kapelski zvon -...

2
Dosegljiv sem vsak dan po sv. maši. V torek in četrtek po 9. uri. V nujnih primerih pokličite na gsm ! Tel. 02/ 565 13 05 (razen ob nedeljah, sredah in praznikih) [email protected] Transakcijski račun SI56 2490 0900 4813 286 Glasilo izdaja Župnija Kapela.© http://kapela.zupnija.info KAPELSKI ZVON Glasilo župnije sv. Magdalene na Kapeli 01. 03. 2015 leto I Hvala vsem iz Okoslavcev in (Kocijana !!!), ki ste izrazili v soboto svojo pomočjo versko pripadnost. Hvala vsem dobrotnikom župnije. V mesecu marcu skrb za urejenost cerkve in župnišča prevzame vas Kobilščak, Žrnova in Očeslavci. Pričetek v soboto ob 9.00 uri. V cerkvi vzemite brezplačno versko čvo, razglednice, podobice…….. II. Mašno zvonjenje Že samo ime pove, da v to kategorijo sodijo načini zvonjenja, ki vabijo k bogoslužju. 1. Zvonjenje k maši ali »firkelc« Že samo ime izdaja, da gre za zvonjenje 15 min. pred sv. mašo. Zvoniti pričnemo z malim zvonom, nato se mu pridružijo tudi ostali, ki v enakem vrsten redu tudi pojemajo. Ob nedeljah se temu zvonjenju pri- druži tudi veliki zvon. Ob praznikih se pred bogoslužjem oglasi slovesno pritrkavanje... 2. »Urni zvon« Med tednom in v nedeljo (prazniki) prvič vabimo k bogoslužju 1 uro prej, in to z velikim zvonom. Minuto pred pričetkom bogoslužja se oglasi velik zvon, ki naznani pričetek bogoslužja. III. Izredno zvonenje 1. «Huda ura« Kadar se bliža nevihta je potrebno zvoniti "hudo uro" predvsem kot znamenje za molitev, ki naj odvrne razdivjane strele. Naše ljudstvo je verjelo, da glasovi zvonov odganjajo nevihte in lomijo strele. Najprej se oglasi veliki zvon, nato se mu pridružijo ostali. Zvonilo naj bi tako dolgo, dokler nevarnost ne pojenja... 2. »Požar« V preteklosti, ko ni bilo nam sedaj poznanih načinov alarmiranja, so zvonovi opravljali svojo funkcijo tudi v »civilni sferi«. Tako se je v primeru požara klicalo na pomoč z bitjem ob plat zvona. To je izgledalo tako, da je kembelj na eno stran udarjal močneje... Kadar zvoni ob neobičajni uri, pomeni, da se je nekaj zgodilo. Bitje ure; četrt-bitje 1X, pol-bitje 2X, tri četrt-bitje 3X, polna ura-bitje 4X in nato bitje koliko je ura. RAZLAGA IN POMEN ZVONENJA I. Redno zvonjenje 1. Jutranjica ali dan zvoni Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem (13. stol.) zasledimo običaj, da se je ob zori zvonilo Mariji v pozdrav in počeščenje. V civil- nem življenju je bilo že zdavnaj poprej v navadi jutranje zvonjenje, ki je naznanjalo, da se mestna vrata odpro in da se zopet zače- nja življenje na ulici in trgu. Pri nas so nekoč zvonili dan ob 4.00 zjutraj. Tedaj je bilo to zvonjenje znamenje za uro, ker druge niso imeli. Najprej so zvonili brez presledka s srednjim zvonom, nato pa še z malim, ob nedeljah pa z velikim in srednje malim. To zvo- njenje je bilo podobno večernemu. Danes se jutranjica sila redko sliši, običajno za velike praznike, ko fantje in možje s pritrkavanjem naznanijo slovesnost tistega dneva... 