEGRACIJ

KMETIJSKA STRUKTURNA POLTIKA IN POLTIKA RAZVOJA PODEŽELJA

1. UVOD

Na podlagi strateških dokumentov, med katerimi sta najpomembnejša Strategija slovenskega kmetijstva (1993) in Program reforme slovenskega kmetijstva (1998) , so se izoblikovali ukrepi kmetijske strukturne politike in politike razvoja podeželja , z izvajanjem katerih ima Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju : MKGP) dolgoletne izkušnje. Klasični ukrepi kot so naložbe na kmetijskih gospodarstvih, prestrukturiranje živilsko-predelovalne industrije in zemljiške operacije imajo v Sloveniji že dolgo tradicijo. Vertikalni ukrepi spodbujanja razvoja podeželja , kot so obnova vasi in ohranjanje kulturne dediščine na podeželju , spodbujanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah , urejanje kmetijske infrastrukture in inovativni programi za razvoj podeželskih ekonomij , pa so bili v Sloveniji uvedeni v začetku 90-ih let.

Izvajanju vseh teh ukrepov bo v prihodnje potrebno nameniti še več pozornosti , ob tem pa bo potrebno na izvajanje gledati širše. Potreben bo celovit pristop k reševanju problemov, s katerimi se sooča naš podeželski prostor, kar pomeni usklajeno delovanje ne samo kmetijske ampak tudi regionalne, socialne in prostorske politike. Le na tak način bo omogočeno doseganje pomembnih premikov v spodbujanju celovitega razvoja in boljši konkurenčnosti ter izrabi endogenih potencialov podeželskega lokalnega okolja.

Slovenija je že vzpostavila strukture, potrebne za pripravo programov in implementacijo kmetijske strukturne politike in politike razvoja podeželja in bo v procesu približevanja nadaljevala z njihovo krepitvijo in prilagoditvijo zahtevam ob vstopu v EU.

2. RAZVOJ KMETIJSKE STRUKTURNE POLITIKE IN POLITIKE RAZVOJA PODEŽELJA

Po osamosvojitvi so razvoj kmetijske politike v veliki meri opredeljevali zgledi kmetijske politike EU in to tako v ciljih kot tudi v vsebini ukrepov. Za razvoj kmetijske strukturne politike in politike razvoja podeželja v Sloveniji je prelomno leto 1993, ko je državni zbor sprejel Strategijo slovenskega kmetijstva. V tem dokumentu je prviČ jasno zapisano, da ima kmetijstvo poleg proizvodne funkcije tudi pomembno vlogo pri oblikovanju in ohranjanju kulturne krajine ter zaščiti naravnih virov, pri čemer postaja vse izrazitejša tudi vloga varovanja okolja in razvoja podeželja .

Naslednji dokument, ki se nanaša na politiko razvoja podeželja je Program reforme slovenskega kmetijstva , ki temelji na štirih stebrih : programu tržno-cenovne politike, slovenskem kmetijsko okoljskem programu, programu prestrukturiranja kmetijstva in živilsko-predelovalne industrije ter programu razvoja podeželja. Za izvedbo reforme kmetijske politike ter prilagajanja kmetijske politike Slovenije evropski Skupni kmetijski politiki je bil jeseni 1999 sprejet Program razvoja kmetijstva , živilstva , gozdarstva in ribištva 2000-2002. Program je usmerjal prilagajanje Slovenije prilagajanju kmetijske politike na vseh področjih njenega izvajanja, kot to predvidevajo programske smernice EU. Izvajanje kmetijske strukturne politike in razvoja podeželja ima pomembno vlogo tudi v juniju 2000 sprejetem Zakonu o kmetijstvu (Ur. 1. RS, št. 54/00) in Državnem razvojnem programu, kjer sta prestrukturiranje kmetijstva in razvoj podeželja opredeljena kot ena od prednostnih nalog države.

Strategija prihodnjega razvoja kmetijske strukturne politike in politike razvoja podeželja temelji na dejstvu , da je interes slovenskega kmetijstva pregleden in dolgoročen , ter da kaže jasen odnos do

