kako delati ko pozabljene [ege ponovno … porazgubile, dana ... ko ob nedeljah pri`gemo televizijo....

Folklorne skupine poustvarjajo ljudsko plesno, glasbeno,pesemsko in obla~ilno kulturo zna~ilno za slovenskoetni~no ozemlje. V odrskih postavitvah, ki vklju~ujejotudi {ege in navade, èlijo ~imbolj dostojno predstavitiljudsko izro~ilo, hkrati pa ugajati ob~instvu. Uspehprizadevanj je razli~en, saj je odvisen od sposobnosti vodijin izvajalcev (pevcev, plesalcev in godcev) ter od okolja, vkaterem skupina deluje.

Nekatere skupine in dru{tva pa svojo dejavnost narazli~ne na~ine raz{irjajo in nadgrajujejo. Pobudniki nad-gradnje so pogosto starej{i ~lani skupine, ki sku{ajomlaj{im pribliàti “minule ~ase”, predvsem {ege innavade, ki so “doma” v okolju, kjer skupina deluje, a so~asovno toliko odmaknjene, da se jih krajani le {e spomi-njajo; bodisi, da so v njih sodelovali, bodisi so jim o njihpripovedovali starej{i.

Nekatere {ege in navade za odrsko predstavitev nisoprimerne, mnoge pa ob odrski predstavitvi izgubijo svojpravi zna~aj in pomen. Pri vklju~evanju {eg in navad vodrsko postavitev gre mnogokrat za povr{insko ponaza-rjanje nekdanjega izvajanja le-teh v izvirnem okolju. ê

pa skupina {ego ali navado obudi v okolju, kjer je ìvela, stem (vsaj delno) ohrani njeno vsebino in vlogo. Hkratiskupina s krajem in krajani tudi zaìvi in se ne pojavlja lena nastopih.

Prav tak na~in delovanja je v zadnjih 20 letih razvila folk-lorna skupina Ozara, ki è 55 let deluje na Primskovem priKranju. Glede na to, da je bil kraj {e pred kratkim vas naobrobju Kranja, zdaj pa je è del urbanega okolja, je bilaideja {e toliko bolj zanimiva. Prebivalstvo v kraju jeme{ano - od starej{ih krajanov, ki so v “starih” {egah innavadah sami sodelovali, do mladih krajanov in prise-ljencev. Ne glede na to pestrost pa je obujanje izro~ilapadlo na plodna tla, saj nas krajani z veseljem opazujejo,bodrijo in pri dogajanju sodelujejo.

55-letni obstoj skupine pomeni zamenjavo dolge vrsteaktivnih ~lanov. Ti se pri skupini niso samo u~ili plesati inpeti, temve~ so se predvsem druìli. Pri delu, u~enju,veselju, nastopanju. V dobri skupini druènje preraste vprijateljstvo, ta pa nemalokrat v ljubezen. Tako se je tudipri Ozari spletlo kar nekaj parov, ki so se odlo~ili tudi zaskupno ìvljenje.

Poroka, ki je bila v preteklosti eden glavnih mejnikov v~lovekovem ìvljenju, je predstavljala pomemben dogodekza vso skupnost. Spremljale so ga {tevilne {ege in navade, kiso imele za mladoporo~eni par in skupnost velik pomen.Danes je poroka intimno doìvetje mladoporo~encev, nju-nih druìn in prijateljev. Nekdanje {ege ob njej so seporazgubile ali spremenile toliko, da sluìjo le {e zabavi. PriOzari sku{amo na poro~ni dan na{ih ~lanov del {eg innavad obuditi vsaj na simbolni ravni. Med njimi so {ranga,prihod ma{kar in prodajanje kamele na poro~ni gostiji.[ranga, kak{no pripravljamo na{im ~lanom, ni neposrednonadaljevanje lokalne {ege. Sestavljena je iz del~kov izro~ila- delno lokalnega, delno pokrajinskega. Vanjo smo vklju~ilina{e plesno, pevsko in god~evsko znanje. V taki obliki jepostala del na{ega druàbnega ìvljenja, hkrati pa je posta-la lokalno prepoznavna.

Tudi skupina fantov, pevcev in godcev, je pred 14 letiobudila {ego boì~no-novoletnega koledovanja. Nagib jebil v za~etku bolj komercialen, saj so si s koledovanjemobetali prisluìti nekaj daril in finan~ne pomo~i, hkrati paso se tako èleli zahvaliti razli~nim podjetnikom in pod-jetjem za celoletno podporo in pomo~ folklorni skupini.

Koledovanje je bilo uspe{no in od takrat ga ponavljamovsako leto. V ~asu med boì~em in novim letom v nekajdneh obi{~emo {tevilne druìne, podjetja in posameznike,ki nas vedno pri~akajo z veseljem in hvale`nostjo. ê kogaizpustimo zaradi ~asovne stiske, so kar uàljeni, saj je obiskkolednikov znamenje, da “nekaj da{ na kulturo in zanjo”.

Koledni{ka skupina je kmalu prerasla v fantovsko pevskoskupino Kranjski furmani, ki è 13 let goji ljudsko pesem.Koledovanje smo predstavili tudi na odru in bili nagrajeniz uvrstitvijo na dràvno sre~anje pevcev in godcev ljud-skih pesmi in vi`.

51

Kako delati

KO POZABLJENE[EGE PONOVNOO@IVIJOBRANE [MID IN MATEJA URBIHA

Brane [mid. (Foto Janez Erèn.)

52

Kako delati

Vsako leto, tako kot ve~ina folklornih skupin, pripravimocelove~erni letni koncert. @e pred nekaj leti smo opazili,da je na{e ob~instvo postalo zahtevno. Nizanje plesov,pesmi in prikazov {eg jih skoraj ne zadovolji ve~. Zatosmo za~eli pripravljati tematske prireditve. Tako smo vpreteklih sezonah prikazali ègnanje v Kranju, slovenskeljudske plese v “belih no{ah”, svatovske {ege in {rango,prikaz kme~kih obla~ilnih slogov iz razli~nih obdobij inkrajev.

Leto{nji projekt je bil {e posebej zahteven, saj smo seodlo~ili za prikaz “Velike besede”, prireditve v kranjski~italnici, ki je bila ena prvih na slovenskih tleh. S prika-zom smo praznovali 55. obletnico delovanja skupine, karse je zgodilo sredi maja leto{njega leta. Uspelo nam je

lahko le ob pomo~i Gorenjskega muzeja in neutrudnemdelu na{ih folklornikov. Poseben na~in dela je zahtevalotudi dejstvo, da nekateri ~lani skupine niso poznali delo-vanja ~italnic v 2. polovici 19. stoletja ter prireditev imen-ovanih “beseda”. Tako je bilo vzporedno s pripravljanjemvsebine in organizacije projekta potrebno tudi pou~itifolklornike, da bi jih tako najbolj{e pripravili za nastop.Predstavo smo tudi prilagodili znanju in sposobnostimskupine. Dramske vlo`ke, ki so bili pomembni del pravih“besed”, smo zamenjali z ljudskimi plesi. Ohranili pa smoostale sestavine: petje, govore in recitacijske vlo`ke. Tesmo rekonstruirali po zapisih ter se pri tem posluìliknjiìce “Ve~er v ~itavnici”, ki jo je leta 1958 priredilMirko Mahni~.

Zgoraj zapisano razmi{ljanje naj nas opozori, da je sstrokovnim in interdisciplinarnim delom mogo~e neko{ego, navado ali prireditev prikazati na druga~en na~in, kije zanimiv, pou~en in odmeven tako za ustvarjalce kot zaob~instvo. Vendar se moramo ob tem zavedati, da grekljub vsemu vloènemu delu pri obujanju {eg {e vednopredvsem za gledali{~e. Nekdanje magijske vsebine {eg sose porazgubile, dana{njemu ~loveku so pogosto ne-razumljive in so nezdru`ljive s sodobnim na~inom ìvlje-nja. Lahko pa se ob njih zamislimo, da svet morda le nisamo tisto, kar vidimo in otipamo.

“Gasilska” slika kolednikov.(Foto Janez Erèn.)

Folklorniki Akademske folklorne skupine Ozara koledujejo.(Foto Janez Erèn.)

V za~etku leto{njega leta je na elektronske naslove {tevil-nih slovenskih folklornih skupin in folklornikov prispeldopis Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti znaslovom “Folklorne skupine in narodno-zabavni ansam-bli.” V pismu je izraèno nezadovoljstvo strokovnihspremljevalcev sre~anj folklornih skupin ob vse ve~jemprepletanju folklorne dejavnosti z dejavnostmi narodno-zabavnih ansamblov in podan nasvet folklornimskupinam o udeleèvanju v televizijskih oddajah z narod-no-zabavno vsebino. Pri~ujo~i ~lanek je rezultatrazmi{ljanja, ki ga je povzro~ilo omenjeno pismo.

Naj poudarim, da spodnje besedilo nikakor ni zami{ljenokot prostor za subjektivne estetske sodbe o kakovosti na-rodno-zabavne glasbe ali delovanja posameznih folklornihskupin. Slednje z veseljem prepu{~am strokovnjakom inglasbenim kritikom. Poglobila bi rada è povedano o proble-mati~nosti kombiniranja ljudskega plesa in folklornih kostu-mov z melodijami narodno-zabavne glasbe, ~emur smopogosto pri~a, ko ob nedeljah pri`gemo televizijo. Na odda-jah z narodno-zabavno vsebino sodelujejo folklorne skupineiz cele Slovenije in brez prikazovanja lastnega programaple{ejo ob glasbi narodno-zabavnih ansamblov. Povedano zbesedami iz pisma JSKD: “so kulisa narodno-zabavni glas-bi.” Tovrstno ravnanje je napa~no in povzro~a {kodo folk-lorni dejavnosti, saj jo postavlja v podrejen poloàj. Rezultattega je vsesplo{no “metanje v isti ko{“ ljudske in narodno-zabavne glasbe, ki pravzaprav nimata dosti skupnega.

Narodno-zabavna glasba se je razvila v drugi polovici 20.stoletja kot poseben pojav mnoì~ne kulture naSlovenskem. Gre za avtorsko glasbo, delno ustvarjeno vduhu ljudskega glasbenega izro~ila. Narodno-zabavnapesem je po besedilu in melodiji umetna pesem, ki jo poje-jo pevci narodno-zabavnih ansamblov, po 2. svetovnivojni kot nadomestek za ljudsko, zato posku{a (a zgoljposku{a) posnemati slog njenega besedila in melodijo.

Zanimivo je dejstvo, da je skovanka “narodno-zabavna”nastala zaradi potrebe la`jega ozna~evanja glasbe na radiu

Slovenija (skoval jo je Janez Bitenc). Za~etek razvoja tegaglasbenega ànra v slovenskem prostoru sega v obdobje podrugi svetovni vojni, bolj natan~no v leto 1953, ko jenastal Ansambel bratov Avsenik, oziroma, ko se je za~elapripravljati radijska oddaja êtrtkov ve~er doma~ih pesmiin napevov. Za njen razvoj v Sloveniji in sosednjihdeèlah, kamor se je {irila v naslednjih desetletjih, imajoveliko vlogo mediji, saj so omogo~ali mnoì~no produkci-jo in stalno prisotnost v kulturi in na~inu ìvljenja ljudi.

V primerjavi z avtorsko narodno-zabavno glasbo, je ljuds-ka glasba bistveno starej{a, njen vir pa je pogosto èzdavnaj pozabljen. Ljudski ples, ki ga poustvarjajo folk-lorne skupine v odrskih postavitvah, zahteva spremljavovi`, ki k plesu sodijo, in ne novo ustvarjene avtorske glas-be ter folklornih kostumov, ki z narodno-zabavno glasbonimajo ni~ skupnega (~e izvzamemo to, da narodno-zabavni ansambli za svoje potrebe izrabljajo obla~ilnodedi{~ino). Narodno-zabavna glasba nikakor ni nadalje-vanje ljudske glasbe, temve~ je glasba, ki naj bi se po enistrani napajala v ljudski in jo v nekem pogledu obdolo~enih prilo`nostih tudi nadome{~ala (kar dokazujejoè folklorizirani Avsenikovi in drugi napevi), po drugistrani pa je to odtenek glasbe, kot vsi drugi odtenkizabavne glasbe, ki so namenjeni v vseh pojavnih oblikahtrenutni sprostitvi in zabavi. Poslanstvo folklorne skupinenaj ne bi bilo poplesavanje ob melodijah narodno-zabavneglasbe, temve~ poustvarjanje ljudskega plesnega inpevskega izro~ila v ~im izvirnej{i obliki. Zaradi zgorajnavedenega je zdruèvanje enega in drugega napa~no in{kodljivo predvsem za folklorno dejavnost.

Dejstvo je, da je v Sloveniji veliko ljubiteljev narodno-zabavne glasbe, med katerimi so tudi ~lani folklornihskupin in s ~imer ni ni~ narobe. Prav tovrstna glasba jetista, ki je iz Slovenije prodrla najdlje v Evropo in svet.Kljub zgoraj napisanem in dejstvu, da je v Sloveniji ve~narodno-zabavnih ansamblov kot folklornih skupin, se nebi smele folklorne skupine postavljati v podrejen poloàjin biti kulisa narodno-zabavni glasbi. Vsekakor nih~e nemore prepovedovati njihovo sodelovanje v televizijskihoddajah: “Pri Joòvcu z Natalijo” ali “Raketa pod kozol-cem” in “Na zdravje”. Vendar bi vsaka skupina ob prejetjuvabila za sodelovanje v tovrstni oddaji morala presoditi okoristi promocije folklorne dejavnosti in same skupine.Gre za dve popolnoma razli~ni in lo~eni dejavnosti, ki bikot taki morali tudi obstajati, lahko sicer tudi v soìtju veni oddaji, vendar bi vsaka morala slediti zadanim ciljemter najprej izpolnjevati primarne naloge.

53

Kako delati

FOLKLORNESKUPINE IN NARODNO-ZABAVNI ANSAMBLI: ONEPOSREÊNOSTIKOMBINACIJEANA ETEROVI]

êprav sem è nekaj ~asa èlel napisati svoje mnenje terrazmi{ljanje o folklornih festivalih v Sloveniji, me je kpisanju tega prispevka dokon~no spodbudil ~lanek gospeNe`ke Lubej, ki je v Folklorniku 2 (2006) objavila svojarazmi{ljanja o folklornih festivalih v Sloveniji in njihovemodnosu do slovenskih folklornih skupin.

Vsekakor sem vesel tovrstnih razmi{ljanj, saj imamo vFolklornem dru{tvu Val iz Pirana, kot organizatorjuMednarodnega folklornega festivala Mediterana - MIFF,podobne pomisleke. Torej pomisleke, ali vabiti folklorneskupine iz Slovenije ali ne, in ~e jih vabimo, katere? Pa nesamo to. [tevilni pomisleki se porajajo tudi pri izbiri folk-lornih skupin iz tujine.

Lahko zapi{em, da se pri organizaciji na{ega folklornegafestivala ~lani dru{tva vsako leto znova s po`rtvovalno-stjo lotimo dela. Pri pripravi zadnjega smo pri{li do resne-ga vpra{anja, ali vabiti folklorne skupine iz tujine, ki sezavestno odmikajo od izvirnosti in se usmerjajo k spe-ktakularnemu prikazu izro~ila, ali tiste, ki nimajo spe-ktakularnega programa, so bolj izvirne, a so posledi~nomanj privla~ne za {ir{e ob~instvo. Pri prireditvah inmorda {e bolj pri festivalih, ki jih folklorne skupinepripravljamo, je eno klju~nih vpra{anj, ki si ga moramoorganizatorji zastaviti, komu je na{e delo namenjeno.Verjamem, da bo ve~ina bralcev sogla{ala z mojo trditvijo,da je eden od pomembnih kazalcev uspe{nosti festivala{tevilo obiskovalcev, ki si prireditve ogleda. Potrebno se jenamre~ zavedati, da festival ne preìvi, ~e nima dovoljdenarja. @alostno, ampak resni~no. Brez denarja prepro-sto ni mogo~e vabiti skupin, na~rtovati zanimivih ve~erovin organizirati vse potrebno kot gostitelji.

ê pogledamo razpise za sofinanciranje programov lju-biteljskih kulturnih skupin, ki jih objavlja Javni sklad RSza kulturne dejavnosti, in potem rezultate razpisov,lahko ugotovimo (podatki so javni in dostopni na spletnihstraneh), da je denarna pomo~ organizatorjem festivalov(in tudi drugih projektov folklornih dru{tev) dokaj skopa,da ne re~em sme{na, {e zlasti, ~e jo primerjamo s pomo~joostalim projektom, ki jih dru{tva izvajajo (npr. izdelavaali nakup kostumov ali nakup in{trumentov ali obnovaprostorov).

In verjetno je tako tudi prav. Za obstoj in delovanjedru{tva je bolj kot sama organizacija festivala pomembennakup in{trumentov ali kostumov, saj si je brez njih te`kozamisliti nemoteno delovanje skupine in izvedbokakovostnih nastopov, ki predstavljajo enega od ciljevdelovanja folklornih skupin. Zato ostaja dejstvo, da sofolklorni festivali v Sloveniji bistveno odvisni od finan-ciranja ob~in in podjetij, ki imajo posluh do tovrstnihdejavnosti.

Folklorni festivali v zameno za podarjena sredstva spon-zorjev lahko ponudijo le bolj ali manj uspe{no reklamira-nje darovalcev na samih prireditvah, ki so glede na izborskupin (tujih in/ali doma~ih) bolje ali slab{e obiskane. Intukaj pridemo do jedra problema. Festivale si ogledave~inoma strokovno manj podkovano ob~instvo, ki si boljkot izvirnosti in pristnosti èli pestrosti in zanimivostiprikazanega. [e ve~ od tega - èli si tudi atraktivnosti. Inkonec koncev so festivali namenjeni {iroki mnoìciobiskovalcev in ne le desetim, dvajsetim poznavalcemizro~ila, ki so si pri{li ogledat skupine.

S tem nikakor ne èlim razvrednotiti prizadevanj sloven-skih folklornih skupin in trditi, da so te manj primerne za

54

Odzivi

FOLKLORNI FESTIVALI VSLOVENIJI @ALDAJEJO PREDNOSTTUJIM SKUPINAM IIBORUT LU[A

Plesalka iz Folklorne skupine Stanko Paunovi} (Pan~evo, Srbija)na Jurjevanju v ^rnomlju.

(Foto: Janez Erèn, Le plesat me pelji 2006, ^rnomelj, junij 2006.)

Druga~nost folklornih skupin iz tujine je za gledalce in za organizatorje zanimiva. Na fotografiji Folklorna skupina Inovec

iz Zlatih Moravc s Slova{ke na Jurjevanju v ^rnomlju. (Foto: Janez Erèn, Le plesat me pelji 2006, ^rnomelj, junij 2006.)

55

Odzivi

sodelovanje na na{ih festivalih, kakor pa tuje. A za {ir{eob~instvo so vsekakor bolj privla~ne tuje skupine, ki z boljali manj izvirnim programom ponujajo vpogled vdruga~no, morda celo eksoti~no izro~ilo. To je dejstvo invsak organizator festivala to ve.

“Valovci”, ki na doma~em obmo~ju vsako leto pripra-vljamo folklorni festival, imamo morda prednost preddrugimi, ker ìvimo na etni~no me{anem prostoru in obmo`nostih medregionalnega povezovanja razmi{ljamobolj na {iroko. Ob dejstvu, da smo ~lani Evropske unije,se mi zdi povezovanje z bli`njo Furlanijo in celotno Istroprav tako pomembno kot povezovanje znotraj meja na{e

dràve. Morda bi tovrstna povezovanja slovenskih folk-lornih skupin morali spodbujati tudi na obmo~nih,medobmo~nih in dràvnih sre~anjih, saj verjamem, da bise tako med skupinami in njihovimi vodji spletla mnogaznanstva in prijateljstva, ki bi omogo~ala pogostej{a inbolj aktivna ~ezmejna sodelovanja.

Tukaj pa vidim drug problem, saj se nekatere skupine letoza letom uvr{~ajo na medobmo~na in dràvna sre~anja,druge pa kljub malenkostno manj kakovostnim pro-gramom nanje ne pridejo. Morda se motim, a zdi se mitako. Zanimivo bi bilo opraviti statistiko izbranih skupinv zadnjih desetih letih, saj bi bili verjetno presene~eni nadrezultati. Morda bi bilo v~asih bolje izbrati oziromaizpustiti skozi “sito” malenkostno slab{o skupino ter jotako nagraditi. Torej ne “re{evati” skupin, ki imajo neko-liko slab{i program z vabili na mednarodne folklorne fes-tivale v Sloveniji, ampak jih spodbuditi z izbiro nadràvna sre~anja. Odgovornost v tem pogledu morajo pre-vzeti strokovni spremljevalci sre~anj.

Vsekakor je lepa zamisel naj se festivali osredoto~ajo naprete`no slovenske skupine in kakor je ugotovila è Ne`kaLubej, tak{ni festivali obstajajo in tudi dobro delujejo. êpa pogledamo objektivno, organizator festivala ne morere{evati problema, ki nastane zato, ker oblikovalci pro-gramov za dràvna sre~anja izbirajo leto za letom isteskupine. Nedvomno v kakovosti celotnega programa medizbranimi skupinami za dràvno sre~anje in tistimi, kiniso izbrane, ni velikega prepada. Vsaj za primorskeskupine bi si upal trditi, da v zadnjih letih ni bistvene ra-zlike med bolj{imi in slab{imi. Morda je na drugihobmo~jih druga~e.

Otro{ka folklorna skupina Kulturno umetni{kega dru{tva Kosta Abra{evi} iz Ba~ke Palanke (Srbija)na Jurjevanju v ^rnomlju. (Foto: Janez Erèn, Le plesat me pelji 2007, ^rnomelj, junij 2007.)

Organizatorji mednarodnih folklornih festivalov se stalnosre~ujejo s teàvo, kako na festival privabiti dobro tujo skupino

in koliko verjeti vnaprej{njim zagotovilom, da je res dobra in za festival primerna. Na fotografiji je

Folklorna skupina Tarskutis iz Litve.(Foto: Janez Erèn, Le plesat me pelji 2007, ^rnomelj, junij 2007.)

56

OdziviVsak festival v svetu, in verjetno tudi v Sloveniji, je nastalin ìvi zaradi svojega posebnega vzroka in ima posebennamen. Mednarodni folklorni festival MIFF je nastal zara-di èlje po druènju in prijateljevanju folklornih skupin izsredozemskega obmo~ja, ki se jim ob~asno pridruìjo tudiskupine od drugod. Du{o festivala predstavljamo tisti, kiverjamemo vanj, ne moremo pa brez denarja, ki ga zago-tavljajo sponzorji in donatorji. Slednji so vsekakor boljzadovoljni in bolj dobrodu{ni pri dodeljevanju sredstev, ~egostimo folklorne skupine iz Gr~ije, [panije, Malte …, kotpa ~e gostimo folklorne skupine iz Slovenije. Kakovostsodelujo~ih jih àl bolj malo zanima, zagotavljam pa, dakakovost zanima nas. Pa tudi ~e morda navzven to nivedno opazno in kdaj pa kdaj na festivalu dobimoskupino, kakr{ne si ne bi èleli. Besedni opisi, obljube,zvo~ni posnetki in videoposnetki, ki jih dobimo odskupin, ki naj bi pri{le na festival, v~asih obetajo veliko, kopa skupine pridejo in nastopajo, ugotovimo, da se opisanostanje od dejanskega mo~no razlikuje.

Moram poudariti, da je zgoraj napisano le mojerazmi{ljanje, ki je nastalo ob poznavanju razmer pri festi-valu, ki ga pripravljamo “Valovci”. Upam, da drugi nima-jo takih izku{enj. Prav pa je, da si pomagamo, da izraàmosvoja mnenja in da vsakdo s polno odgovornostjo za vsasvoja dejanja ubira svojo pot. S pisanjem ne èlim pole-mizirati, temve~ spodbuditi druge organizatorje festival-ov, da zapi{ejo svoje mnenje.

In na koncu {e tvoren predlog. Glede na veliko {tevilo folk-lornih festivalov, ki jih imamo v Sloveniji, bi bilo dobro, dabi se organizatorji festivalov enkrat letno sre~ali. Tako bisi lahko izmenjali mnenja in morda drug drugemu poma-gali s kak{nim dobrim nasvetom. Predvsem bi bilo dobrosli{ati izku{nje organizatorjev, ki pripravljajo festivale èvrsto let, saj verjamem, da bi bili pripravljeni pomagati ti-stim, ki jih imamo manj. Morda bi lahko Javni skladRepublike Slovenije za kulturne dejavnosti organiziraltovrstna sre~anja, saj so tudi folklorni festivali pomembendejavnik razvoja folklorne dejavnosti v Sloveniji.

Mednarodne folklorne festivale, ki so v Sloveniji, lahko popestrijo tudi folklorne skupine, delujo~e vSloveniji, v katere so vklju~eni pripadniki manj{inskih etni~nih skupnosti. Na fotografiji so ~lani

Srbskega kulturno umetni{kega dru{tva Vidovdan iz Ljubljane. (Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje folklornih skupin, ki izvajajo neslovenski program, Velenje 2007.)

Z veseljem opazujem in spremljam ta sre~anja. Z vese-ljem, ker sploh obstajajo in z veseljem, ker se vedno bolj{irijo in postajajo kar mnoì~na. To dokazuje, da otroci {evedno radi ple{ejo in nastopajo in da je kar veliko vadite-ljev in vaditeljic, ki svoj prosti ~as in energijo vlagajo v todelo. Z druge strani pa opaàm neko te`njo, ki je zaskr-bljujo~a - to pa zato, ker je nekateri no~ejo niti videtioziroma opaziti. Bistveni element folklornih skupin -gibanje, ples - je nekako potisnjen na obrobje. Skupineobi~ajno odigrajo prizor~ek, ki je bolj ali manj povezan zljudskimi elementi. Govor, ki navadno ni ozvo~en, jenajve~krat nerazumljiv, dramaturgija ve~inoma zeloohlapna, samega plesa, ki naj bi bil bistvo nastopa, pa niskoraj nikjer. Vsa ~ast redkim, zelo redkim izjemam.Nekaj “plesnih” korakov je na koncu nekako prilepljenihna samo zgodbo. Brez povezave s samo zgodbo, breznatan~nosti, brez to~nega ritma, obvladovanja prostora,stila, da ne govorim o kvaliteti giba, ki pa je in mora bitiza ples bistvenega pomena. In taka te`nja je zaskrbljujo~a.Zakaj? Pri vsem spo{tovanju do dela vaditeljev invaditeljic moramo ugotoviti, da ti po~nejo samo to, kar seod njih zahteva. In tu je problem. Te`nja, ki jo prina{ajoocenjevalke-ci, je jasna. Pomembna je zgodbica, “vsebina”,ne pa ples kot tak, samostojen in kakovosten. In ~e kdoposku{a dati samemu plesu ve~jo pomembnost, ga spre-

gledajo. Ali to ozna~ijo kot “dril” (ki je lahko v~asih ressamo golo ponavljanje, je pa tudi in bi moral biti vednoustvarjalni del vadbe za avtomatizacijo giba; ni~esar nepade z neba; kot instrumentalisti vadijo ure in ure svojeprstne vaje, bi morali tudi plesalci vaditi svoje telo, ki jenjihov instrument), ali pa pravijo: “Jaz bi to narediladruga~e,” ali pa povejo, da je skupina dobro plesala, da panima “zgodbe” in zato ne pride v po{tev. Skratka,ve~inoma sama osebna, ne pa strokovna opaànja, ki pa z“avtoriteto” ocenjevalcev dajo vedeti, da je sedanje stanjezadovoljivo. Nih~e ne zahteva od vaditeljev kaj ve~. Sempa prepri~an, da bi vaditelji-ce zmogli veliko ve~, ~e bivedeli natan~no, kaj se od njih zahteva. Ali ti ocenjevalci-ke sploh vedo, kako otroci na terenu zares ple{ejo in da sene igrajo samo Bele lilije in An ban, pet podgan?

Pa si poglejmo ocenjevanje pri otro{kih pevskih zborih.Kaj tu ocenjujejo? Intonacijo, ritem, izgovorjavo, inter-pretacijo. Skratka, strokovna vpra{anja, ki jih pri plesnihocenjevalkah ni opaziti. Pa mednarodna tekmovanjaotro{kih folklornih skupin. Saj tudi te skupine, kar je tudizelo prav, pri svojih nastopih uprizorijo kak{no ljudsko{ego in zapojejo kak{no pesem. Ampak predvsemPLE[EJO. Obvladajo ritem, prostor, kvaliteto giba. Innih~e pameten ne govori o kak{nem drilu, ampakupo{tevajo PLESNO znanje, izve`banost skupine, njenomuzikalnost, koreografijo. In to je bistveno za razvojotro{kega telesa in za njegovo razumevanje plesa inzahtev, ki jih tak ples prina{a. Pri nas pa ni videtikakr{nekoli èlje oziroma zahtev po zvi{anju plesnekvalitete, po natan~nosti gibanja, po njegovem smislu inpo njegovi kvaliteti in izve`banosti. Vsaj pri ocenjevalkah-cih ne.

In zato {e enkrat. Pri vsem spo{tovanju do dela in trudavaditeljic in vaditeljev, do naporov, ki jih oni in otroci vla-gajo v to po~etje in ki otroke lahko tudi trenutno zabava,sem prepri~an, da ni od njega nobene koristi za njihovplesno-gibalni razvoj, za ob~utek ritma in prostora. Vsajne, dokler bo pri ocenjevalcih prevladujo~a omenjena ne-gativna te`nja. Pripombe kar presli{ijo. A otroci zmorejoveliko ve~ in to tudi èlijo. In od njih moramo to tudi

57

Odzivi

NEKAJ MISLI OBSREÂNJIHOTRO[KIH FOLKLORNIHSKUPINIKO OTRIN

Otro{ka igra v dobri izvedbi lahko bistveno pripomore k dobremu nastopu otro{ke folklorne skupine. Na fotografiji

mladinska folklorna skupina iz Osnovne {ole Sveti Jurij. (Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin,

Slovenska Bistrica, maj 2007.)

Otro{ka folklorna skupina Pastir~ki, ki deluje v Kulturnem dru{tvuTorbarji v Postojni. (Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje otro{kih

folklornih skupin, Tolmin, maj 2007.) (Foto: Janez Erèn, Le plesat me pelji 2007, ^rnomelj, junij 2007.)

58

Odzivi

zahtevati, saj smo pedagogi, ki naj jih vzgajamo. Pravakomedija. @e Partlji~ je napisal: “Ne, {~uke pa ne”. Ampakto v na{em primeru ni komedija. Sploh ne. @al. Je bli`jetragediji. êz nekaj let bomo ugotovili, da na{i otrocisploh ne znajo plesati, saj od njih tega ni nih~e zahteval.

Da ne vejo, kaj je korak, kaj je desno ali levo, da o kvalitetigiba sploh ne govorim. Ples zahteva tudi kos discipline! Inko bodo kon~ali osnovno {olo, bo è veliko, veliko zamu-jenega. Namesto da bi nadaljevali s te`jimi elementi, sevklju~evali v druge plesne skupine, bodo morali za~enjatis plesom od za~etka. Z osnovnimi elementi, ki bi jih kototroci zlahka, igraje premagovali, bo sedaj te`je. Tudiveselja do gibanja in plesa bo manj.

In za tako situacijo bomo odgovorni vsi, ki se danes ukva-rjamo s plesom - tudi sklad in njegovi ocenjevalci-ke.Zato sem tudi napisal teh nekaj misli in pripomb.

Otro{ka folklorna skupina iz [martnega pri Slovenj Gradcu pri “polù”.

(Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin,[martno pri Slovenj Gradcu, maj 2007.)

Pri u~enju plesa je za u~itelja bolj kot to, kaj u~i, pomembno kako u~i, saj je bolj kot {tevilo nau~enih plesov pomembnakakovost njihovega izvajanja. Na fotografiji je otro{ka folklorna skupina iz Cirkovcev.

(Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin, Slovenska Bistrica, maj 2007.)

59

Utrinki z nasih srecanj

ˆ ˆ

Violinist Otro{ke folklorne skupine 2. osnovne {ole Roga{ka Slatina.

(Foto: Janez Erèn, Ringa raja 2007, Lendava, maj 2007.)

Otro{ka folklorna skupina iz Cirkovcev na Ringa raja 2007. (Foto: Janez Erèn, Lendava, maj 2007.)

Dekle otro{ke folklorne skupine iz Pesnice na Ringa raja 2007.(Foto: Janez Erèn, Lendava, maj 2007.)

Otro{ka folklorna skupina Folklornega dru{tva Ro`marin, Dolena na Ringa raja 2007.

(Foto: Janez Erèn, Lendava, maj 2007.)

Dekle otro{ke folklorne skupine iz Dragatu{a na Ringa raja2007. (Foto: Janez Erèn, Lendava, maj 2007.)

Godec otro{ke folklorne skupine iz Pesnice na Ringa raja 2007.(Foto: Janez Erèn, Lendava, maj 2007.)

60


ˆ ˆ

Folklorna skupina Karavanke iz Trì~a na Le plesat me pelji 2007.(Foto: Janez Erèn, ^rnomelj, junij 2007.)

^lani folklorne skupine iz Beltincev pripravljajo pozva~ina.(Foto: Janez Erèn, Le plesat me pelji 2007, Beltinci, julij 2007.)

Folklorna skupina Cof iz Ljubljane na Le plesat me pelji 2007.(Foto: Janez Erèn, ^rnomelj, junij 2007.)

Folklorna skupina Vinko Korè iz Cirkovcev. (Foto: Janez Erèn, Le plesat me pelji 2007,

Beltinci, julij 2007.)

Folklorna skupina iz Hotinje vasi na Le plesat me pelji 2007.(Foto: Janez Erèn, Beltinci, julij 2007.)

Folklorna skupina z Vinice na Le plesat me pelji 2007.(Foto: Janez Erèn, Beltinci, julij 2007.)

61


ˆ ˆ

Folklorna skupina Kres iz Novega mesta na Le plesat me pelji 2007.

(Foto: Janez Erèn, Beltinci, julij 2007.)

Prikaz dogajanja ob va{kem koritu - “pri ka{ti”. Folklorna skupinaBc iz Bovca na regijskem sre~anju odraslih folklornih skupin.

(Foto: Janez Erèn, Ajdov{~ina, maj 2007.)

Utrinek z generalke, na kateri so vse sodelujo~e skupine dràvnega sre~anja v Beltincih pripravljale skupni zaklju~ek. (Foto: Janez Erèn, Le plesat me pelji 2007, Beltinci, julij 2007.)

Folklorna skupina Razor iz Tolmina na regijskem sre~anju odraslih folklornih skupin.


Otro{ka folklorna skupina Breznica na Ringa raja 2007.(Foto: Janez Erèn, Lendava, maj 2007.)

62


ˆ ˆ

Folklorna skupina Stu ledi iz Trsta na regijskem sre~anju odraslih folklornih skupin.


Folklorna skupina Mandra~ iz Kopra na regijskem sre~anju odraslihfolklornih skupin.


Ne dolgo nazaj ustanovljena Folklorna skupina Gartro` izNove Gorice na regijskem sre~anju folklornih skupin.


Otro{ka folklorna skupina Stu ledi iz Trsta na regijskemsre~anju otro{kih folklornih skupin.

(Foto: Janez Erèn, Tolmin, maj 2007.)

Otro{ka folklorna skupina Druge osnovne {ole SlovenjGradec na regijskem sre~anju otro{kih folklornih skupin.

(Foto: Janez Erèn, [martno pri Slovenj Gradcu, maj 2007.)

Otro{ka folklorna skupina Vrtca Ru{e na regijskem sre~anju otro{kihfolklornih skupin v Murski Soboti.(Foto: Janez Erèn, maj 2007.)

63


ˆ ˆ

Plesalca pri ustvarjanju novega programa na folklornem taboru za odrasle.

(Foto: Janez Erèn, Novo mesto, januar 2007.)

Mojca Lepej s skupino otrok na seminarju, ki je potekal vLendavi ob Ringa raja 2007.

(Foto: Janez Erèn, maj 2007.)

Ljubomira Vrtovec Pribac z udeleènkami seminarja o pe~i.(Foto: Janez Erèn, ^rnomelj, junij 2007.)

Udeleènci folklornega tabora za odrasle po nedeljski produkciji na skupnem pogovoru. (Foto: Janez Erèn, Novo mesto, januar 2007.)

Prva skupina na otro{kem folklornem taboru je delno drama-tizirala pesem o lovcu in k njej vklju~ila igro Mati koliko je ura, vkateri so sodelovale iste ìvali kot kasneje v è omenjeni pesmi.

(Foto: Janez Erèn, Novo mesto, avgust 2007.)

64


ˆ ˆ

Otro{ki folklorni tabor, 2. skupina. Pesem Pondelek v malen nesla jeskupino spodbudila, da je ob ve~glasnem petju v odrsko

postavitev (pravzaprav neposredno med samo pesem) vklju~ilaigre in plese, ki so vsebino pesmi dopolnjevali. (Foto: Janez Erèn, Novo mesto, avgust 2007.)

Otro{ki folklorni tabor. êtrta skupina je ob poustvarjanju pesmi olovcu navdu{ila s pripravo odrske postavitve, v kateri je

primernemu za~etku sledilo s plesom prepleteno jedro innavdu{ujo~ zaklju~ek (na sliki).

(Foto: Janez Erèn, Novo mesto, avgust 2007.)

[tiridnevnemu druènju je na otro{kem folklornem taboru sledilosklepno dejanje, ko smo skupaj z vodji otro{kih folklornih skupin

kriti~no ovrednotili produkcijo in delo na taboru. (Foto: Janez Erèn, Novo mesto, avgust 2007.)

Otro{ki folklorni tabor, 3. skupina. Pesem Logar je pa kravoklal je skupini omogo~ila, da so pripravili razgibano odrskopostavitev, v kateri sta si nasproti stala dva pola, ki sta se

med seboj merila, kateri je pomembnej{i. (Foto: Janez Erèn, Novo mesto, avgust 2007.)

Otro{ki folklorni tabor. Peto skupino je odlikovalo triglasno petje in zanimiva vklju~itev pesmi Leì, leì ravno

polje v sejemsko dogajanje pred cerkvijo, ki ga je oznaniloin zaklju~ilo zvonjenje zvonov, ki so ga z glasovi

opona{ali sodelujo~i otroci. (Foto: Janez Erèn, Novo mesto, avgust 2007.)

Pevke Folklorne skupine Mandra~ iz Kopra. (Foto: Janez Erèn, Regijsko sre~anje odraslih folklornih

skupin, Ajdov{~ina, maj 2007.)

65


ˆ ˆ

Postavkova dekleta iz Podgorja. (Foto: Janez Erèn, Regijsko sre~anje pevcev ljudskih pesmi in

godcev ljudskih vi`, Vuzenica 2006.)

Citrar dvojezi~ne osnovne {ole Dobrovnik na Ringa raja 2007.

(Foto: Janez Erèn, Lendava, maj 2007.)

Folklorna skupina Tarskutis iz Litve. (Foto: Janez Erèn, Le plesat me pelji 2007,

^rnomelj, junij 2007.)

Gostujo~a ~e{ka folklorna skupina Dubrava z zanimivo god~evsko igro na Le plesat me pelji 2007.

(Foto: Janez Erèn, Beltinci, julij 2007.)

Nenajavljen gost v dru`bi plesalcev Folklorne skupine Dru{tva upokojencev Naklo. (Foto: Janez Erèn, 10. obletnica FS DU Naklo, 2006.)

