Prijateljica me je vprašala: »Kaj za vraga po volitvah spet pišeš o teh psihopatih med politiki, saj imamo čez glavo prikazova-nja mračnih napovedi naše prihodnosti?« Odgovoril sem ji, da prav zato, ker še vedno preveč ljudi naivno vejjame lažnimobljubam tistih, ki so nas enkrat že ogoljufali in pripeljali v krizo.

Kako prepoznati volkove v ovčjipreobleki

TekstDušan NolimalFotoJure Eržen

Živimov državi, v katero je pred tri-

indvajsetimi leti prodrl neoliberal-ni kapitalizem in se je nenadzoro-vano začela pajdašiti sla po oblastis podjetniškim pohlepom. Ko sosi ti posamezniki enkrat pridobi-

li oblast in denar, so pozabili na druge ljudi inskrbijo samo še zase. Začeli so graditi političniin gospodarski sistem zgolj po svoji meri. Mednjimi lahko najdemo povsem povprečne posa-meznike, ki so izkoristili položaj in se hitro zna-šli v novih razmerah, drugi pa so bili na takšnooblast in plenjenje naravnani že ob osamosvo-jitvi. Za oboje je značilna želja po preseganju inuspevanju na račun drugih.

Pijani od moči in denarjaGre za ljudi, pijane od moči in denarja, ki soprepričani, da so nekaj več, da so nad zakonomin da jim zaradi svojega položaja pripadajo pri-vilegiji. Tako so se v državi udomačili korupci-ja, klientelizem, nepotizem, sleparjenje, trpin-čenje, kratenje svobode govora in preganjanjetistih, ki so na neetična ravnanja opozarjali inrazmišljali drugače. Zgodila se je huda erozijademokracije, pravne države in svobode tiska.Materialni standard se je večini državljanovzmanjšal, manjšina pa je nezmerno obogatela.K vsemu temu so največ prispevale prav brez-vestnost, preračunljivost in neodgovornost slo-venskih tranzicijskih politikov, ki niso pravoča-sno ukrepali in so dopustili brezsrčno plenjenjedržave in delovnih ljudi.

Pri teh političnih voditeljih ni bilo niko-li zaznati obžalovanja in občutkov krivde zapovzročeno škodo. Danes krivdo pripisujejodrugim in zanikajo oz. minimalizirajo svojaantisocialna dejanja. So brez sramu in kaže, dase niso sposobni zavedati nemoralnosti svojegaravnanja. Vse to vpliva na počutje in psihosoci-alno zdravje velikega dela prebivalcev. Zmanj-

šuje se občutek za skupnost in skupno. Ne rastele socialna neenakost, ampak tudi neenakost vzdravju. Nazadovali smo na mnogih področjih.Mnogi, predvsem brezposelni mladi in sposob-ni ljudje, se zaradi razdiralnih politik izseljujejoiz države. Postajamo usodno podrejeni tujemukapitalu in celo tuji politiki.

Dopuščamo, da politiki odločajo netranspa-rentno in na podlagi posameznih interesov, dajavne politike niso podprte z dokazi in da namgovorijo eno, delajo pa drugo. Navadili smo sena prevlado videza nad pametjo in srčnostjo.Začeli smo se uvrščati med države, ki imajonajveč korupcije, ter smo hkrati bolj apatični inmanj srečni državljani ...

Da bi vse to razumeli in da bi si izgubljenevrednote in psihosocialno zdravje čim boljučinkovito povrnili, je pomembno, da boljepoznamo tudi nekatere prikrite osebnostne la-stnosti in vedenja naših voditeljev. Pri tem sonam lahko v pomoč mednarodne raziskave inizkušnje strokovnjakov.Zelje po preseganju drugihRaziskovalci, kot so na primer Adler, Gebsattel, Kretsschmerin drugi, so pri posameznikih z izraženo željo po preseganjudrugih nekoč opisovali občutke manjvrednosti, ki zaradinebrzdane želje po preseganju drugih sprožijo dejavnosti,ki naj bi prekrile njihovo povprečnost. Takšni ljudje so tudinadpovprečno zavistni in se poskušajo povzpeti nad druge zmanipulacijo in intrigami. Obsedeni so z lastno vrednostjoin veljavo.Sovražne namene napačno pripisujejo sodržavlja-nom, ki drugače razmišljajo. Svet doživljajo kot zverinjak, vkaterem veljata konkurenčnost in boj za preživetje. Kdor nebo zmagovalec, bo poraženec in žrtev.