2. Zvonjenje ob sedmih zjutraj V času, ko je l. 1713 razsajala kuga, je ljubljanska škofija ukazala, naj se vsak dan zvoni četrt ure z vsemi zvonovi zjutraj ob devetih in zvečer ob osmih. Verniki naj ta čas molijo 5 očenašev in zdravih Marij za odvrnitev te grozne šibe. Leto kasneje je bilo ukazano, naj se zvonjenje ob devetih prestavi na sedmo uro. Tako je ostalo vse do danes. Zvonjenje ob sedmih zjutraj je bilo torej uvedeno zaradi kuge in Turkov, ki sta bila huda sovražnika našega ljudstva. V zavesti naših prednikov pa je zvonjenje ob sedmih zjutraj zamenjalo jutranjico. Pri nas zvonimo »sedem« z velikim zvonom. 3. Opoldansko zvonjenje Veliko pozneje kot večerno in jutranje zvonjenje je prišlo v navado opoldansko zvonjenje. Papež Kalist III. (1455-1458) je ukazal opoldansko zvonjenje, da bi se z molitvijo izprosila zmaga krščanskega orožja nad Turki. Papež je v pismu opozoril na turško nevar- nost. Naročil je, da se vsak dan zvoni med 9.uro (nono) in večernicami tako, da vsi slišijo. Tedaj naj se moli očenaš in trikrat zdrava Marija. Zaradi tega je opoldanski zvon dobil naziv 'turški zvon'. Pri nas »poldan« zvonimo enako kot »sedem«. 4. Večerno zvonjenje Večerni zvon ima veliko moč za človeško dušo. Že pesnik Dante (+1321) opeva, kako se popotnika poloti domotožje, ko zasliši iz daljave večerni zvon, ki žaluje za umirajočim dnevom. Pravi začetnik večernega zvonjenja na čast Gospodovega oznanjenja je papež Gregor IX. (1227-1241). K razširjanju tega zvonjenja (predhodnik današnjega večernega angelskega pozdrava) so zelo pripomogli frančiškani. Razen angelskega pozdrava se zvečer zvoni še z manjšim zvonom za verne duše. Ponekod zvoni zvečer tudi na čast sv. Florijanu, zavetniku proti požarom. Temu zvonje- nju v ljudskem izročilu pravimo tudi »avemarija«. Pri nas zvonimo »avemarijo« ob mraku. To je zadnje zvonjenje dneva. 5. Zvonjenje ob petkih Praška sinoda (l. 1386) naroča, naj vsak petek zvoni v počastitev Jezusovega trpljenja. Ko se oglasi zvon, naj vsi prekinejo delo, tudi obed in naj kleče zmolijo pet očenašev v spomin na Jezusovo trpljenje. Papež Benedikt XIV je leta 1740 predpisal, da se v vseh stolnih in župnijskih cerkvah zvoni ob tretji uri popoldne v spomin Jezusovega trpljenja in smrti. V naše kraje je to zvonjenje vpeljala salzburška sinoda (1418). Pri nas na čast Jezusovega trpljenja v petek ob 15.00 uri zvonimo z velikim zvonom. 6. Mrliško ali pogrebno zvonenje Mrliško zvonjenje ima dva dela. To zvonjenje je treba pozorno poslušati! Če prične zvoniti z malim zvonom pomeni, da je umrla ženska. Če prične zvoniti z velikim zvonim pa pomeni, da je umrl moški. Kadar umre župnik ali škof, se smrt naznani na podoben način, z velikim zvonom. Mrliško zvonjenje zvonimo z vsemi zvonovi po jutranjem, opoldanskem in pred večernim zvonjenjem. Ob tem zvonjenju naj bi se še posebej spomnili pokojnika, ki bo kmalu pokopan. Zvonjenje na praznik Vseh svetih zvečer, ko se molijo rožni venci za naše drage rajne, je daljše trikratno zvonjenje z vsemi zvonovi. Vsak začetek naznani enega od treh delov molitve rožnega venca. 7. »Delopust« Naši predniki so skovali zanimivo besedo, ki je zelo sporočilna, pomeni pa: »pusti delo«. Človek si mora vzeti čas za pripra- vo telesa in duha na nedeljo, na praznik... Tudi Stvarnik je po opravljenem delu stvarjenja sveta in človeka, počival 7. dan. Zato delopust zvoni ob sobotah in dan pred velikimi (zapovedanimi) prazniki ob 15. uri. Pritrkavanje v soboto ob 15.00 uri bomo uvedli letos.