66


ˆ ˆ

Folklorna skupina @elezni~arskega kulturno umetni{kega dru{tva Tine Roànc izvaja plese, zapisane v Kostelu, na sre~anju folklornih skupin Ljubljane.

(Foto: Janez Erèn, Ljubljana, maj 2007.)

Folklorna skupina iz [kocjana na Dolenjskem na Le plesat me pelji 2007. (Foto: Janez Erèn, Beltinci, julij 2007.)

O slovenski ljudski glasbi, kimed glasbenimi zvrstmi vna{em prostoru nima velikoprivrèncev, sem za potrebe{tudija na Akademiji za glasbopovpra{ala ljudi, ki se z njo po-klicno ukvarjajo v okviru dvehustanov: Glasbenonaro-dopis-nega in{tituta Znanstvenorazi-skovalnega centra Slovenskeakademije znanosti in umetno-sti ter Radiotelevizije Slovenija.Povabilu so se prijazno odzvalidr. Drago Kunej, Jasna Vidakovi~in dr. Ur{a [ivic. Intervju s sled-njo, ki sem ga opravila prekoelektronske po{te, na pobudo

uredni{tva Folklornika in z njenim privoljenjem obja-vljam.

Ur{a [ivic je po izobrazbi diplomirana muzikologinja indoktorica znanosti, od leta 1998 sodelavkaGlasbenonarodpisnega in{tituta, kjer se ukvarja predvsemz vpra{anji ponarodele pesmi, poloàja ljudske glasbe vpopularni glasbi, s koledni{tvom ter ob tem spoznavazna~ilnosti slovenske ljudske pesmi, hodi na teren terspremlja sre~anja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljud-skih vi`. Je avtorica mnogih ~lankov, recenzij in kritik tersourednica Druìnske pesmarice (Mladinska knjiga, 2002)in Otro{ke pesmarice 1 in 2 (Mladinska knjiga 2004,2006). Da bi o njenem odnosu do ljudske glasbe izvedelive~ kot vemo, sem ji zastavila nekaj vpra{anj.

Kako ste se seznanili z ljudsko glasbo, kako je pri{lo do poklic-nega ukvarjanja z njo?

Redke ljudske pesmi sem spoznala v osnovni {oli inosnovno{olskih pevskih zborih, vendar se ne spomnim, dabi bilo to del na~rtnega u~enja. Kasneje sem spoznavalaljudske pesmi v pevskih zborih (seveda kot priredbe), vdruènjih (tudi v okviru pevskih zborov) pa sem prvi~pri{la v stik s spontanim petjem in u~enjem ljudskihpesmi po posluhu, torej preko ustnega izro~ila. Z ljudskoglasbo sem se strokovno za~ela ukvarjati {ele v okviruzaposlitve na Glasbenonarodopisnem in{titutu.

Kaj vas je pri delu najbolj navdu{ilo?

Na eni strani me vedno znova navdu{uje terensko delo,stik z informatorji, njihove pripovedi, iskanje pesmi, vi`

in posebnosti, po drugi strani pa znanstveno opazovanjespreminjanj pesmi, na~inov petja, prepletanja razli~nihglasbenih vplivov, vloge ljudske glasbe danes.

S ~im se bo znanost ukvarjala, ko ne bo na terenu ve~ kaj iskati?Se bo posvetila urejanju vsega, kar je bilo do tedaj posnetega,pa {e ni bilo ~asa za ustrezno prou~evanje? Bo spremljala sodo-bne fenomene, povezane z ljudsko glasbo …?

Misel, da ljudske glasbe (ali katere druge ljudske kulture)ne bo ve~, je zmotna in napa~na. Res, da ne bo tak{neoblike, kot je danes, bo pa druga~na. Tako kot danes nemoremo ve~ najti oblike ljudske glasbe izpred 50, 100 let.Sodobni fenomeni (ki so omenjeni v vpra{anju) so delna{ega raziskovanja, nenazadnje na terenu ne moremoraziskovati pretekle tradicije, temve~ dana{njo, sodobno.Seveda sku{amo informatorje napeljati na nekolikostarej{e repertoarje, vendar ne moremo v njih obuditipesmi, ki jih, na primer, v ~asu njihove mladosti ni bilove~. Nenazadnje pa sodijo v etnomuzikolo{ka raziskova-nja tudi tisti sodobni fenomeni, ki jih ne najdemo le naterenu v tradicionalnem smislu: preoblikovanje ljudskeglasbe, preporodna ljudska glasba, narodno-zabavna glas-ba, manj{inske ljudske glasbe itd..

Kaj naredi in{titut, da bi se zvrst bolj poznala in spo{tovala;knjige in plo{~e, naj so {e tako odli~ne, verjetno doseèjo le ozekkrog ljudi?

Ker je usmeritev Glasbenonarodpisnega in{tituta doku-mentiranje in raziskovanje slovenske ljudske glasbe, se nemore ukvarjati s popularizacijo ljudske glasbe v smislupoustvarjalcev ali popularne glasbe. S svojimi izdajamiresda predstavlja svoje gradivo in znanje ozkemu krogupoznavalcev, ki ga lahko raz{iri le z bolj poljudnimpristopom (poljudne pesmarice, publikacije, radijske od-daje, koncerti Zajuckaj in zapoj). Glasbenonarodopisniin{titut je bolj posrednik znanja in gradiva, ki je name-njen tudi temu, da se ga drugi posluùjejo. (Iz gradiva soza svoje delo iskali pesmi na primer Magnifico, Katalena,Ale{ Hadalin in drugi.)

Se vam zdi, da je danes Slovencem bli`je poustvarjanje glas-benega izro~ila drugih narodov in kultur, na{e izro~ilo pa jim jemanj privla~no?

Z vedno bolj raz{irjenimi mediji in dostopnostjo glasbe odvsepovsod so tuje ljudske (in ne samo ljudske) glasbe tudipri nas na{le svoje mesto. Nekatere so seveda prisotne vprostoru, ki je do neke mere ve~etni~en - tudi zgodovinskogledano. Vendar so tudi tuje glasbe podvrène smernicam,ki vedno znova najdejo novo zanimivost, zato lahko go-vorimo o obdobju popularnosti latino glasbe, balkanske,orientalske, judovske itd..

Se vam zdi, da ima slovenska ljudska glasba dovolj izvajalcevin poslu{alcev?

Mislim, da je izvajalcev dovolj, kar dokazujejo {tevilneskupine, in sicer tiste, ki izvajajo ljudsko glasbo na pre-

67

Predstavljamo

LJUDSKA GLASBA V SODOBNOSTIPOGOVOR Z DR. UR[O [IVIC

Ur{a [ivic è dve letipripravlja program

dràvne prireditve Pevcinam

pojejo, godci pa godejo.(Foto: Janez Erèn.)

porodni na~in, tiste, ki ljudsko glasbo veèjo v folkovskeànre in tiste, ki ljudsko glasbo uporabljajo v popularno-glasbenih zvrsteh. In ~e je glasba potreba po ustvarjanju inna drugi strani potreba po sprejemanju, podkrepi domne-vo o bogatem tovrstnem dogajanju pri nas tudi poslu{a-lstvo - vsaka od teh glasb ima svojo in verjetno zadostno{tevilo poslu{alcev, privrèncev. Posebnost majhnegaslovenskega prostora je po mojem ta, da glasbeniki neuspejo zadovoljevati potreb po (po)ustvarjanju; to se kaèpredvsem v ponavljanju glasbenikov v razli~nih zasedbah,kar daje izvedbam podobne ali skupne zna~ilnosti.

Kako komentirate ve~jo priljubljenost glasbe, ki deluje precejeksoti~no?

Verjetno ni zanemarljivo dejstvo, da imamo - kljub lastni(glasbeni) identiteti (ki se je v zadnjih desetletjih razvijalapod vplivi zahodnoevropske in ameri{ke glasbe) - radidruga~nosti, eksoti~ne zvoke in vsebine. Iz tega razloga soverjetno najbolj uspe{ne priredbe ljudskih pesmi, ki priha-jajo s slovenskega etni~nega obrobja (Rezija, Bela krajina,Koro{ka, Istra, Prekmurje), ker predstavljajo neko popol-noma druga~no zvo~nost, na~in in vsebino.

Se vam zdi, da imamo Slovenci predsodek do svoje ljudske glas-be?

Mislim, da tega predsodka ni, razen ~e s tem ni mi{ljenanarodno-zabavna glasba. Ve~ina ljudi nima predstave, daljudska glasba (kot ìva kultura) {e obstaja. Tisti, kislovensko ljudsko glasbo poznajo, imajo do nje spo{tljivodnos. Ljudska glasba je s pomo~jo preporodnih skupin,druge godbe … postala del na{e sprejete kulture. To nepomeni, da je mnoì~na, vendar je dobila svoje mesto obdrugih zvrsteh, ki so bile neko~ prav tako zapostavljene(na primer jazz). (Jazz abonma in abonma Glasbe sveta vCankarjevem domu sta gotovo odraz premika, da je nekazvrst postala bolj zanimiva, bolj sprejeta.)

Katere so lastnosti, ki delajo slovensko ljudsko glasbo edin-stveno?

To je gotovo vpra{anje, na katerega bi bilo la`je odgovoritiiz etni~ne distance - torej od zunaj. ê gledamo na pre-porodne skupine, te poustvarjajo preteklo, è minulo

tradicijo, torej so vzorci slovenske 'edinstvenosti' nau~eni,pridobljeni. Tu ni te`ko najti primerov zna~ilnosti obro-bnih pokrajin (Rezija, Bela krajina, Prekmurje, Koro{ka,Istra), ko se bliàmo osrednji Sloveniji, pa verjetno naleti-mo na nekaj, kar je bolj prepoznano kot slovensko, nekaj,kar sodi v alpsko glasbeno mentaliteto. ê upo{tevamoìve~e ljudsko petje, so 'edinstvenosti': me{ane metri~nestrukture, ve~glasno, vsaj triglasno, petje, glasnost instati~nost (torej neinterpretiranje) pesmi.

Bi se ljudska glasba morala razvijati ali ostati, kakr{na je?

Ljudska glasba je, tako kot druge prvine kulture, spremi-njajo~a in njenega razvoja ne bo zaustavila nobenain{titucija zbiranja ali poustvarjanja. Spreminjala se je vpreteklosti in spreminjala se bo v prihodnosti. Zato pa nasre~o obstajajo razli~ne usmeritve ljudske glasbe: nekateriskrbijo za njeno arhiviranje (Glasbenonarodopisniin{titut, Radio Slovenija in posamezni zbiralci), drugi zamuzejsko poustvarjalno ohranjanje (preporodne skupine,folklorne skupine, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti),druge za njeno preoblikovanje (popularna glasba).

Ali {olstvo naredi dovolj za njeno dobrobit?

Osebno ne poznam {olskih na~rtov in programov, vendarje, sode~ po u~benikih, danes ljudski glasbi posve~ena pre-cej ve~ja pozornost kot v preteklosti. Poleg tega je na voljotudi ve~ raznovrstne literature (zgo{~enke, pesmarice, izo-braèvalni koncerti).

Kako jo posredovati mlaj{im generacijam, da le te ne bi imeleob~utka, da jim je vsiljena?

To gotovo najbolje po~ne popularna glasba. Prek njenihànrskih okolij (ki jih mladi tako ali tako sprejemajo) pri-hajajo v repertoar tudi ljudske pesmi, ki jih mladi takospoznavajo. Pomembna pa je vsekakor tudi {ola.

Zakaj {e vedno veliko ljudi ljudsko glasbo povezuje z narodno-zabavno?

Zato ker izvirne ljudske glasbe ne poznajo, niti ne vedo, daobstaja. ê nekdo spremlja medije, ne more imetidruga~nega vtisa, kot da obstaja pa~ narodno-zabavna

68

Predstavljamo

69

Predstavljamoglasba. Morda je razlog tudi v tem, da je ljudsko god~e-vstvo, v smislu glasbe za ples, zamenjala narodno-zaba-vna glasba.

Glede na to, da se poglobljeno ukvarjate z zborovstvom: se vamne zdi, da je zborovstvo podobno {kodovalo pesemskemu izro~ilu,kakor narodno-zabavna glasba in{trumentalnemu?

Zaradi mnoì~nosti, ki se je navezala na zborovstvo, jeimelo to posledice tudi na ljudsko glasbo, pri ~emer nesmemo pozabiti tudi na vpliv cerkvenega zborovskegapetja. Vpliv verjetno lahko razumemo z dveh smeri.Ljudski pevec je bil (in je {e danes) velikokrat v isti osebitudi zborovski pevec in na~ina ter okusa pri tem nilo~eval. To je vplivalo na na~in ljudskega petja. Petje jepostalo bolj kultivirano, “lepo”, ponekod se v ljudsko petjevsiljuje dinamika, agogika, skratka parametri interpreti-ranja. Po drugi strani so ljudje sprejemali tudi zna~ilnostiestetike zborovske glasbe (pesemske tematike, domoljub-nost). Govoriti o {kodi, ki jo druge glasbene zvrsti pu{~ajona ljudski glasbi, je enostransko, ~e vemo, da vse zvrstivplivajo druga na drugo (na podoben na~in se o {kodispra{ujejo zagovorniki narodno-zabavne glasbe ob vdoruturbofolka).

Kako ste vi, ki verjetno izhajate iz klasi~no glasbenega sveta,doìveli ljudsko glasbeno estetiko?

Glede na to, da sama s ’pravim’ ljudskim petjem ingod~evstvom do obdobja na in{titutu nisem imela skorajnobene izku{nje, mi je bil to razmeroma nov svet, ne panenavaden. Osebno doìvljam glasbe na dva na~ina: kersem odra{~ala s klasi~no glasbo, je zame {e vedno zelopomembno doìvljanje glasbene logike, zvokov in~ustvene plati klasi~ne glasbe. Ko poslu{am ljudsko glasbo(najraje tisto na 'terenu'; osebno na preporod nitiizkustveno nisem zelo navezana), je doìvljanje popolno-ma druga~no in se v ni~emer ne nana{a na tisto v klasi~niglasbi. Sledim melodiji, uìvam v metri~nih posebnostih,zvo~nosti in gibanju posameznih posebnej{ih glasov.

Z Ur{o [ivic sem se pogovarjala Nina Volk.

JSKD (v nadaljevanju Sklad) ob spremljanju instrokovnem usmerjanju ljubiteljskih kulturnih dejavnostiskrbi tudi za podeljevanje priznanj, za folklorno dejavnostnajbolj aktualnih Maroltovih plaket, Maroltovih listin injubilejnih Maroltovih zna~k. Razpis in pravilnik o pode-ljevanju je objavljen na spletni strani Sklada(www.jskd.si), na tem mestu pa navajamo nekaj najos-novnej{ih informacij in seznam prejemnikov priznanj nafolklornem podro~ju.

Sklad vsako leto podeljuje priznanja posameznikom aliskupinam za izjemne dose`ke pri ustvarjalnem, poustvar-jalnem, raziskovalnem, publicisti~nem in organizacijskemdelu, kulturni vzgoji in izobraèvanju, razvijanju kul-turnega sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu terpri ohranjanju kulturne dedi{~ine. Podeljuje Zlato plaketoSklada za izjemne ustvarjalne dose`ke v dalj{em obdobjuali za ìvljenjsko delo in Srebrno plaketo Sklada za dolgo-letno uspe{no delo na ljubiteljskem kulturnem podro~ju.Vsako leto se podeli najve~ ena zlata plaketa in najve~ {tirisrebrne.

Za izredne ustvarjalne ali poustvarjalne dose`ke ali ì-vljenjsko delo na posameznem podro~ju (glasbena,gledali{ka, plesna … dejavnost) Sklad podeljuje podro~napriznanja - za folklorno dejavnost Maroltovo plaketo inMaroltovo listino. Za vsa podro~ja dejavnosti podeljujeZlati znak in jubilejne zna~ke, za 5-, 10-, 15- … letno udej-stvovanje na posameznih podro~jih. V folklorni dejavnos-ti se podeljujejo Maroltova bronasta (za 5 let), srebrna (za10 let) in zlata (za 15 let) zna~ka. Poleg tega podeljuje tudiâstno jubilejno zna~ko za izjemno dolgoletno udejstvo-vanje v ljubiteljski kulturni dejavnosti. Vsako leto se zaposamezno podro~je podeli najve~ po ena plaketa in po trilistine ter najve~ pet zlatih znakov sklada. Maroltovaplaketa se podeljuje za izredne ustvarjalne ali poustvar-jalne dose`ke ali ìvljenjsko delo na folklornem podro~ju,Maroltova listina pa za dolgoletno strokovno in organi-zacijsko delo, kulturno vzgojno in mentorsko delo, anali-ti~no, raziskovalno in publicisti~no delo, ki je pomembnovplivalo na razmah folklorne dejavnosti.

Obmo~ne izpostave Sklada za pomembne dose`ke na lju-biteljskem kulturnem podro~ju v doma~em okoljupodeljujejo Priznanje sveta obmo~ne izpostave Sklada inJubilejno priznanje obmo~ne izpostave Sklada.

KAKO DO PRIZNANJ?

ZLATA IN SREBRNA PLAKETA SKLADA,MAROLTOVA PLAKETA IN LISTINA

Razpis za podelitev omenjenih priznanj Sklad objavienkrat letno, navadno meseca oktobra. Predlagatelji zapriznanja Sklada so lahko registrirana kulturna dru{tva innjihove zveze ter obmo~ne izpostave Sklada; te lahkoposredujejo tudi predloge posameznikov ali neformalnihavtorskih skupin, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturnodejavnostjo.

Predlog za podelitev priznanja Sklada mora vsebovati:- naziv in po{tni naslov predlagatelja,- ime in priimek oz. naziv kandidata, njegov po{tni

naslov, za katero priznanje je kandidat predlagan in ka-tera priznanja je kandidat è prejel,

- kratek ìvljenjepis oz. historiat delovanja kandidata inustrezno dovolj obse`no utemeljitev, ki mora jasnonavesti razloge, ki upravi~ujejo podelitev predlaganegapriznanja.

Vloge za navedena odli~ja in priznanja je treba naslovitina sede` Sklada (JSKD, [tefanova 5, 1000 Ljubljana). Opodelitvi odli~ij in podro~nih priznanj odlo~a pet~lanskakomisija, ki jo ob soglasju nadzornega sveta za {tiri letaimenuje uprava Sklada, o podelitvi jubilejnih priznanj paodlo~a uprava.

JUBILEJNA PRIZNANJA SKLADA

Razpis je odprt vse leto, vlogo pa je treba predloìti naj-manj 30 dni pred nameravano podelitvijo. Predlog zapodelitev mora vsebovati podatke, ki so navedeni zgoraj.Tudi te vloge sprejema centralna slu`ba sklada.

JUBILEJNEJNE MAROLTOVE ZNA^KE - PRIZNANJA OBMO^NE IZPOSTAVE

Vloge za jubilejne Maroltove zna~ke in vloge za priznanjaobmo~ne izpostave je treba predloìti pristojni obmo~niizpostavi in to vsaj 30 dni pred nameravano podelitvijo.

Za jubilejne zna~ke je treba navesti ime in priimek kandi-data/kandidatke, letnico rojstva in opis dosedanjega udej-stvovanja na folklornem podro~ju (v kateremdru{tvu/skupini je sodeloval/a, obdobje). Vloge za drugapriznanja morajo vsebovati obi~ajne podatke in ustreznoutemeljitev.

O podelitvi jubilejnih Maroltovih zna~k z ugotovitvenimsklepom, na podlagi predloène dokumentacije, odlo~ivodja pristojne obmo~ne izpostave Sklada, ki tudi uskladivse podrobnosti v zvezi s podelitvijo zna~k. O podelitvipriznanj obmo~ne izpostave Sklada odlo~a svet obmo~neizpostave.

70

Predstavljamo

MAROLTOVEPLAKETE, LISTINE IN ZLATE ZNA^KEMARKO STUDEN IN BOJAN KNIFIC

DOSEDANJI ODLIKOVANCI

Do sedaj je bilo podeljenih 24 Maroltovih plaket (10dru{tvom in 14 posameznikom), 33 Maroltovih listin (8dru{tvom in 25 posameznikom) in 50 Zlatih zna~k (1dru{tvu in 49 posameznikom).

MAROLTOVA PLAKETA

MAROLTOVA LISTINA

71

Predstavljamo

Zap. {t. Ime in priimek / Ime dru{tva1 AFS France Marolt Ljubljana2 Bruno Ravnikar3 Ton~ka Marolt4 Marija [u{tar5 Mirko Ramov{6 Joè [trafela7 Banda Kociper Baranja8 FS Vinko Korè9 Nadja Kri{~ak10 FS KUD Beltinci11 FS Anton [trafela Markovci12 FS Val Resia13 FS Tine Roànc 14 Marija Makarovi~15 Boris @alig16 Neva in Mile Trampu{17 AFS [tudent Maribor18 Trà{ka folklorna skupina Stu ledi 19 Folklorna skupina Sava Kranj20 Ne`ka Lubej21 Vasko Samec22 Mojca Lepej23 Julijan Strajnar24 Branka Mo{kon

Zap. {t. Ime in priimek / Ime dru{tva1 Cvetka Javernik2 Milena [eruga3 Ivanka Prapertnik4 FS KUD Preìhov Voranc5 Folklorna skupina Kres6 Folklorna skupina @elezna Kapla7 Peter Mihela~8 [FS Koleda Velenje9 Viki Mencinger10 Ljuba Nadi{ar11 Janko Jerenko12 Ksenija Kukov~i~13 Teja Ropo{a14 Krista [iker15 Alojz Hanèk16 Helena Poàr17 Rafaela Dolenc18 FD Lancova vas19 Vekoslav Poto~nik20 Franc Kolari~21 Milan [lihthuber22 Vido Sorta23 Metli{ka folklorna skupina Ivan Navratil24 Viktor Slavinec25 Romilda Smotlak Tul26 Folklorno dru{tvo Val Piran27 Folklorna skupina Ozara Kranj28 Bojan Knific29 Martina Jak{a30 Edo Gaber{ek31 Mal~i Moìna32 Olga Gruden33 Jana Dolenc

23 Vasja Samec24 Metod [pur25 Branka Mo{kon26 Joè [olar27 Franc Ti~ar28 Franci Poljan{ek29 Breda Pahor30 Franka Slavec31 Stojan Petaros32 Peter Suhadolc33 Ne`ka Lubej34 Joìca Debelak35 Slavica Krsti~36 Anica Meh37 Joè [enk38 Zvone Gantar39 Danica Jeretin40 Ida Dol{ek41 Stanko Kukovec42 Brane [mid43 Nevenka Budna44 Majda Nemani~45 Bojan Knific46 Mojca Lepej47 Anton Planinc48 Branko Fuchs49 FS Ozara Kranj 50 Olga Gruden

Zap. {t. Ime in priimek / Ime dru{tva1 Edo Gaber{ek2 Neva Trampu{3 Mile Trampu{4 Anton Brglez5 Franc Serdin{ek6 Joè [olar7 Andrej Ko{i~8 Nadja Kri{~ak9 Alojz Cvitkovi~10 Simona [ercer11 Iko Otrin12 Tilka Kolari~13 Stojan Weixl14 Stanko Hodnik15 Ciril [avs16 Alenka Kri{elj17 Joè Vodnjov18 Franc Kolari~19 Hedvika Jam{ek20 Milica [adl21 Boris @alig22 Franc Fabijan

ZLATI MAROLTOV ZNAK

Do leta 2002 je sklad podeljeval Zlati Maroltov znak za odmevneenkratne ustvarjalne ali poustvarjalne dose`ke v preteklemobdobju. Prejeli so ga:

72

Predstavljamo

Folklorniki iz severovzhodnega dela Slovenije morda red-keje kot drugi pi{emo v Folklornik, kar pa ne pomeni, danismo aktivni, saj je v Pomurju trenutno kar 35 folklornihskupin, od tega 5 romskih in tri skupine madàrske naro-dnostne skupnosti. Vse omenjene skupine delujejo vokviru obmo~nih izpostav Javnega sklada RS za kulturnedejavnosti Ljutomer, Gornja Radgona, Lendava in MurskaSobota.

Soti{ in {amarjanka se {e vedno ple{eta skoraj na vsakiprekmurski gostiji - gostüvanju, seveda tudi brez ~arda{ane gre, saj ìvimo blizu meje z Madàrsko in tudi sicer jemed plesi, ki jih imamo za “na{e”, najti veliko ~arda{ev, kijih povsem obi~ajni plesalci - ne tisti, ki delujejo v folk-lornih skupinah - {e niso pozabili in jih znajo zaplesati.

Pomurske skupine imajo veliko prilo`nosti nastopati, sajje v Pomurju veliko prireditev in skoraj ni tak{ne, na katerine bi zaplesala vsaj ena od folklornih skupin. Le-te dobrosodelujejo tudi s turisti~nimi podjetji in v kar {tirihTermah redno predstavljajo ljudsko izro~ilo gostom.

Beltinski festival pozna najve~je {tevilo ljudi, saj jenajve~ja in najbolj znana folklorna prireditev v Pomurju inje v dobesednem pomenu praznik slovenske folklore, ki siga vsako leto ogleda ~ez 7000 obiskovalcev od blizu indale~. Letos je bil è 36. po vrsti, potekal je od 26. do 29.julija; Folklorna skupina KUD Beltinci, ki festival vsakoleto pripravlja, pa bo prihodnje leto slavila 70. obletnicoobstoja.

[tiridnevni program Beltinskega festivala zajema vsapodro~ja ljudskega izro~ila, od ljudske glasbe, {eg innavad, ljudske obrti, kulinarike in seveda plesa. Med festi-valom si obiskovalci lahko ogledajo prilo`nostne razstavena temo ljudskega izro~ila, dva ve~era sta namenjena ljud-ski glasbi in dva ve~era ljudskim plesom v izvedbidoma~ih in tujih folklornih skupin. Sobotni ve~er jenavadno rezerviran za prikaz programa tuje (ali ve~ tujih)skupin, v nedeljo je na programu dràvno sre~anje folk-lornih skupin, ki pod nazivom Le plesat me pelji poteka vorganizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Za vse obiskovalce je zelo zanimiv sobotni popoldan, vkaterem sodelujejo vse vasi ob~ine Beltinci. Vsaka vaspripravi predstavitev vsaj ene od manj znanih ljudskihobrti in ponudi del prekmurske kulinarike. Gostje si lahkoogledajo, kako so neko~ delali slamnate strehe, kako soizdelovali opravo pozva~ina, kako so izdelovali opeko,

ogledamo si lahko mizarsko obrt in izdelovanje kme~kegaorodja in {e kaj. Privo{~imo si lahko prekmursko gibanicopo starem receptu, posolanke, mürske ribe, pajani krüj,celo àbje krake (àb je bilo v prekmurski “mo~vari”v~asih veliko ve~ kot zdaj), poskusimo pa lahko tudikak{en kozarec dobrega prekmurskega vina, kot bi rekel

FOLKLORNIKI VPOMURJU SMOAKTIVNIVALERIJA @ALIG

Otro{ka folklorna skupina iz Beltincev. (Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin,

Murska Sobota, maj 2007.)

Otro{ka folklorna skupina Osnovne {ole Turni{~e. (Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin,

Murska Sobota, maj 2007.)

Folklorna skupina Kulturno umetni{kega dru{tva [alovci. (Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin,

Maribor, maj 2007.)

na{ pozva~in: … “Za piti se nikaj ne bojte, naprej{ali smoza eden polovnjak fijnoga fceplenoga vijna!”

Zna~ilnost Beltinskega festivala je gostoljubnostdoma~inov, ki si jo zapomnijo tako gostujo~e skupine kotobiskovalci. V Beltince je vredno priti, zato naj vas pova-bim s pozva~inovimi besedami: “Prijte fsi, {teri ste odkolena me{i pa od podplata vek{i! Z glasnimi gutami,fri{kimi petami ino trdimi mo{njami!”

Beltinski festival pa ni edina zanimiva prireditev, ki bi si jobilo treba ogledati. Sre~anja folklornih skupin organizira-jo tudi posamezne skupine. Tako se je lansko leto vBogojini, v organizaciji tamkaj{nje folklorne skupine,zbralo kar 7 folklornih skupin, ki so popestrile ve~erdoma~inom. Tudi prireditve kot so: Büjra{ki dnevi,Ko{i~evi dnevi, Sobo{ki dnevi, Lendavska trgatev, kmeti-jsko ìvilski sejem v Gornji Radgoni, dnevi turizma vDobrovniku in drugi, so povezani s folklornimi skupina-mi, saj je v okviru vsake prireditve vsaj en dan namenjenprikazu plesnega in/ali glasbenega izro~ila.

V Veliki Polani se je pred {tirimi leti za~ela razvijati prire-ditev Na{a Poljana, ki je prerasla svoj prvotni namen -letni koncert Folklorne skupine Kulturnega dru{tva Mi{koKranjec iz Velike Polane. Na{a Poljana je zgodba, v katerise vsako leto znova in vsako leto druga~e prepleta ljudskiples z ljudsko glasbo, vraàmi, ljudskimi liki, kot sodìleri, ~arovnice, ~amre, pozva~ini, gambele ipd..Prireditev si vsako leto ogleda ~ez 1000 obiskovalcev, le-tipa z zanimanjem ~akajo nove zgodbe, ki jih ob plesu, glas-bi in pesmi razvija Milan Zrinski, znan zbiralec ljudskegablaga in nedvomno eden najbolj{ih povezovalcev tovrst-nih prireditev. Letos je bila tema nedeljskega dela prired-itve pozva~in, ki je v Pomurju {e vedno ìv lik na skorajvsaki gostiji (svatbi). Pozva~ini so se (in se {e) razlikujejood vasi do vasi, razlikujejo se po opravi, obna{anju;ponekod hodita vabit dva pozva~ina, drugje je hodil“pozavat” en sam. A o tem ste izvedeli ve~, ~e ste bili naNa{i Poljani.

Posebna pozornost v okviru Na{e Poljane je posve~enaljudski glasbi, saj se je enodnevna ve~erna prireditev pre-oblikovala v samostojni festival ljudske glasbe MusicaPannoniae in se raz{irila na {tiri ve~erne prireditve vrazli~nih krajih. Namen festivala je priblièvati poslu{alculjudsko glasbo v raznih interpretacijah in {iriti sporo~ila,da glasba ne pozna meja, kar se {e posebej odraà nana{em narodnostno me{anem obmo~ju. Festivala seudeleùjejo skupine, ki se èlijo ~imbolj pribliàti izvirniglasbi, in skupine, ki ljudsko glasbo igrajo v razli~nihsodobnih, od ljudskega izro~ila odmaknjenih priredbah.Letos je na festivalu sodelovala zelo zanimiva skupina izVojvodine -Trio Suton, kot doma~a skupina pa se je pred-stavila Marko banda.

Mislim, da nam je uspelo narediti dober in zanimiv festi-val, ki privablja vedno ve~ obiskovalcev razli~nih starosti,le-ti pa z zanimanjem poslu{ajo in spremljajo vse skupine.Doslej so bili navdu{eni vsi, poslu{alci in izvajalci.

V Prekmurju smo torej aktivni. Nekateri bolj, drugi manj,kolikor nam pa~ dopu{~a ~as. Vsi, ki se s folklornodejavnostjo ukvarjamo, imamo tovrstno po~etje radi.Trudimo se, da bi delali ~im bolje ter da bi s tem prispe-vali k oblikovanju na{e posebne pomurske in o`je lokalneidentitete.

73

Predstavljamo

Folklorna skupina Kulturnega dru{tva Kajer Bu~e~ovci. (Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin,

Maribor, maj 2007.)

Folklorna skupina Kulturno umetni{kega dru{tva Beltinci. (Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin,

Maribor, maj 2007.)

Folklorna skupina Kulturnega dru{tva Mi{ko Kranjec iz Velike Polane.

(Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin,Maribor, maj 2007.)

FOLKLORNA SKUPINA PRE@IHOVVORANC

Folklorna dejavnost v Meì{ki dolini na Koro{kem se jeza~ela razvijati v prvih letih po drugi svetovni vojni. Njenrazvoj je s svojim ve~ kot sedemdesetletnim razvojemodlo~ilno zaznamovala Folklorna skupina PreìhovVoranc. Pred leti je Lovro Kuhar zapisal: “Gu{tanjskifuìnarji so è leta 1920 ustanovili svoje prosvetnodru{tvo, svojo Svobodo”. To je bilo pravzaprav kulturnodru{tvo, ki si je pozneje nadelo ime po svojem dolgolet-nem, aktivnem ~lanu, tajniku in soustanovitelju, pri-znanem pisatelju Preìhovemu Vorancu.

Prva folklorna skupina v Meì{ki dolini na Koro{kem jebila ustanovljena na ravenski gimnaziji leta 1946. Kratek~as, in sicer eno leto, jo je vodila Olga Klun, leta 1947 paje Mira Ga~nik, tajnica takratnega Sindikalno kulturno-umetni{kega dru{tva Svoboda Gu{tanj, prepri~ala pletiljoHedviko Jam{ek, da je za~ela voditi folklorno skupino, kise je takrat imenovala plesno-baletna. Hedvika Jam{ek jesvoje znanje izpopolnjevala tudi pri Sokolu in baletnemu~itelju Maksu Kirbosu. Pri delu sta ji pomagala MarijaMetelko in Franc Metelko, ki je bil glasbenik in je velikolet spremljal skupino na harmoniki. Pisal je tudi priredbeza pihalne godbe in pou~eval mlade glasbenike.

Septembra 1947 je imela skupina svoj prvi nastop na fes-tivalu v Slovenj Gradcu, za katerega so si plesalci kostumemorali izposoditi. Ta dogodek pomeni ustanovno dejanje

Folklorne skupine Preìhov Voranc z Raven na Koro{kem,v kateri se je v ~asu delovanja zamenjalo mnogo ~lanov inkatere program se je z leti razvijal in dobil podobo, kakr{nismo pri~a danes. Na tem prvem nastopu je plesal tudi[tefan Roba~, ki je danes, pri svojih 76 letih, {e vednoaktiven ~lan folklorne skupine.

Zagnani folklorniki so kmalu po ustanovitvi skupineza~eli razmi{ljati, da bi se predstavili tudi na tekmovanjufolklornih skupin, ki so potekala na Igu pri Ljubljani.Sprva program, ki so ga èleli predstaviti, ni bil ustreznosestavljen, zaradi ~esar tovrstna prizadevanja niso obrodi-la sadov. Da bi pripravili kakovostnej{i program, jeHedvika Jam{ek pri~ela na~rtno zbirati gradivo in {tudi-rati tedaj dostopno literaturo. Povezala se je zGlasbenonarodopisnim in{titutom v Ljubljani, navezalastike s Francetom Maroltom in hodila na teren ter tamdobivala podatke o plesnem in drugem, s plesompovezanem, izro~ilu. Program skupine se je zato spreme-nil, kar je botrovalo uspehom v naslednjih letih, ko jeskupina do leta 1952 kar {tirikrat zapored osvojila prvomesto na republi{kem tekmovanju v Ljubljani in Kranju,kjer je tekmovalo enajst skupin. Leta 1954 je imelaskupina è mladinsko in ~lansko skupino. Poleg odrskihpostavitev ljudskih plesov je izvajala {e baletni program, sskupino pa so sodelovali tudi harmonikarji. HedvikaJam{ek je bila delu popolnoma predana z vsem srcem in je

74

Predstavljamo

FOLKLORNADEJAVNOST VME@I[KI DOLINIPETER [UMNIK

Sliko je podaril MPZ SKUD-a France Pre{eren iz Kranja folklorniskupini iz Gu{tanja (Raven na Koro{kem) za spomin na skupno

turnejo leta 1949 po Dalmaciji.

Leta 1962 v doma narejenih kostumih pred kulturnim domomna Ravnah (iz arhiva skupine).

Leta 1965 pred kulturnim domom na Ravnah (iz arhiva skupine).

poleg oblikovanja plesnih postavitev izdelovala tudi folk-lorne kostume in baletne obleke.

Deseto obletnico delovanja je skupina po~astila ssamostojnim celove~ernim nastopom leta 1957 v kul-turnem domu na Ravnah. V naslednjih letih so s samo-stojnimi nastopi gostovali po Meì{ki, Dravski inMislinjski dolini, ob dvajseti obletnici pa so bili za dejavnokulturno poslanstvo nagrajeni z gostovanjem vBrunnsumu na Nizozemskem.

Po gostovanju na Nizozemskem je pri{lo v vodenju folk-lorne skupine do sprememb. Pri{li so mlaj{i plesalci innovi vodje (Nu{a Ugov{ek, Franjo Miklavc, Drago Mavri~,Peter Mihela~, Joìca in Karli Pu{nik, Peter [umnik), znjimi pa ponovno za~etni{ke teàve, ki pa so jih z vztra-jnostjo in optimizmom re{evali ter se kmalu znovaprikupili ob~instvu.

Meseca maja leta 1976 je skupina ponovno pripravilasamostojen celove~erni nastop, kjer se je prvi~ prikazala vnovih kostumih, ki so prikazovali obla~enje kme~kega pre-bivalstva v Meì{ki dolini ob delovnih dneh v drugipolovici 19. stoletja. Kot novost so predstavili steljerajo vpesmi in plesu.

Uspe{nega nastopa pa ne bi bilo, ~e ne bi na pomo~ pri{ladr. Marija Makarovi~ in Mirko Ramov{, ki sta raziskalaobla~ilno in plesno kulturo na Strojni in [entanelu.Skupina je dobila veliko novega gradiva, ki ga {e danesprikazuje ob~instvu doma in v tujini. Tudi Koro{ka ovsets camarjem in druì~ko, katere premiera je bila leta 1980,je bila plod teh raziskav.

Dobrega dela pa ni brez dobrega izobraèvanja. ^lani folk-lorne skupine Preìhov Voranc so se zato leta 1980 za~eliudeleèvati republi{kih seminarjev za izpra{ane vodje

75

Predstavljamo

Na Nizozemskem so se predstavili tudi s Koro{ko ohcetjo(fotografija je iz leta 1967) (iz arhiva skupine).

Utrinek iz leta 1976 v novih delovnih kostumih (iz arhiva skupine).

Koro{ka ohcet leta 1988 ob 40. obletnici (iz arhiva skupine).

Sedanja folklorna skupina v obnovljenih delovnih kostumih (iz arhiva skupine).

Leta 1974 {e v starih kostumih (iz arhiva skupine).

folklornih skupin. Rezultati so bili vidni pri vodenjuobstoje~e skupine, kakor tudi pri ustanavljanju novihskupin v Meì{ki dolini, tako otro{kih kot odraslih.

Ob praznovanju devetdesetega rojstnega dne HedvikeJam{ek, se je rodila ideja o ponovnem druènju starej{ih,imenovanih tudi veteranskih plesalcev, ki so bili nekdajdejavni v Folklorni skupini Preìhov Voranc. Sprva somenili, da bi bilo najbolje, ~e bi se priklju~ili kar doma~emuDru{tvu upokojencev. Zaradi prostorskih teàv, zaradisame registracije in tudi zaradi pomislekov samih plesalk inplesalcev, ki so plesali pri Preìhovcih, pa so pri{li do spo-znanja, da je najbolje, ~e postanejo del Kulturnega dru{tvaPreìhov Voranc.

Obenem so èleli ponovno spodbuditi aktivno delo mlaj{eskupine, ki bi jih nasledila, saj se vsi zavedajo, da ne bodomogli ve~no nastopati. Tako se danes v obstoje~o skupinoveteranov vklju~ujejo tudi mlaj{i plesalci. Trenutno je vskupini okoli 12 aktivnih parov, torej preve~ za eno skupinoin premalo za dve. Je pa to pravi primer soìtja generacij,kjer za plesno izro~ilo dru`no skrbijo folklorniki v starostiod 32 do 76 let.

