2

3

Kazalo POSLANSTVO SKLADA SE NADALJUJE ...................................................................................................... 4

KOLEDAR PROJEKTOV SKLADA V LETU 2015 ........................................................................................... 7

RUSIJADA 2015 ........................................................................................................................................ 9

IZ RUSKE KUHINJE Z LJUBEZNIJO ........................................................................................................... 12

NA KRILIH LABODOV (Večer plesa, ruske glasbe, pesmi in besede) ...................................................... 15

FESTIVAL »VESELI VETER« ..................................................................................................................... 18

NASLIKANEGA KRUHA NE MOREŠ POJESTI ........................................................................................... 20

RUSKI DAN »KO BI JAZ BILA CARICA« .................................................................................................... 22

PRAVLJICA O RIBIČU IN RIBICI (СКАЗКА О РЫБАКЕ И РЫБКЕ) ............................................................. 23

MEDNARODNA IZMENJAVA MED DIJAKI GIMNAZIJE POLJANE IN DIJAKI ŠOLE 63952 IZ SANKT

PETERBURGA ......................................................................................................................................... 25

4. TEDEN RUSKEGA FILMA V ŠKOFJI LOKI .............................................................................................. 27

BOGASTVO ŠIRJAV ................................................................................................................................. 32

LITERARNI NATEČAJ ZA NAJBOLJŠO SODOBNO PRAVLJICO »ŠKRLATNI CVET« .................................... 35

NOVOLETNO PRAZNOVANJE V RUŠČINI ZA DVOJEZIČNE OTROKE ....................................................... 38

ANA KARENINA LEVA TOLSTOJA ............................................................................................................ 40

PUŠKIN MED NAMI 3 ............................................................................................................................. 42

ŠKRLATNA JADRA ................................................................................................................................... 46

IZOBRAŽEVALNI PROJEKT O KOZMONAVTIKI Z OBISKOM ZVEZDNEGA MESTA ................................... 48

OKROGLA MIZA SKLADA, POROČILO SKLADA ....................................................................................... 51

4

POSLANSTVO SKLADA SE NADALJUJE

Leta 2007 so Društvo Slovenija Rusija, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter

Veleposlaništvo Ruske federacije podpisali Deklaracijo o sodelovanju na področju promocije

ruskega jezika in kulture v slovenskem šolstvu. Deklaracija je tlakovala pot plemenitemu

poslanstvu, ki ga vse od podpisa leta 2007 izvršuje in nadgrajuje Sklad Toneta Pavčka za

popularizacijo ruskega jezika in kulture v slovenskem šolstvu (v nadaljevanju Sklad).

Sklad je s svojim delom nadaljeval tudi v letu 2015, ko je dosegel zavidljive uspehe na področju

povečevanja zanimanja za ruski jezik in kulturo med mladimi in s tem pripomogel h krepitvi

medkulturnega dialoga, boljšemu poznavanju ruske kulture ter izboljšanju kompetenc učencev

osnovnih in srednjih šol.

Velja poudariti, da bi bilo opravljeno delo nemogoče brez podpore stalnih uglednih sponzorjev

Sklada, ki so s svojim dragocenim prispevkom (le-ta presega zgolj finančno podporo)

omogočili nadaljevanje in nadgrajevanje dela Sklada tudi v letu 2015. Ob tej priložnosti se zato

velja posebej zahvaliti podjetjema Krka, d.d. in Riko, d.o.o. ter Društvu Slovenija Rusija s

partnerji.

Obenem se zahvaljujemo tudi vsem drugim našim partnerjem, izvajalcem projektov, kolegom

in podpornikom za vložen trud. Prepričani smo, da le-ta ni bil zaman, za Sklad pa predstavlja

le še dodatno spodbudo za delo v bodoče.

Delovanje Sklada ne posega v strokovno področje poučevanja ruščine v šolah, temveč s

prizadevnim delom vseh udeležencev, predvsem pa izvajalcev projektov, z izvedbo venomer

novih, pa tudi že uveljavljenih inovativnih projektov prispeva k popularizaciji ruskega jezika

in kulture med slovensko mladino. Tudi v letu 2015 si je Sklad prizadeval k sodelovanju

pritegniti čim večje število srednjih in osnovnih šol, tudi takih, kjer se ruščine (še) ne učijo. Pri

tem smo bili posebej uspešni, saj smo v okviru 16 realiziranih projektov, k sodelovanju uspeli

pritegniti 2728 udeležencev (l. 2014 nekaj več kot 2000) - učencev in dijakov, pa tudi

predšolskih otrok.

5

Statistika sodelovanja šol pri projektih Sklada Toneta Pavčka

Šolsko leto Število OŠ Število SŠ Skupaj

2007/2008 3 7 10

2008/2009 5 10 15

2010 6 11 17

2011 10 12 22

2012 9 8 17

2013 30 22 52

2014 19 28 47

2015 24 31 53

Vir: poročila izvajalcev projektov Sklada

Velja ponoviti, da je bil v letu 2013 eden od projektov Sklada finančno podprt s strani Fundacije

Russkiy mir. Projekt je pritegnil pozornost velikega števila slovenskih šol, ki so se v projekt

vključile ne kot organizatorke, temveč kot udeleženke. Ta praksa se je izkazala za pozitivno in

strokovni odbor Sklada je tudi v letih 2014 in 2015 nadaljeval z lastnimi projekti Sklada za vse

šole. Tako je Sklad tudi v preteklem letu 70% razpisnih sredstev namenil izvajalcem projektov,

preostalih 30% pa je bilo namenjenih lastnim projektom Sklada za vse šole: festival Veseli

veter, zaključno srečanje koordinatorjev in izvajalcev projektov Sklada z okroglo mizo.

Velika udeležba v projektih Sklada v letu 2015 pa kaže, da lahko še vedno beležimo stabilno

rast interesa za ruski jezik in kulturo v Sloveniji. Predvsem pa znova govori o pomenu delovanja

Sklada, ki pogosto zajame širiši krog udeležencev in v določeni meri tudi sooblikuje bodoče

trende. Le-te so glede na udeležbo in zanimanje že predšolskih otrok lahko v bodoče zgolj

pozitivni.

6

Statistika: ruščina na splošni maturi Še vedno vztrajno narašča število kandidatov, ki opravljajo izpit splošne mature iz ruščine. V

primerjavi z letom 2007 se je število maturantov iz ruščine naraslo več kot za 2,5 krat.

leto 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

št.

kandidatov 16 17 14 29 30 40 43 46 45

Vir: Letno poročilo maturitetne komisije.

http://www.ric.si/mma/Letno%20porocilo%20SM%202014/2014120109532871/

Strokovni odbor ob koncu uvodnega pregleda v l. 2015 doseženih rezultatov ponovno izraža

iskreno zahvalo vsem, ki si že vrsto let prizadevajo za povezavnje in zbliževanje slovenskega

in ruskega naroda ter za krepitev slovensko-ruskih odnosov na področju znanosti, kulture in

izobraževanja.

Predsednik strokovnega odbora Sklada

Ravnatelj gimnazije Škofja Loka

Jože Bogataj

Koordinatorica Sklada

Julija Mesarič

7

KOLEDAR PROJEKTOV SKLADA V LETU 2015

MESEC IME PROJEKTA IZVAJALEC

MAREC Rusijada 2015 Gimnazija Škofja Loka

MAREC Iz ruske kuhinje z ljubeznijo

ИЗ РУССКОЙ КУХНИ С

ЛЮБОВЬЮ

Srednja šola za gostinstvo in

turizem Celje

MAREC NA KRILIH LABODOV

(Večer plesa, ruske glasbe,

pesmi in besede)

Gimnazija Celje – Center

MAREC Festival Veseli veter SKLAD

JUNIJ »Naslikanega kruha ne moreš

pojesti«

Osnovna šola Danile Kumar,

Ljubljana

JUNIJ Ruski dan: "Ko bi jaz bila carica

..."

Osnovna šola Center Novo

mesto

JUNIJ Сказка о рыбаке и рыбке Osnovna šola Podgorje pri

Slovenj Gradcu

SEPTEMBER Mednarodna izmenjava med

dijaki Gimnazije Poljane in

dijaki šole 63952 iz Sankt

Peterburga

Gimnazija Poljane

NOVEMBER 4. teden ruskega filma v Škofji

Loki

Gimnazija Škofja Loka

FEBRUAR - DECEMBER Bogastvo širjav 2015 Srednja upravna in

administrativna šola Ljubljana

8

DECEMBER Literarni natečaj za najboljšo

sodobno pravljico "Škrlatni

cvet"

Kulturno gledališko društvo

Reciklaža

DECEMBER 17. novoletno praznovanje v

ruščini za dvojezične otroke

Vesela dRuščina, zavod za

izobraževanje in kulturo

DECEMBER Ana Karenina Leva Tolstoja

Biotehniški center Naklo

DECEMBER Puškin med nami 3 Osnovna šola Savsko naselje

DECEMBER Škrlatna jadra Srednja ekonomska šola

Ljubljana

DECEMBER Izobraževalni projekt o

kozmonavtiki z obiskom

Zvezdnega mesta

SKLAD

DECEMBER Okrogla miza Sklada, poročilo SKLAD

9

RUSIJADA 2015

V petek, 13. marca 2015, je v organizaciji Gimnazije Škofja Loka v mestu Škofja Loka že petič

potekal vseslovenski festival šol, kjer poučujejo ruščino – Rusijada 2015.

Loški oder, kjer prireditev poteka že od samega začetka, je bil tokrat deležen res izvrstnih

nastopov vseh udeležencev, ki so pripravili zelo raznovrstne točke: čudovite recitacije ruske

poezije, prepevanje ruskih narodnih in drugih znanih pesmi iz ruskih filmov, videoprojekcije,

krajše igre, skeče. Rdečo nit celotne prireditve so vlekli naši posebni umetniški gostje, mladi

igralci Gimnazije Škofja Loka, združeni v improskupini O.sti J.arej pod mentorstvom

profesorice Tatjane Žagar. Na odru so predstavili pet uprizoritev na temo ruske literature:

Dostojevski (Zločin in kazen), Gogolj (Plašč), Puškin (Jevgenij Onjegin), Gogolj (Revizor) in

Lermontov (Jadro). Improskupina O.sti J.arej je navdušila občinstvo in jih s svojimi

uprizoritvami ruskih literarnih del motivirala za nadaljnje odkrivanje izjemno bogate ruske

literature.

Na odru je nastopilo 160 nastopajočih. Častni pokrovitelj prireditve je bil predsednik Republike

Slovenije gospod Borut Pahor. Občinstvo so pozdravili in nagovorili predstavnica

Veleposlaništva Ruske federacije v Sloveniji dr. Larisa Shatochina, predstavnica Ruskega

centra znanosti in kulture iz Ljubljane gospa Valerija Kilpjakova, župan občine Škofja Loka

mag. Miha Ješe in ravnatelj Gimnazije Škofja Loka gospod Jože Bogataj.

Prireditev je bila zasnovana tako, da mlade vzpodbudi k nadaljnjemu odkrivanju veličastne

ruske kulture in učenju ruščine, k tkanju novih prijateljstev in gradnji novih mostov med

slovensko in rusko kulturo. Zadovoljni obrazi ob koncu prireditve so za organizatorja največja

nagrada.

Na prireditvi so nastopili:

- dijaki osmih gimnazij (Gimnazija Celje - Center, Gimnazija Nova Gorica, Gimnazija Antona

Aškerca ŠCL, Gimnazija Škofja Loka, I. gimnazija v Celju, Gimnazija Poljane, Gimnazija

Kranj, Škofijska klasična gimnazija Ljubljana)

- učenci štirih osnovnih šol (OŠ Prule, OŠ Naklo, OŠ Matije Valjavca Preddvor, OŠ Podgorje

pri Slovenj Gradcu)

- Zavod Vesela druščina

10

- KGD Reciklaža

Umetniški gost festivala je bilo improgledališče Gimnazije Škofja Loka O.sti J.arej.