Upload: others

Post on 16-Sep-2019

6 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: KAPELSKI ZVON - kapela.zupnija.infokapela.zupnija.info/images/upload_4/2015/43996_3._in_4._postna_nedelja...Dosegljiv sem vsak dan po sv. maši. V torek in četrtek po 9. uri. V nujnih

Dosegljiv sem vsak dan po sv. maši. V torek in četrtek po 9. uri. V nujnih primerih pokličite na gsm !

Tel. 02/ 565 13 05 (razen ob nedeljah, sredah in praznikih)

[email protected]

Transakcijski račun SI56 2490 0900 4813 286 Glasilo izdaja Župnija Kapela.© http://kapela.zupnija.info

KAPELSKI ZVON Glasilo župnije sv. Magdalene na Kapeli 01. 03. 2015 leto I

Hvala vsem iz Okoslavcev in (Kocijana !!!), ki ste izrazili v soboto svojo pomočjo versko pripadnost. Hvala vsem dobrotnikom župnije. V mesecu marcu skrb za urejenost cerkve in župnišča prevzame vas Kobilščak, Žrnova in Očeslavci. Pričetek v soboto ob 9.00 uri. V cerkvi vzemite brezplačno versko čtivo, razglednice, podobice……..

II. Mašno zvonjenje

Že samo ime pove, da v to kategorijo sodijo načini zvonjenja, ki vabijo k bogoslužju.

1. Zvonjenje k maši ali »firkelc«

Že samo ime izdaja, da gre za zvonjenje 15 min. pred sv. mašo. Zvoniti pričnemo z malim zvonom, nato

se mu pridružijo tudi ostali, ki v enakem vrsten redu tudi pojemajo. Ob nedeljah se temu zvonjenju pri-

druži tudi veliki zvon. Ob praznikih se pred bogoslužjem oglasi slovesno pritrkavanje...

2. »Urni zvon«

Med tednom in v nedeljo (prazniki) prvič vabimo k bogoslužju 1 uro prej, in to z velikim zvonom. Minuto

pred pričetkom bogoslužja se oglasi velik zvon, ki naznani pričetek bogoslužja.

III. Izredno zvonenje

1. «Huda ura«

Kadar se bliža nevihta je potrebno zvoniti "hudo uro" predvsem kot znamenje za molitev, ki naj odvrne

razdivjane strele. Naše ljudstvo je verjelo, da glasovi zvonov odganjajo nevihte in lomijo strele. Najprej se

oglasi veliki zvon, nato se mu pridružijo ostali. Zvonilo naj bi tako dolgo, dokler nevarnost ne pojenja...

2. »Požar«

V preteklosti, ko ni bilo nam sedaj poznanih načinov alarmiranja, so zvonovi opravljali svojo funkcijo tudi v

»civilni sferi«. Tako se je v primeru požara klicalo na pomoč z bitjem ob plat zvona. To je izgledalo tako,

da je kembelj na eno stran udarjal močneje...

Kadar zvoni ob neobičajni uri, pomeni, da se je nekaj zgodilo.

Bitje ure; četrt-bitje 1X, pol-bitje 2X, tri četrt-bitje 3X, polna ura-bitje 4X in nato bitje koliko je ura.

RAZLAGA IN POMEN ZVONENJA

I. Redno zvonjenje

1. Jutranjica ali dan zvoni Skoraj istočasno z večernim zvonjenjem (13. stol.) zasledimo običaj, da se je ob zori zvonilo Mariji v pozdrav in počeščenje. V civil-nem življenju je bilo že zdavnaj poprej v navadi jutranje zvonjenje, ki je naznanjalo, da se mestna vrata odpro in da se zopet zače-

nja življenje na ulici in trgu. Pri nas so nekoč zvonili dan ob 4.00 zjutraj. Tedaj je bilo to zvonjenje znamenje za uro, ker druge niso imeli. Najprej so zvonili brez presledka s srednjim zvonom, nato pa še z malim, ob nedeljah pa z velikim in srednje malim. To zvo-

njenje je bilo podobno večernemu. Danes se jutranjica sila redko sliši, običajno za velike praznike, ko fantje in možje s pritrkavanjem naznanijo slovesnost tistega dneva...