Tudi pri mnogih slovenskih tranzicijskih politikih intajkunih lahko prepoznamo takšne osebne lastnosti in ve-denje. So nadpovprečno grabežljivi in pohlepni. Verjamejo,da jim politična moč in na hitro pridobljeni denar dovolju-jeta, da dosežejo vse, kar želijo, da jim oblast daje pravico doplenjenja skupnega premoženja oziroma lastnine drugih.Koristoljubno izrabljajo voditeljski položaj. Ravnajo so se posvojih pravilih oziroma zahrbtno sprejemajo zakone, ki sopisani na kožo predvsem njim in njihovim bankirskim ingospodarskim pajdašem doma in v tujini. Zato se lahko pov-sem legalno okoriščajo z državnim premoženjem. S pomo-čjo novele zakona o bančništvu so se celo lotili življenjskihprihrankov sodržavljanov.

S ciljem še večjega bogatenja bi želeli privatizirati uspe-Nar

očni

k: N

ACIO

NAL

NI I

NŠT

ITU

T ZA

JAV

NO

ZD

RAV

JEO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

šna državna podjetja, zdravstvo, šolstvo, socialo, zapore incelo vodne in druge življenjske vire, ne glede na negativneposledice za državo, navadne državljane in narod. Pretvar-jajo se, da jih v to silijo tržne razmere. Takšna antisocialnarazmišljanja in ravnanja so nalezljiva, saj jim jih je uspeloinstitucionalizirati. Uporabljajo vsa sredstva, da se jih ne birazkrilo in kaznovalo. Navzočnost takšnih ljudi v politiki,gospodarstvu in drugod ustvarja družbeni sistem, v kate-rem se nihče več ne počuti dobro.

Šokantna odkritjaNovejše empirične raziskave so pokazale, da ni večjih ka-rakternih razlik med serijskimi psihopatskimi morilci inkariernimi kriminalci, ki uničujejo posameznike in njihovedružine, ter psihopati na vodstvenih položajih, ki lahko skorupcijo in drugimi neetičnimi ravnanji uničijo podjetja,gospodarstva, države, celo ves svet.

Kaj je razlog, da toliko ljudi na vodstvenih položajih v po-litiki, bančništvu, gospodarstvu in še kje zanemarja družbe-no odgovornost, se neetično vede in krši zakone in družbe-ne norme ter krati pravice drugih? Možen odgovor se skrivav specifični osebnostni strukturi teh ljudi na vodstvenihpoložajih. Čustva, potrebe in usode drugih ljudi jih ne zani-majo. Pomembnejša jim je osebna korist, lastne materialneugodnosti, skratka denar in moč oz. nadzor nad drugimi. Soplitki in za stiske drugih otopeli. Ne skrbi jih, če zaradi nji-hovega pohlepa ljudje množično izgubljajo službe ali če sootroci drugih lačni in neizobraženi.

V psihiatriji so takšne osebe označili kot psihopatske,disocialne, sociopatske ali antisocialne. Psihopatija je sin-drom oz. sklop številnih čustvenih in vedenjskih lastnosti.Raziskave, ki so jih v zadnjem desetletju izvedli vodilniraziskovalci, kot so Hare, Babiak, Board, Fritzen, Boddy indrugi, nakazujejo povezavo med psihopatijo in slabo vod-stveno prakso političnih, gospodarskih in finančnih elit terglobalno finančno krizo. Med njimi je bil najbolj temeljitBoddy, ki je razvil teorijo o »korporacijskih psihopatih« navodstvenih položajih v sodobnih finančnih institucijah, kiso svet, s politiki vred, zapeljali v sedanjo krizo, ki ji ni vi-deti konca.

Psihopatske voditelje »odlikuje« nizka raven moralne,čustvene in socialne inteligence. Do politične oblasti se do-kopljejo z zavajanjem, lažmi, brezobzirnostjo, prevarami inmanipuliranjem. Nekateri so celo ponosni na te svoje spo-

sobnosti, za katere verjamejo, da jim omogočajo, da z njimidosežejo vse, kar si želijo.