Prireditev sta povezovala dijaka Gimnazije Škofja Loka Polona Kalan in Nejc Kavčič.

Prireditev se je pričela ob 14.00 in se zaključila ob 17.30. Dopoldne smo za vse udeležence

organizirali tudi generalko.

Nastopajoči so dobili tudi malico (sendvič in sok ter čokoladna rezina).

Mentorjem nastopajočih smo podelili potrdila o sodelovanju in simbolično darilo.

Da lahko takšna velika prireditev uspe, morata za njo stati natančna organizacija, ki se prične

že mesece pred prireditvijo, in dobra tehnična podpora.

Največja zahvala gre ponovno Društvu Slovenija Rusija in njegovemu Skladu Toneta Pavčka

(Krka, d. d., Riko, d. o. o.), ki skrbi za promocijo ruskega jezika in kulture ter že od samih

začetkov finančno pomaga in podpira festival Rusijada.

Nastopilo je okoli 160 nastopajočih: osnovnošolci, dijaki in študentje. Starostna struktura od 7-

25 let.

Festivala so se kot mentorji ali kot gledalci udeležili učitelji in profesorji ruščine osnovnih šol,

gimnazij. Nastopajoče je spremljalo 17 mentorjev.

Z letošnjo prireditvijo smo izjemno zadovoljni, saj smo dosegli zastavljene cilje, to je navdušiti

čimveč mladih za ponovno in nadaljnje odkrivanje ruske kulture in jezika, dati mladim

možnost, da se na pravem gledališkem odru lahko izražajo v ruščini, omogočiti udeležencem

prireditve, da si ogledajo, kako živi ruščina v različnih slovenskih krajih ter kako rusko kulturo

in jezik doživljajo mladi iz vse Slovenije.

Na letošnji prireditvi je nastopilo še več udeležencev kot pred dvema letoma, mnogi nekdanji

nastopajoči pa se vračajo na Rusijado kot gledalci in pravijo, da jim ta prireditev ostaja v zelo

lepem spominu.

Rusijada je eden redkih dogodkov, ki povezuje slovenske šole, kjer poučujejo ruščino, in daje

mladim možnost, da med sabo stkejo prijateljske vezi. Skupna nit, ki jih povezuje, sta seveda

ruščina in ruska kultura.

O letošnji Rusijadi so poročali številni mediji (Radio 1, Radio Sora, Radio Kranj, tiskani in

elektronski mediji).

Številne pohvale in zahvale ter nasmejani obrazi ob koncu prireditve so naša potrditev, da smo

dosegli zastavljene cilje letošnjega projekta Rusijada 2015.

Pripravila Jože Bogataj, ravnatelj Gimnazije Škofja Loka, in Marjeta Petek Ahačič,

koordinatorica projekta

11

12

IZ RUSKE KUHINJE Z LJUBEZNIJO

V petek, 20. marca 2015, se je Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje prvič udeležila

tradicionalnega ruskega večera s samostojnim projektom pod naslovom »IZ RUSKE KUHINJE

Z LJUBEZNIJO«. Prireditev se je začela ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma s

projektom Gimnazije Celje - Center »Na krilih labodov« - večer ruske glasbe, pesmi in besede,

nato so se odprla vrata v malo dvorano, kjer smo za goste v okviru našega projekta pripravili

pogostitev s tradicionalnimi ruskimi jedmi.

V pripravi in postrežbi jedi so sodelovali dijaki 2. f in 3. a razreda ter njihova glavna mentorja:

učitelj kuharstva Srečko Lešek, učitelj strežbe Robert Štojs. Poleg njiju so pri nabavi živil,

oblikovanju menija in organizaciji ter nadzoru in ocenjevanju dela dijakov sodelovali še drugi

učitelji praktičnega pouka kuharstva in strežbe. Pri tem velja še posebej poudariti, da je bila

priprava jedi za dijake 2. f razreda praktični del poklicne mature – storitev z zagovorom. Tako

so izjemno odgovorno in resno pristopili k projektu v vseh fazah - od priprave sestavin in

kuhanja do dekorativne postavitve jedi na servirne posode. Poleg tega so dobro spoznali

značilnosti ruske kuhinje, podrobne recepture in priložnosti, ob katerih se te jedi običajno

postrežejo na ruskih domovih ali v restavracijah, saj so morali v ustnem delu mature svojo

storitev tudi zagovarjati. Tudi ekipa za strežbo je odlično opravila svojo nalogo, saj je bilo

gostov zelo veliko, tako da smo po končani kulturni prireditvi postavili še dodatne okrogle

mizice v veliko dvorano, okrog katerih so ob pokušini ruskih dobrot potekali zanimivi pogovori

v prijetnem vzdušju.

Za scenografijo so poskrbeli dijaki pod mentorstvom mag. Ingrid Slapnik, ki so izdelali

martjoške v različnih velikostih od 40 do 100 cm. Le-te so slavnostnim pogrinjkom dodale

pridih ruske kulture in poživile celotno sceno. Poleg tega so bili ob posameznih jedeh napisi z

imeni jedi v slovenskem in ruskem jeziku.

Goste je v slovenskem in ruskem jeziku nagovorila dijakinja 3. letnika Oleksandra Tahanska,

ki jo je nastop v njenem maternem jeziku še posebej ganil. Pri prevodu jedi in nagovora je

pomoč ponudila Maja Maričič, prof. italijanščine in ruščine.

Pri projektu je skupaj sodelovalo okrog 40 dijakov in 8 mentorjev.

13

Pogostitev v obliki hladno-toplega bifeja ruskih jedi je predstavljala glavni rezultat projekta.

Meni je obsegal predjedi, glavne jedi in sladice. Nekatere jedi, npr. slani in sladki blini, so imeli

različne nadeve, tako da so zadovoljili skoraj vsak okus. Tudi za pijačo je bilo poskrbljeno, saj

so obiskovalci poleg vode in vina lahko pokusili tudi različne koktejle z najbolj popularno rusko

pijačo – vodko. Ekipa dijakov, ki so jedi pripravili, je pri vsaki mizi z veseljem odgovarjala na

vprašanja o sestavinah jedi, postopku priprave in celo o tem, kje je mogoče najti recept za

posamezno jed. Celoten meni je bil predstavljen na plakatu ter letakih v slovenskem in ruskem

jeziku.

Glavna cilja projekta sta bila: širši javnosti predstaviti rusko kulturo na področju gastronomije

v obliki kulinaričnega doživetja in povečati motivacijo za učenje ruskega jezika (zlasti jezika

stroke) med dijaki SŠGT Celje. Znanje ruščine v gostinsko-turističnem sektorju celjske regije

zaradi naraščajočega števila rusko govorečih gostov v regiji postaja zelo pomembno.

Obiskovalci so povedali, da so mnoge od jedi prvič poskusili, dijaki so bili veseli novo

pridobljenega znanja o ruski kuhinji, zlasti tisti, ki so v okviru praktičnega usposabljanja pri

delodajalcu ali počitniškem delu že kuhali za ruske goste ali jim stregli.

Naše prvo sodelovanje z Društvom Slovenija Rusija smo obeležili na spletni strani šole s

člankom in galerijo slik ter v šolskem Letopisu 2014/15.

Ker je naš projekt potekal kot sestavni del že tradicionalnega ruskega večera na pobudo

Gimnazije Celje-Center, ki vedno napolni dvorano Narodnega doma v Celju, je bil omenjen

tudi v člankih in prispevkih Gimnazije Celje –Center.

Oglaševanje projekta je potekalo v skupni organizaciji z GCC v obliki plakatov na ključnih

točkah po mestu in v vseh kulturnih institucijah ter šolah, skupna vabila pa smo poslali po pošti

in e-pošti. Pripravili smo tudi letak.

14

Veseli in ponosni smo, da smo imeli priložnost prvič sodelovati z Društvom Slovenija Rusija

in prispevati svoj del k bogatemu kulturnemu dogodku. Prav tako nas navdaja z veseljem, da

smo glede na številne pohvale in pozitivne odzive gostov svoj projekt uspešno izpeljali in tako

upravičili tudi finančno podporo Društva Slovenija Rusija in Sklada Toneta Pavčka. Upamo in

želimo, da bi ta projekt pomenil prvi korak k našemu dolgoročnemu sodelovanju tudi v

prihodnosti.

Pripravila Darja Štiherl, koordinatorica projekta

15

NA KRILIH LABODOV (Večer plesa, ruske glasbe, pesmi in besede)

V petek, 20. marca 2015, smo ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju izvedli

kulturno prireditev z naslovom »NA KRILIH LABODOV« - večer ruske glasbe, pesmi in

besede.

Prireditev je bila skupni projekt Gimnazije Celje – Center, I. gimnazije v Celju, II. osnovne šole

Celje, Glasbene šole Celje in Harlekina – društva za umetnost plesa Celje. Na njej so nastopili

sedanji in nekdanji dijaki instrumentalni in vokalni solisti Gimnazije Celje – Center, I.

gimnazije v Celju in Glasbene šole Celje, fantovska vokalna zasedba FaVoZa Gimnazije Celje

– Center in Oktet 9, 14 pevk Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje – Center,

instrumentalna zasedba The Šlagers Gimnazije Celje – Center, Dekliški pevski zbor Gimnazije

Celje – Center, recitatorji – sedanji in nekdanji dijaki Gimnazije Celje – Center in I. gimnazije

v Celju, plesalci II. osnovne šole Celje in Harlekina – društva za umetnost plesa Celje.

Mentorji dijakom so bili: Darja Poglajen, prof. slo. in rus. (skrb za ruski jezik v zapetih pesmih

in recitacijah, priprava moderatorjev večera, koordinatorka projekta, skrb za celostno podobo

večera), Gregor Deleja, prof. glasbe (skrb za celostno podobo večera, fantovska vokalna

zasedba FaVoZa in Oktet 9), David Preložnik, prof. glasbe (zborovodja dekliškega pevskega

zbora GCC), Sašo Šonc, prof. glasbe (instrumentalna skupina The Šlagers in vokalni solisti),

Suzana Tovornik, prof. glasbe (instrumentalni in vokalni solisti), Tomaž Marčič, prof.

(zborovodja Mešanega mladinskega pevskega zbora I. gimnazije v Celju), Adriana Požun

Pavlovič, prof. glasbe (instrumentalni in vokalni solisti), Katarina Arlič Leban, prof.

(instrumentalni solisti), Alenka Firšt, prof. (instrumentalni solisti), Urška Hrovat, prof.

(instrumentalni solisti), Sandra Jazbec (ples labodov) in Breda Stepan (plesni del pravljice Grdi

raček).

Scenografijo so izdelali dijaki programa umetniška gimnazija likovne smeri na Gimnaziji Celje

– Center pod vodstvom mentoric Maje Rak, u. d. i. a., in Ane Pečnik, prof. lik. pedagogike

pripravnice.

Ples labodov sta izvedli osnovnošolki Špela Jezovšek in Danijela Preskar, v plesnem delu

pravljice Grdi raček pa je nastopilo 17 učencev II. osnovne šole Celje.

16

Večina nastopajočih je bila dijakov drugega oz. tretjega letnika gimnazije, nekaj je bilo

študentov, nekdanjih dijakov Gimnazije Celje – Center, na novo pa so letos nastopili tudi

osnovnošolci. Vseh nastopajočih skupaj je bilo več kot 100.

VSEBINA PRIREDITVE

Poezija N. Zabolotskega, I. Kulikove, E. Asadova, N. Klimovič- Hižnjak, M. Cvetajeve in

neznanih avtorjev, ruski prevod pravljice H. Ch. Andersena Grdi raček, ruska glasba D.