• Janja KOKOLJ-PROŠEK, u.d.i.k.a., Državna podsekretarka, vodja Sektorja za strukturno politiko in podeželje , Ministrstvo za

kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003

- 59 - VODNO GOSPODARSTVO V LUČi J. KOKOLJ-PROŠEK EVROPSKIH INTEGRACIJ

podeželja , ki kmetom in kmeticam omogoča dolgoročno načrtovanje razvoja njihovih kmetij in jim zagotavlja določene pogoje gospodarjenja. Ob tem bo potrebno zagotoviti prehajanje sektorsko usmerjenih razvojnih programov v integralne programe, ki bodo upoštevali dejstvo, da je bistvo slovenskega kmetijskega kot tudi splošnega gospodarskega in socialnega razvoja v čim boljši izrabi domačih virov. Prav z upoštevanjem multifunkcionalne vloge kmetijstva lahko ohranimo poseljenost podeželskih območij , ohranimo naravno in kulturno dediščino na podeželju ter z razvojem dopolnilnih dejavnosti in dodatnih zaposlitvenih možnosti na podeželju , uvajanjem alternativnih metod kmetijske pridelave in predelave ohranimo in zagotovimo nova delovna mesta na podeželju . Ob tem je potrebno nameniti poseben poudarek varovanju okolja , dobremu počutju živali ter visoki kakovosti živil. Strategija razvoja kmetijske strukturne politike in politike razvoja podeželja , ki jo bomo v celoti začeli izvajati v letu 2004, temelji na naslednjih ciljih :

krepitev multifunkcionalne vloge kmetijstva ; pridelava in predelava visoko kakovostnih kmetijskih pridelkov in izdelkov; izboljšanje kmetijskih struktur (velikost, socio-ekonomske in proizvodne strukture) ; izboljšanje povezovanja v kmetijstvu in živilsko-predelovalni industriji ; uvajanje in spodbujanje kmetijskih tehnologij, ki so naravi prijazne in ohranjajo krajinske značilnosti podeželskih območij ;

zagotavljanje poseljenosti podeželja preko ohranjanja delovnih mest in zagotavljanja primernega dohodka za kmetije in podeželsko prebivalstvo; uravnotežen in celovit razvoj podeželja ter varovanje okolja, posebej varovanje zemljišč in voda pred onesnaževanjem in degradacijo.

3. POVEZANOST REGIONALNE POLITIKE IN KMETIJSKE STRUKTURNE POLITIKE TER POLITIKE RAZVOJA PODEŽELJA V EU

V EU so se že zgodaj začeli zavedati pomembnosti regionalne politike, v kateri zavzemata kmetijstvo in razvoj podeželja pomembno mesto. Ukrepi regionalne politike tako predstavljajo kompleksen splet, ki omogoča zasledovanje oziroma doseganje integralnega razvojnega koncepta z združevanjem gospodarskega, ekološkega , kulturnega, socialnega in političnega vidika .

Že v preambuli rimske pogodbe so se ustanovne članice EU zavzele za pospeševanje ekonomske enakosti in zagotavljanju uravnoteženega razvoja , upoštevajoč razlike v razvitosti in razvojnih potencialih posameznih regij . Začetki formalnega izvajanja ukrepov skupne kmetijske politike in regionalne politike pa segajo v začetek sedemdesetih let. Povečanje regionalnih razvojnih neskladij je namreč pripeljalo do reorganizacije dotedanjega sklada za tržno politiko v kmetijstvu , ki se je preimenoval v Evropski kmetijski garancijski in usmerjevalni sklad (EAGGF) , pri čemer je bil garancijski oddelek (Guarantee section) pristojen za tržno-cenovno kmetijsko politiko in usmerjevalni oddelek (Guidance section) za strukturno in regionalno kmetijsko politiko. Sprva je bila tako strukturna in regionalna politika EU odvisna zgolj od sredstev kmetijskega dela proračuna (njegovega usmerjevalnega oddelka), vendar se je to izkazalo kot nezadostno za resnejše razvojne posege na podeželju . Poleg kmetijskih dejavnosti je bilo potrebno podpirati tudi druge dejavnosti na podeželju in ponuditi druge vrste pomoči , zato je bil ustanovljen še poseben Evropski sklad za regionalni razvoj (ERDF). Poleg že omenjenih strukturnih skladov sta bila ustanovljena še dva in sicer Evropski socialni sklad (ESF) in Sklad za podporo ribiškemu sektorju (FIFG).

Vsi štirje strukturni skladi si delijo financiranje posameznih ukrepov za doseganje skupnih ciljev strukturne politike. Skupna strukturno-regionalna politika je za razliko od tržno-cenovne kmetijske politike le deloma financirana iz proračuna EU. Ostanek potrebnih sredstev morajo zagotoviti države same in uporabniki . Delež finančne udeležbe EU varira glede na stopnjo razvitosti posamezne regije, finančne zmogljivosti posamezne države članice in še na nekatere druge dejavnike.