Veliko ljudi spoznava, da so panološko laganje, varanje,tudi antisocialno vedenje naravni talenti mnogih voditeljev.To niti ni čudno ob spoznanju, da gre pri teh ljudeh lahko zapravo odvisnost od moči in denarja. Slednja imata v možga-nih podoben učinek kot droga - in ne preseneča, da posta-nejo mnogi politiki zasvojeni z njo.

Harejev test in slikanje možganovKanadski psihiater Robert D. Hare je razvil test za ugota-vljanje psihopatije, ki je sestavljen :z dvajsetih osebnostnihlastnosti in zaznanih vedenj. Harejev test je motnjo poeni strani razdeli na vedenjske probleme, na antisocialniživljenjski slog, po drugi strani pa na medosebne in ču-stvene značilnosti, zlasti na pomanjkanje sočutja, občutkakrivde, čustveno plitkost, površinskost. Med simptomi soše pretirana zgovornost in površinskost, patološko laga-nje, narcistična obsedenost z lastno vrednostjo in veljavo,sprenevedanje in aroganca, sleparstvo in manipulativnost,težave z nadzorom vedenja oz. impulzivnost in velika po-treba po vzburjenju, neprilagojenost družbenim normamz neupoštevanjem zakonov in ponavljanje kaznivih dejanjter vsestranska neodgovornost, ki se kaže v ponavljajočihse nedoslednostih v službi, pri odločanju in nespoštovanjufinančnih obveznosti.

Novo poglavje odpira proučevanje možganskih povezavin kemije, ki so pri psihopatih drugačne. Označuje jo zlastidopaminska abnormalnost. Gre za patološke spremembev možganskem sistemu nagrajevanja, kjer seobčutek pijanosti od moči in denarja kaže vizločanju obilice dopamina. To moti normalnekognicije in čustva, kar lahko vodi do velikihnapak presoje in neobčutljivosti za tveganja, dane omenjamo egocentričnosti in pomanjkanjesočutja in empatije do drugih.

Raziskovalci lahko te nepravilnosti v mož-ganih ugotavljajo s slikanjem možganov s pozi-tronsko emisijsko tomografijo (PET) in magne-tno resonanco (MRI). Gre za okvaro centrov, kiso npr. odgovorni za čustvene reakcije, doživlja-nje empatije ter načrtovanje in predvidevanjenegativnih posledic in vplivov na druge ljudi.

PatokracijaDejstvo je, da je v vsaki skupnosti približno odeden do tri odstotke psihopatov, ki že v otro-štvu kažejo antisocialno vedenje, katerega glav-ni cilj je pridobivanje osebnih koristi, material-nih ugodnosti, moči in nadzora nad drugimi.Raziskovalci še ugotavljajo, da je psihopatov vposameznih družbenih in poklicnih skupinahveliko več in da je v sodobnih družbah vse večtako imenovanih »skoraj psihopatov«, ki so vbistvu oprode pravih psihopatov.

Psihopate in »skoraj psihopate« privlačijo de-nar, status in/ali moč, česar ne primanjkuje navodstvenih položajih v finančnem, gospodar-skem in političnem sektorju; tudi v cerkvenihinstitucijah. Privlačijo jih razmere, v katerih selahko uveljavljajo s svojo površinsko očarljivo-stjo, kjer lahko manipulirajo in sebe postavlja-jo v prvi plan. Tako lahko osebnostno moteniN

aroč

nik:

NAC

ION

ALN

I IN

ŠTIT

UT

ZA J

AVN

O Z

DR

AVJE

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Kl

ipin

g d.

o.o.

posamezniki zavzamejo tudi ključne položaje vpolitiki, kjer se postavljajo nad socialne norme,zakone, državo in njene državljane. Tako oblikovodenja so raziskovalci družbenih anomalij po-imenovali patokracija.

Najvišje pravilo patokratov je poskrbeti zase,ne glede na destrukcijo drugih oz. drugega. Psi-hopati v ta namen ne posegajo le po določenihantisocialnih aktivnostih, ampak poskusijotudi prav vse - ne glede na negativne posledi-ce za druge in javno dobro. So ciljno naravna-ni makiavelisti, kar kratkoročno sicer velja zaeno od močnejših političnih orodij. Ves čas soobsedeni z mislimi, kako pridobiti in zadržatioblast.