Šostakoviča, A. Borodina, P. I. Čajkovskega, S. Rahmaninova in ljudske pesmi. Prireditev je

skoraj v celoti potekala v ruščini. Prireditev je trajala 1 uro in 45 minut.

CELOSTNA PODOBA VEČERA

Darja Poglajen, prof. slo. in rus. ter Gregor Deleja, prof. glasbe

PUBLIKA

Obiskovalci (dvorana sprejme okrog 300 obiskovalcev) so do zadnjega kotička (dodatni stoli

in stojišča) napolnili dvorano in ob koncu prireditve nastopajoče nagradili z močnim aplavzom.

DRUŽENJE PO PRVEM DELU PRIREDITVE

Po prvem delu prireditve se je v stranski dvorani odvijal samostojni projekt Srednje šole za

gostinstvo in turizem Celje »Iz ruske kuhinje z ljubeznijo«, kjer so se obiskovalci prvega dela

večera ob mojstrsko pripravljenih in skrbno postreženih kulinaričnih mojstrovinah ruske

kuhinje še družili in poklepetali med sabo ter z nastopajočimi.

CILJI

Namen prireditve: K sodelovanju pritegniti še nove šole (ravnatelje, mentorje in učence) in

predstaviti čim širši publiki delček bogate ruske kulture ter pri njej zbuditi oz. še povečati

zanimanje zanjo.

ODZIV MEDIJEV

Članki in slike v časopisih in revijah, prispevek na Radiu in TV Celje.

17

OGLAŠEVANJE

Veliki plakati na ključnih točkah po mestu in v vseh kulturnih institucijah ter šolah, vabila po

pošti in množičnih občilih, programski listi za vse obiskovalce večera.

OSTALI NASTOPI

Del programa z ruskega večera smo predstavili na Rusijadi 2015 v Škofji Loki.

UGOTOVITVE

Veseli smo in hvaležni, da imata Društvo Slovenija Rusija in Sklad Toneta Pavčka posluh za

naše delo, da ga finančno podpirata ter da se na našo prošnjo za častno pokroviteljstvo z

naklonjenostjo odziva tudi Veleposlaništvo Ruske federacije v Republiki Sloveniji. Podobno

dejavnost načrtujemo tudi v prihodnje, zato si želimo, da bi nam bili Društvo Slovenija Rusija,

Sklad Toneta Pavčka in Veleposlaništvo RF v RS naklonjeni tudi pri novih projektih.

Pripravila Darja Poglajen, koordinatorica projekta

18

FESTIVAL »VESELI VETER«

»Veseli veter« je priletel v Novo mesto

Zdaj pa nam zapoj pesem, veseli veter,

veseli veter, veseli veter!

V. Lebedev - Kumač

28. 3. 2015 je v Novem mestu potekal gala koncert v sklopu 4. Mednarodnega festivala ruske

otroške pesmi »Veseli veter«. Pred gala koncertom je 26. in 27. 3. v Ruskem centru znanosti in

kulture potekal predizbor, na katerem je sodelovalo več kot 400 predstavnikov iz petih držav –

Rusije, Slovenije, Kazahstana, Moldavije in Hrvaške.

Številne goste, ki so na ta večer prišli v Kulturni center Janeza Trdine, so toplo pozdravili

novomeški župan Gregor Macedoni, namestnik direktorja Russotrudničestva Jurij Metelev, ki

je bil na poslovni poti v Sloveniji, pa tudi podpredsednik Društva »Slovenija-Rusija« Igor

Furlan ter predstavnik Rossotrudničestva v Sloveniji Rifat Pateev. V svojem nastopu je župan

poudaril, kako pomembno je obdržati in utrditi vsestranske povezave med Slovenijo in Rusijo,

ki so tekom številnih let koristno botrovale razvoju obeh držav. Jurij Metelev je povedal, da

festival ruske otroške pesmi v Sloveniji omogoča predajo štafete prijateljstva in običajev

kulturne skupnosti med Rusi in Slovenci novim generacijam.

Koncert se je pričel z izvedbo »Katjuše«, ene izmed najbolj popularnih ruskih pesmi v Sloveniji

in ki so jo v spomin na sedemdesetletnico zmage v drugi svetovni vojni zapeli šolarji iz Novega

mesta. Mladi Slovenci vedo, da so »Katjušo« v času vojne peli tako sovjetski vojaki kot

jugoslovanski partizani v znak upora proti fašizmu.

Ta večer je bilo v kulturnem centru v Novem mestu, kjer se je zbralo na stotine Slovencev,

ljubiteljev ruske pesmi in kulture, slišati veliko čudovitih in priljubljenih ruskih pesmi. Med

zapetimi je bila tudi pesem »Prekrasnoe daleko« Jevgenija Krilatova v izvedbi gostje iz Hrvaške

Kristine Malekoci. Skladbo »Gnomiki« Konstantina Kostina je čudovito izvedel otroški zbor

»Rosinka« Ruskega centra »Ruski svet« v Mariboru. Že tretje leto zapored so s svojim

navdušujočim nastopom naredili vtis srednješolci iz Podgorja pri Slovenj Gradcu z

zborovodkinjo Tatjano Talj, ki so tokrat izvedli glasbeno skladbo »Bu-ra-ti-no« Alekseja

Ribnikova z besedilom Jurija Entina. Zelo ganljiva je bila pesem »Zlati žarek sončne svetlobe«

19

iz priljubljene risanke »Bremenski godci«, ki sta jo zapela Princesa – zmagovalka vseruskih in

mednarodnih natečajev Marina Igricka in Trubadur – Andrej Galicki.

S svojim petjem nas je razveselil družinski kvartet dvojčkov iz Loma pod Storžičem z

zborovodkinjo Karino Gišjan-Roškar, ki je zapel »Goluboj vagon« Vladimirja Šainskega.

Skupina »Ruski talisman« z zborovodkinjo Irino Guščino je zapela pesem »Ty slyšiš', more…«

iz filma »Svistat' vseh naverh!« Skupina »Kantabile« z zborovodkinjo Irino Kolar, ki je

zmagala na Grand Prix festivalih v letih 2013 in 2014, je tokrat predstavila odlično izvedbo

pesmi »Aleluja« iz znamenitega mjuzikla »Junona in Avos«.

Vsi nastopajoči na gala koncertu so prejeli diplome in darila. Predstavnica Veleposlaništva

Ruske federacije v Sloveniji, Larisa Šatohina, je podelila Častno priznanje rusistki in aktivni

članici Društva »Slovenija-Rusija« Danici Rangus za njeno veliko prizadevanje za

popularizacijo ruskega jezika v Sloveniji.

Za zaključek koncerta je zazvenela himna festivala, pesem »Veseli veter«, ki so jo zapeli vsi

udeleženci.

V preddverju prizorišča kulturnega dogodka - Kulturnega centra Janeza Trdine je bila

postavljena fotografska razstava, posvečena olimpijskim igram v Sočiju 2014.

Pripravila Maria Pateeva, koordinatorica projekta

20

NASLIKANEGA KRUHA NE MOREŠ POJESTI

V projekt »Naslikanega kruha ne moreš pojesti« so bili vključeni učenci 3. b OPB slovenskega

oddelka in 2. razreda mednarodnega oddelka. Vključenih je bilo 48 otrok. Osnovni cilj je bil,

da učenci spoznavajo rusko kulinariko in s tem tudi rusko kulturo. Delo je potekalo v več

delavnicah, pod vodstvom koordinatorice Keli Jerman in podkoordinatorice Nataše Mukaetove.

Naš cilj je bil, da otroci iz praktičnega vidika (kuhanje) spoznavajo rusko kulinariko. Preko

kuharskih delavnic so se, s pomočjo gostov iz Rusije, naučili pripraviti tradicionalne ruske jedi

ter spoznavali tudi razne zgodbe, zgodovino, šege, mite in navade Rusije.

Želeli smo, da bo projekt odmeven. Prav zaradi tega smo objavljali fotografije na šolski spletni

strani in imeli razne degustacije tradicionalne ruske hrane za starše in ostale goste. Naš končni

produkt pa je bila knjiga receptov ruskih jedi v treh jezikih. Vsak učenec in učitelji so prejeli

knjigo z namenom, da bi kdaj tudi sami doma pripravili kakšno tradicionalno rusko jed. Dosegli

smo vse zastavljene cilje.

Na začetku projekta smo želeli, da bi otroci prišli v stik z ruskim okoljem. Mednarodni oddelek

ga je obiskal 24. 4. 2015, slovenski oddelek pa 20. 4. 2015. Odločili smo se, da obiščemo Ruski

center znanosti in kulture, kjer so nam zaposleni zelo izčrpno predstavili rusko kulinariko.

Otroci so spoznali veliko ruskih jedi in izvedeli, ob katerih priložnostih so le-te uživali. Pokazali

so nam tudi knjige receptov. Poleg tega so nam razkazali knjižnico, nas peljali na teraso, od

koder smo opazovali prečudovit razgled, ogledali smo si risanki in igrali računalniške igrice v

povezavi z rusko kulturo. Naučili so nas tudi nekaj ruskih izrazov in fraz (zdravstvujte, spasiba,

do svidaniya, da, njet itd.).

Z učenci smo v šoli imeli refleksijo o ogledu Ruskega centra znanosti in kulture. Pogovarjali

smo se o ruskih jedeh. Po skupinah so si izbrali tri jedi, ki bi jih želeli sami pripraviti. Največ

učencev si je izbralo sirnike, vatruško, oladi in pirožke.

V maju in aprilu je bilo izvedenih šest kuharskih delavnic. Pri tem so nam pomagale mame

učenk in učencev, ki prihajajo iz Rusije. Pripravljali smo: sirnike, pelmene, pirožke, oladi,

lososovo juho - uha, boršč, vatruško. Ob tem so izvedeli tudi nekaj o zgodovini jedi, šegah in

navadah, ki so povezane z določeno jedjo. Učencem je bilo najlažje pripravljati sirnike in oladi,

največ dela pa so imeli s pripravo juh in pelmenov. Promocija ruske kulinarike je bila na

International Day-u, dne 31. 5. 2015. Veliko staršev je doma z učenci pripravljalo ruske jedi

(sirniki, pirožke, vatruško). Te jedi smo predstavili ostalim učencem, učiteljem in staršem.

21

Po vsaki kuharski delavnici so si učenci skrbno pisali recepte, ki so nam jih predale gostje.

Konec maja se je izoblikovala knjiga receptov ruskih jedi, ki smo jih kuhali. Angleški del knjige

so napisali učenci mednarodnega oddelka, slovenski del učenci nacionalnega oddelka, ruski del

pa učenci 7. razreda mednarodnega oddelka.

Knjiga je bila predstavljena na International Day-u. 12. 6. 2015 je potekala zaključna kuharska

prireditev, kjer so vsi učenci prejeli tiskano knjigo z ruskimi recepti.

Gospe, ki so pomagale pri izvedbi projekta: Oksana Oreshnikova, Olesya Cheshtanova, Elena

Strelnikova, Vera Tveleneva, Daria Borovski, Irina Bochkalova.

Vodja ruskih prevajalcev: Maxim Reznik

Pripravila Keli Jerman, koordinatorica projekta

22

RUSKI DAN »KO BI JAZ BILA CARICA«

V okviru projekta Ruski dan - »Ko bi jaz bilá carica ...« so učenci spoznavali največjega ruskega

pesnika Aleksandra Sergejeviča Puškina. Raziskovali ter proučevali so kulturno dediščino

Rusije. Ilustrirali so Pravljico o carju Saltanu in dramatizirali odlomek, ki so ga odigrali na

interni prireditvi. Pri doživljanju pravljice je bila v ospredju komunikacija z zgodbo.

Cilj projekta je bil tudi negovati spoštovanje do literatov drugega naroda.