Od leta 2001 deluje pri dru{tvu tudi otro{ka folklornaskupina, ki vsako leto pripravlja nov program in katere~lani vsako leto znova te`ko ~akajo, da se bodo predstavilistarej{im plesalcem na ob~nem zboru in {ir{emuob~instvu na drugih nastopih. Vodi jih Tatjana [umnik.

IN ZAKAJ FOLKLORNIKI PLE[EJO?

Prvi vzrok je èlja po druènju, saj komaj ~akajo, da prideponedeljek, ko gredo zopet na vaje.

Drugi vzrok je telesna aktivnost. Ples omogo~a razgibava-nje celega telesa in je tudi zaradi skrbi za zdravjepriporo~ljiv.

Tretji vzrok je samopotrjevanje, kaj lahko ~lovek pri tehletih {e stori. Zato ho~ejo plesalci plesati tudi zahtevnej{eplese, da potem lahko re~ejo: “Vidi{, da to {e zmoremotudi mi, ~eprav smo stari”.

êtrti vzrok predstavlja obujanje pozabljenih {eg in navadob raznih dogodkih ter ohranjanje in prena{anje le teh namlaj{e. êprav je to morda le postranski dejavnik, ga jevendarle potrebno omeniti, saj se vsaj nekateri ~lanizavedajo tovrstnega poslanstva folklorne dejavnosti.

Skupina se dobiva vsak ponedeljek v Kulturnem domu naRavnah, na vaje pa ~lani hodijo redno, tako da je na odrunajve~krat kar 12 parov. Kot re~eno, ple{ejo predvsemzaradi uìtka in manj zato, da bi dosegli povsem enotnoizvedbo in “nastop brez napake”. Starej{i plesalci nekaterezahtevnej{e plese izvajajo poenostavljeno (tako npr.{o{tarsko ple{ejo stoje namesto kle~e).

Skupina ima letno okoli 25 nastopov. Najve~krat ple{e obraznih prireditvah v doma~em kraju, nekaj nastopov paima tudi drugje po Sloveniji in v bli`nji Avstriji. Z in{tru-mentalno zasedbo nima teàv, èli pa si novih kostumov,ki bi ponazarjali na~in obla~enja na svatbah. Obstajajosicer stare obleke, a skoraj niso uporabne, saj so za sedan-je plesalce premajhne.

Skupina ima v programu pet odrskih postavitev, ki trajajood 7 do 13 minut, ple{e pa izklju~no koro{ke plese. Prvaodrska postavitev ima naslov Mi pa radi rajamo invklju~uje plese pastirica, rakova polka, ceperle, {tajeri{e s{aljivimi posko~nicami, lizi polko in `lajdro.

Druga odrska postavitev ima naslov [prancirbolcer shotulsko polko. Tu so prikazani nekoliko novej{i plesi, kijih zaznamuje avtorski pristop Hedvike Jam{ek.

Tretja odrska postavitev, Ob godu, vklju~uje godovnopesem in plese majpajri{, {pegutanc, ziben{rit in kovtre. V~etrti postavitvi Preja, se zvrste tramplan, mazurka,{o{tarska, opipani rej, kovo vrtat in ceperle.

Zadnjo odrsko postavitev, Podjunski plesi, pa sestavljajo{pegutanc, malender, jagermar{ in redova.

Ob bli`nji {estdeseti obletnici èli skupina predstaviti novprogram in sicer odrsko postavitev nekdanje zlate poroke,za kar ima zbranega è nekaj gradiva.

FOLKLORNA SKUPINA KULTURNEGA DRU[TVA GOZDAR

Ob~ina ^rna je znana po {tevilnih gozdovih, precej njene-ga prebivalstva je {e danes kme~kega in delavskega stanu.Prav gozdarji in kmetje iz ^rne so za~utili potrebo podruènju, plesu, petju, igranju in kulturnem ustvarjanju.Zato so leta 1980 ustanovili Kulturno dru{tvo Gozdar, kije za~elo delovati pod okriljem OO sindikata TOZDGozdarstvo v ^rni. Najprej je bil ustanovljen mo{ki pev-ski zbor, kmalu za njim dramsko recitacijska skupina inharmonikarska skupina, leto kasneje pa {e folklornaskupina. Prvi predsednik dru{tva je bil Anton Kajzer.

76

Predstavljamo

Otro{ka folklorna skupina na nastopu v Vuzenici leta 2004 (izarhiva skupine).

DELO FOLKLORNE SKUPINE DO LETA 1993

Sredi januarja leta 1981 se je prvi~ sestala folklornaskupina in sicer na pobudo Antona Kajzerja. S skupino jeza~ela delati Metka Jug, v veliko pomo~ ji je bila gospaHedvika Jam{ek z Raven na Koro{kem, ki je do leta 1983redno sodelovala s skupino. Na harmoniko je igral ZvonkoOrtan. Vaje so imeli v telovadnici Zavoda za delo in uspos-abljanje mladine (danes Center za usposabljanje, delo invarstvo) v ^rni. Marljivi plesalci in plesalke so se hitronau~ili odrske postavitve, ki so jo poimenovali Prvi rej inse z njo predstavili na sindikalnem ob~nem zboru v ^rni. Vse pa le ni {lo tako gladko. Manjkali so namre~ kostumi.Lahko se je nau~iti plesati, ~e pa se na nastopu pokaè{ {ev ustreznih kostumih, dobi vse skupaj ve~jo veljavo. Kerskupina lastnih kostumov v za~etku ni imela, si jih jeizposojala pri kulturnem dru{tvu Preìhovega Voranca vRavnah na Koro{kem in v @elezni Kapli.

Obenem je è potekala raziskava obla~ilne kulture^rnjanov, ki jo je vodila dr. Marija Makarovi~. Ona je nad-zorovala tudi izdelavo kostumov in tako je skupina è leta1982 lahko prikazala, kako so se obla~ili ljudje ob praznikih.

Ugled plesalcev in plesalk je vedno bolj rasel. V ^rni inzunaj nje so se dostojno predstavljali in radi zaplesalivsem, ki so jih povabili na prireditev. Med odmevnej{enastope v tem ~asu {tejejo nastopi v @elezni Kapli vAvstriji in na Kme~ki ohceti v Ljubljani.

Leta 1984 se je skupina prenovila. Pri{lo je veliko novih ple-salcev. [irili so svoj program, u~ili so se novih plesov,kakovostno so rasli in v letih 1884 in 1985 dosegli vrhunec.Radi se spominjajo nastopov na folklornih revijah, v@elezni Kapli v Avstriji, gostovali so v â~ku v Srbiji, bili naohceti v Dravogradu in Ljubljani, nastopili na proslavi ob40. obletnici zadnjih bojev na Poljani, pa gostovanja vProbi{tipu v Makedoniji in {e veliko manj{ih nastopov vbli`nji in daljni okolici. V letu 1985 so jih na{teli kar 23.

Po napornih turnejah so si privo{~ili nekoliko dalj{i odmor.Fantje so odhajali k vojakom, ponovno se je zamenjalageneracija plesalcev, vodja pa je postal Slavko Rosc.

Leti 1986 in 1987 sta bili povpre~ni. Pojavljali so se proble-mi z u~iteljem plesa, z vodstvom dru{tva in z glasbenospremljavo. Naslednje leto so za nekaj ~asa sploh prekinili zdelom.

Ponovno so se za~eli dobivati leta 1989. Zamenjalo se jeprecej{nje {tevilo plesalcev in plesalk. Imeli so sicer nekajvaj in nastopov vse do leta 1993, ko je skupina prenehaladelovati.

Predsedniki folklorne skupine so v teh letih bili: AntonKajzer, Hubert Stopar, Joè Zape~nik in Rudi Piko.

FOLKLORNA SKUPINA PO LETU 1997

V januarju leta 1997 je Rudi Piko zbral okoli sebe nekajstarih, plesa èljnih ~lanov folklorne skupine, ki bi hoteliponovno plesati. Zadolìli so dotedanjega predsednikadru{tva Gorazda Mlin{ka, naj posku{a najti vodjo folk-lorne skupine. Naprosili so mene, ki sem 12. februarja leta1997 vodstvo tudi sprejel.

Ni bilo lahko. V za~etku je bilo zelo malo plesalcev, ni bilogodca, prostor za vaje je bil enkrat v kulturnem domu,drugi~ v galeriji kulturnega doma ali v sejni sobigasilskega doma. Na vaje so prihajali trije pari ali {e to ne.Kljub temu smo vztrajali in iskali nove plesalce tudi zunaj

^rne. Po~asi so se vklju~evali v skupino plesalci iz domalacele Meì{ke doline. Prihajali so tudi iz vasi, nekaj desetkilometrov oddaljenih od ^rne. Od leta 2000 do leta 2003je skupina {tela 36 ~lanov.

Gasilski dom, v katerem so vadili, je postajal premajhen zatako {tevil~no skupino, kulturni dom pa je bil zanjopreve~krat zaprt ali zaseden. Dobili so prilo`nost v kul-turnem domu v @erjavu, kjer so jo krajani lepo sprejeli inv katerem skupina deluje {e danes. Moje delo nadaljujetaMojca Kova~ Piko in Mateja Obojnik, ki sta opraviliza~etni seminar za vodje folklornih skupin in ga uspe{nozaklju~ili z izpitom. Za petje v skupini skrbi Mojca Kova~Piko, ki ~lane spodbuja k dobremu petju, po katerem so

77

Predstavljamo

Prvi nastop leta 1981 v izposojenih kostumih iz @elezne Kaple (iz dru{tvenega arhiva).

Na sre~anju dràvnikov pri Najevski lipi (iz dru{tvenega arhiva).

Slovenci, in {e posebej Koro{ci, znani doma in drugod.Stalni godci pri skupini so Zoran Polenik in Vili Obretan sharmoniko, Jakob Pisar z baritonom, ve~krat pa na pomo~prisko~ijo {e Ferdo Piko s klarinetom, Barbara Ga{per sklarinetom in Slavko Vrabi~ s harmoniko. Na kakovostskupine pomembno vplivajo intenzivne vaje, ki potekajood leta 2002 naprej in sicer vsako leto v zimskem ~asu naAndrejevem domu na Slemenu. Tam skupina ustvarja novprogram in utrjuje obstoje~ega.

PROGRAM

Prikazovanje posameznih plesov je s~asoma postalo neza-nimivo, zato se je skupina odlo~ila, da v program vklju~itudi prvine {eg in navad. Leta 2003 je bila s tem namenomnarejena manj{a raziskava, na podlagi katere je MirkoRamov{ za skupino pripravil novo odrsko postavitevplesov imenovano Jaj~arija. Jaj~arija je vezana na koro{ko{ego, ko na predve~er sv. Florjana, to je 3. maja, fantjekoledujejo od hi{e do hi{e, pri tem zapojejo pesem,gospodinje pa jim pripravijo razne dobrote, med katerimiso tudi jajca. Naslednji teden fantje pripravijo Jaj~arijo,oz. Cvr~o, na kateri iz darov napravijo pojedino, nato pa{e zaple{ejo. V odrsko postavitev so vklju~eni {tajeri{i,cvaj{rit, poj{tertanc, {prancirbolcer, ra{pla in kovtri.

Danes ima skupina v programu {e Ven~ek koro{kih shotuljsko polko (pastirica, val~ek, rakova polka, {tajeri{ inhotuljska polka), Ven~ek prazni~nih (ceperle, ziben{rit,majpajeri{, lizipolka, veverca in `lajdra) in Steljerajo. Le-tapredstavlja zabavo po napornem delu spravljanja stelje,kjer se poveselijo in se ob visokem in nizkem val~ku, ma-lendru, cvaj{ritu, mazurki ter {o{tarski zavrtijo. V odrskopostavitev so vklju~ene {e razne igre skupaj z opipanim inlisi~jim rejem.

Ob 25-letnici delovanja skupina pripravlja nov program,in sicer Koro{ko ovset.

Poleg predstavitev svojega programa na Koro{kem, poSloveniji in tudi v sosednjih dràvah, se lahko dru{tvopohvali s pripravo tradicionalne prireditve Na gaudi sedobimo. Sprva so nastopale samo doma~e skupine, od leta2004 pa je prireditev postala mednarodna. Poleg petihdoma~ih skupin na prireditvi sodelujejo tudi tuje.

FOLKLORNA SKUPINA LUKAKRAMOLC IZ [ENTANELA

[entanel je majhna hribovska vas, ki leì na 700m nad-morske vi{ine. Vas je znana po prijaznih ljudeh, son~nilegi in lepih razgledih na Ur{ljo goro, Peco, Raduho inPodjuno. Skoraj do danes so se med ljudmi ohranile {ege innavade ter pesmi, ki so drugje è utonile v pozabo. @iva jebila steljeraja, li~kanje, koline, ohceti, miklavèvanje, lepenedelje …, vse to pa ohranjajo pevski zbor [entanelskipavri, Folklorna skupina Luka Kramolc in dramskaskupina.

Jeseni leta 1977 je bila ustanovljena folklorna skupina na[entanelu. Mladi srednje{olci so se za~eli dobivati podvodstvom Janija Su{nika. Pridobljene izku{nje folklorneskupine Koleda iz Velenja je vodja skupine prena{al na ple-salce v [entanelu. Dobivali so se v obeh va{kih gostilnahali v prostorih osnovne {ole. U~ili so se plesov iz Koro{ke,Bele krajine in Gorenjske.

Kostume za nastope so si sposojali pri drugih folklornihskupinah, za glasbeno spremljavo pa sta skrbela godca nadiatoni~no harmoniko in klarinet.

Po kratki prekinitvi delovanja sta skupino ponovno zbralaDrago Mavri~ in Peter Mihela~, ki sta bila ~lana folklorneskupine Preìhov Voranc z Raven na Koro{kem. S steljera-jo in novimi kostumi, ki so ponazarjali obla~enje obdelavnikih, so se predstavili [entanelcem v marcu 1982.

Z nekaj prekinitvami skupina obstaja do danes. Izvaja lekoro{ke plese in sicer v razli~nih odrskih postavitvah.

V god~evskem sestavu danes poleg klarineta in diatoni~neharmonike igra {e baritonist.

PROGRAM FS LUKA KRAMOLC OBSEGA:

1. [prancirbolcer s hotuljsko polko, ki je priredbakoro{kih plesov novej{ega izvora in jo je pripravilaHedvika Jam{ek. Godci hotuljsko polko {e vedno igra-jo na veselicah.

78

Predstavljamo

Gasilska slika ob 20-letnici folklorne skupine (iz dru{tvenega arhiva).

Predstavitev novih kostumov in steljeraje leta 1982 (iz dru{tvenega arhiva).

2. Tramplan z ven~kom Koro{kih, ki vklju~uje tramplan,veverco, pastirico, val~kov korak, rakovo polko, {tajeri{in osemco.

3. Steljerajo, ki ponazarja plesno zabavo ob spravljanjustelje za `ivino. Vklju~uje tekmovanje za “pu{eljce”,temu sledi solo ples “pu{eljcev”, visoki bolcar, malen-der, cvaj{rit, mazurka in {u{tar polka. Nato fantjezavrte “kovo” in tekmujejo v spretnostnih igrah, nakarsta na vrsti {e dve plesni igri z nad{tevilnim plesalcem- opipani rej in lisi~ji rej.

79

Predstavljamo

Utrinek s premiere steljeraje na [entanelu (iz dru{tvenega arhiva).

Plesalci ob 20-letnici.

Planotarji so bili in smo {e danes ljudje, ki se radi druìmoin poveselimo ob koncu napornega tedna. Zato ni ~udno,da je bilo druàbno in kulturno ìvljenje na Planoti odnekdaj ìvahno. Planotarji so se po trdem delu sre~evali vva{kih gostilnah, v ~italni{kih dru{tvih, ènske so po-klepetale v nedeljo po ma{i, mo{ki v Abstinentskemdru{tvu1 , veselo je bilo ponavadi tudi v zagrabku, kakorpri nas imenujemo senoèt. @e zelo zgodaj so se za~eliva{~ani zdruèvati v dru{tva. Prvo, bralno dru{tvo, so leta1885 ustanovili fantje in mo`je, ki so èleli {iriti omiko inznanje ter utrjevati narodno zavest med ve~inoma neuki-mi kmeti. Kopici dru{tev, ki so nastala v ~asu med obemavojnama, se je kmalu po drugi svetovni vojni, natan~nejeleta 1957, pridruìl tudi folklorni kroèk2. Zaradisrame`ljivih fantov so ga sestavljale samo u~enke osnovne{ole na [entvi{ki Gori, vodila pa jih je u~iteljica PerinaVelikonja. Kot edini pogumni predstavnik mo{kega spolase jim je pridruìl takrat 22-letni harmonikar Slavko ^rv.Slavko igra {e danes in je tako edini folklornik v na{emdru{tvu s petdesetletno tradicijo.

ZA PRVI NASTOP PO FOLKLORNE KOSTUME V LJUBLJANO

Prvi~ so u~enke in Slavko nastopili 21. junija 1959.Folklorni kroèk je po odhodu u~iteljice Perine deloval {edo leta 1963. V okviru prosvetnega dru{tva je bila folklor-na skupina ustanovljena dve leti pozneje. Ime si je nadelapo doma~inu s [entvi{ke Gore, organistu in skladateljuIvanu Laharnarju. Prvi~ so se plesalci doma~emuob~instvu predstavili avgusta leta 1966 ob otvoritvi noveva{ke dvorane na [entvi{ki Gori. Ker plesalci niso imelioblek, so si jih morali izposoditi v tedaj daljni beliLjubljani. Folklorno skupino so takrat sestavljali mladi s[entvi{ke Gore in iz drugih najbli`jih vasi. Plese, kot somuha, ra{pa in ziben{rit, jih je nau~ila doma~inka KristinaPagon. Sama se je nau~ila plesati {e kot dekle, stare plesepa je videla na veselicah in se tam tudi nau~ila korakov.Najve~je zasluge za razvijanje folklorne dejavnosti naPlanoti pa ima Marija Grahelj - Nanca, ki je bila od leta1965 do 1975 gonilna sila folklorne skupine. V sedemde-

80

Predstavljamo

PETDESET LET FOLKLORNEDEJAVNOSTI NA[ENTVI[KI PLANOTINATA[A OZEBEK

1 Abstinentno dru{tvo je delovalo v tridesetih letih 20. stoletja naPe~inah. V njem so se, kot so radi rekli mo{ki, zaradi vse ve~jega vplivaènsk v dru`bi, zbirali samo mo{ki. Kdor se je prekr{il in uìval alkohol, jemoral pla~ati kazen, to pa so ponavadi ostali ~lani dru{tva naskrivajzapili. Vir: Karla Kofol, îtalni{ko ìvljenje na [entvi{ki planoti, Zbornik[entvi{ke planote, 1992

2 [olska kronika O[ [entvi{ka Gora

Harmonikar Slavko ^rv v ~asu svojih glasbenih za~etkov. Slavko je edini ~lan, ki iz prve roke pozna vso petdesetletno

zgodovino folklorne dejavnosti na [entvi{ki planoti. (Foto: osebni arhiv Slavka ^rva.)

Slavko ^rv na Ajnsu 2005, v ospredju pa plesalci. (Foto: arhiv dru{tva.)

Plesalke v novih kostumih, ki ponazarjajo, kako so se nosila dekleta ob praznikih na prelomu iz 19. v 20. stoletje.

(Foto: Karla Kofol.)

setih letih je skupini pri uveljavitvi v {ir{em slovenskemprostoru pomagal dr. Bruno Ravnikar, na podlagi zapisovFranceta Bevka pa je skupina pri{la do kostumov, ki smojih v omare “za vedno” pospravili {ele lansko leto.

Konec leta 1981 je skupina razpadla, saj se je ve~ dekletporo~ilo in od{lo iz doma~ih krajev. Ostale pa so obleke,plesi in vedno pripravljen harmonikar Slavko. Tako je leta1989, pod vodstvom svoje h~erke Melite Drole, ponovnozaigral plesalcem.

Od takrat folklorno dru{tvo3 deluje neprekinjeno è osem-najst let. V tem ~asu je dru{tvo pre~esalo domala vsoSlovenijo, Bene{ko Slovenijo, slovensko ljudsko izro~ilo inplese pa je poneslo tudi na Nizozemsko, v Italijo inAvstrijo. Zaradi mladih zagnanih ~lanov (povpre~nastarost je 21 let), ki prihajajo iz vseh vasi na Planoti, novihidej ne manjka, kve~jemu zmanjka ~asa in sredstev za nji-hovo uresni~itev. Folklorno dru{tvo tako ni le eno izmedmnoìce dru{tev, ki so sama sebi namen. Mladim ponujaobliko aktivnega preìvljanja prostega ~asa in tako skrbi,da se ljudsko izro~ilo [entvi{ke planote ohranja tudi zanaslednje rodove.

OBLEKA NAREDI ^LOVEKA

Folklorne skupine poleg plesov ter z njimi povezanih {eg innavad javnosti predstavljajo tudi obla~ilno kulturodolo~enega kraja in ~asa. In kot radi re~ejo strokovni ocen-jevalci, dobremu plesu piko na i pristavi {ele prava obleka.V dru{tvu smo se s problemom “prava obleka” sre~evaliokroglih 35 let. Kostumi, ki so jih kupili in izdelali ~lanidru{tva ob koncu sedemdesetih let prej{njega stoletja,namre~ niso bili ustrezni, za nove pa dolgo ~asa ni bilo nedenarja ne volje. Dovolj poguma in sredstev smo zbralikonec leta 2003 in na pomo~ poklicali etnologinji KarloKofol in dr. Marijo Makarovi~. V veliko pomo~ nam je bilaraziskava dr. Makarovi~eve, ki jo je leta 1999 objavila v knji-gi Obla~ilna kultura kme~kega prebivalstva naTolminskem. Makarovi~eva nam je tudi pri nadaljnjemdelu dobrodu{no prisko~ila na pomo~ in se z nami {e enkratodpravila na “teren”. S pomo~jo starih fotografij, ustnihpri~evanj starej{ih doma~ink in gradiva Tolminskega muze-ja smo dolo~ili kon~no podobo obla~il. Ta naj bi bila kopijaobla~il, ki so jih na [entvi{ki planoti nosili na prelomu iz 19.v 20. stoletje. Presre~ni, da cilj ni ve~ dale~, smo kmalu ugo-tovili, da smo {ele na za~etku. Zaradi krize tekstilne indu-strije in zapiranja tekstilnih tovarn je bilo skoraj nemogo~enajti ustrezno blago iz naravnih materialov. Tudi {ivilj, ki bibile pripravljene poprijeti za {ivanko, ni bilo na pretek.Najve~jo teàvo pa nam je predstavljala dilema uporabnost- izvirnost. Neko~ v pra`njih obla~ilih niso skakali, po~epo-vali, se vrteli itd.. V ozkih ìvotcih in do tal segajo~ih te`kihkrilih4, ki so morala biti narejena iz vsaj {tirih pol blaga, jete`ko plesati in ohraniti obla~ilo. Kroji in obla~ila, ki jihhranijo v Tolminskem muzeju, pa so nam dali vedeti, da se

81

Predstavljamo

3 Leta 1997 se je dru{tvo preimenovalo iz Prosvetnega dru{tva IvanLaharnar [entvi{ka Gora v Folklorno dru{tvo Ivan Laharnar - Planota,[entvi{ka Gora.

4 Ustno izro~ilo pravi, da so ènske na [entvi{ki planoti nosile dolgakrila, da stopnic pred cerkvijo ni bilo treba pometati.

Prvo pomerjanje novih ènskih kostumov. (Foto: arhiv dru{tva.)

Nastop na regijskem sre~anju folklornih skupin v Postojni leta 2005. (Foto: Janez Erèn.)

Ples ajns iz [entvi{ke planote. Po njem se imenuje tudi vsakoletna prireditev dru{tva.

(Foto: arhiv dru{tva.)

82

Predstavljamoje telesna konstitucija ljudi v stotih letih spremenila. Mladadekleta nimajo ve~ izrazitih bokov, kamor bi se te`ka krila“obesila”, fantje so postali vi{ji. Sre~ali smo se tudi steàvami pri vzdrèvanju obla~il, saj so naravni materiali za~i{~enje zelo ob~utljivi. Na koncu je pretehtala izvirnost. Tase nam v~asih ma{~uje, a lahko re~emo, da ple{emo vtak{nih obla~ilih, kot so se nosila pri nas na prelomu iz 19.v 20. stoletje. @elja po natan~ni izdelavi je dodobraizmu~ila tudi na{i {ivilji, ki sta morali zaradi tega nareditine{teto vbodov in prebedeti precej no~i. Za izdelavo osmihmo{kih kompletov (hla~e, srajca in telovnik) je {iviljaPolona Hvala Mrak porabila 165 ur strojnega in 120 urro~nega dela, za sedem ènskih oblek pa je {ivilja VerenkaTesten porabila 185 ur ro~nega in okoli 200 ur strojnegadela. Kostume {e vedno dopolnjujemo, manjkajo nam {eènski ~evlji, ro~no izvezene pe~e in {e kaj bi se na{lo.

GODCI GODITE NA VA[E KLARINETE, MIBOMO PA SUKALI NA[E DEKLETE5

^lani folklornega dru{tva aktivno sodelujemo pri raznihprireditvah na [entvi{ki planoti in celotni tolminskiob~ini. Med najodmevnej{e prireditve v Poso~ju pa lahko{tejemo tudi na{o vsakoletno prireditev Ajns, s katerobomo letos ob 50. obletnici folklorne dejavnosti na[entvi{ki planoti obiskovalce razveselili petnajsti~zapovrstjo. Prireditev nosi ime po plesu ajns, ki izvira sPlanote in ga ple{ejo samo mo{ki. Tako kot vsaka novost,je tudi Ajns potreboval nekaj let, da se je med ljudmi pri-jel. V za~etku je bil namenjen predvsem prikazu deladru{tva in utrjevanju folklorizma na Planoti. Pozneje se jeprireditev prelevila v pravo sre~anje folklornih skupin,zadnja leta pa Ajnsu dodajamo tudi druge vsebine, kispodbujajo zanimanje za preteklo ìvljenje na Planoti.

“NA KAZUC GRE[ SAM, DAMU PA ADDAN”

Posebej obiskan je bil lanskoletni Ajns, ki smo ga pod-naslovili Na kazuc gre{ sam, damu pa addan. Na njemsmo obudili nekdanje priljubljene veselice na kozolcih,kjer so se prepevale pesmi, vnemale ljubezni, v~asih patudi “barufe”6. Veselice so se na Planoti ohranile vse dodruge svetovne vojne in so pomenile vi{ek takratnega kul-turnega in dru`benega ìvljenja. Tako kot je bila v~asihorganizacija veselice resna stvar, smo se je lotili tudi vna{em dru{tvu. Doma~ini na Pe~inah so nam odstopilinajve~ji kozolec v vasi, fantje so poskrbeli za godce inplesi{~e, dekleta so okrasila kozolec. Program se je tako kotneko~ za~el z igro in se nadaljeval s plesom. Na ~imboljpristen na~in smo posku{ali obiskovalcem predstaviti ne-

kdanje {ege in navade ob veselicah in anekdote, ki kroìjoo tovrstnem druènju. No, popolnoma nam ni uspelo, sajbi morali po nekdanjih zapovedih po igri otroci in èneoditi domov, a so tako kot mo`je in mladina, ki so v~asihsmeli ostati, plesali do zgodnjih jutranjih ur. Zanimiva inpristna prireditev v kozolcu je privabila veliko ljudi innapolnila kozolec do zadnjega koti~ka.

5 Ljudska pesem iz Tolminske. Objavljena v zborniku Marije Rutar:Tolminska je pesem, 2000.

6 Pretepi.

Dekleta na nastopu v Cerkljah na Gorenjskem oktobra 2006. (Foto: Melita Drole.)

FD “Ivan Laharnar - Planota” z ra{po v Cerkljah na Gorenjskem oktobra 2006.

(Foto: Melita Drole.)

Kulturno umetni{ko dru{tvo Franc Ilec je bilo ustanovl-jeno 28. 2. 1987 v Ro{nji, kjer {e danes deluje. @e vza~etku meseca marca istega leta je Sre~ko Pernekrazmi{ljal, da bi v dru{tvu delovala tudi folklorna skupina.Z Marjanom Malekom, ki je kmalu postal tudi predsednikdru{tva, sta obiskala in nagovorila mlade v Ro{nji, le-ti paso z Nevenko Kova~i~ - Nevo, strokovno svetovalko zafolklorno dejavnost takrat {e pri Zvezi kulturnih organi-zacij Maribor (danes JSKD), pri~eli s prvimi vajami.Za~eli so v mrzli dvorani va{kega doma v Loki, se v toplihdneh preselili na asfaltno igri{~e, za tem so dolga letavadili v baraki, danes pa v dvorani obnovljenega kulturne-ga doma v Ro{nji.

Kmalu po ustanovitvi je bil pred skupino prvi nastop. A v~em naj bi skupina nastopila? Ni imela lastnih kostumov,imela je le harmonikarja, mladega Branka Cimerlajta inzavzete ~lane, ki so èleli delati in nastopati. Kostume sosi zato sprva sposojali pri Akademski folklorni skupini[tudent iz Maribora.

Pred skupino je bil kmalu prvi nastop na obmo~nemsre~anju odraslih folklornih skupin. Ta je pokazal, da se jev okolici Maribora pojavila nova in kakovostna folklornaskupina, ki se je è v naslednjem letu uvrstila tudi namedobmo~no sre~anje (kar se je skoraj brez izjem dogaja-lo tudi v prihodnjih letih). Naklju~je je hotelo, da se jeskupina leta 1991 sre~ala s priznanim folklornikom,Vasjem Samcem, ki je prevzel vodenje skupine in jo v dvaj-setih letih delovanja kar petkrat popeljal na dràvnosre~anje odraslih folklornih skupin in sicer v Beltince,La{ko in ^rnomelj.

Ko je etnologinja dr. Marija Makarovi~ raziskovala prete-kle na~ine obla~enja ljudi v na{i - [entjan{ki fari, so bili napodlagi izsledkov raziskave izdelani kostumi, ki ponaza-rjajo obla~enje kme~kega prebivalstva ob koncu 19. in vza~etku 20. stoletja. Posebnost predstavljajo nekateri belitelovniki pri mo{kih in vezene bele pe~e pri ènskah. Zaskupino so bile izdelane po originalih, ki jih hraniPokrajinski muzej v Mariboru. V zadnjem obdobju jeskupina dala izdelati {e kostume za plese iz Prekmurja(Gori~ko in Ravensko).

Plesni repertoar skupine je vezan na severovzhodnoSlovenijo in zajema plesno izro~ilo Dravskega in Ptujskegapolja, Prlekije, Gori~kega, Porabja in Ravenskega dela

Prekmurja. Plesi ter {ege in navade [entjan{ke fare sopostavljeni na oder na podlagi raziskave, ki jo je opravilpriznani etnokoreolog Mirko Ramov{. V ve~ini odrskihpostavitev, ki jih skupina izvaja, se odraàjo pretekle {egein navade, med njimi pa najdemo tudi zgodbe, ki jihmestoma zaznamuje dana{nji svobodnej{i pogled napreteklost.

^lani skupine prihajajo prete`no iz Ro{nje in bli`njih kra-jev: Star{e, Loka, Zlatoli~je, pa tudi iz bli`njega Maribora.Starej{o folklorno skupino sestavlja 10 plesnih parov, ki sohkrati zakonski partnerji. Leta 2005 se je dru{tvupridruìlo 11 mladih parov, ki so si nadeli ime Razigranoklasje. @e naslednje leto, torej leta 2006, je bila mladaskupina izbrana na medobmo~no sre~anje odraslih folk-lornih skupin v Lendavi.

V dru{tvo so vklju~eni {e pevci ljudskih pesmi in godciljudskih vi`, ki predstavljajo slovensko ljudsko petje ingod~evstvo. Godci so znani predvsem po igranju na

83

Predstavljamo

20 LET FOLKLORNESKUPINE KUDFRANC ILEC LOKA-RO[NJATATJANA KRAMARI^ PETEK

Folklorna skupina Kulturno umetni{kega dru{tva Franc Ilec Loka Ro{nja je prepoznavna po zanimivih odrskih

postavitvah, ki vklju~ujejo prvine plesnega in drugega izro~ila iz vzhodnega dela Slovenije.

(Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin,Ru{e, maj 2003.)

Utrinek iz odrske postavitve Recept. (Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin,

Ru{e, maj 2005.)

br{ljanov list, kar je botrovalo dvakratnemu izboru naprireditev Pevci nam pojejo, godci pa godejo, in sicer leta1999 in 2003.

Folklorna skupina je ~lanica Zveze ljudskih tradicijskihskupin Slovenije in ob~asno prireja Mednarodni obdravskifolklorni festival, pa tudi sicer se udeleùje mnogih festi-valov v tujini. Kot pravi kulturni ambasador Slovenije jeprepotovala precej{en del Evrope (Avstrija, Francija,Italija, Hrva{ka, Madàrska, Poljska, [vedska, Francija,Nem~ija).

Tesne prijateljske stike je navezala z nekaterimi kulturni-mi dru{tvi in folklornimi skupinami, s katerimi se pogo-sto sre~uje na festivalih in vzajemnih gostovanjih. To so:Gebirgs- und Volkstrachtenverein “D'Oberländer Ulm”,Nem~ija (podpisana listina); KUD St. Martin im Sulm,Avstrija; KUD Blato na otoku Kor~ula, Hrva{ka; Zamejskafolklorna skupina KUD “Trta” Sitterrsdof, Avstrija; KUDZvon Mala Subotica, Hrva{ka (podpisana listina) in KUDMa~kovec, Hrva{ka.

Praznujemo torej 20 let. Veseli in ponosni smo na preple-sano obdobje, ki je bilo polno odobravanja, priznanj,pohval, aplavzov in lepih trenutkov. Za mnoge dose`ke sozaslu`ni vsi ~lani dru{tva, za marsikatere pa {e prav pose-bej Marjan Malek, ki od ustanovitve naprej skrbi za zado-voljstvo ~lanov ter za skladen in celosten razvoj na{ihdejavnosti.

84

Predstavljamo

Folklorna skupina Razigrano klasje. (Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin, Lendava, maj 2006.)

Utrinek iz odrske postavitve Recept. (Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin,

Ru{e, maj 2005.)

O naslovnem vpra{anju sem razmi{ljala po ogledu pred-stave Veronika Desini}ka, 12. aprila 2007, v dvoraniVatroslav Lisinski v Zagrebu, ko sem zaradi pojasnitvetovrstne produkcije hrva{ke folklorne skupine Lado izZagreba njenemu umetni{kemu vodju zastavila nekajvpra{anj. Predstava, ki je delo skladatelja Davorja Bobi}a,koreografa Dinka Bogdanovi}a, orkestra hrva{ke vojske inbobnarskega ansambla Rudiment, predstavlja namre~primer zdruìtve ljudskega plesa s klasi~nim baletom,oziroma s sodobnimi oblikami le-tega, ter orkestrskeizvedbe umetno ustvarjene glasbe. Poizkus, ki sem mu bilapri~a, me je navdu{il in hkrati obdal z bole~ino, saj sopodobni projekti ali bolje re~eno plesno-scenski izzivi re-zervirani za tiste, ki si to lahko privo{~ijo, kajti izvedbatakega projekta zahteva vrhunsko usposobljeno ~lanstvo,veliko ~asa, motiviranosti ~lanov in sposobnosti prilaga-janja celotne dejavnosti folklorne skupine, ki v takem pro-jektu sodeluje.

Kako dolgo je zorela ideja o zdruìtvi ljudskega plesa inklasi~nega baleta?

Kot vam je znano, je osnovna naloga in cilj Lada razisko-vanje, zbiranje, umetni{ka obdelava in scensko prikazo-vanje najlep{ih primerov hrva{kega glasbenega in plesne-ga izro~ila. @e dolgih 57 let je to na{e vodilo, po tem smoznani na vseh svetovnih odrih.

Osnovna naloga Lada je, da se v prikazovanju hrva{kihljudskih plesov, pesmi in glasbe ~im bolj priblià ljudskemuizro~ilu, kakr{no je ìvelo med ljudmi. To je tudi razlog,zakaj se v Ladu ne razmi{lja o kakr{nikoli novi oblikiscenskega prikazovanja izro~ila, prav gotovo pa ne o spa-janju ljudskega plesa in klasi~nega baleta. Na{o pot staza~rtala è pokojni ustanovitelj ansambla prof. ZvonkoLjevakovi} in dr. Ivan Ivan~an, tej za~rtani poti pa name-ravamo slediti na “veke vekov”; kar pa ne pomeni, da boLado hermeti~no zaprt pred novimi glasbenimi in plesnimiizzivi, ki v ljudskem izro~ilu jemljejo zgolj navdih.

Lado je è ve~krat sodeloval v podobnih glasbeno-scen-skih produkcijah (Ero s onog svijeta in \erdam JakovaGotovca, \avo u selu Frana Lhotke), vendar je tokrat resprvi~ v zgodovini na oder postavil delo, ki ne sodi v o`jikrog njegovih aktivnosti. Pomembno je ozna~iti predstavoVeronika Desini}ka z oznako folklorni balet s petjem inte`ko si je zamisliti, da bi lahko kdorkoli drug bolje real-iziral to idejo, oziroma prikazal legendo VeronikeDeseni{ke v skladnem objemu klasi~nega in ljudskega.

Kako je potekalo sodelovanje z Dinkom Bogdanovi}em? Od kjemu tolik{no znanje o ljudskem plesu? Ste plesne prvine, ki stejih uporabili v predstavi, zasnovali skupaj?

Ljudem je malo znano dejstvo, da je ta veliki baletnimojster (nedavno smo si v Ljubljani lahko ogledali pred-stavo Don Kihot, ki je njegovo delo) in poznavalec v svojizgodnji mladosti plesal v ansamblu Lado in v sebi nosiveliko ljubezen do ljudskega plesa. Izbira koreografa je bilaprecej o~itna in logi~na, saj je bil potreben ob~utek zaustrezno umestitev prvin ljudskega in baletnega plesa ternjuno prilagajanje zmo`nostim in zna~ilnostim Lada.

Sodelovanje z Bogdanovi}em je bilo pravi uìtek, ne samoza nas, ki vodimo Lado, ampak predvsem za na{e plesalkein plesalce. Dinko je natan~no vedel, kaj ho~e, predvsempa je bil zelo dojemljiv za na{e predloge, vezane na prvineljudskega plesa.

85

Predstavljamo

FOLKLORNI BALET:NOV NAÎN POUSTVARJANJALJUDSKEGAIZROÎLA ALIZGOLJ NOV PLESNIIZZIV?Pogovor z Ivanom Ivan~anom mlaj{im,umetni{kim vodjem Lada

Naslovnica programske knjiìce.

Zakaj prav zgodba o Veroniki Deseni{ki? Kdo je bil pobudnikideje in kak{na je vsebina?

Idejni o~e predstave “Veronika Deseni}ka” je vara`dinskiskladatelj Davor Bobi}, ki se mu je ideja o glasbeno scen-ski stvaritvi, ki bi temeljila na hrva{ki legendi, navdahn-jeni z bogato narodno glasbeno in plesno zapu{~ino,porodila {e v ~asu njegovega {tudija na konzervatoriju P. I.âjkovski v Kijevu. Folklorni balet s petjem, z naslovom“Veronika Desini}ka”, temelji na me{anici zgodovinskihdejstev in legende o strastni, vendar prepovedani ljubeznimed plemi~em Friderikom, sinom mogo~nega grofaHermana II Celjskega in Veronike, lepe va{~anke VelikegaTaborja.