2. Zvonjenje ob sedmih zjutraj

V času, ko je l. 1713 razsajala kuga, je ljubljanska škofija ukazala, naj se vsak dan zvoni četrt ure z vsemi zvonovi zjutraj ob devetih in zvečer ob osmih. Verniki naj ta čas molijo 5 očenašev in zdravih Marij za odvrnitev te grozne šibe. Leto kasneje je bilo ukazano, naj se zvonjenje ob devetih prestavi na sedmo uro. Tako je ostalo vse do danes. Zvonjenje ob sedmih zjutraj je bilo torej uvedeno

zaradi kuge in Turkov, ki sta bila huda sovražnika našega ljudstva. V zavesti naših prednikov pa je zvonjenje ob sedmih zjutraj zamenjalo jutranjico. Pri nas zvonimo »sedem« z velikim zvonom.

3. Opoldansko zvonjenje Veliko pozneje kot večerno in jutranje zvonjenje je prišlo v navado opoldansko zvonjenje. Papež Kalist III. (1455-1458) je ukazal

opoldansko zvonjenje, da bi se z molitvijo izprosila zmaga krščanskega orožja nad Turki. Papež je v pismu opozoril na turško nevar-nost. Naročil je, da se vsak dan zvoni med 9.uro (nono) in večernicami tako, da vsi slišijo. Tedaj naj se moli očenaš in trikrat zdrava Marija. Zaradi tega je opoldanski zvon dobil naziv 'turški zvon'. Pri nas »poldan« zvonimo enako kot »sedem«.

4. Večerno zvonjenje Večerni zvon ima veliko moč za človeško dušo. Že pesnik Dante (+1321) opeva, kako se popotnika poloti domotožje, ko zasliši iz

daljave večerni zvon, ki žaluje za umirajočim dnevom. Pravi začetnik večernega zvonjenja na čast Gospodovega oznanjenja je papež Gregor IX. (1227-1241). K razširjanju tega zvonjenja

(predhodnik današnjega večernega angelskega pozdrava) so zelo pripomogli frančiškani. Razen angelskega pozdrava se zvečer zvoni še z manjšim zvonom za verne duše. Ponekod zvoni zvečer tudi na čast sv. Florijanu, zavetniku proti požarom. Temu zvonje-nju v ljudskem izročilu pravimo tudi »avemarija«. Pri nas zvonimo »avemarijo« ob mraku. To je zadnje zvonjenje dneva.

5. Zvonjenje ob petkih

Praška sinoda (l. 1386) naroča, naj vsak petek zvoni v počastitev Jezusovega trpljenja. Ko se oglasi zvon, naj vsi prekinejo delo, tudi obed in naj kleče zmolijo pet očenašev v spomin na Jezusovo trpljenje. Papež Benedikt XIV je leta 1740 predpisal, da se v vseh stolnih in župnijskih cerkvah zvoni ob tretji uri popoldne v spomin Jezusovega trpljenja in smrti. V naše kraje je to zvonjenje vpeljala

salzburška sinoda (1418). Pri nas na čast Jezusovega trpljenja v petek ob 15.00 uri zvonimo z velikim zvonom. 6. Mrliško ali pogrebno zvonenje

Mrliško zvonjenje ima dva dela. To zvonjenje je treba pozorno poslušati! Če prične zvoniti z malim zvonom pomeni, da je umrla ženska. Če prične zvoniti z velikim zvonim pa pomeni, da je umrl moški. Kadar umre župnik ali škof, se smrt naznani na podoben

način, z velikim zvonom. Mrliško zvonjenje zvonimo z vsemi zvonovi po jutranjem, opoldanskem in pred večernim zvonjenjem. Ob tem zvonjenju naj bi se še posebej spomnili pokojnika, ki bo kmalu pokopan.