Na prireditvi so učenci prisluhnili pravljici v ruščini in prevodu v slovenščino.

Pri krožku ruščine so odlomek iz pravljice prevedli in svoj prevod primerjali s prevajalčevim.

Sledilo je poustvarjalno pisanje pesmi in domišljijskih pripovedi.

Likovno ter kiparsko ustvarjanje na izbrano temo je potekalo pod mentorstvom likovnega

pedagoga Valterja Rabiča. Izdelke smo razstavili v Ruskem kotičku na šoli. Oblikovali smo

tudi brošuro, ki so jo prejeli vsi sodelujoči. Pri letošnjem projektu je sodelovalo 35 učencev od

6. do 9. razreda.

Pripravila Danica Rangus, koordinatorica projekta

23

PRAVLJICA O RIBIČU IN RIBICI (СКАЗКА О РЫБАКЕ И РЫБКЕ)

Osnovna šola Podgorje pri Slovenj Gradcu je v letošnjem letu izvajala projekt »Сказка о

рыбаке и рыбке« v okviru razpisa za sofinanciranje projekta iz sredstev Sklada Toneta Pavčka

za promocijo ruskega jezika in kulture na osnovnih in srednjih šolah v RS. Izvedba se je izvedla

po načrtovanih korakih: 1. Temeljita priprava na artikulaciji besedila; 2. Priprava dramatizacije

in spremljevalnih dodatkov; 3. Priprava scene in kostumov; 4. Predstavitve. Premiera dramske

izvedbe je bila v kulturnem domu Podgorje, na katero so bili povabljeni visoki gostje iz naše

lokalne skupnosti. Igra je bila predstavljena v ruščini. Za tiste, ki ne razumejo rusko, je bilo

poskrbljeno za prevod v obliki projekcije na platnu. V zimskem času imamo v načrtu še

ponovitev igre na sosednji šoli Mislinja.

V sami dramatizaciji je igralo pet učencev. Pod vodstvom Petra Valtla so pri oblikovanju scene

sodelovali učenci v okviru izbirnega predmeta likovno snovanje.

24

Učenci so se naučili zaigrati pravljico znanega ruskega pisatelja Puškina. S predstavitvijo so

popularizirali ruski jezik in kulturo. Ruski jezik počasi, vendar kontinuirano z našimi

aktivnostmi spet pridobiva na veljavi. Glede na politične razmere je sicer zadnje čase dosti

težje, vendar se naše aktivnosti nadaljujejo. Vsake toliko časa je povpraševanje o možnostih

poučevanja ruščine tudi iz bližnje okolice. Menimo, da je to tudi rezultat našega prizadevanja

popularizacije ruskega jezika na tem področju Slovenije.

Pripravila Tetyana Tall, koordinatorica projekta

25

MEDNARODNA IZMENJAVA MED DIJAKI GIMNAZIJE POLJANE IN DIJAKI ŠOLE 63952 IZ SANKT PETERBURGA

Mednarodna izmenjava je potekala od 22. 9. 2015 do 30. 9. 2015 v Sloveniji, v aprilu pa bomo

izvedli še drugi del izmenjave v Rusiji.

V Sloveniji smo gostili 23 dijakov, starih od 14 do 17 let, ter 2 učitelja iz Sankt Peterburga. V

izmenjavo so bili vključeni dijaki 3. letnika Gimnazije Poljane, ki se ruščino učijo 3. leto. Ruski

dijaki so v času izmenjave bivali pri družinah.

Program izmenjave je potekal v skladu s programom, ki ga Gimnazija Poljane izvaja pri vseh

izmenjavah, in sicer vključuje dve ekskurziji, prisotnost gostujočih dijakov pri pouku ter

projektno delo oz. delavnice. Glede ekskurzij smo se odločili, da dijakom pokažemo

znamenitosti Ljubljane, Škocjanske jame, Lipico, Piran, Koper, Bled ter Škofjo Loko. Pokazali

smo jim tudi Rusko kapelico na Vršiču. Ker mednarodna izmenjava zajema tudi pouk v drugi

deželi, so bili ruski dijaki prisotni pri petih urah pouka, in sicer pri tujih jezikih ter pri pouku

naravoslovja in matematike. Izvedli pa smo tudi športne aktivnosti. Dijaki so izvedli delavnico

ter predstavitev geografije in zgodovine Slovenije.

26

Program sva pripravili Ines Vozelj Šteharnik, koordinatorica projekta in prof. ruščine, ter

Katarina Torkar Papež, prof. slovenščine, ki je tudi vodila tečaj slovenskega jezika. Ogled

Kopra pa je pripravila Irina Makarova Tominec, profesorica na Univerzi na Primorskem.

Cilj izmenjave je bila komunikacija slovenskih dijakov v ruščini, predstavitev Slovenije v

ruščini ter razvijanje medsebojnega razumevanja in strpnosti. Če se sklicujem na vtise, ki so jih

dijaki zapisali po zaključku projekta, lahko povzamem, da je bila izmenjava nepozabna

izkušnja, ob kateri so postali bolj samostojni, samozavestni in suvereni v izražanju v ruščini,

zavedajoč se, da so korektno predstavili Slovenijo ter pri gostih vzbudili zanimanje do te mere,

da so obljubili, da se bodo k nam še vrnili.

Pripravila Ines Šteharnik Vozelj, koordinatorica projekta

27

4. TEDEN RUSKEGA FILMA V ŠKOFJI LOKI

Gimnazija Škofja Loka je pobudnica in ena izmed soorganizatorjev prireditve, ki smo jo v

Škofji Loki organizirali že četrto leto. Ob organizacijski in finančni pomoči Občine Škofja

Loka, strokovnjakov Ruskega centra znanosti in kulture iz Ljubljane, producenta Mosfilm iz

Moskve ter Kina Sora smo letos pripravili brezplačne projekcije filmov znanega ruskega

režiserja Pjotra Todorovskega, in sicer za vse tiste, ki si želijo tovrstnega pogleda v svet

moderne ruske kinematografije.

Letošnji festival ruskega filma je tudi letos finančno podprl Sklad Toneta Pavčka pri Društvu

Slovenija Rusija. Sklad skrbi za promocijo ruščine v osnovnih in srednjih šolah.

Junija 2015 smo na Gimnaziji Škofja Loka stopili v kontakt z Ruskim centrom znanosti in

kulture za organizacijo omenjenega festivala. Kratke vsebine izbranih filmov, ki so bili

predvideni za Teden ruskega filma v Škofji Loki, smo na Gimnaziji Škofja Loka prejeli konec

septembra. Prof. ruščine je na Gimnaziji Škofja Loka izvedla delavnice z dijaki 4. letnika, ki se

uče ruščino, in sicer so pripravili prevod kratkih vsebin iz ruščine v slovenščino. Gradivo je

bilo pripravljeno za nadaljnjo obdelavo v začetku oktobra, ko je Občina Škofja Loka prevzela

oblikovanje in tiskanje brošur.

Že lani je bila želja občinstva, da so filmi v sklopu Tedna ruskega filma v Škofji Loki

podnaslovljeni. Kot soorganizatorji smo upoštevali to željo in v dogovoru z g. Dmitriyjem

Larikovim, ki je filme prevedel in podnaslovil, željo tudi uresničili.

V tem času je potekala komunikacija med Občino Škofja Loka (ga. Katja Štucin), Kinom Sora

(Tea Oblak), Gimnazijo Škofja Loka (Jože Bogataj, Marjeta Petek Ahačič), v začetku oktobra

je bil na občini organiziran tudi koordinacijski sestanek. Dorekli smo program svečane

otvoritve TRF.

Na otvoritvenem večeru Tedna ruskega filma v Škofji Loki, ki je bil v četrtek, 19. novembra

2015, in ga je vodil ravnatelj Gimnazije Škofja Loka Jože Bogataj, so vsi povabljeni

spregovorili o pomenu tega kulturnega dogodka: župan občine Škofja Loka mag. Miha Ješe,

direktor Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani Jurij Meteljov, predstavnica Centra in

poznavalka ruskega filma Valerija Kilpjakova, prva sekretarka in kulturna atašejka

veleposlaništva Ruske federacije v Sloveniji Larisa Šatohina, predsednik Društva Slovenija

28

Rusija Saša Geržina in nazadnje še mentorica dijakov na Gimanziji Škofja Loka prof. ruščine

Marjeta Petek Ahačič. Govore tujih gostov je v slovenščino prevajal podpredsednik Društva

Slovenija Rusija Urban Ocvirk. Otvoritve se je udeležila tudi članica OU Sklada prof. Julija

Mesarič.

Pri pripravi filmskega festivala so s strani občine Škofja Loka sodelovale Hermina Krajnc,

Katja Štucin in Tea Oblak.

Filmske predstave so se odvijale v tednu od 19. do 26. novembra po razporedu, ki ga je pripravil

Kino Sora, od tega je bil en film izbran za šolsko predstavo.

Pripravo na celotni dogodek je koordiniral Jože Bogataj, ravnatelj, na Občini Škofja Loka pa

Katja Štucin.

Kot smo zapisali že v osnovni cilj projekta, je prireditev Teden ruskega filma namenjena

predvsem promociji ruske kulturne dediščine in ruščine skozi medij filma. Predstave v Tednu

ruskega filma v Škofji Loki so bile tako kot vedno namenjene šolski mladini in odraslim, ogled

pa je brezplačen. Za potrebe srednjih šol v regiji v TRF organiziramo tudi šolsko predstavo (v

času pouka oz. zgodaj popoldne), za ostale pa po dve večerni predstavi, tako da si je v enem

dnevu (predvidoma popoldne in zvečer) moč ogledati dva različna filma.

Skupaj si je filme v okviru TRF v Škofji Loki ogledalo okoli 550 dijakov, študentov in drugih

ljubiteljev ruske kulture.

MEDIJI

Veliki (jumbo) plakat je bil objavljen v tednu pred prireditvijo na oglasnem mestu Občine

Škofja Loka, prireditve sta nekaj dni pred pričetkom najavljala lokalni Radio Sora kakor tudi

Radio 1 na nacionalni ravni.

V četrtek, 19. novembra je povzela otvoritveno slovesnost in predstavila program tudi

novinarka lokalnega časopisa Loški glas, ki ga prejemajo vsa gospodinjstva štirih gorenjskih

občin.

OCENA DOSEGANJA ZASTAVLJENIH CILJEV

Cilji projekta (gl. točko 2) so bili doseženi.

29

Vsi organizatorji: Gimnazija Škofja Loka, Občina Škofja Loka, Ruski center znanosti in kulture

iz Ljubljane ter Društvo Slovenija Rusija so poskrbeli za največjo možno promocijo in

oglaševanje. Ker smo se odločili za omejeno število tiskanih gradiv (stroški), smo preko svojih

mrež pošiljali elektronska vabila oz. brošuro z vsebino projekta.

Glede na komentarje udeležencev menimo, da ja bilo izredno dobro, da so bili filmi

podnaslovljeni.

30

MNENJA DIJAKOV GIMNAZIJE ŠKOFJA LOKA O TEDNU RUSKEGA FILMA V ŠKOFJI LOKI 2015

Zdi se mi, da je teden ruskega filma oziroma njegova organizacija zelo dobra ideja. S tem se

naučimo veliko o ruski kulturi, še posebej o njihovih filmih (saj so malo drugačni od tistih, ki

jih običajno gledamo). Poleg tega pa še ponavljamo ruščino in se ob tem zabavamo.

Eva Jug, 1. a

Ruski teden se mi za naše mesto zdi pomembna pridobitev, saj kaže veliko zanimanje za rusko

kulturo, ki je zares edinstvena. Dobro je, da imajo filmi slovenske podnapise, da si lahko filme

ogledajo vsi.