Obtoèn umora prve ène Elizabete Frankopanske je zbeàlz Veroniko in se na skrivnem poro~il z njo. Grof Her-manpo{lje za njim vojsko, ko ju zajamejo, Friderika vrèjo vje~o, Veroniko pa umorijo ter zazidajo v zid VelikegaTaborja.

Sodelovanje s tem nadarjenim skladateljem se je pri~elo èleta 2005, z delom Vukovarski requiem. Takrat nam jeBobi} predlagal, da skupaj realiziramo ta glasbeno scenskiprojekt. Ob zgolj spremljavi na klavir nam je predstavilposamezne segmente iz predstave in mi smo brez poseb-nega razmi{ljanja projekt sprejeli.

Kak{na sta bila va{ prvi in kasnej{i Ladov odziv glede ideje ofolklornem baletu?

Vsi smo z navdu{enjem sprejeli ta izziv, saj smo prepo-znali odli~no zgodbo in bili navdu{eni nad glasbo.

So plesalci vzljubili folklorni balet ali jim je vse skupaj pred-stavljalo zgolj ustvarjalno eksperimentalni projekt?

Kot se plesalci klasi~nega ali sodobnega plesa radi sre~ujejoz ljudskim plesom, imajo tako tudi na{i plesalci radi balet.Seveda so plesi, ki jih je postavil Bogdani} kot kombinaci-jo tradicionalnega in sodobnega, izziv za na{e folklornike,saj so se jih lotili z vso potrebno vnemo.

Morate vedeti, da na {oli za klasi~ni balet v Zagrebu èdolgih 22 let obstaja oddelek za ljudski ples, kjer predava-jo biv{i ~lani Lada. Ve~ na{ih plesalcev je zaklju~ilo {ola-nje na tej {oli, kjer so poleg znanja ljudskega plesa in petja,osvojili tudi znanje drugih predmetov (ritmika, solfeggioin podobno) ter se imeli prilo`nost spoznati s prvinamiklasi~nega baleta, kar jim je seveda olaj{alo delo pri tejna{i predstavi oziroma folklornem baletu.

Kako dolgo ste se s plesalci pripravljali na predstavo?

Delo je potekalo vzporedno z ostalimi aktivnostmi vdalj{em obdobju, intenzivne priprave pa so potekale za-dnji mesec pred predstavo.

Ste se sre~evali s kak{nimi za~etnimi teàvami, kaj je bilonajte`je?

Najte`je je bilo seveda soo~enje z raznimi plesnimi ele-menti, ki so tuji ljudskemu plesu. Potrebna je biladruga~na vrsta kondicije in koncentracije. Najte`je delo soimeli na{i solisti (kar je precej redko v folklornih skupinah,v baletu pa obvezno), na katerih je slonela cela predstava.Moram omeniti Dubravka Radi}a in Ivo Sekula v vlogahFriderika in Veronike, Miljenka Pi{kori}a in Ireno Matica vvlogah grofa Hermana II. Celjskega in njegove h~erkeBarbare Celjske, tako imenovane ^rne kraljice. V vlogiElizabete Frankopanske, prve Friderikove ène, pa jenastopila Tamara Horvat.

Kak{ni so bili odzivi drugih folklornih skupin na ta projekt, sajste na nek na~in prestopili meje, ki se jih folklorne skupinedrìjo?

Hrva{ke folklorne skupine se, kar se ti~e scenskega prika-zovanja folklore, drìjo enakih pravil kot Lado (ki jim jevzor) in vedo, da je Veronika Deseni}ka eden na{ihuspe{nih izletov na druga umetni{ka podro~ja.

Kako vidite prihodnost folklornih skupin? Menite, da se mora-jo folklorne skupine spremeniti in se odlo~ati za prestopanje mejali gre preprosto za umetni{ko in kreativno nadgradnjodosedanjega dela?

Menim, da je potrebno obstoje~i na~in poustvarjanjaljudskega izro~ila tako v Sloveniji kot na Hrva{kem ohra-niti. To je {e posebej pomembno dandanes, ko se izgublja-jo tradicionalne vrednote in se za~enja obdobjeposplo{evanja in globalizacije, obdobje “instant” umet-nosti, “show-businessa” ter na teh podlagah temelje~egavsakdanjega ìvljenja. “Ljudski duh”, ob~utek naravnega,sporo~ilo ~iste vedrine in lepote privrènosti izro~ilu sopostala neizpodbitna in odre{ujo~a dejstva.

Na{e izku{nje iz mnogih turnej dokazujejo, da se zani-manje za folklorno dejavnost in “tradicionalno” prikazo-vanje izro~ila ne zmanj{uje, ampak se kve~jemu pove~uje,ravno iz zgoraj navedenih dejstev. Kot je zapisal neki kri-tik v ~asopisu po na{em nastopu: “Izvedba Lada je kotvoda iz izvira: bistra, osveùjo~a, vsakemu potrebna, nakateri povr{ini se zrcali ~lovek, ves narod in njegova kul-tura”.

Ko ustvarjate nove projekte, s katerimi se odmikate od osnovne-ga poslanstva, verjetno upo{tevate dolo~ena na~ela. Kak{ni sopogoji, da se lotite projekta?

Prvi pogoj je, da gre za vrhunsko umetni{ko delo, drugipogoj pa je, da ga nih~e ne more tako kakovostno izvesti,kajti od izvajalcev se pri~akuje dobro ljudsko petje in plester igranje na ljudska glasbila. Nekaj podobnih projektovje Lado è ustvaril na svojih boì~nih in postnih koncertih(“korizmeni koncerti”), ko smo, poleg nekaj stotih priredbljudskih sakralnih napevov, izvajali tudi celovita tematskadela, napisana posebej za Lado.

Najbolj znana med njimi je liturgijska kantata TeloKristi{evo in boì~na predstava Narodil se mladi Kralj

86

Predstavljamo

87

PredstavljamoTomislava Uhlika in Kalvarija Ljube Stipi{i}a, ki temelji napostnih napevih z otoka Hvara. Posnetke le-teh in {emnogih drugih projektov smo tudi objavili na kar nekajzgo{~enkah. Plo{~a z naslovom Kalvarija je dobila tudinagrado Porin za leto 2007 v kategoriji za najbolj{i albumduhovne glasbe.

Mislite, da ima folklorni balet svojo prihodnost ali bo va{apredstava prej izjema kot pravilo?

Folklorni balet vsekakor ima prihodnost. Tako kot so glas-bena dela ve~krat navdihnjena s tradicijo, ne vidim razlo-ga, da ne bi bilo tako tudi v plesu. Lepo bi bilo videti noveplesne predstave, za~injene z ljudskim plesom. Kar pa seti~e ansambla Lado, pa bo taka predstava verjetno prejizjema kot pravilo.

Se lahko nadejamo va{ega gostovanja z Veroniko Deseni{kotudi v Sloveniji?

Koncerti Lada so bili vedno dobro sprejeti v Sloveniji, sajimamo ista stali{~a, oboji stremimo, da se z ljudskim ple-som, petjem, igranjem in s folklornimi kostumi ~im boljepribliàmo ljudskemu izro~ilu. Prav tako upam, da se bo“Veronika Desini}ka” zdela dovolj zanimiva slovenskemuob~instvu, da bomo lahko imeli prilo`nost prikazati pred-stavo na enem izmed va{ih odrov.

Kak{ni so va{i na~rti za to in prihodnjo sezono?

Poleg rednih koncertov in snemanj na Hrva{ki televiziji,trenutno postavljamo novo odrsko postavitev, ki bo zaje-

mala plesno in glasbeno izro~ilo Gorskega Kotarja, pravtako se pripravljamo na tradicionalno poletno turnejo, kijo organizira Lado vsako leto. Nastopamo od Dubrovnikado Istre v raznih jadranskih turisti~nih krajih in na festi-valih. Zaradi velikega zanimanja ob~instva bomo vza~etku oktobra izvedli niz predstav Veronike Deseni{ke vZagrebu in drugih mestih po Hrva{ki. Do konca leta naj biizdali dve zgo{~enki, Polke i drme{i in Teta Liza in Lado,pravkar pa smo zaklju~ili s snemanji za omenjenizgo{~enki.

Za rojstni dan Lada (11. november 2007) pripravljamocelove~erni koncert v KD Vatroslav Lisinski z naslovomLepi na{ KAJ1, ki bo prikazal pesmi in plese severozahodneHrva{ke, ob koncu leta pa bomo imeli nekaj tradicional-nih boì~nih koncertov.

[e posebej nas veseli, da je na{e dosedanje boì~ne in letnekoncerte spremljalo precej{nje {tevilo ljubiteljev in pri-jateljev iz Slovenije in èlimo si, da bi tako bilo tudi v pri-hodnje.

Z Ivanom Ivan~anom mlaj{im sem junija 2007 intervju opravila Tanja Dra{ler.

1 KAJ: mi{ljeno je izro~ilo kajkavskega dela Hrva{ke.

Utrinek iz folklornega baleta. (Povzeto po programski knjiìci.)

88

Predstavljamo

Beseda folklora pomeni v srbskem pogovornem jeziku,podobno kot v slovenskem, ljubiteljsko ukvarjanje z ljud-skim plesom in glasbo. V ljubiteljskih krogih in tudi pridrugih bolj strokovnih dejavnostih zasledimo: “Idem ufolklor (prev. Grem na folkloro)”, ali “Igram/sviram u folk-loru (prev. Ple{em/igram v folklori)”, celo “Igram folklor(prev. Ple{em folkloro)”. Skratka, beseda folklora danesnima enakega pomena, kot jo je davnega 1846. leta prviuporabil in definiral Angle` William John Tomas, ki jezapisal, da je folklora celotno ljudsko izro~ilo, ki zajemaples, glasbo, obleko, ljudska dela, {ege in navade ter podob-no.

S stali{~a folklorne dejavnosti, torej ljudskega plesa inglasbe, bom v tem kratkem pregledu prikazala trenutnostanje v Srbiji in sicer na podlagi dveh skupin, navideznepovezanih ustanov:

- prva skupina vklju~uje osnovne in srednje {ole ter fakul-tete;

- druga skupina vklju~uje folklorne skupine, oziroma kul-turno-umetni{ka dru{tva (KUD).

Folklorna dejavnost je omejena na folklorne skupine,ljudske plese, glasbo, prvine {eg in navad ter podobno.Najdemo jo pa tudi na drugih ravneh - zlasti v vzgojnoizo-braèvalnih programih.

U~enje ljudskega petja in igranje na ljudska glasbila (kotso frula, gusle in kaval) v Srbiji nudi le osnovno{olski insrednje{olski program glasbene {ole “Mokranjac” vBeogradu (spletna stran: www1.beograd.com/mokran-jac/). Poleg tega se osnovno{olci lahko u~ijo igranja natamburico v okviru osnovnega programa glasbene {ole vPan~evu (spletna stran: www.muzickapa.edu.yu). VBeogradu in Novem Sadu je è ve~ let odprt oddelek zaljudske plese (Odsek za narodnu igru) v srednji baletni{oli. Samostojni srednje{olski program traja {tiri leta in jepoklicno usmerjen. U~enci kon~anih baletnih {ol dobijopoklic baletni plesalec - plesalec ljudskih plesov (Igra~ na-rodne igre, spletna stran: www.baletska.edu.yu).

V {olskem letu 2006/2007 je zaìvel nov oddelek U~iteljljudskih plesov (Vaspita~ za tradicionalne igre) na Visoki{oli za izobraèvanje u~iteljev v Kikindi (Vi{a {kola zaobrazovanje vaspita~a, Kikinda, Vojvodina). V Srbiji je toprvi oddelek te vrste, ki usposablja u~itelje in vodje folk-lornih skupin za pou~evanje pred{olskih in {olskoh otrok.Program je sestavljen po bolonjski konvenciji, kar pomeni,

FOLKLORNADEJAVNOST V SRBIJIVESNA BAJI]

Folklorne skupine iz Srbije pogosto gostujejo na folklornihfestivalih v Sloveniji. Na fotografiji je Folklorna skupina Stanko

Paunovi} (Pan~evo, Srbija). (Foto: Janez Erèn, Le plesat me pelji 2006, ^rnomelj, junij 2006.)

Pred prihodom na oder. Otro{ka folklorna skupina Kulturnoumetni{kega dru{tva Kosta Abra{evi} iz Ba~ke Palanke (Srbija).(Foto: Janez Erèn, Le plesat me pelji 2007, ^rnomelj, junij 2007.)

Kljub razvejanemu izobraèvanju ljudi, ki se ukvarjajo z ljudskimizro~ilom, znanja le s teàvo prihajajo v folklorne skupine, kjer je

izro~ilo podvrèno izraziti stilizaciji. Na fotografiji je Folklornaskupina Politehni~ne visoke {ole iz Beograda.

(Foto: Janez Erèn, prireditev Akademske folklorne skupineOzara iz Kranja, Kranj, 2004.)

da osnovni {tudij traja tri leta, magisterski pa dve leti, inponuja mo`nost specializacije v dve smeri: profesionalne-ga pedagoga ali koreografa (spletna stran: www.vaspitac-ka.edu.yu).

Na Fakulteti za glasbeno umetnost v Beogradu (Fakultetmuzi~ke umetnosti) se ljudska glasba in ples znanstvenoraziskujeta v okviru {tudijskega programa etno-muzikologije. [tudij traja pet let in zajema strokovnepredmete kot so: etnomuzikologija, etnokoreologija inetnologija ter splo{no teoreti~ne. Po kon~anem {tudiju pri-dobijo {tudenti strokovni naziv diplomirani etno-muzikolog. Etnomuzikologi, z usmeritvijo tudi etnokore-ologi, so zelo priznani med strokovnjaki iz drugih dràv inaktivno sodelujejo na doma~ih in mednarodnih simpozi-jih (spletna stran: www.fmu.bg.ac.yu). V Novem Saduobstaja tudi {tudij etnomuzikologije, s skraj{anim pro-gramom nekaterih strokovnih in splo{nih predmetov.

V drugo skupino in{titucij, kjer se ukvarjajo z ljudskoglasbo in plesom, sodijo {tevilne folklorne skupine, kidelujejo na ljubiteljski ravni. To pomeni, da njihov pro-gram ne zajema sistemati~nega pou~evanja z natan~nodolo~enim u~nim programom, metodami dela in vsebino.Poleg tega u~itelji in vodje folklornih skupin niso {olani zata poklic, temve~ so tudi sami ljubitelji z ve~letnimiizku{njami v glasbi ali plesu.

Folklornih skupin je v Srbiji veliko. Registriranih jih je ~ezpetsto, od tega devetdeset v Beogradu, kar pomeni, da sepribli`no tristo tiso~ ljubiteljev ukvarja z ljudsko glasbo inplesom. Potreba po izobraèvanju vodij skupin je velika, sajse velikokrat pokaè, da je kakovost programa in kakovostdela z mladimi prenizka. Obstajajo sicer zgoraj omenjeniizobraèvalni programi, ki pa vodjem folklornih skupinpogosto ne ponujajo tistega, kar bi nujno potrebovali.Predvsem je premalo sodelovanja med rednimi izobraèval-nimi programi in folklornimi skupinami. Folklorne skupinevsaka zase izbirajo lastno pot, izobraèvalne in{titucije paponujajo ljudsko glasbo in ples v obliki, kot je zapisana,posneta in arhivirana. S tem, kako izro~ilo posredovatimladim in kako pripravljati programe folklornih skupin, sene ukvarjajo. Re{itev se ponuja v posebnem izobraèvanjuvodij folklornih skupin, ki bi omogo~ilo, da se udeleènciseznanijo z izro~ilom in hkrati dobijo znanja, kako gaposredovati ~lanom v folklorni skupini.

Pri izobraèvanju vodij folklornih skupin, posebej papou~evanju ljudskega plesa, je namenjen program na èomenjeni Visoki {oli za izobraèvanje u~iteljev v Kikindi. êbo program zaìvel, bo mogo~e ~ez {tiri leta govoriti o pok-licu koreografa ljudskega plesa. Vse od 2. svetovne vojnenaprej se naziv koreograf uporablja tako za vodje folklornihskupin, kot za tiste, ki sami pripravljajo odrske postavitveoziroma priredbe ljudskih plesov. Da to ni tako preprosto inda se tega ne more lotiti vsak, ki vsaj malo pozna ljudskiples, se kaè na nastopih folklornih skupin. Za ustreznorekonstrukcijo preteklega plesnega dogodka je potrebnoimeti znanje, ki zahteva ve~letno {olanje in usposabljanje.Zaenkrat tako {olanje poznajo v nam bli`nji Bolgariji.

89

Predstavljamo

Stilizaciji se pridruùjejo {e druge sodobne prvine, ki ljudski plesin drugo preteklo ljudsko ustvarjalnost spreminjajo do neprepoznavnosti. Na fotografiji je Folklorna skupina

Politehni~ne akademije iz Beograda. (Foto: Janez Erèn, prireditev Akademske folklorne skupine

Ozara iz Kranja, Kranj, 2004.)

Folklorna skupina Srbskega kulturno humanitarnega dru{tvaDesanka Maksimovi} iz Celja.

(Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje folklornih skupin, ki izvajajoneslovenski program, Velenje, junij 2004.)

Dober ducat srbskih folklornih skupin deluje tudi v Sloveniji.Folklorna skupina Srbskega dru{tva dr. Mladen Stojanovi}

iz Velenja. (Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje folklornih skupin, ki izvajajo

neslovenski program, Velenje, junij 2004.)

Delovanje otro{kih folklornih skupin na Hrva{kem imazanimivo zgodovino. Sprva so otro{ke folklorne skupine,podobno kot drugje, posnemale delo odraslih, kasneje pa sose s posebno pozornostjo za~ele posve~ati izro~ilu otrok.Na Hrva{kem se je to zgodilo po osamosvojitvi leta 1993,ko sta bili ustanovljeni prvi dve otro{ki folklorni skupini, kista delovali v samostojnem dru{tvu, torej ne kot otro{kifolklorni skupini znotraj dru{tev, ki imajo v svojem sestavutudi otroke. To sta bili skupina “Ententin”, ki jo je ustanovilGoran Kneèvi}, in skupina “Gatalinka”, ki jo je ustanovi-la Blanka @akula. Oba sta znana hrva{ka folklornika, vdru`bi katerih sem tudi sama obiskovala “[kolu folklora”,na kateri smo obravnavali izro~ilo celotne nekdanjeJugoslavije in imeli v okviru te {ole neko~ tudi posvet natemo otro{kega izro~ila. Po razpadu Jugoslavije je GoranKneèvi} ustanovil [olo otro{kega izro~ila Ethno (“[koladje~jeg folklora Ethno”), udeleènci te {ole pa smo bili lju-dje, ki smo se poznali è iz preteklih izobraèvanj. Polegtega je Goran Kneèvi} tedaj za~el sistemati~no raziskovatiotro{ko izro~ilo, kar so bili prvi za~etki na~rtnega dela zotroki in njihovim izro~ilom. Glede na to, da sta naHrva{kem tedaj obstajali le dve samostojni otro{ki folklorniskupini, sem po nagovarjanju svojih kolegov tudi sama, leta1995, ustanovila Kulturno umetni{ko dru{tvo Ivan~ice.

[e pred osamosvojitveno vojno sem delala z otroki venem izmed kulturno umetni{kih dru{tev v Kutini, leta1990 pa sem za~ela pripravljati sre~anja otro{kih folk-lornih skupin, najprej za skupine, ki so delovale v o`jiokolici Kutine in sicer z namenom, da skupine, ki so semu~ile s podmladkom, opozorim na otro{ko izro~ilo in nanjegov pomen v otro{kih folklornih skupinah. Tedaj sonamre~ otroci v folklornih skupinah plesali vsega pomalem, najve~ podobno kot odrasle folklorne skupine inbila sem edina, ki sem sku{ala vodje folklornih skupin indruge opozoriti, da obstaja tudi posebno otro{ko izro~ilo,ki ga je vredno ohranjati, negovati in poustvarjati. Idejasprva ni bila najbolje sprejeta, pogosto celo s posmehom,~eprav je danes dokaj splo{no uveljavljena in jo upo{teva-jo mnoge na Hrva{kem delujo~e otro{ke folklorneskupine. Ko sem z Goranom Kneèvi}em in Blanko@akula zaorala ledino na tem podro~ju, pravzaprav nitinisem slutila, kam bo pripeljal nov na~in dela. Mnogi nasniso razumeli in te`ko so sprejemali, da se z otroki za~enjadelati druga~e kot z odraslimi, da je otrokom potrebnoprikazati izro~ilo na njim primeren na~in in da otroci nisole {tevilke v mati~nih dru{tvih. Pri teh prizadevanjih nam

je pomagala tedanja politi~na situacija, saj so politiki navseh ravneh poudarjali pomen nacionalne identitete.

Zgoraj omenjena tri dru{tva, ki so bila ustanovljena znamenom poustvarjanja otro{kega izro~ila, so kmalu poustanovitvi za~ela nastopati na celotnem Hrva{kem, do-kler jih niso sprejeli in za~eli posnemati. Danes se nam tozdi normalno.

Leta 2003 smo se dogovorili, da bo Kutina, ki je do tedajpripravljala otro{ko regijsko sre~anje, pripravila Festivalotro{kega izro~ila Hrva{ke (“Festival dje~jeg folkloraHrvatske”). Za~elo se je brez podpore lokalnih, {e manjdràvnih ustanov. Festival smo s skromnimi sredstviustanovili ljubitelji, ki smo ob strokovni pomo~ihrva{kega In{tituta za etnologijo in folkloristiko,Etnografskega muzeja iz Zagreba, Muzeja Moslavine invseh drugih verjeli, da je zastavljena pot prava. Danes, koje omenjeni festival otro{kega izro~ila znan po celiHrva{ki in registriran tudi pri mednarodni zvezi, ni ve~teàv pri njegovem financiranju, saj ga podpirajo lokalnein dràvne ustanove. Festival podpirata Ministrstvo zakulturo in Ministrstvo za znanost, izobraèvanje in {port,njegov pokrovitelj pa je predsednik Republike Hrva{ke.

Prek usposabljanja na [oli otro{kega izro~ila Ethno se jeizobrazilo mnogo u~iteljic in vzgojiteljic, ki svoje znanjeprena{ajo na pred{olske in osnovno{olske otroke. Zarazvoj dejavnosti je pomembno, da imajo otro{ke folk-lorne skupine mo`nost predstavljanja svojih programovna regijskih sre~anjih, kjer jih strokovna ìrija oceni inpredlaga za sodelovanje na na{em Festivalu otro{kegaizro~ila v Kutini, na katerem sodelujo~e hrva{ke otro{kefolklorne skupine tekmujejo v dveh kategorijah. V prvitekmujejo otro{ke folklorne skupine, ki zdruùjejo otrokestare do 10 let in v program vklju~ujejo otro{ko izro~ilo(otro{ke iz{tevanke, igre, pesmi), v drugi pa skupine zotroki v starosti od 10 do 14 let. Slednje izvajajo predvsemotrokom primerne plese odraslih, ne pa neposredno pro-gramov odraslih folklornih skupin.

90

Predstavljamo

OTRO[KE FOLKLORNESKUPINE NAHRVA[KEMKATICA TOMAC

Otro{kih folklornih skupin, ki bi na Slovenskem poustvarjalehrva{ko izro~ilo, ni, v Velenju pa deluje odrasla skupina (Kulturno

dru{tvo Medìmurje), ki poustvarja izro~ilo Medìmurja. (Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje folklornih skupin, ki izvajajo


91

Predstavljamo

Pri pripravi festivala smo se v za~etku spra{evali, ali najotroci tekmujejo ali ne; ali naj strokovna ìrija objavljarezultate tekmovanja in izpostavlja najbolj{e skupine aline. Kljub pomislekom smo se odlo~ili, da bo festival tek-movalen in da bomo vsako leto v vsaki izmed kategorijrazglasili prva tri mesta. Pokazalo se je, da je bila odlo~itevprava, saj je ocenjevalni sistem spodbujal kakovostno rastin sicer na izvedbeni in vsebinski ravni.

Razvoju festivala in razvoju otro{kih folklornih skupin sopomagala raziskovanja otro{kega izro~ila na do tedaj ne-znanih obmo~jih. Najve~ gradiva je zbral in objavil GoranKneèvi}, ki se je temu delu natan~no posve~al zadnjihdeset let. Izdal je tri knjige:

- [e}em, {e}em droti~ko,- Na{e kolo veliko,- Srebrna kola zlaten kota~.

V [oli otro{kega izro~ila Ethno se udeleènci poleg spo-znavanja otro{kega izro~ila in otrokom primernega

plesnega izro~ila odraslih nau~ijo tudi izdelovanjaotro{kih glasbil, igranja nanje in petja. S festivalom jepovezana na{a etnologinja Slavica Moslavac, ki je za~ela zraziskovanjem na~ina ìvljenja otrok v Moslavini,Posavini in Bilogori. V vsakem na{em katalogu, ki ga obfestivalu izdamo, je na kratko obdelana ena od tem, ki sovezane na nekdanje ìvljenje otrok. Objavljeno je bilogradivo o obla~enju otrok, o vlogi otrok v {egah, ootro{kih igra~ah in glasbilih ter o otro{kih plesih izMoslavine. Kdor èli, se lahko marsi~esa nau~i è iz tehkatalogov.

Kulturno umetni{ko dru{tvo Ivan~ice je od zgoraj ome-njenih treh dru{tev ostalo naj{tevil~nej{e in sicer pred-vsem zato, ker sem se sama posvetila delu v dru{tvu inusposabljanju novih vodij ter kasneje organizaciji festi-vala. Strokovno delo sem prepu{~ala etnologom in etno-muzikologom, s katerimi sem zelo dobro sodelovala. Kerje festival postal zelo hitro priljubljen pri na{ih skupinah,so si vse èlele na njem tudi sodelovati. Zavedamo se, dasmo {e vedno na za~etku in da moramo storiti {e mnogo,da kakovostno razvijemo na{o dejavnost. V prihodnje sibom prizadevala, da bo festival postal ve~ji in odmevnej{i,da bo trajal dlje ~asa in da bo lahko gostil ~im ve~ skupiniz Hrva{ke in tujine. Festival je è sedaj pomemben zara-di hrva{kih skupin, kajti skupine, ki so najuspe{nej{e nafestivalu, priporo~amo nacionalni sekciji mednarodneorganizacije Cioff, da jih po{ilja na festivale v tujino,hkrati pa z gostovanjem tujih skupin omogo~a, da na{iotroci spoznavajo izro~ilo drugih.

Letos bomo pripravili 5. festival in nanj povabili vseskupine, ki so v preteklih petih letih zmagale in noveskupine, ki jih strokovna ìrija regijskih sre~anj izbira zasodelovanje na festivalu. Tako bomo lahko primerjalipretekle sezone s teko~o in ugotovili, kje smo napredovaliin kje v kakovosti nazadovali.

Folklorna skupina Kulturnega dru{tva Medìmurje. (Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje folklornih skupin, ki izvajajo


Folklorna skupina Kulturnega dru{tva Medìmurje. (Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje folklornih skupin, ki izvajajo neslovenski pro-

gram, Velenje, junij 2004.)

Na Notranjskem ni prav veliko folklornih skupin, neotro{kih in ne odraslih, niti ni zapisanih veliko ljudskihplesov, imamo pa prav tako kot drugi predeli Slovenijebogata ìva izro~ila, ki se {e vedno prena{ajo iz roda v rod.Na Loga{kem ni nikoli v preteklosti redno delovala folk-lorna skupina. Da pa bi vendarle mladi dobili mo`nostspoznavanja plesnega izro~ila, posku{amo v okviru redne-ga izobraèvanja v osnovni {oli otroke seznanjati s tempodro~jem na{e kulturne dedi{~ine. Ljudskih plesov seposebno dotaknemo v 4. in 5. razredu osnovne {ole, takoznotraj rednega pouka kot tudi v ob{olski interesnidejavnosti. U~enke in u~enci ljudske plese vzljubijo in radisodelujejo pri pripravi programov, s katerimi se vsaj nekaj-krat letno predstavimo javnosti. Otroci radi nastopajo v{oli za svoje sovrstnike, {e bolj pa so veseli nastopov, nakaterih se predstavijo starej{emu ob~instvu.

Do nedavnega smo pri nastopanju imeli teàve s kostumi,saj se è nekaj ~asa zavedamo, da obla~enje otrok vpomanj{ane “gorenjske narodne no{e “ ni primerno, in datudi ni primerno otroke obla~iti v pomanj{ane oblekeodraslih. Otroke so namre~, ob sicer{njem zgledovanju poobla~ilni modi odraslih, obla~ili tudi druga~e, predvsem pana odrski obla~ilni videz vpliva dejstvo, da otro{ke folk-

lorne skupine predstavljajo prete`no vsakdanjo otro{koigro, za katero pra`nja obla~ila, ki jih s kostumi ponazar-ja ve~ina odraslih folklornih skupin, niso primerna. Poleg

92

Predstavljamo

Folklorna skupina Drevored v starih, izposojenih folklornih kostumih. (Foto: Martina Verdinek.)

NOVI KOSTUMIFOLKLORNESKUPINE DREVOREDIZ LOGATCAANITA GARAFOLJ

Folklorna skupina Drevored v novih folklornih kostumih nanastopu, 24. 5. 2006, na osnovni {oli v Logatcu.

(Foto: Martina Verdinek.)

tega, se je rev{~ina kme~kega prebivalstva do nedavnega,bolj kot pri obla~enju odraslih kazala pri obla~enju otrok.Le-ti so bili v obleki in zlasti v obla~ilnih dodatkihbistveno skromnej{i od odraslih.

Na{a skupina deluje tretje leto. V za~etku nam je ko-stume, kakr{ne je pa~ imela, posojala osnovna {ola Taboriz Gornjega Logatca, za kar smo jim zelo hvale`ni. Re{iliso nas kar iz nekaj zagat. Potem pa so se nastopi vrstili invodji skupine sva se odlo~ili, da posku{ava zbrati zanje ~asin denar ter ustvariti novo odrsko obla~ilno podobo, ki boskladna z dana{njimi strokovnimi pogledi na delovanjeotro{kih folklornih skupin. Na pomo~ nam je prisko~ilo{olsko kulturno dru{tvo Drevored, ki ga vodi MelitaMihevc, in obmo~na izpostava JSKD Logatec, kjer je sposebno pozornostjo spremljala na{e delo ga. NevenkaMalava{i~ ter nam pomagala pri izvedbi projekta. [enajbolj pa nas je presenetila ga. Irena Lukan~i~ iz tovarneLek, ki nam je priskrbela del sredstev za nakup in izdelavonovih kostumov.

Opravili smo veliko delo. Najprej smo zbrali starefotografije iz za~etka 20. stoletja v Logatcu in na Vrhniki.Na Stari Vrhniki vodim otro{ko folklorno skupino vokviru Kulturnega dru{tva Stara Vrhnika in imamo èljo,da bi pri{li do ustreznih kostumov, ki bi jih uporabljali zanastope ob razli~nih prilo`nostih v na{i vasi, zato je zbi-ranje v obeh krajih potekalo vzporedno. Med zbranimislikami je bila zanimiva fotografija dekli{kega razreda z

u~iteljico Mlakarjevo pri ljudski {oli na Vrhniki, iz{olskega leta 1906/1907, ki nam je bila {e posebej blizu zauresni~itev na{ih èlja, da oble~emo otroke v ustreznaobla~ila. Z njimi smo se napotili v Ljubljano na posvet kBojanu Knificu, ki nam je pomagal pri nadaljnjem delu.Sledilo je iskanje ustreznega blaga, primerne {ivilje, {ivan-je, pomerjanje, popravljanje, ponovno dokupovanje blaga,trakov …, ponovno {ivanje ipd..

Zelo smo bili zadovoljni z delom {ivilje Marije Klavàr, kije delo zaklju~ila meseca maja 2006 in nam omogo~ila prvinastop v novih kostumih, 24. 5. 2006, v Osnovni {oli 8 ta-lcev v Logatcu.

Veseli smo bili pomo~i, ki smo je bili dele`ni in ponosnismo na nove kostume, ki omogo~ajo kakovostnej{e delona{e skupine v prihodnje.

93

Predstavljamo

Fotografija deklet iz Stare Vrhnike leta 1906, ki je sluìla kot podlaga za oblikovanje dekli{kih folklornih kostumov.

Pribli`no dvesto odraslih folklornih skupin v Slovenijislavi okrogle obletnice na 5 ali 10 let svojega delovanja.Pod predpostavko, da so le-te enakomerno razporejene enana en konec tedna, bi se proslavljanje raztegnilo na osemlet oz. gledano z drugega zornega kota, je v desetih letihod pribli`no 500 koncev tedna le 100 tak{nih, ki bi bilibrez ene od tovrstnih prireditev.

Resni~no ìvljenje se ne meni preve~ za enakomernosti alipovpre~ja. In tako se je v jesenskih mesecih leta 2006 inprvih dveh mesecih leta 2007 v slovenski folklorni srenjizvrstilo nekaj omembe vrednih dogodkov, ki so ve~inomaimeli obele`je okroglih obletnic; ker sem si ve~ino tehdogodkov ogledal, sem se odlo~il napisati nekaj o vsakemizmed njih. Pripominjam, da prispevek nima èlje nekepodrobnej{e strokovne ocene; gre bolj za osebni odnos doomenjenih skupin in njihovih vodij, ki sem si ga ustvaril obspremljanju folklorne dejavnosti skozi ~as, in pa doìvetij zjubilejnih nastopov ter vtisov, ki so mi ostali po njih.

Ker je bila prva po vrstnem redu skupina, ki smo v temobdobju praznovale nek jubilej, nakelska upokojenskafolklorna skupina, ki jo u~im in v kateri tudi ple{em,morda ne bi bilo najbolj primerno, da se o tem razpi{em.Omenil bi le za nas pomemben doseèk, da smo vztrajali 10let, se v tem ~asu nau~ili pribli`no 60 minut programa, vkaterem poustvarjamo izro~ilo severnih slovenskih pokra-jin - Gorenjske, Koro{ke in Prekmurja. Pomemben dogodekpa je za nas predvsem zato, ker smo v skupini v povpre~ju

stari 64 let (v razponu od 50 do 77 let), pa tudi zato, kersmo od vseh 16 parov samo trije pari plesali ljudske plese vsvojih mladih letih, ostali so se vsega programa nau~ili priupokojenski skupini, med njimi tudi najstarej{i, ki se jeljudskih plesov za~el u~iti pri 66 letih. In kon~no bi {e ome-nil, da od kolegov, ki poznajo delovanje folklornih skupin inso videli na{ jubilejni nastop, ni le eden pohvalil kakovostneizvedbe programa in poudaril kar neverjetno fizi~nozmogljivost nastopajo~ih. Lahko torej zapi{em nauk“zgodbe” o nakelskih folklornikih: sistemati~no, vztrajno,redno in primerno strokovno delo, s pravo mero navdu{enjado izro~ila, je brez dvoma klju~ do uspeha.

O naslednjih treh skupinah - “slavljenkah”, ki so prazno-vale po letih precej razli~no dobo delovanja, pa nekaj ve~besed. Skupine so si sicer po usmeritvi svojih programovin kakovosti precej podobne. Ne le zaradi dejstva, da dveod omenjenih treh skupin umetni{ko vodi ista oseba -Bojan Knific, ampak tudi zaradi celovitega vtisa, ki smo gaimeli gledalci po njihovih nastopih, kljub temu, da so si vpodrobnostih precej razli~ne.

Prva se je 11. novembra predstavila Folklorna skupinaKaravanke iz Trì~a, ki je v jeseni 2006 zaznamovala 40 letobstoja in delovanja. Tej, po svoje zavidanja vredni obletni-ci, je bil prilagojen tudi program slavnostnega koncerta, kije bil zami{ljen kot kronolo{ki pregled pomembnej{ihdose`kov v preteklih 40 letih. V njem sta jasno izstopaladva, vsebinsko med seboj bistveno razli~na dela. Medtemko je prvi del v nekaj zna~ilnih to~kah, ki so plasti~noozna~ile obdobje nastanka in za~etne rasti skupine, povze-mal prve, {e dokaj negotove korake slovenskih in ju`noslo-vanskih programov, je bil drugi del vsestransko druga~en.

Skupina je v ~asu svojega obstoja doìvljala dve fazi. Obprvem dolgoletnem vodju Marijanu Vodnjovu je skupinav drugi polovici {estdesetih let, po povratku s svojegaprvega gostovanja v inozemstvu, v samo dveh letihpripravila neverjetnih 12 odrskih postavitev. Ta programso nekoliko dopolnili in ga obdràli skoraj do osamosvo-jitve. V tem ~asu sta pri~eli z delovanjem tudi skupinacicibanov in pionirjev pod vodstvom Mateje Vodnjov,poro~ene Koprivnik, [pele Aha~i~ in Ljube Nadi{ar.

Slednja je skupini brez dvoma vtisnila svojstven pe~at obprehodu iz prej{njega, lahko bi dejali bolj samosvojegatipa programske usmeritve s poudarkom na plesihju`noslovanskih narodov, v prenavljanje obstoje~ega pro-grama slovenskih ljudskih plesov s posebnim poudarkomna urejenosti kostumov, pri ~emer se ji je zelo kmalupridruìl Bojan Knific. Krizo, ki je v za~etku devetdesetihlet nastala zaradi politi~nih sprememb in opu{~anjaneslovenskega programa, je skupina pod vodstvom Ljubein Bojana obrnila v svoj prid, zahvaljujo~ ustrezni prenoviprograma, predvsem pa zaradi usmeritve v delo z naj-mlaj{imi, pri ~emer so danes brez dvoma lahko zgledkaterikoli slovenski folklorni skupini.

Jubilejni program, kot sta si ga skupaj z vodstvom dru{tvazamislila Metka in Bojan Knific, je poleg kratkega pogleda

94

Porocila in ocene

ˆ

BOGATA SEZONANASTOPOV FOLKLORNIHSKUPINANDREJ KO[I^

Andrej Ko{i~ s soplesalko na 10. obletnici Folklorne skupineDru{tva Upokojencev Naklo.

(Foto: Janez Erèn, Naklo, 2006.)

v daljno preteklost (v ~as pred letom 1966) in nakazanesmeri razvoja (po letu 2006), omogo~il gledalcem dovoljdober pregled dogajanj pri skupini v preteklem obdobju.

Ne bom se spu{~al v oceno predstavitve posameznih to~k;jasno je bilo, da so se vsi izvajalci po svojih najbolj{ihmo~eh trudili in predvsem uspeli v tem, da je ve~er preve-valo spro{~eno, na trenutke oto`no melanholi~no, vglavnem pa veselo vzdu{je, kot se ob tak{nih prilo`nostihspodobi.

Nepozaben in po svoje veli~asten je bil prizor obzaklju~ku nastopa. Na odru se je ob vodjih skupindobesedno trlo otrok vseh starosti. ê kaj, potem je“Karavan~kom” uspelo zagotoviti njihov obstoj v bodo~eprav to, da za izvrstno odraslo skupino raste in dela mladirod v {tirih skupinah, ki so porok, da bodo vriskanje,pesem in posko~ne melodije v lepo urejenih kostumih {edolgo krasile Trì~ ter ga predstavljale po domovini inzunaj nje.