Obenem jim manjka empatija, ki je pomem-ben dejavnik v doseganju cilja izboljševanjaživljenjskih razmer za čim več ljudi. Ko so ta-kšni politiki enkrat izvoljeni, jih dolžnosti inobljube ne zavezujejo več. Težava nastane, kose na vrhu zgostijo predvsem posamezniki,ki sebe postavljajo v središče sveta, si spletejomreže sebi podobnih, se odtujijo od običajnihdržavljanov in začnejo vsiljevati svoj življenjskislog tudi drugim. Tako si lahko majhen odsto-tek ljudi s psihopatsko motnjo ustvari družbo,v kateri je psihopatsko razmišljanje in vedenjeinstitucionalizirano.

Pripisovanje krivde drugimPsiholog Babiak in psihiater Hare sta v knjigiKače v obleki: Ko gredo psihopati v službo razlo-žila, kako psihopati z manipulacijami napredu-jejo na hierarhični lestvici, delujejo na delov-nih mestih, kakšen destruktiven vpliv imajona sodelavce in delovne organizacije ter zakajne čutijo obžalovanja in krivde za povzročenoškodo.

Še večje opustošenje lahko pri vladanjupovzročajo psihopatski politiki. Raziskovalciopozarjajo na komaj opazne, vendar ključnerazlike med pristnimi političnimi sposobnost-mi in psihopatskimi lastnostmi. Pristni in po-šteni voditelji imajo željo po izražanju moči inusmerjanju drugih, vendar se pri tem tudi saminenehno spreminjajo, učijo in razvijajo osebno-stne lastnosti, ki pripomorejo k boljšemu deluin življenju vseh ljudi. Psihopatski politiki pavse podrejajo svojim interesom ali interesomsvoje stranke, napačno presojajo socialno real-nost, se na napakah ne učijo in zatirajo tiste, kijih. na njih opozarjajo.

Največji problem so psihopati na višjihvladnih in uradniških položajih, ker nimajoresnih vizij, zanemarjajo možne negativne po-sledice svojih odločitev na druge ljudi ali okoljeter niso sposobni priznati svojih pomanjkljivo-sti in napak ali upoštevati dobronamernih kri-tik. Značilno je veliko neskladje med njihovimvedenjem in veljavnimi etičnimi normami.Niso sposobni vzdrževanja trajnih socialnihodnosov, čeprav nimajo težav pri navezovanjustikov. Nagnjeni so h grajanju drugih in opra-

vičevanju sebe. Neuspehe pripisujejo političnizaroti proti njim ali nesposobnosti drugih.

Zakaj so psihopati uspešniPsihopati imajo tudi mnoge lastnosti, ki jihnagrajuje prav sedanji politični in gospodar-ski sistem. Vendar veliko psihopatov sploh niantisocialnih in lahko tudi odgovorno opra-vljajo svoje poklice in funkcije (»uspešni« ali»funkcionalni« psihopati). Pretirano izločanjedopamina dela te ljudi bolj agresivne in spo-sobnejše za opravljanje del, kjer čustva nisozaželena. Zato psiholog Kevin Dutton v knjigiModrost psihopatov zagovarja idejo, da vsakakapitalistična družba potrebuje približno desetodstotkov psihopatov, a jih mora nadzorovati,da svoje lastnosti in vedenje izražajo v spreje-mljivih okvirih.

Vprašanje je, kako lahko posamezniki s ta-kšnimi osebnostnimi motnjami sploh zavza-mejo vodstvene položaje v poklicu, politiki indružbi? Psihopati nekritično verjamejo, da jimnjihove domnevne sposobnosti omogočajo, dadosežejo zadane si cilje. Znajo zaigrati voditelj-sko in socialno spretnost. Prikrivajo narejenost,se z lahkoto uveljavljajo s površinskim šarmom,patološkim laganjem in manipulacijami, a jihpogosto izdajo nastopaštvo, izumetničenost inprelomljene obljube.

Politični psihopati svoje volivce doživljajokot objekte, ki služijo njihovim ambicijam inuveljavljanju. Da bi za vsako ceno presegli dru-ge, jim povzročajo krivice, netijo in podpihuje-jo intrige po načelu »deli in vladaj«. Zato velikočasa vlagajo v pridobivanje somišljenikov inzaveznikov. Povsod si nastavljajo svoje ljudi intako širijo »psihopatsko okužbo«.