Polona Kalan, 3. e

Teden ruskega filma je zanimiv in učinkovit način privabljanja mladine na ogled odličnih

filmov, ki nosijo v sebi še nekaj več kot le težo zabavnega filma. S tem mladostniki širimo svoja

obzorja znanega in se seznanjamo z izjemno kulturo ruskega naroda.

Martin Rihtaršič, 2. c

Letošnji, sedaj že tradicionalen Teden ruskega filma, mi je bil zelo všeč. Bilo mi je v veselje in

čast, da smo imeli maturanti, ki smo si za maturo izbrali ruščino, možnost prevesti opise filmov.

Ogledala sem si dva filma, Po glavni ulici z orkestrom mi je bil ljubši. Žal mi je, da si ne morem

ogledati celotnega programa, a mi natrpan urnik tega ne omogoča.

Tonja Umnik, 4. e

Všeč mi je, da je v Škofji Loki Teden ruskega filma, ki ponuja veliko ruskih filmov s podnapisi

režiserja Petra Todorovskega, ki je snemal predvsem vojne filme še črno-bele. Z ruskim

razredom sem si ogledal otvoritveni film, ki je bil še črno-bel (okoli 1960) in bil mi je všeč, saj

imam rad malo bolj “drugačne” filme, kot je bil npr. ta. Bil je zelo življenjski film – drama, ki

ji ameriški filmi ne sežejo niti do kolen. Danes pa smo si šli ogledat še en film, ki pa ni bil več

črno–bel. Ta film pa me je zelo pozitivno presenetil, saj sem mislil, da bo podoben prejšnjemu,

pa ni bil. Bil je veliko bolj zanimiv in veliko več stvari/dogodkov se je zgodilo v njem, imel je

bolj zanimivo zgodbo, ki gledalca bolj “potegne” v film. Zato mi je bil ta film zelo všeč in bi ga

šel še enkrat gledat, zelo ga priporočam, ker takega filma že gotovo dolgo niste videli. Ko sem

odšel iz dvorane, se mi je svet zdel kar lepši, in to samo zaradi nekega filma, potem veste, kakšen

31

močen vpliv je imel name. Filmi so tudi poučni, če vsaj malo poznaš ruščino, saj se lahko veliko

naučiš, če le dobro poslušaš, kaj govorijo in zraven z enim očesom bereš prevod. Sama otvoritev

je bila zanimiva, ne predolga, saj vemo, da je otvoritev nujna za take dogodke, da se pohvali

ljudi, ki so pomagali prirediti ta teden v Škofji Loki. Zelo pohvalno je, da je vse zastonj.

Janže Aleš, 1.c

V Škofji Loki je letos že tradicionalno potekal festival ruskega filma. Teden se je začel z

otvoritvijo, na kateri smo s sošolci tudi peli. Zapeli in slišali smo nekaj ruskih znanih in pa

morda malo manj poznanih pesmi, s katerimi smo pri pouku na drugačen način spoznavali jezik

in pa tudi kulturo. Same projekcije filmov so se mi zdele zanimive, saj predstavljajo drugačne

filme, kot smo jih mladi vajeni. Zdi se mi koristno, da spoznamo, kakšni so filmi lahko, oz. kakšni

so filmi bili včasih, obenem pa smo spoznali kakšni so ruski filmi. Dejstvo, da se lahko v okviru

šole učimo tudi na drugačne načine, ne le v šolskih klopeh, se mi zdi prijetna popestritev našega

vsakdana.

Larisa Meglič, 2. c

Mnogo najstnikov se predvsem angleščine nauči ali jo izboljša z gledanjem filmov. To, da smo

si ogledali 2 ruska filma v sklopu Tedna ruskega filma v Šk. Loki, je dobra iztočnica, da se

naučimo ruskega pogovornega jezika, da se ga privadimo itd. Prav tako pa imamo globok

vpogled v vsakdan Rusov in njihovo kulturo. Filma sta bila drugačna od teh, ki sem jih

navajena, vendar zelo intimno prikazujeta način življenja, kar me zelo zanima, in te po filmu

prisilita, da razmišljaš o njem še nekaj dni po filmu.

Laura Rant, 1. b

Skozi projekcijo vseh teh ruskih filmovov mladi odkrivamo rusko kulturo. Res je, da preko

filmskega platna, a tudi to je del učenja. Skozi oči vseh glavnih junakov nam režiserji poskusijo

prikazati življenje malega človeka v Sovjetski zvezi, ki ni bilo ravno prijetno. Ruski filmi so se

mi letos zdeli malo nepovezani, sicer pa prijetni filmi za popestritev večera. Lepo mi je bilo

sodelovati v tem projektu.

Jaka Kožuh, 2. c

Pripravila Jože Bogataj in Marjeta Petek Ahačič, koordinatorja projekta

32

BOGASTVO ŠIRJAV

Srednja upravno administrativna šola Ljubljana v sodelovanju s Skladom Toneta Pavčka razvija

in izvaja projekt Bogastvo širjav. Namen projekta je širitev ponudbe izbirnih dejavnosti ter

promocija ruskega jezika in kulture na slovenskih osnovnih in srednjih šolah.

V letu 2015 smo nadgrajevali lanskoletne aktivnosti, jim dodali elektronsko obliko, ki je

objavljena in dosegljiva na spletni strani šole www.suaslj.com. Strip je izdelan v treh

elektronskih oblikah:

animirani strip (MS Office Power Point),

e-knjiga (pdf ali niz fotografij),

3D e-knjiga ]video).

Strip je bil zelo dobro sprejet, zato smo ga natisnili tudi v obliki zgibanke.

Projekt je na šoli potekal preko celega leta, predstavili pa smo ga tudi na naslednjih dogodkih

izven šole:

Informativa 2015 — sejem izobraževanja in poklicev, 23. in 24. januarja na

Gospodarskem razstavišču, preko 200 razstavljalcev in preko 20.000 obiskovalcev.

Naša šola je bila že drugo leto zapored izbrana za Naj razstavljalca.

Ekonomijada - srečanje vseh ekonomskih šol Slovenije je organizirala naša

šola 19. marca 2015 v Koloseju in BTC-ju v Ljubljani.

Na informativnih dnevih šole in predstavitvah na osnovnih šolah ljubljanske regije

Mednarodnem sejmu učnih podjetij v Celju — 11. marca 2015 se je predstavilo 58 učnih

podjetij iz devetih držav. Dijaki predstavljajo svoje šole in aktivnosti šol ter svoje učno

podjetje, se udeležijo poslovnih sestankov, navezujejo nove poslovne stike in

preizkušajo znanje v poslovni komunikaciji.

Srečanje društev tajnic Slovenije — kot soustanovitelji sodelujemo na srečanjih

združenj asistentk, sekretark, tajnic in vodij pisarn.

Članki in fotografije zgoraj navedenih dogodkov so objavljeni v šolskem časopisu SUAŠ in na

spletni strani šole.

33

Izdelali smo plakat z animiranimi liki: Čeburaska, zmaj Sausek in harmonikar Gena. Pri

umetnostni vzgoji smo za potrebe promocije projekta Bogastvo širjav izdelali skulpturo podobe

zmaja Sauska. Zmajček Sausek je prerasel projekt in postal maskota šole.

Aktivnosti smo razširili na literarne čajanke s temo Sibirska vzgoja.

Na šoli smo postavili fotografsko razstavo naše dijakinje Lane Murzine, ki je po rodu Rusinja,

z naslovom: Lanina fotografska razmišljanja.

Šolski pevski zbor je v svoj repertoar uvrstil tri nove ruski pesmi: Kalinka, lslja Marina, Toom

balalajka.

Za promocijo projekta smo na projektnem dnevu izdelali ovojnice in škatlice z maskotami

projekta.

Člani krožka so se udeležili prireditve Ruska maslenica na Pogačarjevem trgu v Ljubljani.

Iskali smo 5 poznanih pomnikov doprinosa Rusov in ruske kulture v Sloveniji. Izbrali in

obiskali smo:

• Rusko kapelico na Vršiču

• spomenik zmage v Murski Soboti

• gostilno Ruski car

• glasbo Petra lliča Čajkovskega na repertoarju ljubljanske Opere in baleta in šolskega

radia SUAŠ

• ruske slaščice v slaščičarni na Slovenski cesti 47 v Ljubljani

Nekateri naši dijaki se dnevno vozijo mimo gostilne Pri ruskem carju, ki ni samo orientacijska

točka, ampak zgodovinski pomnik in pomembna sled ruske zgodovine pri nas.

Pri odkrivanju pristnosti ruske kulture pri nas smo z veseljem odkrivali ruske sladice. Dobra

podlaga za spoznavanje ruskih sladic je slaščičarna s trgovino v centru Ljubljane na Slovenski

cesti 47. Oči se najprej ustavijo na bogati ponudbi raznovrstnih bonbonov, ki imajo na ovitkih

podobe ruskih motivov. Najdejo se tudi torte. Pri izdelavi slaščic pogosto uporabljajo med.

Ruski ruljat zelo spominja na slovensko potico. Skutnike ocvrejo v olju, podobno kot pri nas

krofe.

34

Zastavljene cilje smo v celoti dosegli s pomočjo Sklada Toneta Pavčka.

Dijakinje in dijake smo vključili glede na njihove interese, nadarjenost in pripravljenost. Projekt

smo letos razširili na različna področja šoskega delovanja (literarne, glasbene, likovne in zunaj

šolske predstave), v katerih so dijaki prostočasno in interesno aktivni.

Celoten arhiv vseh izdelkov in dejavnosti je viden na spletni strani projekta Bogastvo širjav.

Pripravila Vida Hudnik, koordinatorica projekta

35

LITERARNI NATEČAJ ZA NAJBOLJŠO SODOBNO PRAVLJICO »ŠKRLATNI CVET«

Ker se naše društvo aktivno ukvarja s promocijo ruskega jezika, kulture in literature, smo že

četrtič zapored izvedli vseslovenski literarni natečaj, s katerim smo želeli na ustvarjalen način

obuditi rusko folklorno tradicijo, natančneje literarizirano pravljico Sergeja T. Aksakova

Škrlatni cvet. Na podlagi omenjene pravljice so udeleženci napisali nove sodobne pravljice.

Čudovita ruska pravljica je zaradi svoje nadčasovnosti dobra izbira za seznanjanje bralcev in

piscev z rusko literarno dediščino, po kateri bodo nedvomno še nadalje z veseljem posegali.

Pred dvema letoma se je na natečaj za najboljšo sodobno basen odzvalo skoraj 90 piscev, zato

smo mislili, da bo odziv nekoliko večji; manjši odziv na letošnji natečaj s sorodno tematiko je

zagotovo mogoče pripisati dvema dejavnikoma: 1. V pravljici je, za razliko od basni, družbena

kritika, ki se je ljudje najraje lotevajo, veliko bolj prikrita oziroma bolj prefinjeno ubesedena,

kar vzame precej več časa in se je zato pisanja treba lotiti precej bolj premišljeno – če strnem:

pisanje pravljičnega žanra se je izkazalo za zahtevnejšo nalogo kot pisanje basni; 2. Na različnih

literarnih razpisih je v zadnjih nekaj letih v splošnem opaziti upad števila udeležencev, o čemer

sem govorila s člani različnih literarnih žirij. Razlogi za to so globlji in večplastni, nedvomno

pa je posredi tudi vsesplošna družbena apatija na eni strani in pomanjkanje časa na drugi.

Letošnja bera je takšna: do 21. junija smo prejeli 38 prispevkov 37 različnih avtorjev in med

njimi je 6 piscev bilo mlajših od 19 let. Večina sodobnih pravljic ima prozno obliko (samo pet

jih je v verzih), tematsko pa bolj ali manj vse obravnavajo problematiko sodobne družbe, in

sicer v obliki kritike človeških slabosti, opozarjanja na socialno problematiko, alkoholizem in

druge zasvojenosti in tako naprej. Junaki niso nujno ljudje, med njimi najdemo tudi kakšno

čebelo, miš, celo predmete in reke.