Zvonjenje na praznik Vseh svetih zvečer, ko se molijo rožni venci za naše drage rajne, je daljše trikratno zvonjenje z vsemi zvonovi. Vsak začetek naznani enega od treh delov molitve rožnega venca.

7. »Delopust« Naši predniki so skovali zanimivo besedo, ki je zelo sporočilna, pomeni pa: »pusti delo«. Človek si mora vzeti čas za pripra-

vo telesa in duha na nedeljo, na praznik... Tudi Stvarnik je po opravljenem delu stvarjenja sveta in človeka, počival 7. dan. Zato delopust zvoni ob sobotah in dan pred velikimi (zapovedanimi) prazniki ob 15. uri. Pritrkavanje v soboto ob 15.00 uri bomo uvedli letos.

Page 2: KAPELSKI ZVON - kapela.zupnija.infokapela.zupnija.info/images/upload_4/2015/43996_3._in_4._postna_nedelja...Dosegljiv sem vsak dan po sv. maši. V torek in četrtek po 9. uri. V nujnih

PONEDELJEK 09. 03. 2015

Frančiška Rimska redovnica

17.00 † Pavla Domanjko in Franc ob. iz Kapelskega vrha Naroča hčerka z družino.

TOREK 10. 03. 2015

40 mučencev iz Armenije

8.00 † Rudi Pučko ob. in pokojni starši Pučko

SREDA 11. 03. 2015

Benedikt, škof Sofronij, škof

8.00 † Pavla Domanjko Naroča družina Fekonja. 9.00 - pričetek rezanja trte v vinogradu

ČETRTEK 12. 03. 2015 Justina, devica

redovnica

17.00 † Frančiška Belak, 30. dan pogreba Naroča vnukinja Lilijana z družino iz Ljutomera.

PETEK 13. 03. 2015

Kristina, mučenka Evrazija, mučenka

16.30 - molitev križevega pota

17.00 † Marija Tetičkovič Naroča družina Maksa Belak iz Radenskega vrha. 18.00 - srečanje Animatorjev (priprava na Oratorij 2015)

SOBOTA 14. 03. 2015

Matilda, kraljica Pavlina, redovnica

8.00 † Emilija Pintarič, 8. dan pogreba Naročajo hčerke in sin z družinami.

4. POSTNA NEDELJA 15. 03. 2015

Klemen Marija Dvoržak redovnik

7.30 - molitev križevega pota 8.00 † za žive in mrtve farane Volitve novih članov ŽPS - po sv. mašah. 10.00 † rod Filipič iz Očeslavec

PONEDELJEK 02. 03. 2015 Neža Praška

Klarisa, opatinja

17.00 † Karl Tratnik ob.

Naročajo domači.

TOREK 03. 03. 2015 Kunigunda

kraljica

8.00 † Stanislav Žižek, 8. dan pogreba

Naročajo domači.

15.30 - v Gornji Radgoni pogreb Emilije Pintarič

SREDA 04. 03. 2015

Lucij I. papež

8.00 † Alojzija Ploj, 8. dan pogreba

Naroča hčerka Cvetka z družino.

ČETRTEK 05. 03. 2015

Hadrijan mučenec

17.00 † Silvo Krajnc in Jože Jaušovec

PETEK 06. 03. 2015 PRVI PETEK

Nika, redovnica

16.30 - molitev križevega pota

17.00 † Konrad Križan ob.

Naročajo domači.

SOBOTA 07. 03. 2015

PRVA SOBOTA Perpetua in Felicita

mučenki

Hraste Mota - 14.00 † Ljudmila Kšela ob.

18.00 - na Hotizi Halasov križev pot za mladino

Vabljeni mladi iz naše župnije.

3. POSTNA NEDELJA

08. 03. 2015 Janez od Boga

Redovni ustanovitelj

8.00 † Neža in Peter Pranjdl ob. Naročajo hčerke. 10.00 † za žive in mrtve farane 16.00 — Halasov križev pot na Hotizi. Vabljeni vsi !