Seveda je tudi od volilne izbire in nadzoracivilne družbe odvisno, ali in koliko časa namlahko vladajo politiki s takšnimi lastnostmi.Zgodovina nas uči, da je vsaka patokracija dol-goročno obsojena na propad, odvisno od aktiv-nosti zdravega jedra državljanov, ki vendarleSestavljajo večino populacije. V pravni državi bimorala psihopatija v politiki in na drugih vod-stvenih mestih pogosteje dobiti obraze z imeniin priimki ter epilog na sodiščih.

Prepoznavanje gnilih jabolkDržave z visoko blaginjo in deležem srečnihprebivalcev so na vrhu predvsem zaradi pošte-nih, modrih, zdravih in sposobnih političnihvoditeljev. Politiki z integriteto imajo skladenin relativno trden niz ključnih moralnih vrlin,kar se mora odražati v njihovih besedah in de-janjih. Njihova integriteta tudi med drugimi dr-žavljani spodbuja poštenost oziroma moralnotrdnost. Prav pomanjkanje integritete in raz-mah psihopatskih tendenc v slovenski politikiin družbi je eden od dejavnikov, ki so celotnodružbo pripeljali v stanje dolgotrajne krize.

Najverjetnejši mandatar za sestavo nove vla-

Nar

očni

k: N

ACIO

NAL

NI I

NŠT

ITU

T ZA

JAV

NO

ZD

RAV

JEO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.

de Miro Cerar je ze pred leti slovenske političnein družbene razmere opisal kot »škandalozne,popoln padec demokratične kulture in Butale«.Zdaj se mu ponuja priložnost, da bo z investi-ranjem v raziskovanje in z dokazi podprto pro-mocijo integritete in psihosocialnega zdravjaspodbudil tudi odgovornejše politično ravna-nje vseh državljanov.

Znano je, da moč pokvari tudi navadnegačloveka in da ga popolna moč popolnoma po-kvari. Zato bodo morali novi voditelji državekrepiti integriteto in preprečevati psihopatijov lastnih vrstah, če ne želijo postati takšni kotnjihovi predhodniki. Učinkoviti pristopi sozgodnje odkrivanje politikov z osebnostnimimotnjami, nagrajevanje integritete, odvzempsihopatske moči in spornega premoženja. Prikadrovanju bi morala obveljati pozitivna selek-cija.

Volivci bi morali imeti dovolj informacij in(z)možnost prepoznavanja psihopatije in po-manjkanja integritete med tistimi, ki jih volijooz. ki so jih izvolili. Po volitvah bomo lahkospet razočarani, če bomo verjeli, da so možganivseh politikov podobni našim. Zato je del civil-ne iniciative tudi predlagal obvezno opravljanjepsihometričnih testov za vse kandidate za vla-dna in poslanska mesta.

Politični in korporativni psihopati so nas(nekajkrat) že ogoljufali in spravili v krizo. In

nas bodo lahko znova. Dokler se kritična masavolivcev ne bo naučila prepoznavati volkovv ovčji preobleki, bomo še naprej lahek plenpolitičnega zavajanja in izkoriščanja. Zato jepomembno, da se pojav psihopatije v politikinaučimo meriti, preprečevati in sproti odstra-njevati gnila jabolka. •Dušan Nolimal je zdravnik, specialist socialnemedicine; zaposlen je na nacionalnem inštitutuza varovanje zdravja.Pošteni voditelji imajo željo poizražanju moči in usmerjanjudrugih, vendar se pri tem tudisami nenehno spreminjajo, učijoin razvijajo osebnostne lastnosti,ki pripomorejo k boljšemu delu inživljenju vseh ljudi.Psihopatski politiki vse podrejajosvojim interesom ali interesomsvoje stranke, napačno presojajosocialno realnost, se na napakahne učijo in zatirajo tiste, ki jih nanjih opozarjajo.

mi iiii|ini|i.yi,.j|li.ii». i

W__M BLmmM

________________________________________$«

_____________m_____m'

l^^^^H I9H HIB Hj^^Hl^k^k^km P^IIHm^k^r i!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

%_^k________________________________\_&& J^k^k^k^k^k^k^k^k^k^kmI&: i ■ K^m_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_U

■~** ii£ž.m£4tfL,š_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_^_t

•'•^'^ .^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^k^kw

Nar

očni

k: N

ACIO

NAL

NI I

NŠT

ITU

T ZA

JAV

NO

ZD

RAV

JEO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Klip

ing

d.o.

o.