Logistične priprave za izvedbo natečaja so potekale od decembra 2014; začeli smo z aktivnim

iskanjem strokovnega kadra in sponzorskih sredstev, pri čemer smo bili zelo uspešni.

Zanimanje za ruski jezik in literaturo smo ponovno želeli spodbuditi med čim večjim številom

srednješolcev, tudi osnovnošolcev, ki jih bo morda kdaj zaneslo v lepe ruske kraje ali,

zahvaljujoč tovrstnim prireditvam, celo na študij ruščine. Zato smo se tudi tokrat povezali s

trojiško turistično agencijo Lešnik&Zemljič, ki nam je podarila nagrado za najboljši

srednješolski prispevek – potovanje v izbrano evropsko prestolnico za dve osebi. Sponzor

glavne nagrade je letos bilo podjetje Makro Team, ki je prvonagrajenki poklonilo prenosni

36

računalnik v vrednosti 500 evrov, 2. nagrado – novo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega

jezika – nam je podaril Znanstvenoraziskovalni center SAZU,

3. nagrado – vikend paket z zajtrkom v hotelu Kaliska – pa nam je v idilični Močni pri Lenartu

ponovno podarilo podjetje Kaliska B&B. 5 knjižnih nagrad je poklonilo Kulturno-umetniško

društvo LEMA. Finančno pomoč za izvedbo natečaja smo seveda prejeli tudi od Sklada Toneta

Pavčka za promocijo ruskega jezika in kulture. Za strokovno žirijo smo izbrali priznana literata

in strokovnjakinjo za pravljični žanr, zaposleno na Narodopisnem inštitutu: Petra Rezmana,

Esada Babačića in dr. Moniko Kropej Telban.

Tudi s promocijo smo se precej potrudili: natisnili smo sto plakatov in dva tisoč letakov, ki smo

jih razobesili in razdelili po vsej Sloveniji; novico o natečaju smo razposlali različnim kulturnim

in literarnim društvom, radiem, časopisom, vsem slovenskim gimnazijam in fakultetam,

objavili pa smo jo v različnih internetnih časnikih in trojiškem glasilu Ovtar, na socialnem

omrežju Facebook in na spletni strani Kulturno-gledališkega društva Reciklaža: www.kgd-

reciklaza.org. In, nenazadnje: promocijske letake smo poslali 50 večjim slovenskim

knjižnicam.

Idejni vodja projekta sem bila Sara Špelec, univ. dipl. rusistka in primerjalna slovanska

jezikoslovka, tehnično plat in oblikovanje spletne podobe natečaja pa je prevzel Tine Dolžan,

univ. dipl. ing. elektrotehnike.

12. septembra smo na zaključni prireditvi v Sveti Trojici v Slovenskih goricah podelili vse

omenjene nagrade. Nagrado za najboljši srednješolski prispevek je prejela 18-letna Lucija

Praprotnik s Prve gimnazije v Celju.

Udeleženci natečaja so iz Svete Trojice odšli polni lepih vtisov, zaradi katerih se bodo vanjo,

tako vsaj pravijo, z veseljem ponovno vrnili – no, nekateri so bili z nami že četrtič.

Projekt je bil organizacijsko izjemno uspešen. Udeleženci so bili ponovno navdušeni nad

trudom, ki sva ga s soorganizatorjem vložila v izvedbo celotnega natečaja, posebej nad

organizacijo sklepnega dela. Za udeležence sva organizirala avtobusni prevoz, strokovno

vodstvo zunaj kraja in po kraju, začenši z ogledom Maistrove spominske sobe na Zavrhu, od

koder so se v Trojico odpeljali na ogled tristo let stare samostanske kleti, kjer jih je s kozarčkom

vina prijazno nagovoril župan, čemur so sledili orgelski koncert Anite Kralj v cerkvi, kosilo ob

jezeru, otvoritev razstave slik in ilustracij Laure Ličer (slednja je ilustrirala tudi pravljico

37

Škrlatni cvet v prevodu Sare Špelec, ki jo je pred kratkim izdalo naše društvo) ob spremljavi

glasbene zasedbe Tria Karaul v sestavi Mateja Krajnca, Lenke Krajnc in Sare Špelec. Dan smo

sklenili z zaključno prireditvijo in razglasitvijo rezultatov v gasilskem domu, ki jo je v vlogi

lepotice iz pravljice vodila rusistka Nastja Klajnšek, popestrila pa sta jo znani slovenski

kantavtor Peter Andrej in pesnica Mojca Andrej. Po igranem delu, branju nagrajenih tekstov,

razglasitvi nagrajencev in zahvali sponzorjem smo se v prijateljskem vzdušju počasi razšli.

Zelo veseli smo, da je dogodek odmeval tudi v medijih. Že naslednji dan je o njem poročal

Maks Kurbus, direktor Radia Slovenske gorice, ki naju je s soorganizatorjem čez dva dni

povabil še na snemanje oddaje v radijski studio. Dogodke ob zaključku literarnega natečaja sem

na omenjenem radiu napovedala že dva dni prej. Natečaj sem pred kratkim predstavila tudi na

RTV Slovenija, natančneje v oddaji Dobro jutro.

O privlačnosti, aktualnosti in premišljeni promociji natečaja priča priložen zbornik prispelih

sodobnih pravljic Ali v deveti deželi še raste škrlatni cvet? in odziv omenjenih medijev.

38

NOVOLETNO PRAZNOVANJE V RUŠČINI ZA DVOJEZIČNE OTROKE

20. decembra 2015 smo v Ljubljani organizirali 17. novoletni praznik po ruskih tradicijah.

Dedek Mraz in Sneguročka sta obiskala otroke ruske skupnosti v Festivalni dvorani Pionirskega

doma.

Na praznovanju se je zbralo približno 500 otrok in staršev iz vseh kotičkov Slovenije. Učenci

zavoda Vesela dRuščina in agencije talentov Rulada so za gledalce pripravili zanimivo

predstavo Novoletne dogodivščine Vesele druščine, kjer so se otroci srečali z Dedkom Mrazom

in Sneguročko, Jago babo ter drugimi pravljičnimi liki. Mladi gledalci so skupaj z glavnima

junakoma Mašo in Vitjo reševali uganke, plesali ter jima pomagali rešiti Sneguročko iz

kraljestva zlobnega Kostka. Predstavo so odlikovali zanimiv scenarij, čudovita glasbena

spremljava, živahna kostumografija, sodobni posebni učinki in video spremljava. Številni

odrasli gledalci so se ob zvokih znanih melodij z nostalgijo spomnili svojega otroštva.

Po predstavi sta Dedek Mraz in Sneguročka z otroki zaplesala okoli novoletne jelke, se z njimi

igrala in pela novoletne pesmi.

Še posebej so Dedka Mraza razveselile domiselne novoletne maske otrok ter številni

individualni nastopi v ruščini. Tradicionalno so ob koncu praznika vsi otroci dobili novoletna

darila.

Za uspeh praznovanja po ruskih tradicijah v Sloveniji je posebej zaslužna Liana Cerar, ki je že

skoraj 20 let srce in duša praznovanja – scenaristka, režiserka, scenografinja, kostumografinja

in tonska mojstrica hkrati.

Skozi vsa leta je koncept praznovanj ostal nespremenjen – glavni junaki praznika so otroci.

Takšne prireditve pomagajo ohraniti materni jezik in kulturo pri ruskih otrocih, ki živijo v

Sloveniji ter pridno obiskujejo dopolnilni pouk maternega jezika in kulture v Veseli dRuščini.

Organizatorji praznika se za podporo in pomoč pri izvedbi dogodka iskreno zahvaljujejo

Veleposlaništvu Ruske federacije v Republiki Sloveniji, Društvu Slovenija Rusija s partnerji,

sponzorjem sklada KRKA, d. d., in RIKO, d. o. o., ter Ruskemu centru znanosti in kulture.

28. decembra smo izvedli še manjše praznovanje za otroke v Kranju, kjer se je zbralo okrog 50

otrok in staršev. Učiteljica Jelena Smirnova je z otroki, ki obiskujejo dopolnilni pouk maternega

39

jezika na OŠ Simona Jenka v Kranju, pripravila praznični program, po katerem sta otroke

obiskala še Dedek Maraz in Sneguročka. Otroci so bili zelo srečni, starši pa so se zahvalili za

pomoč pri pripravi prvega novoletnega praznovanja.

Na predstavi je sodelovalo več kot 250 otrok v starosti od 3 do 16 let, številni starši, vabljeni

gostje iz Društva Slovenija Rusija, Ruskega centra znanosti in kulture, Veleposlaništva RF,

sponzorji in drugi. Skupno število udeležencev projekta je doseglo število 550.

Pri projektu je sodelovalo 7 učiteljic ruskega jezika, zborovodja, učiteljica petja, koreografinja

in pedagoginja.

OCENA DOSEGANJA ZASTAVLJENIH CILJEV PROJEKTA

Zastavljene cilje smo dosegli ter jih v določenih pogledih celo presegli. Dvorana in oder sta bila

polna. Število nastopajočih otrok pri predstavi in sodelujočih staršev pri izvedbi projekta raste

iz leta v leto. Uspeh projekta dokazuje pravilnost našega pristopa k ohranjanju tradicije prihoda

Dedka Mraza ter obenem potrjuje pravilnost odločitve Sklada, saj smo s projektom uspeli

združiti in navdušiti otroke različnih starosti pri ohranjanju bogate govorne, pevske in plesne

ruske kulture.

Pripravila Liana Cerar, koordinatorica projekta

40

ANA KARENINA LEVA TOLSTOJA

Za pisni del splošne mature iz slovenščine je bil letos izbran tudi obsežen roman L. N. Tolstoja

Ana Karenina. Učiteljici Strokovne gimnazije BC Naklo sva se znašli pred težko nalogo, kako

roman približati dijakom. Odločili sva se, da ne bomo ostali samo pri obravnavi dela, ampak se

bomo seznanili s podobo Rusije v 19. stol., rusko kulturo, življenjem in tudi kulinariko.

Tako smo navezali stik z Ruskim centrom znanosti in kulture (RCZK) v Ljubljani in go. Julijo

Mesarič, vodjo zavoda Vesela dRuščina. RCZK smo obiskali 20. 10. 2015. Gospa Žanna

Ljapina-Nabergoj nam je najprej razkazala Center in predstavila možnosti, ki jih nudi

tamkajšnja knjižnica. Sledilo je zanimivo predavanje ge. Julije Mesarič. Najprej smo se

seznanili z vsemi podrobnostmi življenja in dela L. N. Tolstoja, potem pa prisluhnili avtorjevi

pravljici v ruščini. Dijaki so ugotovili, da je ruščina sorodna slovenščini, hkrati pa nekoliko

drugačna od nje. Ker je roman prenesen tudi na filmsko platno, smo si po posameznih

segmentih ogledali enega izmed njih ob komentarju ge. Ljapine-Nabergoj o življenju in

doživljanju žensk tistega časa. Čeprav se dijaki ruščine v šoli ne učijo, so se za to priložnost

potrudili naučiti nekaj besed in se zahvalili za trud obema predavateljicama v njunem maternem

jeziku.

Naslednji dan so dijaki izdelali plakat in časovni trak o našem obisku RCZK. Dijak 4. M Anže

Preša je s svojim fotoaparatom vestno spremljal celotno dejavnost. Skupaj s sošolci je pod

mentorstvom prof. lik. umet. g. Borisa Urha konec novembra postavil razstavo fotografij,

oblikoval pa je tudi vabilo na razstavo, ki bo na ogled v prostorih šole do konca decembra 2015.