Kmalu za Trì~em, 25. novembra, smofolklorniki “romali” v Novo mesto. 30 letdelovanja in uspehov Folklorne skupineKres je brez dvoma tesno povezano pred-vsem z imenom in priimkom lanskoletne“naj novome{~anke” Branke Mo{kon.Priseljena Belokranjica (z njeno materjo jesvoje ~ase v Beli krajini sodeloval {e FranceMarolt) je uspela Novo mesto, ki je vza~etku 70. let prej{njega stoletja nazemljevidu folklorne dejavnosti veljalo za“belo liso”, temeljito “zastrupiti” s folk-lorno dejavnostjo. Spominjam se njihovihprvih nastopov, ki sem jim bil pri~a kotpacient Zdravili{~a v Dolenjskih Toplicah,leta 1976. Tedaj è v domovini in tujinidobro uveljavljena Folklorna skupina“Sava” iz Kranja, ki sem jo v tistih ~asihvodil, je bila Branki (po njenih besedah)nedosegljiv cilj. In naslednji spomin miseè v leto 1986, ko sem ob koncu njihove-

ga jubilejnega nastopa ob 10. obletnici delovanja lahkoBranki izro~il zlato Maroltovo zna~ko za izjemne dose`kepri razvoju slovenske folklorne dejavnosti. Ob za~etkunagovora, takrat kak{nim osemdesetim izvajalcem pro-grama, mi je (pred nabito polno dvorano) dobesedno u{elvzklik: “Poglejte kaj je naredila…”. In res je veliko, da nere~em ogromno, naredila tako v tistih prvih 10-tih, kottudi v vseh naslednjih letih.

Slavnostni nastop ob 30-letnici najlep{e ozna~uje izraz“razko{no”. Pri tem ne mislim samo na opremljenost pri-zori{~a z geometri~no natan~nostjo razobe{enimi vise~imimikrofoni, s primerno osvetlitvijo in dvema rahlo dvig-njenima odroma za glasbene sestave, ampak tudi nagodalni kvartet iz Ljubljane, ki se je z domiselnoposodobljenimi priredbami ljudskih melodij ob skrbnoizbranih video posnetkih, odli~no vklju~il v program, vkaterem je bilo mogo~e videti prete`no dolenjsko in delnobelokranjsko in koro{ko izro~ilo. Tudi scenska ureditevprostora s kuliso stare kme~ke hi{e, postavljene v sredi{~eodra, je izvajalcem omogo~ala spro{~eno, preprosto inteko~e vklju~evanje v odrsko podoìvljanje dobrozami{ljenega, vsebinsko povezanega sprehoda s plesom inpesmijo po prazni~nem letu.

Predstavitev, prete`no v obliki in izvedbi plesnih spletovaktivne starej{e plesne skupine, so poleg è omenjenegagodalnega kvarteta dopolnjevali otro{ka, mladinska inveteranska folklorna skupina, pevska skupina ter tambu-ra{ki sestav.

ê bi na kratko èlel opredeliti kakovost jubilejneganastopa, potem moram zapisati, da je bil glasbeni, takoin{trumentalni kot tudi pevski del, rahlo bolj{i od plesne-ga; povezovanje programa z umirjenim humorjem je bilopri poslu{alcih lepo sprejeto.

95

Porocila in ocene

ˆ

Odrasla Folklorna skupina Karavanke izvaja {tajerske plese. (Foto: Janez Erèn, Le plesat me pelji 2007, ^rnomelj, junij 2007.)

Folklorno dru{tvo Kres iz Novega mesta. (Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin,

Logatec, maj 2007.)

Morda {e dve zanimivosti o omenjenihtreh dogodkih:

1. âs trajanja vsakega od omenjenihtreh ve~erov je bil od 2 uri in pol,kolikor je trajal program skupaj zodmorom in “slovesnim protokolom”v Naklem, do nekaj minut manj kot 3ure (brez odmora) v Novem mestu.^lovek pomisli, da je prirediteljemvsaki~ ~as malce u{el, kar je nekaterimgledalcem morda predstavljalo manj{omotnjo. Po drugi strani pa je bilmnogim, upo{tevajo~ te`njo obliko-valcev ve~era po sicer skraj{anem, a~im bolj celovitem prikazu razvoja indose`kov skupine, nekoliko nadstan-darden ~as trajanja jubilejnega ve~erarazumljiv in sprejemljiv.

2. Vse tri omenjene prireditve brez dvomalahko uvrstimo med kulturne, ~eprav sobile v {portnih dvoranah. Kot na marsikatero stvar natem svetu, tudi na omenjeno dejstvo lahko gledamo zve~ vidikov. Eden od njih je gotovo ta, da so bile folk-lorne skupine primorane izbrati {portno dvorano zaradipomanjkanja ustreznej{ih, dovolj velikih kulturnih dvo-ran. Tudi stro{ki neizbe`nega ozvo~enja in primerneosvetlitve so v teh primerih vse prej kot zanemarljivi.

Z drugega vidika pa se zdi, da je za popularizacijo folk-lorne dejavnosti - saj je bilo po oceni v Trì~u inNovem mestu navzo~ih okrog 1000 do 2500 gledalcev,v Naklem pa ve~ kot 500, (kar je tudi za nakelskerazmere izreden doseèk) - izvajanje folklornihnastopov v {portnih dvoranah potrebno in primerno.Upo{tevati je treba, da v manj{ih krajih ni drugihmo`nosti za predstavitev folklornikov ve~jemu {tevilugledalcev naenkrat.

16. decembra zve~er smo v dvorani Julke in Albina Pibernikna Slovenskem Javorniku spremljali koncert z naslovom:Oj, ta solda{ki boben, s katerim je Folklorna skupinaTriglav proslavila 15 let delovanja. Skupina, katereuresni~evanje poslanstva odlo~ilno zaznamujeta druìniKnific in Moìna, je ponovno dokazala svojo vrednost. Vnekaj manj kot uro in tri ~etrt dolgem programu, polnemiskrivih domislic, s katerimi sta osrednji osebi ve~era, Tincain Jurij, osvajala srca gledalk in gledalcev, se je skupina pre-dstavila kot uigrana celota, ki je bila sposobna kakovostnoizvesti precej zahteven program in je obiskovalce prepri~alas svojo plesno, pevsko, in{trumentalno-glasbeno in kos-tumsko podobo. Za posebne vrste poslastico je poskrbela zzaklju~no odrsko postavitvijo partizanskega mitinga. Sprepri~ljivo scenografijo, recitacijami (za kak{en okusmorda celo premalo poudarjenimi), kora~nicami in parti-zanskimi oblekami in partizanskim kolom, so presenetili inobenem obnemeli marsikoga v dvorani. Po mojem osebnemprepri~anju pa tudi omemba Titovega imena, ki je bil vnekem smislu personifikacija jugoslovanskega in tudi

slovenskega odpor-ni{kega gibanja v boju proti okupator-jem, v besedilu pesmi med plesom “partizanskega kola” nebi popolnoma ni~ {kodovala. Saj je {lo vendar v celotnemve~eru, pa tudi pri tej to~ki, samo za dostojno poustvarjan-je dogodkov iz bolj ali manj oddaljene preteklosti. Bistvenasporo~ilna vrednost zaklju~ne to~ke je bila : “… svobodo sivzamemo sami…”.

10. februar 2007 so si izbrali ~lani Folklorne skupine Bc zasimboli~no obeleènje svojega 5 letnega delovanja. Nasploh velja, da 5 let v ìvljenju ~loveka ne pomeni pravposebno veliko, razen v rosnem otro{tvu oziroma ~eimamo v mislih prvih pet let delovanja folklorne skupine,ki je na svojem geografskem podro~ju pokrila eno od za-dnjih “belih lis”. To dejstvo je brez dvoma eno odnajpomembnej{ih zna~ilnosti petletnega delovanjabov{kih folklornikov. Kljub ne ravno rosnim letom, ki jih{tejeta Edo in Erika Gaber{ek, sicer znana biv{aMaroltovca (Edo pa {e s 25 letnimi izku{njami vodenjaCeljske folklorne skupine), sta se hrabro lotila oranjaledine v kraju, kjer folklorne skupine ni bilo. Zato se nitreba ~uditi podatku, da je Edo ob sodelovanju vseh~lanov skupine zelo kmalu po za~etku delovanja bov{keskupine, organiziral v Bovcu folklorno sre~anje z medna-rodno udele`bo. Hvale vredna gesta, zlasti zaradi tesnevsebinske povezanosti turisti~ne in gostinske na eni straniter folklorne dejavnosti na drugi, ~esar se àl v Slovenijizaenkrat zaveda le pe{~ica zanesenjakov oziromaustrezno prosvetljenih turisti~nih in gostinskih delavcev.

Pa ne samo mednarodno sre~anje, ki poteka v Bovcu vsakoleto, tudi redni tedenski nastopi za turiste na svoj na~inbogatijo kulturno ponudbo Bovca v poletni sezoni, podrugi strani pa plesalkam, plesalcem in pevkam skupineomogo~ajo pridobivanje neizogibno potrebnih izku{enj vza~etnih letih njihovega delovanja.

Nekaj tega je bilo mogo~e zaznati tudi na jubilejnemnastopu, ki je bil prijetno doma~ in je, poeti~no re~eno,

96

Porocila in ocene

ˆ

[ale{ko folklorno dru{tvo Koleda pri izvajanju plesov, zapisanih na Gorenjskem.

(Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin, La{ko, maj 2007.)

“di{al po zemlji”. Domiselno prikazana kratka zgodovinadelovanja skupine, predstavljena v doma~em nare~ju inhkrati v knji`nem jeziku, s primernim humorjem, jeprispevala k temu, da so bili tudi drugi izvajalci na odruspro{~eni. Program je bil preprost in zanimiv, predvsem paspro{~en in prepri~ljiv. Svoj dele` k uspehu ve~era je doda-lo {e doma~e ob~instvo, ki je nastopajo~e pozorno spreml-jalo in se hvale`no odzivalo ter samo prizori{~e nastopa,ki je omogo~alo zelo neposreden stik izvajalcev in spreml-jevalcev programa. Tudi njihovo kratko prilo`nostnosre~anje ob kozar~ku in doma~ih dobrotah bov{kih ènain deklet takoj po nastopu je pokazalo, da so bili znastopom zadovoljni oboji.

Da è 35 let vandrajo po svetu, so nam èleli sporo~iti~lani Folklorne skupine Koleda in sicer v dveh ve~erih, 2.in 3. marca 2007, z domiselnim naslovom Kolednik spetna rajò gre. Domiselnim predvsem zato, ker so Kolednikis prijetnimi komentarji popestrili projekcijonajzna~ilnej{ih dogodkov in doìvetij iz njihove bogatezgodovine - predvsem iz razli~nih gostovanj v tujini - ters tem pokazali na~in, kako ob jubileju domiselno inprepri~ljivo predstaviti obseg svojega delovanja.

Ob tem, ko smo si sku{ali predstavljati doìvetja na turne-jah {tevilnih sedanjih in biv{ih ~lanov te znane in pri-znane velenjske folklorne skupine, smo lahko spremljaliaktualno doìvljanje v predstavitvi nekaj najzna~ilnej{ihodrskih postavitev programa jubilejnega ve~era v izvedbi{tirih razli~nih skupin dru{tva in sicer otro{ke, srednje,starej{e in Skupine osivelih Kolednikov. Posebej zadnja odomenjenih, v njej je ve~ina za~etnikov “Kolede”, je v dvehnovih odrskih postavitvah (Bal na Dolenjskem in Jesih)pokazala, ne le kako se ple{e in poje, ampak tudi kako spristnim, ne igranim podoìvljanjem plesa in pesmi naodru lahko navdu{i{ gledalce. Otro{ka skupina je bila pripredstavitvi “Vaje” zelo “disciplinirana”, pa tudi ostali dveskupini se s kakovostno izvedbo plesov iz Bele krajine,Gorenjske, Rezije in Razkri`ja nista izn-everili tradiciji Kolede, to je kakovostnegaprikazovanja slovenskega ljudskega plesain petja. Enako velja tudi za zanimivopredstavitev Ziljskega reja pod lipo vizvedbi plesalcev, ki so bili aktivni predleti in ob izvedbi glasbene priredbeJulijana Strajnarja za dokaj {tevil~nozasedbo in{trumentov v rokah Pihalnegaorkestra Zarja ter ob petju Rudarskegaokteta. Vsaj nekateri, ki smo se ob spreml-ja-nju omenjenih koro{kih plesov v mislihlahko vrnili v ~as, ko je ustvarjal FranceMarolt, smo ugotavljali, da druga~en vrst-ni red plesov v primerjavi s tistim, ki staga za izbrane plese pred leti dolo~ilaFrance in Ton~ka Marolt (ki smo gamimogrede re~eno lahko v ìvo spremljalinaslednji dan na 59. letnem koncertu AFSFrance Marolt v Cankarjevem domu), zbolj {tevil~nim god~evskim sestavom,dodanim prvim rejem in u~inkovitim

ìvahnim zaklju~nim plesom, v ni~emer ne zaostaja - celonasprotno - za izvirnikom. Velenjska izvedba je mordadelovala nekoliko manj slovesno, zato pa precej boljspro{~eno, ìvahno in neposredno.

In ne bi bilo prav, ~e ob zapisu o jubileju “Kolednikov”poleg aktualnega, po letih in staù mlaj{ega strokovnegavodstva, ne bi omenil Neve in Mileta Trampu{a, pobud-nikov in dveh od ustanoviteljev dru{tva. Mislim, da staponovno dokazala, da sta bila in sta {e vedno “du{i”ansambla in da z njima “Koleda” diha s polnimi plju~i. Najtako ostane vsaj {e naslednjih 5 let, ko si bosta s 40 letidela prisluìla {e “drugo pokojnino” - za naprej paprepu{~am odlo~itev njima.

Tudi sami smo bili v dvomih, kaj storiti. Res je prav, da seomeni vodje, bili pa smo skepti~ni zato, ker nismo vedeli,kaj bi s sedanjim vodstvom dru{tva. Osebno ne vempovsem dobro, kako je pri skupini. Verjamem, da nadvsem {e vedno bdita Neva in Mile, ~eprav v “uradnih”dokumentih njunih imen ni (razen pri ve-teranih).Predlagam, ~e ti ni odve~, da ob Miletu in Nevi dopi{e{ {esedanje “strokovno” vodstvo. Mislim, da bi bilo prav zara-di Mileta in Neve, da ne bi imela nelagodnega in “nepravil-nega” ob~utka in zaradi tistih, ki so v dru{tvu vodje danes.

Toliko o opisanih obletnicah in skupinah. Ena izmedzna~ilnosti, ki preveva tudi pri~ujo~e pisanje, je meddrugim poosebljanje skupin z njihovimi vodji, za katerelahko odlo~no zatrdim, da ~vrsto vztrajajo pri osnovnemposlanstvu na{ih folklornih skupin, to je ~im bolj verodo-stojno predstavljanje slovenskega ljudskega plesa in petja.Zato je bilo toliko manj razveseljivo dogajanje ob proslavi60. obletnice delovanja Folklorne skupine Bled. Glede naleta delovanja naj bi bili vzor ostalim, vendar ….

[e preden razvijem svojo misel, moram zapisati, da so mikakovostni narodno-zabavni ansambli z Avseniki, Slaki,

97

Porocila in ocene

ˆ

Folklorna skupina Triglav iz Slovenskega Javornika pri izvajanju plesov iz Poso~ja. (Foto: Janez Erèn, 15. obletnica Folklorne skupine Triglav,

Slovenski Javornik, december 2006.)

98

Porocila in ocene

ˆ

Borisom Kova~i~em, Borisom Frankom in nekaterimisodobniki v{e~ in so gotovo zaslu`ni za prepoznavnostSlovenije v svetu. Manj pa mi ugajajo narodno-zabavniansambli, ki jim je cilj glasno igranje, s katerim se pomnenju nekaterih dá prikriti slabo izvedbo. Prav tako mev na~elu popolnoma ni~ ne moti blejska tradicija predno-voletnih “Ve~erov po doma~e”. Lepo da jih imajo in naj jihkar imajo. Kot folklornik z nekaj manj kot 50 letnimiizku{njami pa bi jim svetoval {e naslednje:

1. Naj odgovorni organizatorji vendar dovolijo folklorniskupini izkoristiti oder v Festivalni dvorani na Bledu, kije dovolj velik in za razmere na Gorenjskem prav ide-alen. Naj odkrito zapi{em svoje ob~utke ob spremljanjuprvega dela koncerta. Ko sem opazoval {tevilne mikro-fone, ki so se ko{atili tako reko~ na eni polovici odra inje druga polovica pripadla folklornikom, ki so se s svoji-mi sedmimi pari tam komaj zvrstili, sem se kot folk-lornik po~util slabo - predvsem zapostavljen in razvred-noten. Preglednost nad dogajanjem na tistem delu odra,kjer je lahko nastopala folklorna skupina, je bila (tudizaradi mikrofonov) iz mesta, kjer sem sedel, milo re~enoslaba, nepopolna in mo~no omejena. Ni mi bilo jasno,zakaj je moralo toliko mikrofonov zasedati tako velikopovr{ino odra ob nastopu programa folklorne skupine,ki je na drugi, preostali polovici odra (jasno), delovalautesnjeno in temu primerno nespro{~eno. In zakaj semed 15 minutnim odmorom ni dalo mikrofonovprestaviti?!

2. Moje in uradno stali{~e mnogih vidnih folklornikov je,naj folklorne skupine izvajajo na javnih nastopih svojprogram, ne pa zapeljujejo ob~instvo v napa~noprepri~anje, da Slovenci premoremo le dva plesa in sicerval~ek in polko.

Pri~ujo~e mnenje nikakor ni kritika dela sedanje vodjeskupine Matejke Mohori~, ki se po svojih mo~eh trudi dvi-gniti kakovost Folklorne skupine Bled. S temi besedami birad ohrabril njo in skupino, da se v prihodnje prvenstvenoposve~a nalogam, ki jih prina{a ukvarjanje s folklornodejavnostjo.

In naj zaklju~im svoje misli z omembo folklornega gne-zda, v katerem se je izvalila in iz njega vzletela prej ome-njena Matejka. Mislim na Akademsko folklorno skupino“Ozara” iz Kranja ter na njihov jesenski letni nastop natémo “Pla~ej, pa j' tvoja!”. Pa ne le z omembo, ampak spohvalo za idejno zasnovo ve~era, kot tudi za kakovostnoizvedbo programa. Poleg doma~inov, ki so rutiniranoprikazali {rango, je gostujo~a Folklorna skupina KUDOton @upan~i~ iz Arti~ predstavila dogajanje na svatbina nevestinem domu. Vsaj meni je bilo - mislim pa, damed nabito polno dvorano gledalcev na Primskovemnisem bil edini - posebej v{e~no neposredno podo`ivljanjeobeh {eg, pri ~emer je zanimivo tudi dejstvo, da je bilaodrska postavitev {range taka, kakr{no primskovski folk-lorniki pripravljajo nevestam in `eninom, ~lanom svojeskupine danes. Lahko bi dejal tudi takole: “Nova folklora,ki se rojeva iz izro~ila”. [e en dokaz torej, da obspo{tovanju tradicije in primerni predstavitvi izumrtjeSlovencev ni tako neizbe`no, kot nam ga nekateri pes-imisti napovedujejo.

Folklorna skupina @elezni{kega kulturno umetni{kegadru{tva Tine Roànc (v nadaljevanju FS Tine Roànc) seje oktobra 2006 udeleìla 13. sre~anja hrva{kih folklornihskupin v âkovcu. Povabilo za sodelovanje na sre~anju jeprejela preko Javnega sklada Republike Slovenije za kul-turne dejavnosti zaradi uspe{nega nastopa na sre~anjuljubljanskih folklornih skupin septembra 2005, ko smo~lani FS Tine Roànc izvedli odrsko postavitev blo{kihplesov avtorja dr. Bruna Ravnikarja.

V âkovcu smo bili edina tuja gostujo~a skupina, pred-stavilo pa se je {e enajst doma~ih skupin, ki so se na dvo-dnevno sre~anje uvrstile kot izbranke regijskih sre~anj.Sre~anja folklornih skupin so na Hrva{kem namre~ orga-nizirana podobno kot pri nas.

^lani FS Tine Roànc smo se predstavili z dvema odrski-ma postavitvama - z gorenjskimi plesi, ki so zdruèni podnaslovom Veselica po ègnanju in s Pastirskimi plesi zBlok. S slednjo je skupina nastopila è velikokrat, medtemko je bila prva odrska postavitev prvi~ predstavljenaob~instvu maja leta 2006 in je delo {tirih ~lanov na{eskupine.

Obe odrski postavitvi je ob~instvo dobro sprejelo, pozi-tivne ocene pa jima je dala tudi strokovna komisija, ki sojo sestavljali dr. Tvrtko Zebec s hrva{kega In{tituta zaetnologijo in folkloristiko, Draèn Varga iz Filozofskefakultete v Zagrebu in Vesna Zori} iz Etnografskegamuzeja v Zagrebu. Slednja je pri na{em nastopu pohvalilapredvsem igro na odru, ki je v programih hrva{kih skupinskorajda ni. Njihove odrske postavitve so sestavljene pred-vsem iz plesa in petja, zelo redko pa z odrsko igro prikazu-jejo {ege in navade oz. dodajajo druge igrane vlo`ke. Zatoje bila igra v obeh na{ih programih novost na njihovihodrih. Strokovna komisija je predlagala hrva{kimskupinam, da sledijo zgledu slovenskim, kjer v zadnjem~asu igra dopolnjuje plesni in pevski program.

Druga, s strani komisije opaèna razlika v primerjavi shrva{kimi skupinami, je uporaba preprostih glasbil vpostavitvi odrasle folklorne skupine (Pastirski plesi zBlok). Tudi tu je komisija predlagala doma~im skupinam,naj razmislijo o podobnih mo`nostih pri pripravi svojihprogramov.

Lahko zapi{eva, da je bila ob~instvu in strokovni komisijibolj v{e~ odrska postavitev Pastirskih plesov z Blok, kot pagorenjski plesi, ravno zaradi zgoraj navedenega razloga,~esar smo v FS Tine Roànc è vajeni. In seveda je potreb-no upo{tevati, da strokovna komisija na{ega programa niocenjevala enako kriti~no kot programov hrva{kih skupinoziroma ni obravnavala vseh nadrobnosti, kar je glede nanaravo prireditve razumljivo.

Samo sre~anje je potekalo dva dni. Razlog je bil v velikem{tevilu folklornih skupin na sre~anju, saj jih je bilo karenajst in od njih se je ve~ina predstavila z eno odrskopostavitvijo. Dvakrat smo nastopili samo Folklornaskupina Brodosplit iz Splita ter FS Tine Roànc. Kakovostudeleènih hrva{kih skupin je bila zelo visoka - vseskupine so bile zmagovalke regijskih sre~anj, kakovost pase je dobro odraàla tudi v ocenah nastopov, ki jih jepodala strokovna komisija.1

Skupine so nastopale v dvorani Kulturnega centra vâkovcu, ki sprejme nekaj sto ljudi. Pred nastopom so sevse skupine udeleìle sprevoda skozi center mesta, ki pa soga spremljali le redki, bolj naklju~ni gledalci.

99

Porocila in ocene

ˆ

FOLKLORNASKUPINA TINERO@ANC JE BILAGOSTJA DR@AVNEGASREÂNJAHRVA[KIH FOLKLORNIHSKUPINKATJA KAVKLER IN MARKO GERK[I^

1 Strokovna komisija je analize programov vseh skupin objavila na splet-ni strani (http://www.hrsk.hr/folklor/susreti/izvjesce06.doc).

Utrinek odrske postavitve blo{kih plesov, ki so v âkovcunavdu{ili ob~instvo in strokovno komisijo.

(Foto: Gregor Marolt, oktober 2006.)

100

Porocila in ocene

ˆ

PRIMERJAVA MED SREÂNJEM HRVA[KIH FOLKLORNIH SKUPIN IN SREÂNJEM LJUBLJANSKIH FOLKLORNIH SKUPIN

Omenjeno sre~anje hrva{kih folklornih skupin primerjavaz ljubljanskim zato, ker na dràvnem sre~anju FS TineRoànc v zadnjem ~asu ni sodelovala. Na obeh izbranihsre~anjih smo se predstavili v istem letu, zato je spominna obe prireditvi {e sve`.

DVORANA IN OZVOÊNJE

Notranjost ve~namenske dvorane v âkovcu je prijetna,stoli so postavljeni v obliki amfiteatra, sedi{~ pa ima popribli`ni oceni pribli`no toliko kot dvorana Gledali{~e zaotroke in mlade Ljubljana (GOML). Garderobe so urejene,opremljene z ogledali in s primerno razsvetljavo ter toale-to. Ozvo~enje na prireditvi je bilo dobro, v Ljubljani ga nibilo. Postavljena je bila scena, ~esar na sre~anju v Ljubljanitudi ni bilo.

Dvorana v âkovcu je bila prireditvi primerna in jeskupinam nudila dovolj prostora na odru. Zaradi velikega{tevila skupin je bilo nekaj teàv z garderobami (podobnokot v Ljubljani), vendar smo se skupine zna{le in za pre-obla~enje uporabile hodnike in stopni{~a.

OBÎNSTVO

Razlika med sre~anjem v âkovcu in sre~anjem vLjubljani je bila le ta, da v âkovcu ni bilo vstopnine. Medob~instvom so prevladovali folklorniki, torej ~lani skupin,ki so odplesali svoj program in ~lani tistih skupin, ki so naprogram {e ~akali. Pravzaprav bi brez teh skupin, katerihkostumirani ~lani so sedeli v dvorani, prireditev ostalaskoraj brez obiskovalcev. Skupine so spodbujale drugadrugo, sli{ati pa je bilo tudi {tevilne glasne bolj ali manjprimerne komentarje med nastopi (zelo glasno je bilo

ob~instvo med to~ko blo{kih pastirskihplesov FS Tine Roànc).

KAKOVOST SKUPIN

Kakovost skupin je bila, kot sva zaâkovec è omenila, na zelo visoki ravni.Nekatere skupine so z izvedbo svojegaprograma seveda bolj izstopale, drugemanj, ampak celostno so bili vsi nastopi(v o~eh nepoznavalca hrva{kega plesnegaizro~ila) zgledni. Skupine je, kot èpovedano, ocenjevala tri~lanska stroko-vna komisija in si je za pogovor s skupina-mi, tako kot strokovna spremljevalkasre~anja v Ljubljani, vzela kar precej ~asa.Svoje delo je opravila kriti~no in korektno,kot se za strokovno komisijo spodobi.Razlika v primerjavi s sre~anjem vLjubljani je bila, da so skupine poznejedobile v pisni obliki oceno svojega

nastopa, kjer je bil program natan~no ocenjen, ter danih~e od strokovne komisije na sre~anju ni imel “svoje”odrske postavitve.

Za konec naj zapi{eva, da je bilo dvodnevno gostovanje vâkovcu izredno prijetno, dobro organizirano, ljudje paprijazni in gostoljubni. Turistom âkovec ponuja veliko,zato ga tudi zaradi geografske bliìne priporo~ava zanedeljski ogled. Upava, da se bo tak{nih sre~anj v prihod-nosti udeleìlo {e ve~ slovenskih skupin, saj vodje in ~lanis tem pridobivamo izku{nje, hkrati pa tovrstni stikiomogo~ajo kakovostni razvoj folklorne dejavnosti naSlovenskem in Hrva{kem.

Dekleta Folklorne skupine Tine Roànc na odru v âkovcu. (Foto: Gregor Marolt, oktober 2006.)

Vsako gostovanje, ki se ga je v skoraj 40-tih letih udeleìlaFolklorna skupina Emona, je bilo na svoj na~in nekajposebnega. Kljub temu pa se nobeno {e zdale~ ne moreprimerjati z na{im zadnjim gostovanjem na Japonskem,tako po nastopih kot po delavnicah, po prijaznem spreje-mu in odli~ni organizaciji, po izletih, ki so nam jihomogo~ili in na koncu koncev po razko{ju, s katerim sonas obdajali.

Doìvetij in spominov je ogromno, vsa pa so tako poseb-na in druga~na, da sem se odlo~ila tudi za malo druga~enzapis, saj bi bilo sicer te`ko strniti vse misli in dogajanja,razen tega pa je vse tako posebno, da verjamem, da bovsak na{el kaj zanimivega, nekaj, kar {e ni vedel in o ~emerne more{ prebrati na enem mestu. Sicer pa si lahko pre-bere vsak le tisto, kar ga zanima, mar ne?

POVABILO JAPONSKE NACIONALNE PLESNE ZVEZE

Folklorna skupina Emona se je na povabilo generalnegasekretarja Japonske nacionalne plesne zveze (NFDFJ),gospoda Aizawe, z velikim veseljem in pri~akovanjiudeleìla 14. All Japan Folk Dance Festival in praznovanjaob 50. letnici NFDFJ. Festival je potekal v 5 kategorijah(Internacional folk dance, Japanese folk dance, AmericanSquare dance, American round dance in recreation dance)in je trajal 5 dni, na{a skupina pa je bila s strani organiza-torjev {e posebej povabljena na podalj{ano bivanje v skup-ni dolìni kar 17 dni.

PRIPRAVA NA POT ALI KAKO V TREH TEDNIHPRITI DO LETALSKIH VOZOVNIC

Za pripravo na pot smo imeli vsega skupaj dober mesec~asa, kar pomeni, da smo v nekaj dneh morali poslati naJaponsko vse potrebno gradivo ter se podati na lov za letal-skimi vozovnicami. To je bila dogodiv{~ina posebne vrste,saj je bilo ~asa do datuma odhoda izredno malo, folklorneskupine pa vedno potujemo z ogromnimi zaboji kostumovter seveda z in{trumenti, kar nobenemu letalskemu pre-vozniku ni ravno po volji. Poleg vsega smo morali potovati{e v dveh skupinah, saj so nekateri imeli problem z dopusti,tako da je ve~ja skupina od{la na pot v nedeljo, manj{a pa vsredo, dan pred za~etkom festivala. Hudo komplicirano!Agencija, ki nam je urejala prevoz in jaz na drugi strani,smo è po{teno zgubljali ìvce v dogovarjanju s prevozniki.

[ele v petek popoldan smo dobili letalske vozovnicedokon~no potrjene, odhod pa smo imeli è v nedeljonavsezgodaj. Razburljivo! Ampak zdaj je kon~no lahko {lozares. Opremljeni z vsemi darili, plakati, bro{urami, za-stavami in zastavicami smo se lahko odpravili na pot.

Dolgo, 28-urno pot, ki nas je vodila po relaciji Ljubljana -Dunaj - Abu Dabi - Taipei - Tokyo, je vsak preìvel na svojna~in. Nekateri so brali, drugi so se pogovarjali, vsi pa smose “igrali” z zasloni, ki smo jih imeli na sedeìh pred seboj,kjer smo lahko gledali filme, igrali igrice ali poslu{ali glas-bo, predvsem pa spremljali za~rtano pot in od{tevali kilo-metre, ki so nas lo~evali od te`ko pri~akovanega cilja.

KON^NO NA CILJU

Na kon~ni postaji, na Tokijskem letali{~u Narita, nas je,izmu~ene od dolge poti in po izpolnjevanju carinskih for-malnosti, pri~akala na{a vodi~ka Junko z asistentkoKazuko in avtobusom, kjer smo se prvi~ sre~ali z napisomFS Emona v japonski pisavi, grabljicah, kot smo jo v {alipoimenovali. Od tistega trenutka dalje do samega koncasmo se sre~evali z izredno in do minuto natan~no orga-niziranostjo, kar nam je sprva povzro~alo kar nekaj teàv.Na{e prislovi~no zamujanje v stilu “akademskih ~etrt”tam sploh ni pri{lo v po{tev. Pa {e kaj drugega tudi ne.

PRVO SREÂNJE Z GOSTITELJI IN DRUGIMI SKUPINAMI

In za~elo se je dogajati. @e prvi ve~er smo bili dele`niposebnega sprejema z ve~erjo, pravi uradni sprejem spredstavitvijo organizatorjev in sodelujo~ih skupin pa seje odvijal v sredo zve~er. Poleg nas so se festivala udeleìle{e skupine iz Prage, Hamburga in kitajskega Lianjuana. @ena za~etku smo se sre~ali z nastopom japonske skupineplesalk v folklornih kostumih - kimonih z obveznimirekviziti, s klobu~ki in pahlja~ami.

Seveda je sledilo obvezno slikanje, nekaj pa nas je dobiloklobu~ke tudi v dar. Po uradnem delu so nas pogostili z“obveznim” su{ijem in ostalimi specialitetami. Nekateri sose prvi~ trudili jesti s pal~kami, nazdravili pa smo s pivom,kar je za na{e razmere nenavadno - po moje tudi za

101

Porocila in ocene

ˆ

GOSTOVANJE FOKLORNE SKUPINEEMONA NAJAPONSKEMBOJANA RAZPOTNIK

Japonska: prikaz pitja ~aja. (Iz fotoarhiva dru{tva.)

japonske. Verjetno so è sli{ali za nem{ke, ~e{ke in sevedatudi slovenske pivske navade.

Organizator nas je prijetno presenetil tudi z darili: vsakudeleènec je dobil polkimono, ki ji pravijo happy,potiskano z motivom festivala, ki smo ga potem sre~evalives ~as in s posebno torbico z bru{urami, ki nam je kasne-je odli~no sluìla.

Na koncu smo {e vsi skupaj zaplesali - kot smo kasnejeugotovili - zna~ilni “farewell dance”. In {e nekaj smo ugo-tovili: po tem plesu se zabava nepreklicno kon~a. Ni vari-ante na temo: “Ah, za{pilaj {e kak{no, pa {e eno pivo bispili”. Organizator nam je namre~ z nasme{kom na licuvztrajno ponavljal, da je vsega konec.

NASTOPI

Na èljo na{e vodi~ke Junko, ki je bila hkrati tudi prevajal-ka in napovedovalka, sva pred vsakim nastopom imelinagovor - ona seveda v japon{~ini, jaz v slovenskemjeziku, da so obiskovalci imeli prilo`nost sli{ati, kakozveni na{ jezik. Neverjeten ob~utek pa je, ko semuvodoma in na koncu povedala nekaj stavkov v japon{~iniin je polna dvorana z navdu{enjem gromko odzdravila“Konbanwa!” (Dober ve~er). Prav tak ob~utek je bil, ko jena{a “jaj~arica” Bogdan pri {tajerskih plesih pozdravilnavzo~e z “dober den” in so mu vsi v en glas odgovorili.Tega pa res ne doìvi{ nikjer, sploh pa ne v tako jezikovnodruga~ni deèli.

Tak{nih prisr~nih celove~ernih nastopov v ~asu festivala jebilo kar nekaj, zato bi izpostavila samo dva. Prvi nastop jebil v veliki {portni dvorani Yokohama Arena, kjer smo na{erezijanske plese prikazali pred 12.000 gledalci, obrnjeniproti loì, kjer so sedeli ~lani cesarske druìne. Veli~astno!Na{ nastop si je ogledal tudi na{ veleposlanik v Tokyu, gos-pod Basej, ki nas je kasneje obiskal tudi v garderobi.

Drugi veli~astni dogodek pa je bil ob zaklju~ku festivala.Takrat smo se ob ritmu kora~nice sprehodili z na{o zasta-vo med nepregledno mnoìco doma~inov, ki so nas po-zdravljali prav ni~ prislovi~no zadràno. Nasprotno. Vsiso se nas hoteli dotakniti in nam stisniti roke, da smo bili

od presene~enja ~isto iz sebe. Tudi kak{na solzica gan-jenosti je pritekla. Tega ob~utka se ne da opisati, saj kajtakega nismo {e nikjer doìveli. Res je bilo nepopisno.

Pa {e ena zanimivost. Japonci izredno pazijo na parket, skaterim so prekrite vse dvorane, saj je les tam dragocen.Nam so na~eloma - razen na delavnicah, kjer smo bili vnogavicah - dovolili vstop v dvorano v {kornjih.Presene~enje pa smo doìveli v Gifuju, kjer smo morali doposebej ozna~enega odra natakniti njihove copate ali pritibosi in se tam obuti. Pod noge orkestra so dali deletapisona, pa {e na tem so bili bosi. Ko je violinistka tolklaz nogo pri rezijanskih plesih, jih je skoraj kap. In {e nekaj- ste è videli kurenta drveti za plesalkami v copatih? No,tudi to smo doìveli.

DELAVNICE

Posebni dogodki na gostovanju so bile delavnice, saj smonaenkrat u~ili slovenske plese ~ez tiso~ udeleèncev festi-vala. Postopek je bil vedno in povsod enak: najprej po-zdrav, potem nagovor, sledilo je ogrevanje na japonskina~in in u~enje. Nih~e od nas ne bo pozabil neverjetne di-scipline, ki vlada prav povsod. Medtem, ko sta na{a Anitain Toma` kazala posamezno sliko, so vsi po~epnili inbudno spremljali pokazano. Ni~ klepetanja in komenti-ranja. Samo gledanje in glej ga {menta, ko so vstali, sopraviloma vsi obvladali vsaj la`ji del, tako da smo imelizelo malo dela s popravljanjem. Malo ve~ teàv jim jepovzro~al na{ znameniti “oken~ek” pri {tajeri{u, ki - resni-ci na ljubo - povzro~a nemalo teàv tudi na{im brucem.Sicer pa smo jih pribli`no nau~ili deset slik {tajeri{a in delkresovanja v pi~lih dveh urah.

IZLETI

[e danes ne moremo verjeti, da so nam gostitelji vsakprosti dan omogo~ili ogled kak{ne od njihovih znameni-tosti. Najprej ogled Disney Sea, ki je edini na svetu, natoogled svetovne dedi{~ine, nacionalnega parka Nikko sprelepimi templji, z dvigalom smo se povzpeli na razgled-no to~ko 97-metrskih slapov Kegon, prepri~ali smo se vbarvitost China Town-a, en dan so nas razvajali v japon-

102

Porocila in ocene

ˆ

Tradicionalna japonska ve~erja. (Iz fotoarhiva dru{tva.)

U~enje gorenjskega {tajeri{a 10.000 udeleèncev naenkrat. (Iz fotoarhiva dru{tva.)

skih toplicah Atami Hot Spring Resort, v Gifuju smo imeliprilo`nost videti grad ene od japosnkih princes, na pravoprinceso pa smo naleteli slu~ajno pri ogledu ribi{ke vasice.[e posebej pa so nas navdu{ili, ko so nas na posebnemsprejemu oblekli v kimone, nam prikazali umetnost tradi-cionalnega pitja zelenega ~aja ter v na{o ~ast pripravilizna~ilno japonsko, sede~o na petah, ve~erjo.

JAPONSKA IN JAPONCI

Prvi teden bivanja smo se ~udili, drug teden samo {e opa-zovali, tretji teden pa ugotovili, da so Japonci pravzaprav`rtve svoje tradicije.

POZDRAVLJANJE

Znano je, da se Japonci pozdravljajo samo s prikloni, celoprijatelji in vrstniki med seboj. Rokovanje in tepljanje porami se je pojavilo le med poslovneì, po~asi ga osvajajotudi mlaj{i. Sicer pa velja: ni`ji kot je nekdo po rangu, boljse mora prikloniti. Uboge snaìlke so se priklanjale dokolen. O~itno nih~e nima teàv s hrbtenico.

TO^NOST

Prve dni smo imeli najve~je probleme s to~nostjo. Pravilotam je, da se na dolo~eno mesto sestanka pride vsaj 5minut prej, {e bolje pa 15. Na{e po~asno kapljanje nadolo~en kraj se je kaj hitro spremenilo v pred~asen zbor. Sto~nostjo so Japonci prav obsedeni. Prostori so po nastopumorali biti izpraznjeni minuto pred 21. uro, sicer bi moralorganizator pla~ati veliko kazen. Prihod najhitrej{egavlaka na svetu Shinkansen je bil ob 8.48, odhod pa ob8.49. In da ne boste mislili, da se nismo vsi vkrcali in izkr-cali v eni minuti. Vlak ima v enem letu na isti progi mordavse skupaj samo 2 minuti zamude. Noro!