Slovenija bo v programskem obdobju 2004-2006 uvrščena v Ciljno območje 1, kar nas uvršča med regije , katerih BDP na prebivalca, merjen po kupni moči in izračunan na podlagi podatkov Skupnosti za zadnja tri leta, znaša manj kot 75 % povprečja Skupnosti . Tako se že nekaj časa pospešeno vzpostavljajo strukture potrebne za pripravo programov in implementacijo ukrepov strukturne politike. Njihova krepitev in prilagoditev EU zahtevam pa se bo nadaljevala vse do vstopa v EU.

MiŠiČEV VaDARSKI DAN 2003

- 60 -J. KOKOLJ-PROSEK

4. PROGRAMIRANJE ZA OBDOBJE 2004-2006

VODNO GOSPODARSTVO V LUČi EVROPSKIH INTEGRACIJ

Ker bo Slovenija v obdobju 2004-2006 obravnavana kot Ciljno območje 1 se na MKGP pripravljajo sledeč i dokumenti , ki bodo podlaga za izvajanje ukrepov na področju kmetijske strukturne politike in razvoja podeželja :

1. Načrt razvoja podeželja 2004-2006 (Jamstveni del EAGGF), ki bo vseboval naslednje ukrepe: . • Kmetijsko okoljski ukrepi , • Spodbude za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje (LFA) , • Zgodnje upokojevanje, • Podpore za zagotavljanje EU standardov na kmetijskih gospodarstvih , • Tehnična pomoč .

Za izvajanje teh ukrepov si je Slovenija z uspešnimi pogajanji pridobila podporo s strani EU v višin i 249,8 mio EUR (= cca. 58.453,20 SIT) za izvajanje vseh ukrepov jamstvenega sklada v obdobju 2004-2006.

2. Enotni programski dokument 2004·2006 ali Single programming document (SPO), ki bo podlaga za koriščenje sredstev iz vseh strukturnih skladov EU za obdobje 2004-2006. V njem bo enotno predstavljen razvojni načrt, ki bo vključeval vse politike dolgoročnega razvoja države. Prestrukturiranje kmetijstva in razvoj podeželja je opredeljeno kot posebna prioriteta znotraj SPO in bo podlaga za porabo finančnih sredstev usmerjevalnega oddelka EAGGF in FIFG. V SPO so v okviru 3. prednostne naloge Prestrukturiranje kmetijstva gozdarstva in ribištva vključeni naslednji ukrepi :

• Naložbe v kmetijska gospodarstva • Izboljšanje predelave in trženja kmetijskih proizvodov • Spodbujanje dejavnosti povezanih s kmetijstvom - alternativni dohodkovni viri • Trženje kakovostnih kmetijskih proizvodov • Ohranjanje in izboljševanje gospodarske in ekološke vrednosti gozdov • Modernizacija ribiške flote • Ribogojstvo

Za kmetijstvo bo namenjenih samo 10% sredstev Strukturnih skladov, to je 23,57 mio EUR oz. 5,52 mrd SIT. Ukrepe, katerih izvajanje je v nacionalnem interesu, vendar ne bodo vključeni niti v Program razvoja podeželja niti' v Enotni programski dokument, bo država izvajala v obliki državnih pomoči. To pomeni, da se bodo potrebna sredstva za njihovo izvajanje zagotavljala v domačem proračunu .

5. IZVAJANJE UKREPOV DO VSTOPA

5.1. Predpristopna pomoč SAPARD

Pomembne izkušnje pri načrtovanju , vodenju in izvajanju evropsko primerljive kmetijske strukturne politike predstavlja izvajanje predpristopne pomoči za kmetijstvo in razvoj podeželja SAPARD. Predvsem uvajanje in izvajanje tega programa pomeni dobrodošle izkušnje na področju sprejemanja politike in administrativn ih postopkov, ki veljajo v EU, kar bo prav gotovo pripomoglo k učinkovitejšemu koriščenju sredstev pomoči , ki nam bodo na voljo po vstopu .

Program SAPARD je eden od treh predpristopnih programov EU državam kandidatkam, na podlagi katerega se v Sloveniji namenja pomoč spodbujanju trajnostnega razvoja kmetijstva in celovitega razvoja podeželja , v okviru štirih ukrepov:

Ukrep 1: Naložbe v kmetijska gospodarstva; Ukrep 2: Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov; Ukrep 3: Gospodarska diverzifikacija na kmetiji ; Ukrep 4: Razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju .

Na podlagi Programa razvoja podeželja 2000-2006 (SAPARD) je Vlada Republike Slovenije 11 .12.2000 izdala Uredbo o ukrepih kmetijske strukturne politike Programa SAPARD 2000-2006 (Ur. 1. RS, št. 114/00) , ki določa ukrepe, namene, upravičence in pogoje za pridobitev sredstev ter je pravna podlaga za objavo javnih razpisov.

MiŠiČEV VaDARSKI DAN 2003

- 61 -J. KOKOLJ-PROSEK

VODNO GOSPODARSTVO V LUČ i EVROPSKIH INTEGRACIJ

5.2. Uredba o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja

Uredba o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leti 2003 in 2004 določa ukrepe kmetijske strukturne politike in politike razvoja podeželja do vstopa Slovenije v EU .

Uredba določa naslednje ukrepe 1. Zemljiške operacije

- Agromelioracije; - Hidromelioracije kmetijskih zemljišč ;

- Komasacije in sanacija nedokončanih komasacij ; - Obnova in urejanje pašnikov;

2. Strukturni ukrepi - Program podpor za prestrukturiranje in prenovo kmetijske proizvodnje (investicije na kmetijska gospodarstva, prestrukturiranje zadrug , sanacija kmetij) ; - Programi podpor za prestrukturiranje živilstva ;

3. Vertikalni ukrepi - Obnova vasi ; - Inovativni programi za razvoj podeželskih ekonomij ; - Podpore ekonomski diverzifikaciji podeželja-alternativni dohodkovni viri ; - Razvoj infrastrukture, povezane z razvojem kmetijstva ;

4. Drugi ukrepi - Podpora strokovnim prireditvam, stanovskemu in interesnemu povezovanju; - Kmetijstvo: Vrtnarski centri - podpora- Kmetijstvo : Kmetijsko znanstveno raziskovalno delo -podpora

6. IZVAJANJE ZEMLJiŠKIH OPREACIJ PO LETU 2004

Celosten sklop ukrepov IV. Stebra reforme kmetijske politike bo država Slovenija izvajala v obliki podpor t.i. racionalnega sofinanciranja (državne pomoči) , kar pomeni da so sredstva opredeljena kot javna finančna sredstva. V okviru izvajanja zemljiških operacij namenjamo največjo podporo ukrepu namakanja in pa komasacij . V zadnjih dveh letih smo predvsem na področju hidromelioracij izvedli pomembne naloge v zvezi z institucionalno ureditvijo:

uveden je kataster melioracijskih sistemov in naprav vzpostavlja se Služba za upravljanje in vzdrževanje velikih melioracijskih sistemov na osnovi podeljenih koncesij

Hkrati pa je intenzivno tekla priprava vseh predpisov, vezanih na določila Zakona o kmetijskih zemljiščih . Stanje na tem področju je izčrpno predstavila z referatom »Institucionalna ureditve hidomelioracij - pregled stanja in načrti za v bodoče« predstavnica MKGP na posvetu v letu 2003.

Hidromelioracije - predvsem namakanje in gospodarjenje z vodnimi viri za kmetijstvo so dolgoročni ukrepi, ki so v naši državi nujno potrebni . To na eni strani kažejo katastrofalni učinki suše, na drugi pa zahteve in potrebe po spodbujanju strukturnih ukrepov, ki bodo povečali in spodbudili konkurenčnost slovenskega kmetijstva , povečali dohodek na kmetiji , povečali oz. zagotovili delovna mesta v kmetijstvu (ne ravno v kmetijski pridelavi , ampak tudi v predelavi in trženju) . Cilj spodbujanja namakanja in gospodarjenja z vodnimi viri za kmetijstvo ne sme biti samo spodbujanje gradnje namakalnih sistemov, ampak predvsem v spodbujanju časovno načrtovane kakovostne kmetijske proizvodnje.

MKGP tako nadaljuje svoje aktivnosti v več smereh:

1. vzpostavitev rednega vzdrževanja in upravljanja velikih hidromelioracijskih sistemov 2. priprava na intenzivnejše spodbujanje izgradnje novih namakalnih sistemov - iskanje novih

finančnih virov za gradnjo 3. aktivno usposabljanje in izobraževanje uporabnikov - kmetov o vseh vprašanjih v zvezi z

namakanjem kmetijskih zemljišč . V ta namen je MKGP že izdalo sedem izobraževalnih brošur, v letu 2004 pa načrtuje izdajo še petih novih .

Ocenjujem, da smo s svojimi aktivnostmi na pravi poti in bomo svoje delo glede na začrtane aktivnosti v naslednjih letih še nadaljevali.

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2003