Ker pa na BC Naklo izobražujemo dijake tudi na področju živilstva (živilski tehnik, pek,

slaščičar), nam je bila omogočena degustacija dveh ruskih jedi: slanika pod krznom in boršča.

Zlasti prva jed nas je presenetila s svojim okusom in videzom, pri drugi pa so bila mnenja o

okusu deljena. Tik pred počitnicami je izšel še šolski časopis, v katerem so dijaki objavili

intervju z go. Žanno Ljapino-Nabergoj in recept za pripravo slanika pod krznom. O našem

obisku so poročali na spletni strani Ruskega centra znanosti in kulture, kjer so objavili

fotografijo našega plakata. Poročila o projektu smo objavili na spletnih straneh BC Naklo pod

zavihkom Reportaže 2015.

Obiska RCZK se je udeležilo 46 dijakov. Pri pripravi na maturo so polega znanja, potrebnega

pri pisanju eseja, usvojili še druge kompetence. Na drugačen, bolj zanimiv način so spoznavali

njim sicer po jeziku sorodno, a oddaljeno deželo in kulturo. Pri delu na različnih ravneh so si

41

dijaki pomagali, krepili timski duh ter pokazali svojo ustvarjalnost in izvirnost. Povedali so, da

jim je bilo delo pri projektu všeč, pridobljeno znanje pa jim bo zagotovo koristilo ne le pri

pisanju eseja, ampak tudi kasneje v življenju. S tem pa je bil naš cilj zagotovo dosežen.

Vse naše dejavnosti smo izpeljali s podporo sponzorjev: Riko, d. o. o., Krka, d. d., in Društvo

Slovenija Rusija s partnerji, za kar se jim iskreno zahvaljujemo.

Januarja nas čaka še obisk predstave Ana Karenina v SNG Drama. Sredi februarja bomo

gradivo, nastalo pri projektu, predstavili tudi na informativnih dneh.

Pripravila Andreja Lampič, koordinatorica projekta

42

PUŠKIN MED NAMI 3

V letošnjem letu so osmošolci spoznavali svetovno znanega ruskega književnika A. S. Puškina.

Želeli smo obeležiti 185. obletnico njegovih »malih tragedij«, ki so nastajale jeseni leta 1830,

ko je bil Puškin v karanteni, saj je zaradi epidemije kolere tri jesenske mesece moral preživeti

v vasici Boldino, daleč stran od svoje bodoče žene in prestolnice.

Projekt Puškin med nami 3 smo poimenovali »Male tragedije« A. S. Puškina. Naj bo naša

publikacija kamenček v mozaiku spomina na velikega ruskega književnika.

Dramsko besedilo je zahtevno bralno besedilo za vse bralce, saj je namenjeno predvsem

uprizoritvi. Dramsko besedilo v verzih pa toliko bolj. To se je izkazalo tudi pri naših

osmošolcih, ko so se z besedilom srečali prvič. Učenci so v prvi fazi samostojno prebirali

Puškinove »male tragedije«. Izkazalo se je, da so imeli nekateri pri prvem branju težave z

razumevanjem ne le vsebine, temveč tudi samega časa dogajanja oz. okoliščin, o katerih

govorijo tragedije. Pri ponovnem branju ni bilo težav. Učencem je bilo potrebno pojasniti

okoliščine nastanka »malih tragedij« in njihovo časovno dimenzijo. Ker so že poznali

značilnosti balade, so značilnosti tragičnega zlahka prepoznali tudi v dramskem besedilu:

značilen konec, stopnjevanje oz. napetost dogajanja – dramski trikotnik, malo oseb, zgoščeno

dogajanje.

Učenci so opazili, da »male tragedije« temeljijo predvsem na odnosih med izrazito karakternimi

osebami. Na osnovi tega so nastale tabele. Svojo kreativnost ob prebiranju »malih tragedij« so

izrazili v obliki križank. Pri tem so bili na svoj način izvirni in domiselni.

Menimo, da je naša naloga v celoti uspela, saj so učenci podrobno spoznali pesnika in pisatelja

A. S. Puškina s poudarkom na njegovih »malih tragedijah«. Učenci so znali prepoznati glavne

in stranske osebe, jih okarakterizirati, njihova dejanja utemeljiti in tudi aktualizirati. Na osnovi

tega so nastale tabele in njihovi komentarji.

Zadovoljni smo, da smo s projektom imeli možnost seznaniti se z rusko kulturo in literaturo ter

na ta način okrepili sodelovanje med kulturama. Menimo, da je naša naloga v celoti uspela, saj

so učenci podrobno spoznali pesnika in pisatelja A. S. Puškina in njegove »male tragedije«.

Naše delo na projektu Puškin med nami 3 smo predstavili v publikaciji z naslovom

»MALE TRAGEDIJE« A. S. PUŠKINA.

43

Osnovni cilji projekta so, da:

osmošolci spoznajo ruskega književnika A. S. Puškina, življenje in delo, s poudarkom

na njegovih »malih tragedijah«.

Ob prebranih tragedijah so učenci izrazili svoje vtise in komentarje, ki smo jih povzeli

v tabelah.

Učenci so svojo domišljijo in kreativnost izrazili v obliki križank.

Svoje delo v projektu Puškin med nami 3 so predstavili v publikaciji »Male tragedije«

A. S. Puškina.

Na tradicionalni šolski prireditvi Kulturni maraton osmošolci predstavijo projekt Puškin

med nami 3 in publikacijo »Male tragedije« A. S. Puškina.

Na projektu so sodelovali osmošolci, skupaj 29 učencev, OŠ Savsko naselje, Matjaževa 4,

Ljubljana. Kot strokovnjak za ruščino sem sodelovala Biljana Petač, prof. slovenščine in

ruščine.

Zastavljene cilje smo v celoti dosegli.

44

DINA SALKANOVIĆ

Križanka z geslom.

Vodoravno.

1. Glavno mesto Avstrije.

2. Ime skladatelja Mozarta.

3. Reven človek na cesti.

4. Drugi skladatelj v tragediji.

5. Nasprotnik od prijatelj.

6. Snov za umor.

7. Pišejo jih skladatelji.

Polja navpično dajo geslo križanke.

BOJAN VIDAKOVIĆ

Vodoravno.

1. Čudežni deček.

2. Na kaj je igral Mozart?

3. Ko ni noč, je …

4. Priimek avtorja »male tragedije«.

5. Ime avtorja.

6. Ime naselja, kjer so nastale »male

tragedije«.

7. Država, v kateri je avtor živel.

8. Mozartov nasprotnik.

45

BOJAN VIDAKOVIĆ

To tragedijo sem dobro razumel. Salieri je priznal, da je ljubosumen na Mozarta. Mozart

Salieriu pokaže novo pesem, ki jo je napisal. Na koncu je Salieriu pesem všeč, a vseeno zastrupi

Mozarta.

Zgodba mi je bila zanimiva, tudi konec. Presenetilo me je Salierievo obnašanje.

To bi se lahko zgodilo tudi danes, a mislim, da ne v Sloveniji. Zastrupitve med umetniki se ne

dogajajo vsak dan.

46

ŠKRLATNA JADRA

Projekt je obeležil 135-letnico rojstva ruskega pisatelja Aleksandra Stepanoviča Grinevskega

(psevdonim Aleksander Grin). Njegovo pripoved Škrlatna jadra, idilično ljubezensko zgodbo,

ki prikazuje moč ljubezni in ujetost malega človeka v moč usode, smo uokvirili v plesno

predstavo, katere glavni cilj je bil prikaz problemov širše družbene skupnosti današnjega sveta,

saj so vedno in znova izobčene različne kulture, narodnosti, etnične skupine, subkulture ali

starostne skupine ljudi.

Koreografinja si je ogledala prostor, kjer je v mesecu oktobru, novembru in decembru izvajala

plesne vaje z dijaki. Tedensko je izvedla v povprečju 10 ur s štirimi skupinami dijakov (hip hop

skupina; skupina, ki predstavlja jadra; skupina, ki predstavlja morje; dva solista). Tedenske

plesne vaje so bile izvedene po dogovoru z nastopajočimi dijaki. V istem času so potekale

lektorske vaje za beročega dijaka in dijakinjo.

17. 12. 2015 so štiri dekleta iz skupine morje odplesale svojo triminutno točko v Domu

upokojencev Fužine na njihovi prednovoletni prireditvi.

Na šolski predstavi 23. 12. 2015, ki se je odvijala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana,

sta dijaka prebrala kratko obnovo zgodbe, najprej v ruščini in nato v slovenščini. Dijaki so nato

odplesali plesni del predstave, ki je trajala približno 15 minut.

Zgodba: Deklica Assolj raste v majhnem primorskem mestu, izobčena iz družbe. Vedeževalec

ji prerokuje, da bo ponjo prišel princ na jadrnici z rdečimi jadri. Mladenič Grej odrašča v bogati

družini, odide na morje, nekoč na obali zagleda spečo Assolj, se zaljubi vanjo, pokupi vso rdečo

svilo v okolici, naroči izdelavo rdečih jader na svoji jadrnici, pride po Assolj in lepo dekle

odpelje v daljne dežele.

V projekt je bilo vključenih 17 dijakov v starosti od 15–20 let. Dijake je vodila ukrajinska

plesna učiteljica Iryna Stanković.

47

Ocenjujemo, da smo zastavljeni projekt izvedli po načrtu, ki smo si ga zastavili v začetku ob

prijavi na razpis. Dekleta so nastopila v širši javnosti še pred dokončno izvedbo projekta, kar

ocenjujemo kot dodano vrednost. V bodoče nameravamo s plesno točko še nastopati. Predstavo

bomo ponudili različnim šolam in društvom. Predstavo smo fotografirali, posnetke pa porabili

za objave na šolski spletni strani, v šolskem časopisu ter časniku Dnevnik.

Link do šolske spletne strani, kjer je objavljeno poročilo in fotografije s predstave:

http://www.seslj.si/

Dijaki so pridobili na samozavesti ter se urili v disciplini in športnih dejavnostih. Gledalci smo

ob predstavi doživeli estetski učinek.

Pripravila Bojana Dragoš, koordinatorica projekta

48

IZOBRAŽEVALNI PROJEKT O KOZMONAVTIKI Z OBISKOM ZVEZDNEGA MESTA

Ob podpori Sklada Toneta Pavčka je 24 učencev in dijakov 10 srednjih ter 5 osnovnih šol v

starosti od 12 do 18 let obiskalo Zvezdno mesto v Rusiji. Med 14. in 20. 12. 2015 so slovenski

šolarji, ki jih družijo ljubezen do kozmonavtike, ruskega jezika in kulture, preživeli nepozaben

teden v Zvezdnem mestu, kjer se že od časov Sovjetske zveze pripravljajo ruski kozmonavti.

Obisk mesta je za javnost mogoč šele zadnja 4 leta. Na potovanju je najstnike spremljal član

Društva Slovenija Rusija predsednik Zveze astronavtičnih in raketnih društev Slovenije, član

Avstronavtsko-raketarskega kluba V. Komarov, direktor Vesoljske tiskovne agencije VTA

Vojko Kogej.

Udeleženci so si ogledali muzej kozmonavtike, kabinet Jurija Gagarina, makete ruskih delov

Mednarodne vesoljske postaje. Udeležili so se predavanja o orbitalnih postajah in njihovem

razvoju, kjer je največ zanimanja požel del predavanja posvečen vesoljski postaji Mir. Na

veliko navdušenje mladine, so lahko vstopili v model vesoljske postaje Mir. Sledilo je

predavanje o bioloških poskusih izvedenih v vesolju in pogovor s pravim kozmonavtom

Saližanom Šakirovičem Šaripovom, ki je povedal veliko zanimivega o potovanju in življenju v

vesolju. Opisal je priprave na odhod v vesolje, ki trajajo vsaj osem let, vse izpite, ki jih morajo

brezhibno opraviti, in zdravniški pregled, kjer te lahko že zaradi najmanjše zdravstvene

pomanjkljivosti odslovijo. Med pripravami kozmonavti opravijo tudi okoli 100 skokov s

padalom, pri čemer morajo med padanjem reševati matematične probleme in po radiu poročati

o reševanju. Bogat program v Zvezdnem mestu je zaključila delavnica iz robotike.