SKRBNOST (pravzaprav nadzor)

Kot sem è omenila, smo samo prvi dan lahko hodililo~eno. To je bil tudi edini dan, ko so nam to pustili. Odtedaj naprej smo morali biti vsi skoraj ves ~as na o~eh. [eposebej je to veljalo za izlete. Tolikokrat, kot so nas naJaponskem pre{teli, nas niso {e nikjer; zjutraj na zbirnemmestu v hotelu, nato è ~ez nekaj metrov, ko smo se zbralipred avtobusom, na avtobusu posebej Junko in posebejsprevodnica avtobusa in potem enak postopek ob vsakempostanku, ob vsakem vstopu in izstopu. Na koncu smo seè kar sami pre{tevali.

ÎSTOÂ

Take ~isto~e ne vidi{ nikjer. Mesto brez enega samegasmetnjaka, pa vendar nikjer ene smeti. Res pa je, da niko-gar nismo videli po cesti kaditi, jesti, piti itd.. Da o toale-tah sploh ne govorimo. V ènskem wc-ju je v kotuposeben sede` za odlaganje malega otroka in previjalnamizica. Ko si umivajo roke na javnih mestih, pobri{ejo zaseboj vsako kapljo. Le zakaj potrebujejo snaìlke?

SPREJEMANJE DARIL

Na{e popolno nasprotje. Vsako darilo lahko pogleda{ inodvije{ {ele z dovoljenjem tistega, ki ti darilo daje. Vsadarila so izredno umetelno zavita in zelo nekulturno je, ~eovoj raztrga{. Po ogledu darila se ga zavije nazaj in spravido odhoda domov.

GIBANJE

Po mestih je slika zmeraj enaka: vsi hodijo izklju~no polevi strani, na teko~ih stopnicah stojijo eden za drugimstrogo na levi strani. Desna stran je namenjena mlaj{im zaprehitevanje. Naslednja slika: mo{ki v temni obleki, belisrajci ter kravati s slu{alko v u{esih, pogledom na mobitelv eni roki in ~rno aktovko v drugi roki. Kot v filmu Menin black. Hudo! @enske: skromna drà, pogled usmerjen vtla. Ni pogledov okoli sebe za vsak slu~aj, ~e ugleda{kak{nega znanca, ni nasmehov, glasnega govorjenja, vpit-ja ~ez cel prostor. Grozljivo!

AVTOMOBILI

Hudo dobri, japonski seveda, tipi kot jih ne more{ videti vEvropi. Ostalih znamk vidi{ le za vzorec, pa {e to pove~inikak{nega mercedesa. Pa kaj bi to! Na{ Matja`, ki v {olipou~uje varno vo`njo, je najprej ugotovil, da v vsem ~asunismo videli nikjer nobenih prask, udarnin, razbitihàrometov itd., avtomobili pa so tako ~isti, kot da bi jihravnokar oprane iz trgovine postavili na cesto. Le kako jimto uspe?

[e veliko bi lahko na{tevali. V~asih se nam je zazdelo, dasmo kar v drugem vesolju, ne samo v drugi kulturi, takozelo druga~no je bilo gostovanje na Japonskem. Ne gledena to pa vsaki~, ko se vrnemo iz tuje deèle, ugotavljamo,da smo zelo, zelo razli~ni. In prav je tako. To spo{tujemoin posku{amo potegniti iz vsake izku{nje kaj dobrega inpozitivnega zase. Razlogi, zakaj Emonci tako radi hodimona gostovanja, so vsekakor pretekle izku{nje, dobre ali panekoliko manj dobre - teh je seveda manj.

103

Porocila in ocene

ˆ

Z vodi~ko na posebni slavnostni ve~erji. (Iz fotoarhiva dru{tva.)

104

Porocila in ocene

ˆ

Na {estih sre~anjih odraslih folklornih skupin, ki delujejov Posavju, na Dolenjskem, v Beli krajini, na deluNotranjske in v bli`njih krajih zahodno od Ljubljane insem jih letos prvi~ spremljala kot strokovna spremljeval-ka, je 35 folklornih skupin predstavilo prav tolikorazli~nih odrskih postavitev.

Na nekaterih obmo~jih se je uresni~ila pobuda BrankeMo{kon, ve~letne strokovne spremljevalke sre~anj folk-lornih skupin na tem delu Slovenije, ki je povzela predlogvodij ve~ folklornih skupin, da skupine na obmo~nihsre~anjih ne bi sodelovale vedno le znotraj mati~neobmo~ne izpostave, ampak bi dobile mo`nost, da se pred-stavijo na sre~anju v drugem kraju. S tem se skupineizognejo predstavljanju programov ob~instvu, ki le-te èpozna, hkrati pa dobijo prilo`nost, da gostujejo v krajih,kamor sicer redkeje zahajajo in se spoznajo s skupinami,ki jih sicer ne sre~ujejo. Tako so obmo~na sre~anja vsajponekod na Dolenjskem in v Beli krajini postala boljraznolika in bolj zanimiva tudi za gledalce, ki so dobilimo`nost, da spoznavajo izro~ilo in delo folklornih skupiniz {ir{ega obmo~ja.

Od 35 nastopajo~ih skupin jih je kar 23 oblikovalo pro-gram, v katerem so ljudske plese, pesmi in druge prvineizro~ila vpletli v zaokroèno celoto, v kateri se je rde~a nitbolj ali manj spretno vila od za~etka do konca odrskepostavitve. Ostale postavitve so bile plesne, vendar vsajnekatere zato ni~ manj zanimive.

Za regijsko sre~anje, ki je potekalo v Logatcu, 25. maja2007, sem izbrala devet odrskih postavitev, v katerih se jepo eni strani odraàla programska pestrost, izvirnost idejin solidna tehni~na izvedba plesnega, pevskega in drugegav odrsko postavitev vklju~enega programa, po drugi stranipa sem izbrala tudi program, ki ni bil nov, a je bila njego-va izvedba nadpovpre~na.

Skupine, ki so sodelovale na regijskem sre~anju:

- Folklorna skupina Klas PD Horjul: Pot v Emavs,- Metli{ka folklorna skupina Ivan Navratil: Metli{ko

obredje,- Folklorna skupina KD Sti~na: Portna nedelja 1844,- Folklorna skupina Kres: Kupil bi ti prstan zlat,- Folklorna skupina KUD Otona @upan~i~a, Vinica:

Spomini na pir,

PONOVNO VISOKAKAKOVOST SKUPINV OSREDNJI INJU@NI SLOVENIJI MOJCA LEPEJ

Folklorna skupina Plamen iz [kocjana. (Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin,

Logatec, maj 2007.)

Folklorna skupina Kulturnega dru{tva Ra~na. (Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin,

Logatec, maj 2007.)

Folklorna skupina Rak iz Rakeka. (Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin,

Logatec, maj 2007.)

- Folklorna skupina KUD Rak, Rakek: Mihaelov sejem,- Folklorna skupina KD Ra~na: Vinska trgatev na veselici,- Folklorna skupina Plamen KD [kocjan: Ramplanje,- Folklorna skupina Dragatu{: Pekel-nebesa.

Izmed velikega {tevila skupin, ki so sodelovale naobmo~nih sre~anjih, je seveda te`ko izbrati tiste, kiodstopajo od povpre~ja, saj so nekatere skupine bolj{e naplesnem, druge na pevskem, tretje pa na katerem drugempodro~ju. Skupinam, ki niso bile izbrane, je manjkalaenotnost v izvedbi posameznih plesov (pogosto so imeliplesalci teàve pri izvedbi trokora~ne polke, ponekod jebila neenotna izvedba dvokora~ne vrtenice), precejskupinam manjka prepri~ljivo izvajanje programa, kar sekaè v neizraziti mimiki, nedoìvetem izvajanju plesov,pesmi in drugih igranih prizorov. Vodjem svetujem, da ve~pozornosti posve~ajo oblikovanju te`nostnega in glas-benega ritma (priporo~ljivo je delo po sistemu, ki ga je vknjigi La, la bum opisal Iko Otrin) ter da se na vajah resnoin s posebno pozornostjo posve~ajo petju. Dràvnasre~anja pevskih in god~evskih skupin ter seminarji, ki sopripravljeni ob tem, ponujajo mo`nost, da se vodje skupin(in pevovodje, kjer jih imajo) seznanijo s tem, kak{na jebila ljudska pesem v preteklosti. Prepri~ana sem, da bi biloljudskemu ve~glasju potrebno posvetiti {e ve~ pozornosti,kajti skupina, ki dobro poje, ima veliko ve~je mo`nosti zaustvarjanje novih zanimivih programov, kot skupina, kitemu podro~ju ne daje ustrezne pozornosti.

God~evski sestavi so bili ve~inoma primerni glede na izborprogramov, ~eprav izro~ilo ponuja {e vrsto mo`nosti, ki vprogramih tokrat niso bile izkori{~ene (npr. orglice ingudalo ali pa violina, klarinet in bas v predstavljanjuplesnega izro~ila Belokranjcev). [e vedno je teàva vskupinah, kjer ve~ godcev igra na harmoniko, vodje skupinpa tudi na nastopih dovoljujejo podvajanje harmonik, karje nepotrebno in za celoten zven neprimerno.

Vsem, ki se lotevajo priprave novih odrskih postavitev, inteh je vedno ve~, priporo~am, da si plesov ne izmi{ljujejooziroma naj jih ne prirejajo po svoje, temve~ naj jihdosledno ohranjajo v obliki, v kakr{ni so bili zapisani.Spreminjanje ne koristi nikomur in je ve~inoma rezultatnerazumevanja plesnega izro~ila in vloge ljudskih plesov vfolklornih skupinah ali pa nepoznavanja objavljenihzapisov, ki jih imamo kar nekaj, in neupo{tevanja semi-narjev, na katerih zapisane oblike plesov spoznavamo.

Kljub omenjenim pripombam ugotavljam, da je napodro~ju, ki sem ga strokovno spremljala, ve~ dobrihskupin kot drugje po Sloveniji, zaradi ~esar predlagamreorganizacijo regijskega sre~anja, s katero bi solidnimskupinam, ki se v obstoje~i organiziranosti ne uspejouvrstiti na regijsko sre~anje, to omogo~ili. Iskrene ~estitkevsem sodelujo~im in hvala za prijetne urice, ki sem jihpreìvela ob spremljanju programov.

105

Porocila in ocene

ˆ

Folklorna skupina Kulturno umetni{kega dru{tva Oton @upan~i~ iz Vinice.

(Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin,Logatec, maj 2007.)

Folklorna skupina Kulturnega dru{tva Sti~na. (Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin,

Logatec, maj 2007.)

Folklorna skupina Dragatu{. (Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje odraslih folklornih skupin,

Logatec, maj 2007.)

V sezoni 2006/2007 sem prvi~ strokovno spremljalasre~anja otro{kih folklornih skupin in pripravila programza regijsko sre~anje, ki je potekalo v nedeljo, 22. aprila, vRadovljici. V sestavku èlim podati nekaj razmi{ljanj oobmo~nih sre~anjih, ki so v tej sezoni potekala naGorenjskem in jih je pripravil JSKD oziroma njegoveobmo~ne izpostave Radovljica, Trì~, Jesenice, [kofjaLoka in Kranj. Na njih je sodelovalo 35 otro{kih folklornihskupin.

V programski in izvedbeni kakovosti odrskih postavitev,ki jih skupine s svojimi vodji ve~inoma pripravljajo vsakoleto na novo, lahko opazimo precej{nje razlike, vseeno pamenim, da je kakovost na solidnem nivoju, in skupin, prikaterih bi ~lovek razo~arano obnemel, skoraj ni ve~.

Opaàm, da vodje skupin, pri katerih ukvarjanje s folk-lorno dejavnostjo bistveno zaznamuje njihovo ìvljenje,ustvarjajo bolj{e in izvirnej{e programe. Ljudje smorazli~ni, tako tudi vodje skupin, ki se, eni z ve~, drugi zmanj ob~utka in odgovornosti do tega kar po~nejo,vklju~ujejo v folklorno dejavnost. Zato naj ne bo odve~misel, da je treba ljubezen do izro~ila in njegovega poust-varjanja gojiti in vzgajati in to ne le pri ~lanih folklornihskupin, temve~ tudi pri vodjih. Kot dobro kaèjo izku{nje,bo leto za letom prineslo ve~je in bogatej{e sadove.

Na folklorno “trì{~e” je letos pri{lo veliko novih idej, kipa niso, razen svetlih izjem, na odru zaìvele tako kot bilahko. Spra{ujem se, kje je razlog. Ta verjetno {e vedno ti~iv premajhni strokovni usposobljenosti vodij otro{kihskupin. Tisti, ki se ukvarjamo z vodenjem folklornihskupin moramo poleg pedago{kega znanja obvladati tudiples, petje, gledali{kost in nenazadnje tudi delo psihologain politika. Na eni strani raznoliki star{i in na drugi stranibolj ali manj pevsko, plesno, igralsko … sposobni inusposobljeni otroci. Za razvoj in dobro delo otro{keskupine se mi zdi nujno, da vodje è na za~etku letanaredimo sestanek s star{i in jih pou~imo o tem, kaj folk-lorna dejavnost zajema in kaj pri~akujemo od otrok, ki sose v dejavnost vklju~ili in kaj od star{ev, ki so vsaj posred-no, pogosto pa prav neposredno, v na{e delo vklju~eni.Zavedajmo se, da star{i dandanes nimajo ve~ ob~utka za

ljudskost, ~e lahko poznavanje in razumevanje nekdanje-ga ìvljenja kme~kega ~loveka tako poimenujem. Zato jetreba star{em jasno in glasno povedati, da so otrokavpisali v dejavnost, v kateri bo pridobil ogromno ve{~in,da pa bo potreboval tudi podporo star{ev. Ob takem ra-vnanju lahko od njih upravi~eno pri~akujemo, mordazahtevamo, da otroka redno po{iljajo na vaje, da gaprimerno uredijo za nastop, da spremljajo na{o dejavnost,da pomagajo pri zagotavljanju finan~nih sredstev inpodobno. Veliko je v nas, vodjih, koliko si upamo, kolikozmoremo in koliko smo pripravljeni sami storiti zakakovostni razvoj dejavnosti. Pomislimo, da vsaka plesna{ola modernih plesov kar nekaj stane, ~e pa na koncu letapreverite ritmiko in uplesanost otrok, ki so vklju~eni vplesno ali folklorno skupino, lahko vidite, da so slednji pri-dobili ve~. In to kljub temu, da je plesnost le ena od prvin,s katero se v folklornih skupinah ukvarjamo. Obstajajo paseveda izjeme, na eni in na drugi strani.

Na Gorenjskem je kar nekaj vodij, ki imajo po dve ali celotri skupine. Pohvalno, vendar se mi zastavlja vpra{anje, alije mo`no oziroma ali smo sposobni vsako leto narediti dveali tri dobre odrske postavitve. Letos me vodje o tem nisoprepri~ale. Velja razmisliti tudi o tem.

[e vedno pa menim, da so izgovori vodij, da se bolj{ihrezultatov ne da dose~i zaradi “slab{ih” otrok v skupini,nepotrebni in prazni. Vem, da vsak otrok v sebi skriva za-klad, ki ga je treba najti in izpostaviti. Velikokrat sli{imo,kako je posamezni skupini lahko, ker ima tako dobre ple-salce, druga igralce, tretja pevce itd.. Raje se vpra{ajmo,koliko mi naredimo za to, da imamo dobre folklornike vskupini. Smo zadovoljni è s povpre~jem ali èlimo ve~?Bodimo kriti~ni! Ni~ kolikokrat je potrebno ponoviti npr.posamezni stavek, da na odru izzveni spro{~eno, nare~no,glasno in prepri~ljivo, da ne omenjam plesov in pesmi, skaterimi se ukvarjamo.

Problem se kaè tudi v zastopanosti plesov. Vodje skupin,ki ne obvladajo kinetografije (pisanja in branja znakovneplesne pisave) ali niso aktivni plesalci folklornih skupin, jezelo te`ko nau~iti in prilagoditi zahtevnej{e, zlasti parneplese, ki bi jih bilo potrebno vsaj kdaj pa kdaj v programevklju~iti. Raje posegajo po skupinskih plesih (abraham,ka~o vit, kowtre {ivat) in rajalnih igrah, od parnih plesovvklju~ujejo mlin~ek in ta poùgano ter povzemajo drugeparne plese, ki so jih v preteklih sezonah videli pri soro-dnih otro{kih skupinah. Zlasti pri slednjih se dogaja, da soplesi è tako prilagojeni in spremenjeni, da so komaj {erazpoznavni.

Na koncu bi rada {e enkrat poudarila, da vodje skupin brezvelike ljubezni do folklorne dejavnosti ter s tem veselja dopoustvarjanja ljudskega izro~ila, ne bodo sposobnepripraviti dobrih programov. Zavedajmo se, da smo miprena{alci ljudskega izro~ila na mladi rod, da se moramoizobraèvati in da smo odgovorni preteklim in prihodnjimrodovom. Na{e veselje, energi~nost in ljubezen do izro~ilain mladih folklornikov se {e kako lepo in jasno pokaèvsakokrat, ko na{i otroci nastopajo na odru.

106

Porocila in ocene

ˆ

OB OBMO^NIHSREÂNJIHOTRO[KIH FOLKLORNIHSKUPIN NA GORENJSKEMPETRA NOGRA[EK

Zgodilo se je, da sem bila v preteklem letu povabljena kskupini strokovnih spremljevalcev za obmo~na sre~anjaotro{kih folklornih skupin. ê sem kljub pomislekom indilemam è sprejela to funkcijo, sem si jo prizadevala spe-ljati nadvse odgovorno. Kaj sem ob tem doìvljala in kajspoznala, naj bi strnila v tale zapis. Prav. Takole je bilo.

Sedem sre~anj se je zvrstilo od januarja do aprila.Vsekakor je to prevelik razpon. Ni namre~ enako, ~e imavodja skupine na razpolago za pripravo programa trimesece ali {e enkrat toliko. S tem so skupine postavljene vneenak poloàj, kar je bilo dobro vidno, saj je kvalitetaprogramov rasla premosorazmerno s ~asom. Zlasti vzgo-jiteljice v vrtcih dobijo v skupine vsako leto druge otroke;otroke, ki se niti z enotnim korakanjem po taktu, kaj {elez najosnovnej{imi plesnimi koraki nikoli niso ubadali.Zanje je ~as {e kako pomemben. Motilo je tudi dejstvo, daso se predhodno dolo~eni termini in kraji sre~anjvelikokrat spreminjali, ne mene~ se za navodilaobmo~nim izpostavam JSKD decembra 2006.

Sicer pa so bila obmo~na sre~anja otro{kih folklornihskupin v veliki ve~ini dobro pripravljena, za kar gre vsapohvala in zahvala organizatorjem teh sre~anj. Skupine soimele prostor za priprave in ~as za pozicijske vaje, bile soz veznim besedilom primerno predstavljene in po nastopu“nagrajene” z malico. Odri, kjer so nastopali, so biliustrezno veliki, razen v kraju, kjer je nazadnje potekalotudi regijsko sre~anje. [koda, kajti tudi zato je zbledelacelotna slika marsikaterega prizora, ker se otroci, vajenive~jega odra, na manj{em niso zna{li.

V ve~ini krajev, kjer sem spremljala prireditev, sem opazi-la, da so se vodje obmo~nih izpostav zelo potrudili datipridih pomembnosti temu dogodku, saj je prireditelje,nastopajo~e in gledalce pozdravil celo kateri od ob~inskihveljakov, zame pa je bila pripravljena mizica, na kateri semlahko pisala svoja opaànja. Bil pa je tudi primer, ko jeobmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin spominjalona {olsko proslavo in se voditeljici prireditve v gostobese-dnem lepore~ju o pomladi in soncu, ki ga prina{ajonastopajo~i na oder, ni zdelo vredno omeniti, da je to tudiprikaz dose`kov posameznih folklornih skupin, ki bodotudi strokovno ocenjeni.

Strokovna ocena. Da, zelo sem se potrudila in vanjovloìla veliko truda. Svoje prvo mnenje sem si ustvarila obpogledu na programski list prireditve, saj so bili è nasloviodrskih postavitev zelo zgovorni. Na primer: NaslovIgramo se, pojemo in ple{emo, mi ni veliko povedal. Le kaj

naj bi drugega po~eli na tovrstnem nastopu? Naslov Enaraj`nata klobasa pa è namiguje na prikaz vsebine nekegaizro~ila, ob katerem bodo seveda tudi pesmi in plesi. Inprav radovednost te zagrabi, kako bodo to izpeljali, katerepesmi in plese v podporo osnovni zamisli bodo pri temuporabili. Delni odgovor na ta vpra{anja sem dobila napriloènih prijavnicah, ~e so le bile pravilno izpolnjene.

S tako oboroèno predhodno pripravo sem si potemogledala prireditev. ê je bilo le mogo~e, sem spremljalatudi pozicijske vaje. Tistih nekaj minut ~asa za nastopposamezne skupine namre~ tako hitro mine in ves ~as semse bala, da ne bi v ~asu, ko sem pisala sprotna opaànja,zamudila ~esa pomembnega, kar se dogaja na odru.Ve~krat me je pre{inila misel, da bi za objektivnej{o ocenomorala videti nastope skupin vsaj dvakrat, po mo`nosti vrazli~nih danostih, saj vemo, kako okoli{~ine vplivajo nauspe{nost nastopa. Seveda vem, da tega ni mogo~e ure-sni~iti. Vesela sem bila vsakega nastopa skupin, ki nisoprikazale samo bolj ali manj posre~eno spletenega ven~ka,

107

Porocila in ocene

MOJE PRVO LETOObmo~na sre~anja otro{kih folklornihskupin na Zahodnem [tajerskem inKoro{kem

ERIKA KRA[EK

ˆ

Otro{ka folklorna skupina Veseli Dramelj~ani, Osnovna {ola Dramlje.


Otro{ka folklorna skupina Pisanke iz Re~ice pri La{kem. (Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin,

[martno pri Slovenj Gradcu, maj 2007.)

pesmi in plesov, ampak so zasledovale neko zgodbo in jebilo tej podrejeno vso dogajanje na odru. Seveda je tak{enprikaz veliko zahtevnej{i, saj terja ustrezno tematsko za-snovo, raziskovanje, dramatur{ko oblikovanje, izborprimernih plesov in pesmi in mnogo, mnogo vaje. Te naj bibile oblikovane tako, da bi otroci ob tem uìvali in igrajesledili kon~nemu rezultatu. In prikazi raznih starih opravilin {eg naj bi bili prikazani v obliki otro{ke igre, ne pa, daotroci na odru zavzamejo vloge odraslih, kar je bilo, àl,tudi ve~krat videno. Vsem vodjem skupin, ki jim to uspe,gre zahvala in vse ~estitke za uspe{no opravljeno delo.

Interpretacije plesov so bile pri razli~nih skupinah takorazli~ne, da bi jih lahko razvrstila na vse stopnje od ena dopet. Na sre~o je bilo tistih za “ena” najmanj (najve~kratvrtci), àl pa tudi onih za “pet” ne veliko. V è kar nezno-sno enoli~nost plesov stalnic: ziben{rit, mlin~ek, ra{pla inAbraham, so prinesli pravo poìvitev na primer: {picpolka,malender, {amarjanka, {tajri{, kosmata~a in {e nekateriredki osamelci.

Podobno od ena do pet bi lahko ocenila tudi petje. Tudi tuso se preve~krat pojavljale iste pesmi, morda le malcerazli~no zapete: Tri ti~ice, Rad bi vedel, Izidor in Jaz pagrem. ê je vzrok temu preskromno poznavanje tovrstne-ga primernega ljudskega gradiva, potem oblikovalciodrskih postavitev niso izrabili {tevilnih mo`nosti, da biiz bogate zakladnice objavljenih ljudskih pesmi izbrskalikaj novega, osveùjo~ega. Pesem naj bi predvsem vsebin-sko podkrepila postavitev. Pri tem je “starost” pesmi dru-gotnega pomena, pomembno je le, da ima vse zna~ilnostiljudskosti. Ve~ina je bilo zapetih v bolj ali manj ~istemenoglasju, zelo redko v dvoglasju. Med slednjimi jeizstopala le ena skupina, ki ji je to odli~no uspelo.

Zgodilo se je, da je bilo petje spremljano z in{trumenti. Toni dopustno, kakor trdijo dana{nje strokovne smernice,~e{, da se je v preteklosti igralo le za ples, ne pa kadar se jepelo. Torej sem tovrstno po~etje odsvetovala. Mojeizku{nje iz otro{kih dni so sicer druga~ne. Res, za ples sosamo igrali, petje pa je dostikrat poìvil glas harmonike alivioline, {e posebej, ~e je manjkal kateri od glasov, potre-bnih za ve~glasno petje, ~e samo petje ni bilo ubrano ali paje godec zavzel voditeljsko mesto pri petju. Tako so prepe-vali ljudje rojeni globoko v 19. stoletju, ko narodno-zabavnih ansamblov, ki naj bi zakrivili tovrstno po~etje vfolklornih skupinah, {e niso poznali.

Tako. Povedala sem, kar è dolgo èlim. Vedno so menamre~ motile suvereno izre~ene dokon~ne trditve tipa:“Tako in samo tako se je v preteklosti nekaj dogajalo!” ali:“Nikoli se nekaj ni po~elo tako in tako!” Ampak, ~e tomoti mene, seveda {e ni re~eno, da imam prav. Ali pa~?

Zgodilo se je tudi, da so nastopajo~i ob igranju plesali inzraven peli. Tega pa tudi v preteklosti najbr` niso po~eli,vsaj ne ob hitrej{em in ìvahnej{em tempu. Pa tudi zatone, ker so imeli godci za ples pripravljene ljudske viè, ki vizvoru niso bile opremljene z besedilom. Godci, ~e sopravi, è s svojim na~inom igranja vzbudijo èljo po

gibanju. So poìvljajo~i in skorajda nepogre{ljivi spremlje-valci vsake folklorne skupine. Tudi otro{ke. Ob njihovemigranju se otroci spoznavajo s tovrstno ljudsko melodiko,privajajo se gibanju v ritmu in ob njih zastavijo sprva pre-prostej{e, s ~asom in vajo pa vse zapletenej{e plesnekorake. Zato mi je bilo àl vsake skupine, ki je morala naodru plesati le ob petju ali morda {e ob spremljavirazli~nih tolkal. Ve~inoma je skupine spremljal en har-monikar. So pa bili nekateri god~evski sestavi ople-meniteni tudi s klarineti, violinami, pi{~almi in citrami.Tudi va{ka posebnost, zalivalka, je domiselno ubiralapoudarjene dobe v taktih. So pa bili godci preve~krat lenekak{en nujni privesek, ki so se vzeli kar od nekod in nisobili vklju~eni v vsebinsko dogajanje na odru.

Iz preteklosti nimam izku{enj, da bi lahko primerjala inocenila napredek pri oblikovanju ustrezne kostumskeopremljenosti skupin. Iz razgovora z vodji skupin pa semrazbrala, da so eni prisiljeni leta in leta uporabljati istaobla~ila, ki nikakor ne ustrezajo dana{njem vedenju oobla~ilni kulturi otrok v preteklosti in da, àl, ne vidijo

108

Porocila in ocene

ˆ

Otro{ka folklorna skupina 2. osnovne {ole Roga{ka Slatina. (Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin,


Otro{ka folklorna skupina Druge osnovne {ole Slovenj Gradec.(Foto: Janez Erèn, regijsko sre~anje otro{kih folklornih skupin,


izhoda iz tega poloàja. Drugi pa, è sam pogled na nji-hove skupine vzbudi ob~udovanje, so nekako uspeli prido-biti sredstva, se posvetovati s strokovnjaki in izdelati novekostume. Ti drugi naj bi bili pokazatelji prvim, kako ni~ ninemogo~e, ~e se le ho~e in zares potrudi. Ni pa lahko. Tovem iz lastnih izku{enj.

Te in {e druge vtise sem potem povedala na razgovoru zvodji skupin neposredno po nastopu. Pohvalila sem, kar jebilo tega vredno in predlagala spremembe za odpravopomanjkljivosti in neprimernosti. Ob tem pa sem prislu-hnila argumentom, ki so jih vodje skupin èleli povedati.Potem sem jim predstavila tudi ocenjevalni list z navodilinam ocenjevalcem, kaj moramo opraviti in kako ocenje-vati ples, pesmi in pevski program, godce in glasbenospremljavo (~e je), odrsko igro, kostume, rekvizite, primer-nost programa in izpeljavo zamisli. Opazila sem, da jim jeprav predstavitev tega ocenjevalnega lista povedala, kakocelostno in torej objektivno so ovrednoteni njihovi pro-grami in kako se je potrebno z vseh plati resno in odgo-vorno lotiti zasnove, vadbe in izvedbe projektov. Dala semjim ~utiti, kako spo{tujem njihovo delo in prizadevnost inkako razumem njihova morebiti negativna ~ustva ob tehrazgovorih, saj sem jih donedavna {e sama doìvljala. Ssvojimi napotki èlim le pripomo~i h kakovostni rasti inizbolj{anju kakovosti dela z otroki v smer, ki bi dajala ~imbolj{i uspeh, viden tudi na odru. Moram priznati, da semna za~etku s tesnobo v srcu pri~akovala njihove negativnereakcije. V nasprotju s tem pa so ti razgovori potekali vprijetnem, odprtem in na koncu è kar prijateljskemvzdu{ju.

Opisna ocena. Nje sem se lotila takoj po sre~anju, ko sobili vtisi {e ìvi. Osnutke sem zapisala {e isti ve~er (no~!)in jih odposlala v naslednjih dneh. Nisem se dràla danihnavodil, naj jo strnem v nekaj stavkov. Napisala sem takooceno, kakr{no sem si predstavljala, da bi èlela prejetisama. Argumentirano, raz~lenjeno, polno napotkov in spozitivnim pridihom. Z oceno tipa: Va{ nastop me niprepri~al … obla~ila so le delno ustrezala … ipd., vodjaskupine nima kaj po~eti, saj ne daje konkretnih pozitivnihsmernic. Ga pa lahko ~ustveno zelo prizadene. In tega siprav nih~e od njih, ki so se trudili po svojih najbolj{ihmo~eh in znanju, ni zasluìl. Znanje pravim zato, ker semprepri~ana, da je le pomanjkanje le-tega v najve~ji merikrivo za pomanjkljivosti, ki jih opaàmo v predstavljenihprogramih. Mislim, da bi bilo potrebno izobraèvanje spodro~ja folklorne dejavnosti razpr{iti na lokalne ravni inga ~im bolj pribliàti ve~jemu {tevilu folklornikov. @eorganizirani folklorni tabori in seminarji namre~ ne seèjodo vseh, ker imajo omejeno mo`nost {tevila udeleèncev,pa {e kak{en vzrok bi se na{el.

Tako sem torej doìvljala svoja prva sre~anja z vodji folk-lornih skupin in tak{na so moja spoznanja. Da sem bila pre-cej prizanesljiva ocenjevalka, je bilo omenjeno s strokovne-ga vrha na regijskem sre~anju. Morda. A tak{na sem.

109

Porocila in ocene

ˆ

Otro{ka folklorna skupina Pavr{ki otroci, Osnovna {ola [entjan`pri Dravogradu.


Otro{ka folklorna skupina Kralj Matja`, Osnovna {ola ^rna naKoro{kem, podru`nica Javorje.


Otro{ka folklorna skupina Osnovne {ole in Kulturnega dru{tva[martno pri Slovenj Gradcu.


Mesec maj je bil mesec, ko se je zvrstilo vrsto sre~anj folk-lornih skupin, tudi vseh sedem regijskih, na katerih se jepredstavilo 53 skupin. Vsa (razen ptujskega) so bila v dvo-ranah, ki so omogo~ale primerno predstavitev pripra-vljenega programa.

ê bi strnila splo{ni vtis, bi lahko ponovila lanske ugo-tovitve. Skupine postopno napredujejo na vseh podro~jih.Ponekod hitreje, drugje po~asneje. Najbolj se trudijo ured-iti kostumsko podobo in pripraviti odrske postavitve, vkatere so vklju~ene {ege in navade, dogodki iz nekdanjegaìvljenja in podobno, ~eprav je na sre~anjih mogo~e vide-ti tudi primerne plesne postavitve. Iz prijavnic (ponekod{e vedno nepopolno izpolnjenih) se da razbrati, da jeve~ina prikazanih programov nastala v zadnjem letu, pri-bli`no ~etrtina je iz preteklih let. V prihodnje veliko dela~aka skupine na podro~ju petja, predvsem ve~glasnega, sajza to pomembno prvino na{ih programov (pre)pogostozmanjkuje ~asa. Nekako tako kot pri igranju kontrabasa zlokom. Oboje sli{imo bolj pogosto, kot pred leti, vendarrast ne dohaja plesnih izvedb in urejenosti kostumov. @eskoraj zaskrbljujo~e pa je podvajanje harmonik (celo dia-toni~ne in klavirske), ki je vedno bolj pogosto in ga skorajvedno spremlja en ali drug izgovor: mlad, nesiguren godecse u~i ob starej{em in pridobiva izku{nje ali oba sta “na{a”in ju no~emo izgubiti. Do godcev smo prizanesljivi, ker jihte`je dobimo kot plesalce, vendar bi se ob premisleku dalonajti tudi ustreznej{e re{itve od podvajanj harmonik, kjeroba godca igrata enako.

Razlike v kakovostni rasti opazimo tudi po pokrajinah:Belokranjci v povpre~ju bolj gojijo pevsko izro~ilo, [tajer-ci so god~evsko solidni in {e naprej i{~ejo novo kostumskopodobo, za razliko od Gorenjcev, ki prepogosto (vsaj naobmo~ni ravni) ostajajo pri tako imenovanih gorenjskihnarodnih no{ah, so pa plesno solidni, na Koro{kem inDolenjskem se pojavljajo dobre nove skupine, kakr{nenajdemo tudi na Zahodnem [tajerskem, kjer pa se ob njihstare in nekdaj ugledne borijo za ~lane in za obstoj.Prekmurci dobro ohranjajo god~evsko izro~ilo in skrbijo,da plesi ostajajo nepotvorjeni, Primorska pa vzdrùje èuveljavljeno zgledno pojavnost.

Skupine, {e bolj pa vodje, se zagotovo spra{ujejo, kateramerila pogojujejo uvrstitev na dràvno sre~anje oziroma v~em se razlikujejo dobre ali manj dobre skupine? @al (alina sre~o; kakor za koga) sre~anja niso marjetica, kjer bi strganjem listkov strokovni spremljevalec dolo~al izbranca.Sama sem ob gledanju posameznih programov ugotavljalaprimernost izbora in izvedbe plesov (tudi glede na starost-

no in druga~no strukturo skupine), negativno vrednotilaodstopanja od izvirnosti, ocenjevala pevsko ubranost inizbor pesmi, prisluhnila god~evskim sestavom in njihovimpriredbam, srkala so~nost doma~e govorice ob odrski igri,opazovala urejenost plesalcev, plesalk in godcev terposkusila ugotoviti ~asovno, funkcijsko in oblikovnoustreznost uporabljenih rekvizitov. ê me je skupinaprepri~ala {e z izpeljavo zamisli, odlo~itev ni bila te`ka.

Ker so bile v~asih razlike med sodelujo~imi zelo majhne alirazlik nisem opazila, so pretehtali {e drugi dejavniki:okrogla obletnica skupine, prva uvrstitev na dràvnosre~anje, priprava ~im bolj pestrega programa dràvnegasre~anja. Avtorji pri tem niso bili pomembni. Tudi izku{enavtor mora imeti dobro plesno in god~evsko ekipo zaprepri~ljivo izvedbo svoje ideje. Letos smo videli tudiskupine, ki so se v èlji, biti v{e~en ob~instvu, preve~ odd-aljile od izvirnega izro~ila, predvsem plesa. Kljub dobriizvedbi niso bile izbrane na prireditev Le plesat me pelji,ker je cilj le-te, da vzpodbuja pripravo programov, ki se odznanega izro~ila ne oddaljujejo bolj, kot je potrebno.Izjema je bila Folklorna skupina Triglav iz SlovenskegaJavornika, ki je na zanimiv na~in prikazala partizanskimiting. Uprizoritev, ki je zahtevala veliko gledali{kegaznanja, povsem druga~no kostumsko podobo in iskanjeprimernih melodij oziroma plesnih prvin. Uspel poskus, kiga te`ko posnemamo.

Program drugega dela dràvnega sre~anja Le plesat mepelji v Beltincih je bil pester in dobro izveden. Skupine sose zelo potrudile, tako kot gostitelji iz Beltincev.

Precej druga~e je bilo v ^rnomlju, kjer je sre~anje uvr{~enov turisti~nih prireditev, na kateri je najpomembnej{e zaba-vanje obiskovalcev in veselja~enje. Razo~arane so bileskupine (predvsem zaradi slabega ozvo~enja) inrazo~arani smo bili gledalci, ki smo prireditev spremljali.Odlo~no nasprotujem tak{nim dràvnim sre~anjem.Skupine si zasluìjo nastopati v pogojih, kjer bodo imelemo`nost dobro pokazati to, kar zmorejo, predvsem papogoji dràvnega sre~anja ne smejo biti slab{i od tistih naregijskih.

Tri leta ocenjevanja so mimo. Bilo mi je v veselje, ker semspoznala veliko novih ustvarjalcev in se sre~evala zizku{enimi kolegi, izmenjavala mnenja in izku{nje. Tobom po~ela tudi v bodo~e, dokler bom lahko, le da bombolj neobremenjeno spremljala nastope in uìvala.

Vsem skupinam se zahvaljujem za trud in odgovornopripravo na zaklju~no sre~anje, kjer ste se v danihokoli{~inah predstavili po svojih najbolj{ih mo~eh. @elimvam {e veliko ustvarjalnosti in prijetnega preìvljanjaprostega ~asa.

110

DOBER, BOLJ[I,NAJBOLJ[ILe plesat me pelji 2007

NEVA TRAMPU[

Porocila in ocene

ˆ

IZBRANI PROGRAMI DR@AVNIHSREÂNJ FOLKLORNIH SKUPIN

LE PLESAT ME PELJI 2007

1. del dràvnega sre~anja odraslih folklornih skupin^rnomelj, 16. 6. 2007Izbor: Neva Trampu{

Folklorna skupina COF, LjubljanaGori~ki plesiVodja skupine: Janez Florjanc - Fofo Avtor odrske postavitve: Mirko Ramov{

Folklorna skupina Karavanke, Trì~Nacek - plesi vzhodne [tajerskeVodja skupine: Metka KnificAvtor odrske postavitve: Metka in Bojan Knific

Folklorna skupina [FD Koleda, VelenjeGorenjski plesiVodja skupine: Katarina OstruhAvtor odrske postavitve: Bogomir Brlo`nik

Folklorna skupina Triglav, Slovenski Javornik - Jesenice MitingVodja skupine: Mal~i Moìna Avtor odrske postavitve: Mal~i Moìna in Bojan Knific


2. del dràvnega sre~anja odraslih folklornih skupinBeltinci, 29. 7. 2007Izbor: Neva Trampu{

Folklorna skupina Vinko Korè, Cirkovce[o{tarskaVodja skupine in avtorica odrske postavitve: Liljana Brglez

Folklorna skupina Stu ledi, TrstKra{ki plesiVodja skupine: Laura CunjaAvtor odrske postavitve: Stojan Petaros

Folklorna skupina KUD Milke Zorec, Hotinja vasLe pridi fanti~ moj - plesi iz Obreà in okoliceVodja skupine in avtor odrske postavitve: Miran Vodu{ek

Folklorna skupina Razor, TolminRep~Vodja skupine in avtor odrske postavitve: Boris Laharnar

Folklorna skupina KUD BeltinciPozva~inVodja skupine in avtorica odrske postavitve: Dragica Kolari~

Folklorna skupina Plamen, KD [kocjanRamplanjeVodja skupine: Janja RavnikarAvtorica odrske postavitve: Nata{a Zupet

Folklorna skupina KUD Oton @upan~i~ VinicaSpomini na pirVodja skupine: Vlado Stare{ini~

Avtorji odrske postavitve: ~lani dru{tva ob sodelovanjuMirka Ramov{a

Folklorna skupina FD Kres, Novo mestoKupil bi ti prstan zlatVodja skupine in avtorica odrske postavitve: Branka Mo{kon

RINGA RAJA 2007

Dràvno sre~anje otro{kih folklornih skupinLendava, 26. 5. 2007Izbor: Mal~i Moìna

Srednja otro{ka folklorna skupina KD Karavanke, Trì~Oplaaaa!Vodja skupine in avtorica odrske postavitve: Vanda Mu{i~

Folklorna skupina Val~ek, Osnovna {ola KoperParencanaVodja skupine in avtorica odrske postavitve: Nina Lu{a

Otro{ka folklorna skupina Folklornega dru{tva Ro`marin,DolenaVo{~imo za debelo repoVodja skupine in avtorica odrske postavitve: AleksandraPetrovi~

Otro{ka folklorna skupina Osnovne {ole PesnicaPikapolonicaVodja skupine in avtorica odrske postavitve: Lea Lubej

Otro{ka folklorna skupina 2. osnovne {ole Roga{ka SlatinaTri ti~iceVodja skupine in avtorica odrske postavitve: Mojca Kmetec

Otro{ka folklorna skupina Breznica - pred{olska skupina, KDdr. France Pre{eren @irovnica - Breznica Skrivnosti kresne no~iVodja skupine in avtorica odrske postavitve: Katja Pavli~in Ana-Marija Mulej

Otro{ka folklorna skupina Dragatu{Na {olskem dvori{~uVodja skupine in avtorica odrske postavitve: Katja Kocjanin Anita Matkovi~

Starej{a otro{ka folklorna skupina Folklornega dru{tva Kres,Novo mestoRasti br` rastiVodja skupine in avtorica odrske postavitve: MajdaNemani~

Folklorna skupina Osnovne {ole CirkovceMoj'ga petja glas daje kratek ~asVodja skupine in avtorica odrske postavitve: Marija Jurtela

Folklorna skupina Veseli Marki, Osnovna {ola BeltinciKonjiVodja skupine in avtorica odrske postavitve: Jelka Breznik

111

Porocila in ocene

ˆ

11. novembra 2006, na Martinovo soboto, sta Folklornaskupina So~a in Pevski zbor Majolka iz Hamiltona, ki stav letu 2006 praznovala 40. obletnico obstoja, v goste po-vabila slovenske folklorne in plesne skupine iz Kanade inZdruènih dràv Amerike, in sicer z namenom, da bi sesre~alo kar najve~ folklornikov iz Severne Amerike, ki biob dobri kapljici, dobri dru`bi in zanimivem programuskupaj uìvali.

Povabilu se je odzvalo veliko skupin iz provinc Ontario inQuebec v Kanadi, v goste pa so pri{li tudi folklorniki izClevelanda v Zdruènih dràvah Amerike. V @upnijskidvorani Sv. Gregorija Velikega je nastopilo ve~ kot 150folklornikov, ki priznavajo slovenske korenine. To je velikoza razmere v Kanadi, saj se kaj takega pri nas ni zgodilo èvsaj 20 let.

V Kanadi in Zdruènih dràvah Amerike obstajajoslovenske folklorne skupine, ki poustvarjajo ljudske plese,ob tem pa obstajajo tudi slovenske plesne skupine, kate-rih ~lani, kostumirani v tako imenovane narodne no{e,ple{ejo avtorske koreografije na melodije narodno-zabavnih ansamblov po zamislih posameznih vodijskupin. Pred desetletji je bilo skupin, ki so se ukvarjale le sslednjim, bistveno ve~ kot danes, saj se z leti vedno ve~ljudi zaveda, da so na{e korenine bolj kot z narodno-zabavno glasbo in umetno ustvarjenim plesom, povezanez ljudskimi plesi, torej s plesi, ki jih poustvarjajo “prave”folklorne skupine.

Skupin, ki so ob praznovanju obletnice v Hamiltonu ple-sale ljudske plese, je bilo ve~, kot sem si ob pripravi progra-ma upal pri~akovati. êprav nekatere skupine {e naprejnastopajo s programom, ki temelji na narodno-zabavniglasbi in izmi{ljenih korakih, pa v svoj programvklju~ujejo tudi ljudske plese - vsaj na prireditvi vHamiltonu je bilo tako. Prav hvaleèn sem tem skupinam,saj zelo pogosto nastopajo pred kanadskim in ameri{kimob~instvom, ki mu slovenske folklorne skupine morajopokazati, kak{en je bil ljudski ples na Slovenskem, kako sose Slovenci v preteklosti zabavali, kako so se ob plesudruìli ipd.. Narodno-zabavna glasba in plesi, ki so seoblikovali ob njej so sicer zanimivi, vendar so produkt ne-razumevanja slovenskega plesnega izro~ila in njegoveganapa~nega interpretiranja.

Folklorna skupina So~a iz Hamiltona se je na prireditvipredstavila z dvema odrskima postavitvama plesov iz Belekrajine in Prekmurja. Folklorna skupina Nagelj iz Torontaje predstavila ljudske plese vzhodne [tajerske v kostumih,ki predstavljajo obla~enje kmetov ob delavnikih.Zanimivo so bile predstavljene hitre vrtenice in ljubezen-ski ples - {tajeri{. Najstarej{i plesalci med nami so bili~lani Folklorne skupine Triglav - London iz Ontaria, ki sonajprej predstavili plese iz Dolenjske, pozneje pa {e pleseiz Prevalj na Koro{kem. êprav bi skupino lahko imeno-vali veteranska, jim je potrebno za nastop prav iskreno~estitati, kajti pokazali niso le ljubezen do ljudskega plesa,ampak je bilo mogo~e iz njihovih o~i, nog in celega telesa~utiti navezanost na slovensko ljudsko kulturo in sloven-ski narod.

112

Porocila in ocene

ˆ

SREÂNJE FOLKLORNIHSKUPIN KANADE INZDRU@ENIH DR@AVAMERIKEDAVID ANTOLIN

Folklorna skupina Ro`marin iz Montreala. (Foto: Drago Ga~nik.)

Folklorna skupina Kres iz Clevelanda. (Foto: Drago Ga~nik.)

113

Porocila in ocene

ˆ

Plesna skupina Ro`marin iz Montreala (provinca Quebec)je pokazala program plesov, ki so jih izvajali ob narodno-zabavni glasbi. Na odru so delovali razigrano, veselo inponosno, podobno kot Kresovci iz Clevelanda izZdruènih dràv Amerike in ~lani Mladega glasu izToronta iz Kanade, ki jih druì veselje do slovenske glasbe,slovenskega jezika in slovenske govorice.

Folklorna skupina Kres iz Clevelanda je predstavilaljudske plese iz okolice Razkri`ja, Folklorna skupina MladiGlas iz Toronta pa je na moje presene~enje zaplesalagorenjske plese, ki sem jih v odrsko postavitev oblikovalsam pred ve~ kot petnajstimi leti. Prav lepo jih je bilo vide-ti, ~eprav se plesalcem pozna, da niso vajeni plesati ljud-skih plesov in da jim je blizu le polka, je bilo kljub temuprav prijetno pogledati mlade plesalce, ki so s ponosomzaplesali najkatoli{, ziben{rit, mrzolin in zvezdo.

Na prireditvi sodelujo~i Mo{ki pevski zbor Majolka,@enski zbor Sv. Gregorija in Mo{ki pevski zbor Bled iz

Beamsvilla so z ubranimi glasovi predstavili bogatopevsko izro~ilo Slovencev. Zapi{em lahko, da se jeljubezen do petja prav dobro sli{ala.

Naj na tem mestu poudarim, da vsak vodja slovenskeskupine, ki deluje v Severni Ameriki, dela z namenom, dabi v skupini ostali sedanji ~lani in da bi se ji pridruìli novi.@elja po ohranjanju in poustvarjanju tistega, kar imamoza slovensko, je {e vedno mo~na, pa naj si bo to pravislovenski ljudski ples ali pa sodobnej{a avtorska plesnastvaritev ameri{kih Slovencev. êprav sem zagovornik ti-stih, ki èlijo poustvarjati ljudski ples, ne zavra~amdrugih, ki ob narodno-zabavni glasbi sestavljajo noveplesne ven~ke, saj tudi slednji skrbijo za ohranjanje skup-nosti Slovencev v Severni Ameriki. @elel bi si le, da bi tudite skupine pogosteje izvajale slovenske ljudske plese, da bispoznale lepoto teh plesov in da bi jih znale ustreznoposredovati ob~instvu, ki jih premalo pozna.

Vsi se zavedamo, da bi vsaka skupina lahko {e marsikajizbolj{ala. Skupine bi lahko ve~ pozornosti namenjalegod~evskim sestavom, izbolj{ale bi lahko kostumskopodobo in drugo, predvsem pa bi nam pomagalo, ~e bi sena{im dejavnostim kdaj pa kdaj pridruìli ljudje, ki usmer-jajo folklorno dejavnost na Slovenskem. Svetovanje inpomo~ bi bila prav gotovo v prid razvoju folklornedejavnosti pri nas.

Za nas je bilo od vsega najbolj pomembno to, da je tak{enve~er, in z njim povezano druènje na Martinovo sobotoin v dneh ob njej, navdu{il skup{~ino v Hamiltonu ter vsesodelujo~e nastopajo~e in druge obiskovalce. Res se jevidelo, da slovenska ljudska kultura {e naprej ìvi v na{ihsrcih, ~eprav po~asi zamira delo nekaterih skupin. Upamle, da tak{no sre~anje ni bilo zadnje, da bodo ljudje, ki seukvarjajo s folklorno dejavnostjo, delali {e v prihodnje inda bomo uìvali ob spremljavi harmonike, petja in spre-tnosti na{ih nog.

Otro{ka folklorna skupina So~a. (Foto: Drago Ga~nik.)

Folklorna skupina Nagelj iz Toronta. (Foto: Zlatko Berkovi~.)

Vsi, ki smo èleli pridobili naziv strokovni vodja otro{kefolklorne skupine, smo se v mesecu septembru 2006 lahkoprijavili na za~etni seminar za vodje otro{kih folklornihskupin, ki je potekal na Osnovni {oli Livada v Ljubljani.Seminar se je za~el oktobra 2006 in se zaklju~il s pisnimizpitom 21. 4. 2007 in z oddajo seminarske naloge mesecamaja istega leta.

Dijaki, {tudenti, zaposleni u~itelji in drugi, ki jih folklor-na dejavnost zanima, smo skupaj preìveli kar {est koncevtedna (sobot in nedelj) in se seznanjali z ljudskimi plesi,pesmimi, {egami in navadami, preteklimi na~iniobla~enja, na~ini prena{anja izro~ila na otroke in podo-bnim. V ~ast nam je bilo, da smo se sre~evali s strokovnja-ki na tem podro~ju. Zanimivo jih je bilo poslu{ati, pre-dvsem pa smo spoznali, da so tudi oni bili neko~ za~etni-ki in da so se tudi oni mo~no trudili, da so pri{li do znanj,ki jih sedaj radi delijo z drugimi. In ravno s tem so namdali zagon in voljo, da smo z zanimanjem obiskovali sem-inar. Naj omenim nekaj imen: dr. Bruno Ravnikar, MirkoRamov{, mag. Rebeka Kunej, Iko Otrin, mag. DragoKunej, mag. Janja @agar, Branko Fuchs, Mal~i Moìna,Ne`ka Lubej, Mojca Lepej, dr. Janez Bogataj, Metka Knificin ne nazadnje na{ glavni organizator Bojan Knific, ki nasje vodil skozi celotni seminar.

Ljudski ples, ljudska glasba, obla~ilni videz, otro{ke igreitd. so le nekatere od mnogih dejavnosti, s katerimi smo sesre~evali vsak mesec. Na samem za~etku smo se seznanilis terminologijo, kjer smo natan~no opredelili pojme, ki senenehno vrtijo okrog izraza folklora. Tako smo dejali, dafolklora ozna~uje predvsem duhovno kulturo kme~kegaprebivalstva, tudi ljudsko kulturo nasploh. Folklorist jeznanstvenik, ki raziskuje folkloro, folklornik pa je ~lanfolklorne skupine. Folklorizem ni ve~ razumljen kot nega-tivni pojav, ozna~uje pa tudi vse, kar po~nejo folklorneskupine (poustvarjanje plesov, pesmi, iger …). Dobro smose seznanili z obla~ilnim videzom, spoznali smo obla~enjekmetov v preteklosti, izvedeli pa smo tudi, kako je v 19.stoletju na obla~enje kmetov vplivala moda, ki se je prekoplemi~ev in me{~anov {irila tudi na ni`ji sloj. Slovencipoznamo tudi ve~ razli~ic tako imenovanih narodnih no{,kajti splo{no sprejete tovrstne preobleke, morda uni-forme, ki bi bile primerne za promocijo Slovenstva vdomovini in tujini, nimamo. Odrske postavitve smo spo-

znali prakti~no, ob njih pa tudi {tevilne plese, otro{ke igre,pesmi in drugo. Ve~krat smo se poskusili v vlogi otrok inocenjevalcev in s tem oblikovali ob~utke, kak{en naj bona{ kon~ni izdelek. Mag. Drago Kunej nas je popeljal vsvet ljudske glasbe. Marsikdo si {e danes predstavlja, da soljudski godci tisti, ki igrajo na grablje, koso, tnalo inpodobno, vendar se, kot smo spoznali, zelo moti.

Danes imajo folklorne skupine nalogo, da kar najboljdosledno predstavljajo izro~ilo, pri ~emer predstavljajo“ìvi muzej” ali “gledali{~e zgodovine”, v katerem poust-varjajo predvsem plesno in glasbeno izro~ilo, ga povezuje-jo s {egami in navadami ter s kostumi ponazarjajo prete-kli obla~ilni videz ljudi, ki so na plesnih zabavah sodelo-vali.

Glavne misli, ki so se prepletale skozi celotnoizobraèvanje, so bile usmerjene v prepri~evanje sodelu-jo~ih, da se moramo odgovorno lotevati poustvarjanjaizro~ila, da ga ne smemo brez ustreznih razlogov spremi-

114

Porocila in ocene

ˆ

ZAÊTNI SEMINARZA VODJEOTRO[KIH FOLKLORNIHSKUPINRAJKA RODINGER

Dr. Drago Kunej za~etnim seminaristom predava o slovenski ljudski glasbi.

(Foto: Janez Erèn, za~etni seminar za vodje otro{kih/odraslihfolklornih skupin, Ljubljana, oktober 2006 - april 2007.)

Mirko Ramov{ z za~etnimi seminaristi. (Foto: Janez Erèn, za~etni seminar za vodje otro{kih/odraslih

folklornih skupin, Ljubljana, oktober 2006 - april 2007.)

njati, hkrati pa moramo biti pri pripravi novih programovustvarjalni. Zanimivo je, da Slovenci nimamo velikoplesov, za katere bi lahko rekli, da so le na{i, imamo pamnogo plesov s skoraj ne{tetimi razli~icami, ki smo jihprevzeli od na{ih sosedov.

Otro{ke folklorne skupine so v prvih letih razvoja povsemposnemale odrasle, danes pa oblikujejo svoj program, ki seod programa odraslih bistveno razlikuje. Otroci so nekdajtudi plesali, in sicer so plesali svoje otro{ke plese (ki jih niveliko) in so vsaj ob~asno plesali ob odraslih. Na{a nalogaje, da skladno z razumevanjem vzgojno izobraèvalnihnalog pribliàmo otrokom poenostavljene razli~iceodraslih plesov ter da predstavljamo dogodke iz ìvljenjaotrok v preteklosti. Na{a glavna naloga pa je, da seznani-mo svoje plesalce in godce z ljudskim izro~ilom, a ga pritem ne mali~imo in neprimerno interpretiramo, temve~ustvarimo tako podobo preteklosti, ki jo bo dana{nji otrokin obiskovalec na{ih prireditev lahko sprejel in doumel.Bodimo ponosni na ljudsko umetnost, ki ne sluì samo{ir{emu kulturnemu namenu, saj motivi iz preteklostilahko v vsakem posamezniku ponujajo {tevilne mo`nostiza duhovno izraànje v sodobnosti.

115

Porocila in ocene

ˆ

Razvijanje plesnosti je temelj vsega dela v folklornih skupinah.(Foto: Janez Erèn, za~etni seminar za vodje otro{kih/odraslih

folklornih skupin, Ljubljana, oktober 2006 - april 2007.)

Prakti~ne vaje na za~etnem seminarju (tudi na nadaljevalnih) na harmoniki è vrsto let spremlja Sa{o Gale. (Foto: Janez Erèn, za~etni seminar za vodje otro{kih/odraslih folklornih skupin, Ljubljana, oktober 2006 - april 2007.)

Delavnica je potekala v okviru mednarodnega folklornegafestivala v Beltincih, in sicer od 27. do 29. 7. 2007.

Udeleènci smo se zbrali 27. julija ob 17. uri na Gradu vBeltincih in se takoj preselili v @upnijski dom ter seposvetili delu. Po uvodnih preverjanjih prisotnosti in pre-dstavitvi programa dela je sledilo predavanje s pogo-vorom, na katerem sem preveril zanimanja udeleèncevdelavnice, da bi temu primerno prilagodil program dela.

Prisotni so takoj pokazali veliko zanimanje za spoznavan-je in uporabo nekaterih novih glasbil, zato sem naslednjidan prinesel ve~ glasbil, na katere so se delavni~arji polegglasbil, ki jih sicer igrajo, u~ili igrati.

Uvodno predavanje je bilo posve~eno zgodovinskim pogo-jem razvoja glasbe v posameznih pokrajinah in primerjaviteh z osrednjimi slovenskimi pokrajinami ter izhajajo~imislogovnimi posebnostmi, ki smo jih nato posku{ali vgradi-ti v prakti~no delo.

Naslednji dan smo analizirali program festivala prej{njegave~era in se dokaj kriti~no dotaknili sestave sporeda osred-njih gostov - Latvijcev. Nato smo se razdelili v skupine: odharmonikarjev so se svojega glasbila {e naprej èleli u~itiin nadgraditi znanje ter slog {tirje godci z diatoni~nimiharmonikami. Zanje sem kot osnovo izbral primer {taje-rskega plesa ~egle{~ek po zapisu iz knjige Zmage Kumer:Ljudska glasbila in godci na Slovenskem. Vià namre~ponuja nekaj zanimivih izzivov, s katerimi so se ha-rmonikarji intenzivno ukvarjali ves ~as delavnice. Sevedaso primer harmonskih modulacij in prehodov na koncu vsiuspe{no obvladali. Sicer so medsebojno izmenjali delrepertoarja, ki smo ga nato kriti~no ovrednotili, analiziraliin slogovno pre~istili.

Trije kontrabasisti so se lotili igranja z lokom. Dva od njihsta to po~ela prvi~, eden je è poskusil. Postavili smoosnove igranja, drè glasbila, posebej smo se ukvarjali spomenom primerne nastavitve glasbila (vi{ine …), drèloka, pritiska itd.. Bistvo so dojeli hitro, ostalo pa je odvis-no predvsem od njihovega nadaljnjega dela. Na mestusamem, razen za~etnih teàv z intenzivnostjo zvoka injasnostjo ritma, ni bilo ve~jih teàv.

Dva godca sta se posvetila opreklju, eden od njiju (pravza-prav ena) zelo intenzivno in je do konca delavnice èobvladala osnove. Poleg tega je poskusila {e nekaj drugihglasbil in seveda kot violinistka, kar je njena prvotna vloga

v skupini, poskusila in uporabila na~ine igranja spreml-jave, dodajanja ritma ob isto~asni izvedbi melodije,igranje z dodanimi toni praznih strun, poudarjanje ritmaitd.. Druga violinistka, ki je bila v delavnici drugi~, je nad-grajevala in utrjevala znanje od prej{njega leta in pokaza-la opazen napredek.

Dva godca sta se na novo lotila (izmeni~no) tenor tube.Eden se je nato posvetil bolj oblikovanju zvoka z usti inustnikom in je v ta namen vadil s “{efom”, trobilom izbu~e, drugi (oba sicer harmonikarja) je v osnovnihtonovskih na~inih è suvereno spremljal ostale godce, celov prej omenjenem, dokaj zahtevnem, ~egle{~ku.

Nekaj godcev je poskusilo igrati na tamburico, eden inten-zivno in je tudi obvladal osnove igranja na bisernico poFarka{evem sistemu, ena deklica se je pri~ela u~iti pihal,predvsem se je posvetila pi{~ali (~isto od za~etka) inosnove tudi osvojila (in za nagrado dobila pi{~al; upam, dajo bo tudi vnaprej kdaj zaigrala!).

Popoldan istega dne smo nadaljevali delo na podobenna~in, se dotaknili teoreti~nih problemov, predvsem pa jesledilo individualno delo s posamezniki in isto~asno uskla-jevanje le-teh znotraj skupin, ki so se ob~asno oblikovalespontano, glede na zna~ilnosti in mo`nosti tonske uskla-ditve posameznih glasbil.

V osnovi so se oblikovale tri glavne skupine:

Diatoni~ne harmonike so delovale s posamezniki z drugi-mi glasbili, ve~inoma pa individualno in vsak godec je zaseiskal re{itve problemov, nakar so jih skupaj preverili indrug drugemu pokazali mo`nosti, jih komentirali inprimerjali rezultate, ki so bili zelo jasno opazni glede nakraj, od koder je posamezni godec izhajal. To je bilaodli~na osnova za pogovor o slogu in opozorila na o~itnetujke v posameznih izvedbah, ki bi lahko prekrile poseb-nosti viè same.

V drugi skupini so se poleg opreklja ustalili {e tamburice,kontrabas (ob~asno dva), eden je kar nekaj ~asa vadil tudisam, violina in ob~asno klarinet (godec je vmes igral tudina diatoni~no harmoniko) ter drumla.

Tretja skupina je ve~ino ~asa delala zase zaradi na novonau~enih glasbil: pi{~al, ena violina, ob~asno kontrabas,klarinet, tudi harmonika.

Znotraj teh osnovnih skupin je prihajalo do zamenjav,novih poskusov ter do mnogih drugih sprememb.

Zadnji dan delavnice smo zjutraj, takoj po analiziprej{njega ve~era, v katerem so nastopali pevska skupinaKatice ter nekaj god~evskih skupin, nadaljevali in sklenilidelo, ki je bilo sicer nekoliko manj intenzivno kot prej{njidan, ko so bili godci ve~inoma do skrajnosti aktivni, zatoje sledil {e en teoreti~ni del. Tokrat na temo vlog godcev,njihovih vlog znotraj skupine, tudi mo`nosti in dol`nostisodelovanja in vsebinskega poseganja v slogovno plat

116

O GODÊVSKIDELAVNICI 2007TOMA@ RAUCH

Porocila in ocene

ˆ

izvedbe sporedov, kadar prihaja znotraj postavitev donasprotovanj. Sledil je {e prakti~ni zaklju~ek delavnice zmedsebojno predstavitvijo rezultatov dela.

Godci so v prakti~nem delu medsebojno izmenjali nekajvi`, jih nato kot osnovo zaigrali, uskladili in postavili kotceloto, pri tem pa spoznavali na~ine iskanja primernihtonalitet, sloga, razporeditev in vlog. Za konec so dodali {enekaj la`jih vi`, ~isto za veselje ali pa mogo~e tudi zaspomin na Prekmurje, ~eprav to ni bila “uradna” temaleto{nje delavnice.

Predvsem letos lahko pohvalim izredno samoiniciativnostudeleèncev delavnice (vsaj ve~ine) in neverjetne volje dodela. Prostega ~asa v samih delovnih terminih (posebej vsoboto) prakti~no ni bilo in to dejstvo è samo po sebikaè zagnanost, ki naj je ne zmanjka niti v prihodnje.

Ob koncu velja le {e povabilo vsem, ki ste redni gostje vBeltincih in tistim, ki na delavnici {e niste bili. Priklju~itese prihodnje leto od 25. do 27. avgusta, ne bo vam àl!

117

Porocila in ocene

ˆ

V okviru folklorne dejavnosti pokrivamo podro~ja lju-biteljskih kulturnih ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, kise kakorkoli dotikajo interpretiranja preteklih kulturnihpojavov, ob ~emer posebno pozornost namenjamo razvo-ju otro{kih in odraslih folklorno-plesnih skupin ter razvo-ju pevskih in god~evskih skupin, ki poustvarjajo glasbenoizro~ilo. Na Slovenskem danes v okviru kulturnih dru{tevdeluje preko 500 skupin in {e mnogo posameznikov, obtem pa obstaja {e kar nekaj skupin in posameznikov, ki ses podobnimi aktivnostmi ukvarjajo v okviru turisti~nihdru{tev, {olskih kro`kov, muzejskih dru{tev ipd.. Smoskoraj edini v Sloveniji, ki smo organizacijsko instrokovno sposobni usmerjati tovrstni razvoj, kajti drugihustanov, ki bi bile zmo`ne zdruèvati in posredovati spo-znanja o preteklih kulturnih pojavih ljubiteljskim ku-lturnim dru{tvom, ni. To se povsem jasno kaè v dose`kihzadnjih desetletij, ko smo na Slovenskem v primerjavi zdrugimi zahodnoevropskimi dràvami in v zadnjih letihtudi z vzhodnoevropskimi, naredili bistveno ve~je pre-mike, tako v {tevil~nosti skupin in posameznikov, ki seukvarjajo s to dejavnostjo, kot v njeni kakovosti.

@e v devetdesetih letih je dr. Janez Bogataj med vsemipodro~ji dedi{~ine, ki jih analizira v delu Sto sre~anj zdedi{~ino, izpostavil prav dejavnost odraslih folklornihskupin, ki dosledno upo{tevajo merila kakovostnegaprena{anja izro~ila v sodobnost. Od tedaj naprej so bilipomembni koraki narejeni predvsem v delovanju otro{kihfolklornih skupin, manj pa pri pevskih in god~evskihskupinah, ki se ukvarjajo s poustvarjanjem na{ega glas-benega izro~ila.

Posebno pomembno vlogo pri spodbujanju ustvarjalnostiin poustvarjalnosti ter sodobne interpretacije preteklostiimajo sre~anja otro{kih in odraslih folklornih skupin tersre~anja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi`.Vsem zainteresiranim omogo~amo udele`bo na stro-kovnih sre~anjih preko tristopenjskega sistema selekcij,obenem pa z organizacijo dràvnih prireditev opozarjamona najkakovostnej{e in druge izpostavljanja vredne pro-grame.

V sezoni 2007/2008 pripravljamo nove izobraèvalne pro-grame, predvsem pa skladno s potrebami in èljamiudeleèncev prenavljamo obstoje~e. Kot ugotavljamo,prav mnoì~na udele`ba na razli~nih izobraèvalnihoblikah, spodbuja kakovostno rast dejavnosti in razvija-nje novih, zanimivih programov, ki jih za nadaljnji napre-dek nujno potrebujemo. Ve~ pozornosti, kot sicer, letos

namenjamo izobraèvanjem za godce v folklornihskupinah in upamo, da se bodo nanje odzvali. Glasbenapodoba folklornih skupin vsekakor predstavlja pomembendel folklorne dejavnosti, zato se ji èlimo v prihodnjepodrobneje posvetiti - pri pripravi izobraèvanj in privrednotenju na sre~anjih predstavljenih programov.

V nadaljevanju navedeni kraji in datumi prireditev in izo-braèvanj so okvirni; dopu{~amo mo`nost, da jih zaradinepredvidljivih okoli{~in spremenimo. Vsebino prireditevin izobraèvalnih oblik, ki se bistveno ne razlikuje oddoslej uveljavljenih, omenjam le na kratko, nekoliko ve~besed pa je posve~eno novostim.

PRIREDITVE

PEVCI NAM POJEJO, GODCI PA GODEJO 2007

Dràvno sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi`Tolmin, 10. november 2007Dràvno sre~anje opozarja na pevske in god~evske skupine,ki glasbeno izro~ilo poustvarjajo skladno z uve-ljavljenimimerili in izpostavlja soìtje dveh na~inov prena{anja prvinljudskega glasbenega izro~ila v sodobnost. Na njem se pred-stavljajo tisti, ki ohranjajo glasbeno izro~ilo z neposrednimprenosom od starej{e na mlaj{o generacijo, in tisti, ki glas-beno zapu{~ino poustvarjajo. @eleli bi si, da bi se nasre~anja prijavljajo ve~ pevskih in god~evskih skupin, kidelujejo v okviru folklornih dru{tev, saj z dodatno tovrstnodejavnostjo folklorne skupine pridobivajo potrebneizku{nje ter se s tem krepijo. Skupine bo na podlagi ogledov{estih regijskih sre~anj pevcev ljudskih pesmi in godcevljudskih vi` izbrala dr. Ur{a [ivic.

RINGA RAJA 2008

Dràvno sre~anje otro{kih folklornih skupinVelenje, 31. maj 2008Na dràvnem sre~anju se bo predstavilo od 8 do10 otro{kihfolklornih skupin iz razli~nih predelov Slovenije in sicer sprogrami, dolgimi od 5-8 minut, ki bodo uspe{no pre{litristopenjski sistem selekcije ter s tem dokazali svojo ino-vativnost in kakovost v poustvarjanju otro{kega izro~ila.Preteklo sre~anje je pokazalo, da so otro{ke folklorneskupine sposobne kakovostno izvajati plesni in pevski pro-gram ter da ob tem lahko poustvarjajo tudi otro{ko izro~ilo.Nadejamo se, da bo podobno tudi na sre~anju v letu 2008.Skupine bo za dràvno sre~anje na podlagi ogledov {estihregijskih sre~anj izbrala Mal~i Moìna.


Dràvno sre~anje odraslih folklornih skupinBeltinci, 27. julij 2008V letu 2008 bomo dràvno sre~anje odraslih folklornihskupin pripravili le v Beltincih, kjer se bodo predstavile

118

Napovedujemo

NA^RT DR@AVNIHAKCIJ JSKD ZASEZONO 2007/2008BOJAN KNIFIC

folklorne skupine, ki poustvarjajo slovensko plesno, glas-beno, pevsko idr. dedi{~ino - oziroma interpretirajoizro~ilo drugih narodov, narodnosti in manj{inskih skup-nosti. V tem je tudi novost leto{njega dràvnega sre~anja,s katero èlimo opozoriti na multikulturnost prostora inna mo`nosti njegovega odrskega izraza. Skupine bosta napodlagi ogledov regijskih sre~anj izbrala Branka Mo{kon(slovenski program) in dr. Bruno Ravnikar (neslovenskiprogram).

IZOBRA@EVANJA

NADALJEVALNI SEMINAR ZA VODJE FOLK-LORNIH SKUPIN, PRIMORSKA IV.: REZIJA

Bovec, od 19. do 21. oktobra 2007Rezija si zaradi specifi~nega plesnega, glasbenega indrugega izro~ila in zaradi prostorske odmaknjenosti odSlovenije zasluì, da ji namenimo poseben nadaljevalniseminar, ki bo udeleèncem vsaj delno razkril, kako so ple-sali (in deloma tudi kako so peli) Rezijani. Sicer je res, darezijanskih plesov ne ple{e veliko folklornih skupin, je patudi res, da bi se jih marsikdo od folklornikov rad nau~il,pa ~eprav le za svoj lastni uìtek. Nadaljevalni seminar bovsaj deloma namenjen tudi slednjim, torej folklornikom,ki se rezijanskih plesov ne èlijo nau~iti zato, da binastopali na odru, ampak preprosto zato, da bi jih znalizaplesati. Plesni del seminarja bo vodil Mirko Ramov{,pevski pa Alenka Trampu{ Bakija.

PETJE LJUDSKIH PESMI

Tolmin, 10. november 2007Vsakoletni seminar, ki ga namenjamo vsem, ki jih vokalnoglasbeno izro~ilo zanima zaradi vna{anja ljudskih pesmi vprograme folklornih skupin ali pa zaradi ohranjanja inpoustvarjanja pesemskega izro~ila znotraj posebnihpevskih skupin, smo è pred leti iz nekajurnega raz{irili nacelodnevnega. Tokrat bo na njem v prvem delu svojepoglede na mo`nosti prena{anja pevskega izro~ila v sodo-bnost razgrnila dr. Ur{a [ivic, o mo`nostih za ustrezno kos-tumiranje pevskih in god~evskih skupin bo spregovorilBojan Knific, v nadaljevanju pa bodo potekale pevskedelavnice, ki jih bodo vodili poznavalci glasbenega izro~ila.

GODÊVSTVO NA SLOVENSKEM

Tolmin, 10. november 2007Seminar namenjamo godcem, ki in{trumentalno glasbenodedi{~ino poustvarjajo v okviru folklornih in drugihgod~evskih skupin. Tokrat bo seminar posve~en igranju naharmoniko, ki bi se lahko - in bi se moralo - bolj odmikatiod izvajanja narodno-zabavne ali druge sodobne glasbe.Kratek teoreti~en uvod in kasnej{e prakti~no delo z godci,ki igrajo na kromati~no ali diatoni~no harmoniko, bovodila Nina Volk.

BASOVSKA GLASBILA V GODÊVSKIH SESTAVIH FOLKLORNIH SKUPIN

Ljubljana, 24. november 2007Enodnevni seminar, na katerem bo mogo~e spoznati vlogobasovskih glasbil v god~evskih sestavih, namenjamo vo-djem godcev v folklornih skupinah, kontrabasistom, ki bi seradi nau~ili igranja na lok in tistim, ki igrajo na kovinski bas(bariton). Basovska glasbila predstavljajo osnovo, brezkatere pri poustvarjanju ljudske glasbe ne gre, zato bomogo~e na seminarju spoznati, kako so na basovska glasbi-la igrali v preteklosti in kako nanje igrati danes v folklornihskupinah. S seminarjem èlimo {e prav posebej spodbuditikontrabasiste, ki na kontrabas ne igrajo z lokom, da bi seigranja z lokom nau~ili in bi se te tehnike v prihodnje tudiposluèvali. Seminar, ki bo razdeljen na dva dela, bo vodildr. Drago Kunej. V teoreti~nem delu bo predavatelj ob pre-dvajanju zvo~nih posnetkov predstavil temeljne zna~ilno-sti god~evstva na Slovenskem s poudarkom na basovskihglasbilih (na~ini igranja, vloga v in{trumentalnih sestavih…), v prakti~nem delu pa se boste udeleènci seznanili stem, kako teoreti~na izhodi{~a prenesti v prakso.

VÊRAJ, DANES, JUTRI

Mo`nosti poustvarjanja ljudskega izro~ilaLjubljana, 8. december 2007Seminar bo ob koncu leta z dvema predavanjema o ljud-ski vokalni in in{trumentalni glasbi v Reziji predstavljalnadgradnjo oz. dopolnitev oktobrskega nadaljevalnegaseminarja, na katerem bodo zainteresirani spoznavalipredvsem plesno izro~ilo Rezije, nanj pa se bodo lahko pri-javili vsi - godci, vodje skupin in drugi ~lani.Poleg omenjenih dveh predavanj bo v sklop seminarjaV~eraj, danes, jutri ume{~eno {e predavanje na temo ko-stumiranja folklornih skupin, ki bo razkrilo novemo`nosti v poustvarjanju na{e obla~ilne dedi{~ine.

POSVET S STROKOVNIMI SPREMLJEVALCI

Ljubljana, januar 2007Ker v Sloveniji ni {ole, ki bi dajala ustrezne kadre za usme-rjanje folklorne dejavnosti, se sre~ujemo s precej{njimiproblemi pri izboru strokovnih spremljevalcev prireditev.Le-ti so navadno izku{eni vodje folklornih skupin, ki soopravili za~etni seminar za vodje folklornih skupin inuspe{no delovali (ali {e delujejo) v folklornih skupinah.Njihovo znanje prihaja prete`no iz prakse, kljub temu paza uspe{no svetovanje potrebujejo nekaj teoreti~ne podlagein napotkov. V ta namen vsako leto pripravljamo posvet, nakaterem strokovne spremljevalce seznanjamo z novostmiin usklajujemo merila za vrednotenje programov,prikazanih na obmo~nih in regijskih sre~anjih.

FOLKLORNI TABOR ZA ODRASLE

Novo mesto, od 25. do 27. januarja 2008V delavnicah bodo vodje in ~lani folklornih skupin ustva-rjali nove odrske postavitve, v katerih bodo ljudske plesepovezovali s pesmimi. Aktivno delo v manj{ih skupinah,

119

Napovedujemo

kjer vsi prisotni sodelujejo pri na~rtovanju in realizacijiprograma, se je v preteklih sezonah izkazalo kot zeloprimerno, saj udeleènci tabora s tem pridobivajo noveizku{nje, ki jih potem prena{ajo med folklornike v svojihskupinah. Omejena izbira gradiva, ki smo jo prvi~ uvedlina taboru leta 2007, je dala dobre rezultate, zato bomo stakim sistemom dela nadaljevali. Za razliko od prej{njihlet se bomo tokrat bolj posvetili god~evskim sestavom inprogram prilagajali njihovim zmo`nostim in potrebam.Godcem tokrat prvi~ za udele`bo na taboru ne bo potre-bno pla~ati kotizacije.

SEMINAR ZA VODJE PEVSKIH SKUPIN

Februar - april 2008Seminar je popolna novost v na{ih programih in èli opo-zoriti, da se je poustvarjanja pevskega izro~ila potrebnolotevati z enako skrbnostjo kot poustvarjanja plesnegaizro~ila. Seminar, ki se bo predvidoma za~el meseca febru-arja in kon~al meseca aprila, bo obsegal 40 ur predavanj,predvsem pa prakti~nega dela, in bo potekal v {tirih sobo-tah. Seminar bo obsegal uvodno predavanje o slovenskiljudski pesmi, predavanje o besedilih ljudskih pesmi, opesmih ìvljenjskega in koledarskega kroga, o zbiranjugradiva in obstoje~ih knji`nih objavah, o mo`nostihterenskega raziskovanja ipd., predvsem pa bo obprakti~nem spoznavanju pesemskega izro~ila opozarjal nazna~ilnosti in posebnosti ljudskega petja na slovenskemetni~nem prostoru.

Seminar bodo vodili mag. Igor Cvetko, dr. Ur{a [ivic, dr.Drago Kunej, Vesna Sever, Katarina [etinc, AdrianaGaber{~ik idr..

NADALJEVALNI SEMINAR ZA VODJE FOLKLORNIH SKUPIN

Murska Sobota, od 14. do 16. marca 2008Nadaljevalni seminarji so namenjeni spoznavanju plesne-ga izro~ila posamezne pokrajine - tokrat Prekmurja, pogojza udele`bo pa je uspe{no opravljen za~etni seminar zavodje folklornih skupin.