49

Na poti proti domu so se mladi znanstveniki ustavili še v Moskvi, kjer so si poleg glavnih turističnih znamenitosti ogledali muzej kozmonavtike. Učenci in dijaki iz vse Slovenije so se v domovino vrnili navdušeni. Na družbenem omrežju so ustvarili svojo skupino, kjer organizator Vojko Kogej dnevno objavlja zanimivosti povezane z vesoljem. Dijak Gimnazije Škofja Loka je o obisku Zvezdnega mesta za časopis Loški Utrip napisal članek. Z dijaki Gimnazije Škofja Loka je pogovor opravila novinarka Gorenjskega glasa.

Odzivi na projekt:

Najlepše se Vam zahvaljujem za organizacijo tedna, ki je bil več vreden kot nekaj mesecev v

šoli. Našim otrokom ste omogočili vpogled v dimenzije, ki bi jim sicer ostale nepoznane.

Verjamem, da širina pogleda zmanjšuje omejenost posameznika in bogati bivanje.

Mojca Kokošar

Rada bi se vam zahvalila, da ste našim otrokom omogočili potovanje v Zvezdno mesto, jih

spremljali in jim zraven podali še ogromno informacij in zanimivosti o kozmonavtiki.

Nejc se je vrnil več kot navdušen - njegov komentar je bil, da ste se imeli super, da

ste bili krasna ekipa, ki ste se zares razumeli.

Posebej pa je pohvalil vas - opisal vas je kot neverjetnega človeka, "legendo", ki zares ogromno

ve ... Res, nisem ga še videla, da bi o nekom govoril s takim navdušenjem in spoštovanjem!

Kavčičevi

Rada bi se vam zahvalila za nepozabne dneve, ki ste jih podarili našim otrokom v Rusiji. O vas,

od Blaža, že dva dni poslušam vse samo v presežnikih. Škoda, da je takšnih ljudi kot ste Vi, v

Sloveniji čedalje manj, ljudi, ki so pripravljeni svoj prosti čas in denar žrtvovati za zvedave

otroke, da si na takšen način širijo obzorje, spoznajo to, česar drugače nikoli ne bi ... Martina

Šoba

Srečna sem, ker je imel Vid to enkratno priložnost, da je lahko spoznaval življenje astronavtov,

videl Zvezdno mesto in okusil Rusijo. Predvsem pa sem neizmerno hvaležna za vaše neverjetno

vodstvo otrok, saj je prav to še posebej zažarelo v njegovem pripovedovanju. Prav zaradi vas

je bil ta obisk še toliko bolj zanimiv, poln in popoln - Vida (in očitno tudi ostale otroke) ste

očarali s svojim znanjem, z vašim odnosom do raziskovanja in z odnosom do soljudi. Gotovo je

tudi to vplivalo, da se je skupina otrok tako lepo povezala med sabo, spletli so močna

50

prijateljstva. Ni lepšega, če otrok prinese domov tako večplastne vtise, globoko dotaknjen tako

iz znanstvenega kot iz človeškega vidika. Zato še enkrat HVALA!

Vesna Vilar

Spoštovani,

V imenu svoje hčerke se vam zahvaljujem za to enkratno priložnost. Glede na njen nasmeh ob

opisovanju centra in Moskve je ekskurzija očitno bila zadetek v polno. V prihodnje upam, da

uspete ta projekt še bolje spromovirati in v njem izmenjati čim več znanja željnih otrok.

Dean Jug

Moram povedati, da dijaki še sedaj večkrat obujajo prelepe spomine na potovanje z Vami, zelo

ste jih navdušili s svojim izjemnim znanjem in predvsem tudi Vašo ljubeznijo do vesoljske

tematike. Zdi se mi prav, da dijaki v teh letih spoznajo in prepoznajo takšne navdušene ljudi, ki

lahko z njimi podelijo navdušenje in znanje ter jih motivirajo, da bodo tudi samo nekoč znali

najti tisto pravo strast pri dejavnostih, ki se jih bodo lotevali. Popolnoma se strinjam, da je

takšen projekt, kot ste ga izvedli, res velika motivacija za učenje ruskega jezika in to se pri

dijakih, ki so bili v Zvezdnem mestu, že dobro kaže.

V času, ko ste bili v Zvezdnem mestu, smo na Gimnaziji Škofja Loka priredili ruski večer, na

katerem smo omenili tudi vaše potovanje z dijaki in ker so mi dijaki že takrat poslali nekaj

fotografij, smo lahko pokazali tudi že prve fotografije z njihovega izobraževanja v Zvezdnem

mestu.

Ko so se dijaki vrnili v šolo, so o tej res pozitivni izkušnji poročali tudi sošolcem, pogledali smo

si fotografije tudi na drugih forumih.

Na svoji facebook strani, na kateri objavljam dogajanja pri ruščini, sem prav tako objavila

poročilo in fotografije. Lahko si pogledate na Marjeta Petek Ahačič facebook.

Še enkrat hvala za vse.

Marjeta Petek Ahačič, prof.

Gimnazija Škofja Loka

Po materialih udeležencev izobraževalnega projekta pripravila Katja Seražin

51

OKROGLA MIZA SKLADA, POROČILO SKLADA

3. 12. 2015 smo se v prostorih Društva Slovenija Rusija na okrogli mizi zbrali koordinatorji in

izvajalci projektov Sklada Toneta Pavčka za promocijo ruskega jezika in kulture v slovenskih

šolah. V letošnjem letu je s Skladom s 16 projekti sodelovalo 14 izvajalcev. Vsi udeleženci so

se strinjali, da je bilo sodelovanje produktivno in korektno.

Okrogli mizi je sledil kulturni večer Društva Slovenija Rusija, na katerem so koordinatorjem

projektov in šolam podelili priznanja. Predsednik strokovnega odbora Jože Bogataj se je v

imenu Sklada za podporo zahvalil sponzorjema Sklada Krki, d. d., in Riku, d. o. o., Ministrstvu

za izobraževanje, znanost in šport ter Veleposlaništvu Ruske federacije v Sloveniji. Na pestrem

kulturnem večeru so z igralskimi in glasbenimi točkami projekte, sofinancirane s strani Sklada,

predstavili dijaki Gimnazije Škofja Loka in Gimnazije Celje – Center. Večer je pripravila in

vodila članica upravnega odbora Društva Slovenija Rusija ter članica strokovnega odbora

Sklada, prof. ruščine Tatjana Komarova.

Priznanja Sklada za požrtvovalno delo na področju promocije ruskega jezika in kulture so

prejeli:

Andreja Lampič in Biotehniški center Naklo za projekt Ana Karenina Leva Tolstoja,

Biljana Petač in Osnovna šola Savsko naselje za izvedbo projekta Puškin med nami 3,

Bojana Dragoš in Srednja ekonomska šola Ljubljana za izvedbo projekta Škrlatna jadra,

Danica Rangus in Osnovna šola Center Novo mesto za projekt Ruski dan »Ko bi jaz bila

carica …«,

Darja Poglajen in Gimnazija Celje – Center za projekt Na krilih labodov (Večer plesa, ruske

glasbe, pesmi in besede),

Darja Štiherl in Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje za projekt Iz ruske kuhinje z

ljubeznijo,

Ines Vozelj Šteharnik in Gimnazija Poljane za projekt Mednarodna izmenjava med dijaki

Gimnazije Poljane in dijaki šole 63952 iz Sankt Peterburga,

52

Jože Bogataj in Gimnazija Škofja Loka za projekt Teden ruskega filma,

Liana Cerar in Vesela dRuščina za projekt Novoletno praznovanje za dvojezične otroke,

Keli Jerman in Osnovna šola Danile Kumar za projekt »Naslikanega kruha ne moreš

pojesti«,

Marjeta Petek Ahačič in Gimnazija Škofja Loka za izvedbo projekta Rusijada 2015,

Sara Špelec in KGD Reciklaža za Literarni natečaj za najboljšo sodobno pravljico »Škrlatni

cvet«

Vida Hudnik in Srednja upravno administrativna šolaLjubljana za projekt Bogastvo širjav

2015.

Pripravila Julija Mesarič, koordinatorica projekta

53

FINANČNO POROČILO 2015 2014

znesek v EUR

1. PRILIVI 1.1. Prenesena sredstva iz predhodnega obdobja 737,93 1.2. Sponzorska sredstva 18.000,00 SKUPAJ PRILIVI 18.737,93 2. ODLIVI 2.1. Sofinanciranje projektov 13.068,98 2.2. Sofinanciranje prireditev* 2.500,00 2.3. Stroški računovodstva, administracije in

koordinacije 1.800,00

SKUPAJ ODLIVI 17.368,98 3. NERAZPOREJENA SREDSTVA SKLADA 1.368,95

*Stroški prireditev pomenijo stroške prireditev, ki jih je pripravilo in izvajalo DSR, in so v

sklopu razpisnih pogojev Sklada:

1000 eur – nastop državnega ansambla RUSj iz masta Vladimir

1000 eur - nastop tujih mladih umetnikov na festivalu Maslenica

500 eur - nastop mladine iz Mednarodne šole petja iz Trsta

Stroški računovodstva pomenijo stroške knjiženja in vodenja obračunov sklada na posebnem

konto DSR, prav tako pripravo vmesnih in zaključnih finančnih poročil Sklada.

Stroški administracije pomenijo poštne stroške, stroške priprave sponzorskih pogodb,

kopiranja in tiskanja zaključnega poročila sklada.

Stroški koordinacije pomenijo stroške priprave razpisa sklada, obdelave vlog priprave

dokumentacije za izvajalci projektov, komunikacije z izvajalci projektov, spremljanja

izvajanja projektov, pripravo vmesnih poročil za sponzorje Sklada, obdelavo končnih

vsebinskih in finančnih poročil izvajalcev projektov ter pripravo zaključnega poročila Sklada.

54

SKLEP NADZORNEGA ODBORA

O NAMEMBNOSTI UPORABE SREDSTEV SKLADA TONETA PAVČKA ZA

OBDOBJE OD 1. JANUARJA 2014 DO 31. DECEMBRA 2014.

Nadzorni odbor Sklada Toneta Pavčka za promocijo ruskega jezika in kulture v osnovnih in

srednjih šolah je na seji, dne 26. januarja 2016 iz programa in poročila o izvedbi programa

strokovnega odbora Sklada in poročila Društva ugotovil, da so bila vsa sredstva v letu 2015

uporabljena izključno za namene določene v Deklaraciji o sodelovanju na področju promocije

ruskega jezika in kulture v slovenskem šolstvu v skupnem znesku 17.368,98

EUR. Neporabljena finančna sredstva v višini 1.368,95 EUR so prenesena in bodo vključena v

financiranje programa za leto 2016. Odnosi s sponzorji Sklada glede medsebojnih pravic in

obveznosti so bili v celoti urejeni s pogodbami o sodelovanju. Nadzorni odbor ocenjuje, da je

bilo delo strokovnega odbora in koordinatorja ter poročilo o delu za opazovano razdobje

vzorno.

55

POROČILO SKLADA TONETA PAVČKA

ZA PROMOCIJO RUSKEGA JEZIKA IN KULTURE V OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOLAH RS

DRUŠTVO SLOVENIJA RUSIJA

Dunajska 67, 1000 Ljubljana

Pripravili: Julija Mesarič in Katja Seražin Teksti: izvajalcev projektov

Fotografije: izvajalcev projektov Lektoriranje: Danica Rangus

Januar, 2016

56