RAZVOJ PLESNOSTI - NADALJEVALNI SEMINAR

Maribor, 12. april 2008V Mariboru redno pripravljamo seminar, ki ga vodi IkoOtrin in na katerem udeleènci leto za letom spoznavajo,kako pri otrocih in odraslih razvijati plesnost. Tudi tokratbo tako, s tem, da bodo na seminar povabljeni tisti, ki soopravili za~etni seminar za vodje folklornih skupin ali paso è v preteklih letih sodelovali na tovrstnem seminarju.Seminar bo namenjen izku{enim plesalcem, ki bi obsto-je~e znanje radi nadgradili in hkrati spoznali nove na~inerazvijanja plesnosti pri otrocih in odraslih.

OTRO[KE FOLKLORNE SKUPINE: KAKO IZ PRETEKLOSTI V PRIHODNOST

Velenje, 31. maj 2008Posvet z delavnicami smo ob dràvnem sre~anju otro{kihfolklornih skupin leta 2007 pripravili prvi~. Izpolnjeneankete in odzivi udeleèncev so pokazali, da bi bilo dobroz omenjeno prakso nadaljevati, a bi bilo treba seminarske-mu delu in spoznavanju izro~ila posvetiti {e ve~ ~asa.Posvet z delavnicami ob prireditvi Ringa raja 2008 zatoohranjamo, raz{irili pa bomo dejavnosti, v katere bodobolj aktivno kot leta 2007 vklju~eni tudi vodje skupin.

OBLAÎLNA DEDI[ÎNA

Kranj, od 22. do 24. februarja 2008Na seminarju se bodo udeleènci ukvarjali z izdelovanjemfolklornih kostumov in z vpra{anji, ki se pojavljajo obprakti~nem uresni~evanju zastavljenih ciljev.

Osnovna tema: obla~ilna dedi{~ina Gorenjske.

GODÊVSKA DELAVNICA

Beltinci, od 25. do 27. julija 2008Delavnica, ki je namenjena prakti~nemu spoznavanjurazli~nih ljudskih glasbil in igranju nanje, bo tokrat imela{e specifi~en cilj, in sicer spoznavanje procesov prevze-manja in preoblikovanja tujih glasbenih vzorcev v sloven-ski ljudski glasbi.

OTRO[KI FOLKLORNI TABOR

Od 21. do 24. avgusta 2008Folklorni tabor za vodje in ~lane otro{kih folklornih skupinspodbuja ustvarjalnost, katere rezultati se kaèjo v novihodrskih interpretacijah otro{kega izro~ila. Kot se je pokaza-lo v preteklih letih, tabor vodjem otro{kih folklornih skupindaje navdih za nadaljnje delo, hkrati pa z individualnimsvetovanjem vodjem, ki smo ga uvedli leta 2006, omogo~aoblikovanje kakovostnih programov otro{kih folklornihskupin. Lokacijo bomo dolo~ili naknadno.

120

Napovedujemo

Spodnje preglednice objavljamo z namenom, da bi vsezainteresirane dovolj zgodaj opozorili na obmo~na in reg-ijska sre~anja ter na izobraèvanja, ki jih v letu na~rtujejona{e obmo~ne izpostave. Podatki so zgolj okvirne smer-nice za vse, ki jih sre~anja in izobraèvanja zanimajo in sopovzeti iz prijav programa obmo~nih izpostav za leto2008. ê bi radi dobili natan~nej{e informacije, se obrniteneposredno na obmo~no izpostavo, ki akcijo pripravlja.

V razpredelnicah so navedeni osnovni podatki in sicermedobmo~je ({ir{e obmo~je - regija z imenom centra,dveh ali treh centrov), obmo~na izpostava, ki programpripravlja in datum akcije. Pri obmo~nih sre~anjih sonavedeni tudi naslovi prireditev in pri izobraèvanjihnaslovi izobraèvanj.

NOVOST:

Na tem mestu obve{~amo vse, ki delujete na obmo~juPrimorske, Notranjske, osrednje Slovenije, Dolenjske inBele krajine, da smo zaradi usklajevanja kakovostne ravniskupin, ki se predstavljajo na regijskih sre~anjih, naredilireorganizacijo. Tako bosta sre~anji otro{kih in odraslihfolklornih skupin medobmo~ja Novo mesto (prete`ni delDolenjske z Belo krajino) samostojni, medobmo~jeIvan~na Gorica (torej osrednja Slovenija) pa se pridruùjePrimorski. Enako smo na regijski ravni zdruìli pevske ingod~evske skupine (pripravili bomo skupno regijskosre~anje za Primorsko in osrednjo Slovenijo), pri pevcih ingodcih pa smo dodatno zdruìli {e medobmo~je Novomesto s Celjem in Slovenj Gradcem (v letu 2008 bo torejskupno sre~anje za Dolenjsko, Belo krajino, zahodno[tajersko in Koro{ko). Organizacija obmo~nih sre~anj,razen ob primerih upo{tevanja posebnih potreb okolja,ostaja nespremenjena.

REGIJSKA SREÂNJA ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN

REGIJSKA SREÂNJA OTRO[KIH FOLKLORNIH SKUPIN

REGIJSKA SREÂNJA PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VI@

SREÂNJA FOLKLORNIH SKUPIN DRUGIH NARODOVIN NARODNOSTI

121

Napovedujemo

PROGRAMIOBMO^NJIHIZPOSTAV JSKD NAPODRO^JU FOLKLORNEDEJAVNOSTI V LETU 2008BOJAN KNIFIC

Medobmo~je Izpostava Datum

Kranj Domàle 11. 5.

Nova Gorica, Izola inosrednja Slovenija Ajdov{~ina 18. 5.

Novo mesto Metlika 17. 5.

Maribor in Pomurje Murska Sobota 24. 5.

Ptuj Ormo` 23. 5.

Slovenj Gradec in Celje Dravograd 10. 5.

Ljubljana Ljubljana 25. 5.


Slovenj Gradec in Celje [entjur 6. 5.

Maribor in Pomurje Ru{e 8. 5

Novo mesto Novo mesto 9. 5.

Nova Gorica, Izola inosrednja Slovenija Ivan~na Gorica 7. 5.

Ptuj Lenart 16. 5.

Kranj Radovljica 20. 4.


Maribor in Pomurje Pesnica 6. 9.

Novo mesto, Celje inSlovenj Gradec Trebnje 11.10.

Nova Gorica, Izola inosrednja Slovenija Litija 18.10.

Ptuj Slovenska Bistrica 31. 5.

Kranj [kofja Loka 17. 10.


Kranj Jesenice 17. 10.

Ljubljana Velenje 6. 6.

Maribor Maribor [e ni dolo-~en

122

OBMO^NA SRE^ANJA IN OSTALE PRIREDITVE, KI JIH PRIPRAVLJAJO OBMO^NE IZPOSTAVE

Medobmo~je Celje in Slovenj Gradec (zahodna [tajerska s Koro{ko)

Medobmo~je Izola, Nova Gorica in osrednja Slovenija (Primorska z Notranjsko in osrednjo Slovenijo)

Medobmo~je Izpostava Naziv dogodka Datum

Celje La{ko Obmo~no sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 8. 11.

Celje La{ko Sre~anje odraslih folklornih skupin 4. 4.

Celje La{ko Se igramo, pojemo in ple{emo - sre~anje otro{kih folklornih skupin 30. 1.

Celje Mozirje Drgl'ca - obmo~no sre~anje odraslih folklornih skupin 20. 4.

Celje Mozirje Ringa raja 29. 3.

Celje Roga{ka Slatina Etno ve~er 22. 2.

Celje Roga{ka Slatina Obmo~no sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 30. 8.

Celje Roga{ka Slatina Sre~anje otro{kih folklornih skupin 28. 3.

Celje [entjur Sre~anje odraslih folklornih skupin 20. 4.

Celje [entjur Sre~anje otro{kih folklornih skupin 30. 1.

Celje [entjur Ve~er pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 17. 5.

Celje Velenje Eno pesem peti - obmo~no sre~anje pevcev ljudskih pesmi ingodcev ljudskih vi` 31. 8.

Celje Velenje Obmo~no sre~anje odraslih folklornih skupin 20. 4.

Celje Velenje Z igro in plesom v pomlad - obmo~no sre~anje otro{kih folklornihskupin 10. 3.

Celje Slovenske Konjice Obmo~no sre~anje odraslih folklornih skupin 15. 2.

Celje Slovenske Konjice Obmo~no sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 4. 7.

Celje Celje Ple{i, ple{i - obmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin 7. 3.

Celje Celje Ven~ek `idanih - obmo~no sre~anje odraslih folklornih skupinMed

14. 4. in1. 5.

Celje Celje Zapojmo in zaigrajmo kot neko~ - obmo~no sre~anje pevcevljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 27. 7.

Slovenj Gradec Dravograd Nastop folklorne skupine iz tujine 28. 6.

Slovenj Gradec Radlje ob Dravi Obmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin 8. 4.

Slovenj Gradec Radlje ob Dravi Sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 2. 2.

Slovenj Gradec Slovenj Gradec Sre~anje odraslih folklornih skupin 18. 4.

Slovenj Gradec Slovenj Gradec Sre~anje otro{kih folklornih skupin 19. 3.

Slovenj Gradec Ravne Sre~anje otro{kih folklornih skupin 8. 4.

Slovenj Gradec Ravne Sre~anje veteranskih folklornih skupin 25. 6.


Izola Izola Obmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupinMed

18. 3. in15. 7.

Izola Izola Izolafolk - Ples neko~ in danes 26. 6.

Napovedujemo

123

Napovedujemo


Izola Koper Etno program 1. 5.

Izola Koper Obmo~no sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi`Med

24. 5. in30. 4.

Izola Koper Sre~anje odraslih folklornih skupinMed

1. 3. in30. 3.

Izola Koper Sre~anje otro{kih folklornih skupin 15. 3.

Izola Postojna “S plesom in pesmijo” 6. 12.

Izola Postojna Obmo~no sre~anje odraslih folklornih skupin 9. 5.

Izola Ilirska Bistrica Obmo~no sre~anje odraslih folklornih skupin 10. 5.

Izola Ilirska Bistrica Pust je pr{u 15. 2.

Izola Ilirska Bistrica Vizita 4. 6.

Nova Gorica Tolmin Sre~anje otro{kih folklornih skupin Poso~ja 3. 4.

Nova Gorica Tolmin Sre~anje odraslih folklornih skupin Poso~ja, pevcev ljudskih pesmiin godcev ljudskih vi` 4. 4.

Osrednja Slovenija Litija Sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` Zasavja 16. 2.

Osrednja Slovenija Ljubljana okolica 29. obmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin 10. 4.

Osrednja Slovenija Ljubljana okolica 30. obmo~no sre~anje odraslih folklornih skupin 10. 5.

Osrednja Slovenija Ljubljana okolica Obmo~no sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 27. 9.

Osrednja Slovenija Vrhnika Igrajmo se, igrajmo pa zaple{imo - sre~anje otro{kih folklornihskupin 21. 2.

Osrednja Slovenija Ko~evje Obmo~no sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 10. 2.

Osrednja Slovenija Cerknica Sre~anje odraslih folklornih skupin Notranjske z gosti 26. 2.

Osrednja Slovenija Ivan~na Gorica Obmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin 8. 4.

Osrednja Slovenija Ivan~na Gorica Obmo~no sre~anje odraslih folklornih skupin 4. 4.

Osrednja Slovenija Zagorje ob Savi Sre~anje odraslih folklornih skupin 2. 2.

Medobmo~je Maribor in Pomurje (del [tajerske s Pomurjem)


Maribor Ru{e 10. sre~anje veteranskih in upokojenskih folklornih skupin 7. 6.

Maribor Ru{e Obmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin 8. 3.

Maribor Ru{e Sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 16. 2.

Maribor Maribor Preko polja gre pomlad - obmo~no sre~anje otro{kih folklornihskupin 20. 3.

Maribor Maribor Ljudsko izro~ilo pri nas - obmo~no sre~anje odraslih folklornihskupin, godcev ljudskih vi` in pevcev ljudskih pesmi

Med28. 3 in

1. 7.

Maribor Maribor To je tista muha - mednarodni festival otro{kega ljudskegaizro~ila 25. 6.

Maribor Pesnica Sre~anje otro{kih folklornih skupin Pesnice in Ru{ 8. 3.

Maribor Pesnica Sre~anje folklornih skupin Pesnice in Ru{ 4. 4.

Maribor Pesnica Sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 15. 6.

Murska Sobota Murska Sobota Obmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin 2. 4.

124

NapovedujemoMedobmo~je Izpostava Naziv dogodka Datum

Murska Sobota Murska Sobota Obmo~no sre~anje odraslih folklornih skupin 20. 4.

Murska Sobota Murska Sobota Obmo~no sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 20. 4.

Pomurje Ljutomer Drogi sosid, dober den 3. 11.

Pomurje Ljutomer Folklora, na{e veselje - sre~anje otro{kih folklornih skupin 8. 4.

Pomurje Ljutomer Prleki smo veseli lidje - sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcevljudskih vi` 23. 5.

Pomurje Ljutomer Prlekija ple{e in poje - sre~anje odraslih folklornih skupin 25. 4.

Pomurje Gornja Radgona Obmo~no sre~anje otro{kih in odraslih folklornih skupin 28. 3.

Pomurje Gornja Radgona Obmo~no sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 25. 4.

Pomurje Lendava Marko ska~e - obmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin 9. 4.

Pomurje Lendava Obmo~no sre~anje odraslih folklornih skupin 19. 4.

Medobmo~je Kranj (Gorenjska)


Kranj Domàle Obmo~no sre~anje otro{kih in odraslih folklornih skupin 8. 3.

Kranj Jesenice Obmo~no sre~anje folklornih skupinMed

26. 3. in30. 6.

Kranj Radovljica Obmo~no sre~anje odraslih folklornih skupin 15. 3.

Kranj Radovljica Obmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin 15. 3.

Kranj Trì~ Polka je ukazana - sre~anje folklornih skupin Trì~a 28. 3.

Kranj Kranj Sre~anje odraslih folklornih skupinMed

24. 2. in4. 4.

Kranj Kranj Sre~anje otro{kih folklornih skupin 3. 4.

Kranj Kamnik Obmo~no sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 13. 7.

Kranj Kamnik Obmo~no sre~anje folklornih skupinMed

23. 2. in14. 9.

Kranj Kamnik 38. dnevi narodnih no{ 12. 9.

Kranj [kofja Loka Sre~anje otro{kih in odraslih folklornih skupin 9. 4.

Medobmo~je Ptuj (osrednja [tajerska)


Ptuj Ptuj Pod lipo - sre~anje odraslih folklornih skupin 5. 4.

Ptuj Ptuj Pozdrav sosedu, 1. del - sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcevljudskih vi` 25. 1.

Ptuj Ptuj Pozdrav sosedu, 2. del - sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcevljudskih vi` 26. 1.

Ptuj Ptuj Sedem korakov - sre~anje otro{kih folklornih skupin 29. 3.

Ptuj Slovenska Bistrica 10. sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 22. 2.

Ptuj Slovenska Bistrica 28. sre~anje odraslih folklornih skupin 12. 4.

Ptuj Slovenska Bistrica 28. sre~anje otro{kih folklornih skupin 9. 4.

125

Napovedujemo


Ptuj Ormo` Ringa, ringa raja - obmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin 25. 1.

Ptuj Ormo` Diradi ~indara - obmo~no sre~anje odraslih folklornih skupin,pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 23. 2.

Ptuj Lenart Sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 18. 1.

Ptuj Lenart Si za ples? Sem za ples! - sre~anje odraslih folklornih skupin 4. 4.

Ptuj Lenart Sre~anje otro{kih folklornih skupin 28. 2.

Medobmo~je Novo mesto (Dolenjska z Belo krajino)

IZOBRA@EVANJA, KI JIH NA^RTUJEJO OBMO^NE IZPOSTAVE


Novo mesto Sevnica Obmo~no sre~anje harmonikarjev 28. 6.

Novo mesto Sevnica Obmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin 3. 4.

Novo mesto Sevnica Obmo~no sre~anje pevcev ljudskih pesmi 6. 6.

Novo mesto Breìce Igraj kolce - obmo~no sre~anje otro{kih folklornih skupin 2. 4.

Novo mesto Breìce Kdor ho~e {e pet', mora skraja za~et' - obmo~no sre~anjepevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 29. 11.

Novo mesto ^rnomelj Igraj kolce - sre~anje otro{kih folklornih skupin 16. 4.

Novo mesto ^rnomelj Sre~anje odraslih folklornih skupin 29. 3.

Novo mesto Kr{ko Obmo~no sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 14. 6.

Novo mesto Novo mesto Obmo~no sre~anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` 31. 5.

Novo mesto Novo mesto Slofolk - mednarodni folklorni festival 29. 4.

Novo mesto Trebnje Sre~anje odraslih folklornih skupin 15. 3.


Celje [entjur Izobraèvanje za mlade godce folklornih skupinMed16.10.

in 7.10.

Celje Slovenske Konjice Eno pesem peti 9. 3.

Izola Piran Folklorne delavniceMed1.2. in20.4.

Izola Ilirska Bistrica Seminar za vodje folklornih skupin 1. 2.

Izola Koper Seminar za godce in vodje folklornih skupin 1. 2.

Kranj Kamnik Seminar na temo obla~ilne dedi{~ine - o tako imenovanihnarodnih no{ah 5. 9.

Kranj Kranj Seminar za vodje otro{kih folklornih skupin I. 16. 2.

Kranj Kranj Seminar za vodje otro{kih folklornih skupin II. 9. 11.

Maribor Maribor Seminar za pripravo na obmo~na sre~anja folklornih skupinMed1.1 in30.3.

Maribor Maribor Ljudska glasba v otro{kem ljudskem izro~il 15.11

Maribor Maribor Izobraèvanje in strokovna pomo~ vodjem folklornih skupin 1. 1

Nova Gorica Ajdov{~ina Seminar za vodje otro{kih folklornih skupin 27. 9.

126

NapovedujemoMedobmo~je Izpostava Naziv dogodka Datum

Nova Gorica Tolmin Folklorni seminar za otro{ke folklorne skupine 2. 2.

Novo mesto Trebnje Strokovno svetovanje vodjem folklornih skupinMed 1.1. in 30.

11.

Osrednja Slovenija Cerknica Seminar za vodje folklornih skupin 30. 11.

Osrednja Slovenija Litija Folklorni seminar za vodje otro{kih skupin 25. 9.

Pomurje Ljutomer Programski posvet za vodje folklornih skupin februar

Pomurje Lendava Razvoj plesnosti in igre za otroke

Ptuj Lenart Seminar za skupine pevcev ljudskih pesmi 29. 11.

Ptuj Slovenska Bistrica Folklorni seminar okto-ber

Ptuj Lenart Folklorni seminar 22. in23. 11.

Slovenj Gradec Ravne Seminar za otro{ke folklorne skupine 14. 2.

Slovenj Gradec Ravne Seminar za odrasle folklorne skupine 27. 2.

Slovenj Gradec Dravograd Folklorna delavnica za odrasle 19. 1.

Najve~ zapisov slovenskihljudskih plesov, kakor tudiznanstvenih razprav instrokovnih prispevkov oslovenskem ljudskem ple-su v preteklosti in danes, jenedvomno objavil etnoko-reolog Mirko Ramov{.Verjamem, da vsak bralecFolklornika pozna Ramo-v-{eve monografske pu-blikacije. Nekoliko manj

pa so poznane njegove objave znanstvenih razprav instrokovnih ~lankov. Ker verjamem, da bi tistim, ki seukvarjajo s folklorno dejavnostjo, bil marsikateri od nje-govih ~lankov dobrodo{el za nov uvid v slovensko ljudskoplesno dedi{~ino ali za potrditev lastnega razmi{ljanja, vnadaljevanju predstavljam nekatere objave. Bralce naj obtem opozorim, da gre za izbor objav in ne celotno bibli-ografijo (ta bi namre~ zaobsegla bistveno ve~ prostora oz.enot).

Njegova prva knjiga je iz{la leta 1980, v letih 1992-2000 paje iz{lo {e 7 knjig:

- Plesat me pelji: plesno izro~ilo na Slovenskem.Ljubljana: Cankarjeva zalo`ba, 1980. 415 str. + priloge.

- Polka je ukazana: plesno izro~ilo na Slovenskem.Gorenjska, Dolenjska, Notranjska. Ljubljana: Kres,1992. 398 str. + priloge.

- Polka je ukazana: plesno izro~ilo na Slovenskem. Belakrajina in Kostel. Ljubljana: Kres, 1995. 243 str. +priloge.

- Polka je ukazana: plesno izro~ilo na Slovenskem.Prekmurje in Porabje. Ljubljana: Kres, 1996. 318 str. +priloge.

- Polka je ukazana: plesno izro~ilo na Slovenskem.Vzhodna [tajerska. Ljubljana: Kres, 1997. 414 str. +priloge.

- Polka je ukazana: plesno izro~ilo na Slovenskem. Odslovenske Istre do Trente - 1. del. Ljubljana: Kres, 1998.269 str. + priloge.

- Polka je ukazana: plesno izro~ilo na Slovenskem. Odslovenske Istre do Trente - 2. del. Ljubljana: Kres, 1999.255 str. + priloge.

- Polka je ukazana: plesno izro~ilo na Slovenskem.Koro{ka in zahodna [tajerska. Ljubljana: Kres, 2000.455 str. + priloge.

Vse od za~etka izhajanja zbornika Traditiones, daneszbornika In{tituta za slovensko narodopisje in

Glasbenonarodopisnega in{tituta ZRC SAZU, v njemobjavlja Mirko Ramov{ svoja znanstvena spoznanja oljudskem plesu. V zborniku je do sedaj objavil naslednjeznanstvene prispevke:

- Potrkan ples. - Traditiones, 1, Ljubljana 1972, str. 129-148.

- Valvasorjevo etnokoreolo{ko gradivo. - Traditiones, 2,Ljubljana 1973, str. 174-158.

- Romarski vrtec. -Traditiones, 4 , 1975, Ljubljana 1977,str. 47-48.

- Ples na Anèvo v Predgradu. - Traditiones, 5/6,1976/77, Ljubljana 1979, str. 305-312.

- Vloga ljudskega plesa v ìvljenju slovenskih izse-ljencev. -Traditiones, 13, Ljubljana 1984, str. 59-62.

- “Sedem korakov”. - Traditiones, 15, Ljubljana 1986,str. 201-224.

- Visoki ali prvi rej. - Traditiones, 17, Ljubljana 1988,str. 187-208.

- Mazurka kot ljudski ples. - Traditiones, 19 , Ljubljana1990, str. 107-124.

- Otro{ke igre z odvzemanjem in privzemanjem naSlovenskem. - Traditiones, 20, Ljubljana 1991, str. 127-142.

- “Osemca”. - Traditiones 21, Ljubljana 1992, str. 105-112.- [trekljev prispevek k raziskovanju slovenskega

ljudskega plesa. - Traditiones, 24, Ljubljana 1995, str.259-266.

- Ples v slovenski ljudski pesmi. - Traditiones, 27,Ljubljana 1998, str. 79-96.

- Ljudske plesne pesmi na slovenskem. - Traditiones,28/2, Ljubljana 1999, str. 167-176.

- “Ko so s plesom gor jenjáli ...” (Oris porabskegaplesnega izro~ila). -Traditiones, 30/1, Ljubljana 2001,str. 221-234.

- Val~ek kot slovenski ljudski ples. - Traditiones, 32/2,Ljubljana 2003, str. 33-49.

- Koreolo{ka in antropolo{ka podoba plesnih iger naSlovenskem. - Traditiones, 33/2, Ljubljana 2004, str.161-180.

- Metamorphoses of Slovenian folk dance[Metamorfoze slovenskega ljudskega plesa]. -Traditiones, 34/1, Ljubljana 2005, str. 141-154.

Poleg izvirnih znanstvenih ~lankov je v Traditiones obja-vil tudi nekatere druge strokovne ~lanke:

- Proslava 50-letnice ustanovitve Folklornega in{tituta.- Traditiones, 14, Ljubljana 1985, str. 201-205.

- Osemdeset let etnokoreologinje Marije [u{tarjeve. -Traditiones, 14, Ljubljana 1985, str. 207-208.

- Ob 75-letnici dr. Zmage Kumer. -Traditiones, 28/2,Ljubljana 1999, str. 9-11.

- 70 let Glasbenonarodopisnega in{tituta priZnanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademi-je znanosti in umetnosti. - Traditiones, 33/2, Ljubljana2004, str. 5-13.

V ~asu obstoja Jugoslavije je bil Ramov{ pogostudeleènec kongresov Zveze zdruènja folkloristov

127

Priporocamo v branje

ˆ

BIBLIOGRAFIJAMIRKA RAMOV[AREBEKA KUNEJ

Jugoslavije, zato so nekateri njegovi prispevki objavljeni vzborniku posameznega kongresa:

- Problem zapisovanja individualnih variacij rezi-janskega plesa. - Rad XV. kongresa Saveza udruènjafolklorista Jugoslavije, Jajce 1968. Sarajevo 1971: 315-318.

- Vloga fantov{~ine v ljudskih plesih Slovenske Istre inPrimorja. - Rad XVII. kongresa Saveza udruènja folk-lorista Jugoslavije, Pore~ 1970. @GANEC, Vinko (ur.).Zagreb: Savez udruènja folklorista Jugoslavije:Dru{tvo folklorista Hrvatske, 1972, str. 91-94.

- Kolanje v Sloveniji. - Zbornik radova 36. kongresaSaveza udruènja folklorista Jugoslavije, Sokobanja1989. Beograd 1989: 365-369.

- Ljudski ples na odru - umetnost ali zabava?. - RadXXXVII. kongresa Saveza udruènja folkloristaJugoslavije, Plitvi~ka jezera 1990. \URI], Tomislav(ur.). Zagreb: Dru{tvo folklorista Hrvatske, 1990, str.160-163.

Aktiven je bil tudi v slovenskih etnolo{kih krogih, zatolahko nekatere prispevke i{~emo tudi v izdajahSlovenskega etnolo{kega dru{tva:

- Sre~anje z rezijanskimi plesi. - Glasnik Slovenskegaetnolo{kega dru{tva, 8/1, Ljubljana 1967, str. 2-3.

- Obredni plesi in igre na Slovenskem. - GlasnikSlovenskega etnolo{kega dru{tva, 8/4, Ljubljana 1967,str. 1-2.

- Pritrkavanje - ljudska umetnost. - GlasnikSlovenskega etnolo{kega dru{tva, 9/2, Ljubljana 1968,str. 2-3.

- Metode in cilji raziskovanja slovenskega ljudskegaplesa. - Poglavja iz metodike etnolo{kega raziskovanja,1, Knji`nica Glasnika Slovenskega etnolo{kega dru{tva,4, Ljubljana 1980, str. 80-89.

- Zanimanje za slovenski ljudski ples na Slovenskemod sredine 19. stoletja. - Zgodovinske vzporedniceslovenske in hrva{ke etnologije,1, Knji`nica GlasnikaSlovenskega etnolo{kega dru{tva, 8, Ljubljana 1982, str.155-160.

- Pojavi folklorizma v Beli krajini. - Zgodovinskevzporednice slovenske in hrva{ke etnologije, 5,Knji`nica Glasnika Slovenskega etnolo{kega dru{tva,18, Ljubljana 1988, str. 215-220.

- Ljudski ples v osnovni {oli. - Glasnik Slovenskegaetnolo{kega dru{tva, 34/4, Ljubljana 1994, str. 43-45.

- Naloge slovenske etnokoreologije v prihodnje. -Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva, 35/4,Ljubljana 1995, str. 6-9.

Ramov{ je avtor {tevilnih samostojnih sestavkov alipoglavij v razli~nih monografskih publikacijah:

- Ples. - Slovensko ljudsko izro~il : pregled etnologijeSlovencev. BA[, Angelos (ur.). Ljubljana: Cankarjevazalo`ba: In{titut za slovensko narodopisje priSlovenski akademiji znanosti in umetnosti, 1980, str.223-229, ilustr.

- Ljudsko izro~ilo v estetski vzgoji pred{olskega otro-ka. - Odkrivajmo, doìvljajmo!, (Estetska vzgoja, del3), (Zbirka Cicibanove urice, 9). GOBEC, Dora (ur.).Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije, 1982,str. 29-49.

- Etnomuzikolo{ka podoba hribovske vasi Paka. -Kruhin politika: poglavja iz etnologije Vitanja, (Na~in ì-vljenja Slovencev v dvajsetem stoletju). KRNEL-UMEK, Du{a (ur.), [MITEK, Zmago (ur.). Ljubljana:Partizanska knjiga, 1987, str. 559-599.

- Volkstänze in Diex und Greutschach = Iz plesnegaizro~ila na Djek{ah in Kr~anjah. -Diex : Sonnendorfauf der Saualp : von der mittelalterlichen Kirchenburgzur modernen Tourismusgemeinde. WLATTNIG,Robert (ur.). Klagenfurt: J. Heyn, cop. 1995, str. 338-339, ilustr.

- Pogled kamere in pogled strokovnjaka. - Etnolo{kifilm med tradicijo in vizijo. KRI@NAR, Na{ko (ur.).Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU,Zalo`ba ZRC, 1997, str. 157-158.

- Oddelek za etnokoreologijo. - 65 letGlasbenonarodopisnega in{tituta ZRC SA : 1934-1999.TERSEGLAV, Marko (ur.). Ljubljana: ZRC SAZU,Zalo`ba ZRC, 2000, str. 36-37.

- Maska in ples v slovenski ljudski kulturi. - O pustu,maskah in maskiranj: razprave in gradiva, (Opera ethno-logica slovenica). FIKFAK, Jurij (ur.) in drugi. Ljubljana:Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU, 2003, str. 41-52, ilustr.

- Sporo~ilnost slovenskega ljudskega plesa. - Ples ìvl-jenja, ples smrti, (Poligrafi, letn. 8 (2003), {t. 27-28).TELBAN, Borut (ur.). Ljubljana: Nova revija, 2003, str.105-135, ilustr.

- Plesna dedi{~ina. - Nesnovna kulturna dedi{~ina,(Zbirka Dnevi evropske kulturne dedi{~ine).PRE[EREN, Damjana (ur.) in drugi. Ljubljana: Zavodza varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije, 2005, str. 89-91, ilustr.

- Ljudski plesi stare plasti: najstarej{e, preprosteplesne oblike. - Nesnovna kulturna dedi{~ina, (ZbirkaDnevi evropske kulturne dedi{~ine). PRE[EREN,Damjana (ur.) in drugi. Ljubljana: Zavod za varstvokulturne dedi{~ine Slovenije, 2005, str. 92-93, ilustr.

- Ljudski plesi nove plasti: novej{e, sestavljene plesneoblike. - Nesnovna kulturna dedi{~ina, (Zbirka Dnevievropske kulturne dedi{~ine). PRE[EREN, Damjana(ur.) in drugi. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturnededi{~ine Slovenije, 2005, str. 94-96, ilustr.

- Vloga ljudskega plesa v vsakdanjem in prazni~nemìvljenju: ljudski ples v {egah in navadah ìvlje-njskega in koledarskega kroga. - Nesnovna kulturnadedi{~ina, (Zbirka Dnevi evropske kulturne dedi{~ine).PRE[EREN, Damjana (ur.) in drugi. Ljubljana: Zavodza varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije, 2005, str. 97-100, ilustr.

- Ljudska plesna dedi{~ina danes: drugotno ìvljenjeljudskega plesa. - Nesnovna kulturna dedi{~ina,(Zbirka Dnevi evropske kulturne dedi{~ine).PRE[EREN, Damjana (ur.) in drugi. Ljubljana: Zavodza varstvo kulturne dedi{~ine Slovenije, 2005, str. 101-102, ilustr.

128


ˆ

- Prvine ljudskega plesa v baletu Pie in Pina Mlakarja“Vrag na vasi”. V: Nekdanje sve~anosti: prispevki zamonografiijo Pie in Pina Mlakarja. Katarina Lav{ (ur.).Ljubljana: Dru{tvo baletnih umetnikov Slovenije, 2006.

Prispeval je tudi gesla oz. sestavke v enciklopedije, lek-sikone in slovarje, npr.:

- Etnokoreologija. - Enciklopedija Slovenije. 1. natis.JAVORNIK, Marjan (ur.) in drugi. Ljubljana:Mladinska knjiga, 1987-2002, 1989, zv. 3: Eg-Hab, str.63, ilustr.

- Folklora, Folklorne skupine. - Enciklopedija Slovenije.1. natis. JAVORNIK, Marjan (ur.) in drugi. Ljubljana:Mladinska knjiga, 1987-2002, 1989, zv. 3: Eg-Hab, str.130-131, ilustr.

- Ljudski ples. - Enciklopedija Slovenije. 1. natis.JAVORNIK, Marjan (ur.) in drugi. Ljubljana:Mladinska knjiga, 1987-2002, 1992, zv. 6: Krek-Marij,str. 295-296, ilustr.

- Mostna igra. - Enciklopedija Slovenije. 1. natis.JAVORNIK, Marjan (ur.) in drugi. Ljubljana:Mladinska knjiga, 1987-2002, 1993, [Zv.] 7: Marin-Nor,str. 223.

- Polka. - Enciklopedija Slovenije. 1. natis. JAVORNIK,Marjan (ur.) in drugi. Ljubljana: Mladinska knjiga,1987-2002, 1995, zv. 9: Plo-Ps, str. 123, ilustr.

- Ravnikar, Bruno. - Enciklopedija Slovenije. 1. natis.JAVORNIK, Marjan (ur.) in drugi Ljubljana: Mladinskaknjiga, 1987-2002, 1996, zv. 10: Pt-Savn, str. 102.

- [Gesla - 117 enot]. - Slovenski etnolo{ki leksikon. 1.izd. BA[, Angelos (ur.).Ljubljana: Mladinska knjiga,2004.

Poleg tega je soavtor dveh knjig, ki sta nastali na pobudodveh folklornih skupin:

- Dedi{~ina Lancove vasi in okolice: no{a, plesi inmaske. Soavtorji: MAKAROVI^, Marija, GA^NIK,Ale{. Ptuj: Znanstvenoraziskovalno sredi{~e Bistra;Lancova vas: Folklorno dru{tvo, 2003. 112 str., ilustr.

- Na{a Poljana: kulturna dedi{~ina Velike Polane in oko-lice. Soavtorici: FUJS, Metka, MAKAROVI^, Marija.Velika Polana: KD “Mi{ko Kranjec”, 2004. 188 str., ilustr.

Je avtor dodatnega besedila v naslednjih publikacijah:

- Oj, tan stoji pa lipa: ziljski ègen, {tehvanje in prvirej. [entjakob = St. Jakob: Slovensko prosvetnodru{tvo “Ro`”, 1996. [34] str., ilustr.

- TRAMPU[, Neva, TRAMPU[, Alenka, TRAMPU[,Mile. Koleda, {ale{ka folklorna skupina. (ZbirkaFragmenti, zv. 6). Bibliofilska izd. Velenje: Pozoj, 1997.36 str., barvne fotogr.

- LUBEJ, Ne`ka. Pikapolonica, hvala za zlato kolo!:otro{ke igre in plesi: priro~nik za folklorno vzgojo.Maribor: Zveza kulturnih organizacij, 1997. 101 str.,ilustr., note. ISBN 961-6168-12-6.

- Najgel, fajgel, ro`marin. Dobova: Kulturno dru{tvo,[2001]. 1 zvo~na kaseta (38 min, 53 sek,).

- MEH, Anica. Je pu{eljc narjen ---: narodopisni utrinkiiz Mislinjske doline. Podgorje: samozal., 2005. 153 str.,ilustr.

V zadnjem ~asu je soavtor nekaterih zgo{~enk, ki jih jeizdal Glasbenonarodopisni in{titut ZRC SAZU:

- Od Ribnice do Rakitnice: ljudska pesem in glasba vRibni{ki dolini = From Ribnica to Rakitnica: folksongs and music of the Ribni{ka dolina valley. (Iz arhi-va Glasbenonarodopisnega in{tituta). Soavtor: KUNEJ,Drago. Ljubljana: Glasbenonarodopisni in{titutZnanstvenoraziskovalnega centra SAZU; Hrova~a:[krab~eva hi{a; Ribnica: Miklova hi{a, p 2003. 1 CD(68 min, 59 sek), stereo.

- Slovenske ljudske plesne viè, Koro{ka = Slovene folkdance music, The Koro{ka region. (Iz arhivaGlasbenonarodopisnega in{tituta). Soavtorja: KUNEJ,Drago, KUNEJ, Rebeka. Ljubljana: ZRC SAZU, cop.2003. 1 CD (58 min, 44 sek), stereo.

- Odmev prvih zapisov = (The echo of the first record-ings). (Iz arhiva Glasbenonarodopisnega in{tituta).Soavtorji: KLOBÂR, Marija, KUNEJ, Drago, [IVIC,Ur{a. Ljubljana: Glasbenonarodopisni in{titut ZRCSAZU, p 2004. 1 CD (62 min 20 sek), stereo.

In za konec {e nekaj prispevkov, ki jih avtorica tega se-znama ni uvrstila v zgornje skupine, vendar je po njenipresoji dobro, da bralce Folklornika seznani z njimi:

- Vascit pr Zile: ziljska svatba v pesmi, besedi, plesu inglasbi. Soavtorji: KRIEGL, Niko, LO@AR-PODLOGAR,Helena, KORUZA, Joè, MILISAVLJEVI^, Lajko. VCelovcu: Slovenska prosvetna zveza, [1976?]. [48] str.

- Ljudski plesi. Ljubljana: Zdruènje plesnih u~iteljev SRSlovenije: komisija za druàbni ples pri ZKO Slovenije:Delavska univerza “Cene [tupar”, 1981. 60 str., note.

- Folklora in folklorizem. - Kulturni poro~evalec,22/102, Ljubljana 1991, str. 7.

- Slog slovenskega ljudskega plesa. - Folklornik, 1/1,Ljubljana 2005, str. 7-9.

- Slovenski narodni plesovi: (skripta za folklorni semi-nar). Zagreb: [s.n.], 1971. 111 str., pril., note.

- “Coklarski ples”. Folklornik 2 (2006):28.

129


ˆ

Ljubljana: Javni skladRS za kulturne deja-vnosti, 2006, 91 str.,ilustr.

“Umetnost koreografi-je” izpod peresa dr.Henrika Neubaerja jenamenjena - kot zapi{eavtor v sklepu, dapomaga mladim kore-ografom in tistim, ki sièlijo pri ustvarjanjuplesnih skladb izpopol-niti svojo umetnost inznanje (str. 73). êpravjo pisec namenja v prvivrsti koreografom bale-

ta in sodobnega plesa, jo priporo~am v branje tudi “kore-ografom ljudskega plesa v folklornih skupinah” z opozo-rilom, da tudi ljudski ples sodi med ples in umetnost.

Uvodoma avtor opredeli pojem koreografija in {e razloì,kaj je kinetografija ter nato poda namen knjige o kore-ografiji, s katero èli prikazati lepoto koreografskega ustvarjanja, to je ustvarjanja s ~love{kim telesom brezbesed (str. 7). Sledi poglavje s kratkim pregledomzgodovine plesa - vse od prazgodovine, do starega veka, koso se za~eli kazati prvi zametki poklicnega plesa in delitvena izvajalce in gledalce, do razvoja poklicnega plesa, ume-tnosti postavljanja plesov in do razvoja poklica koreografav 17. stoletju. Ne gre prezreti, da poglavje na kratko pred-stavlja tudi zgodovino koreografiranja in koreografij naSlovenskem in s tem dodaja pomemben drobec k zapisuzgodovine plesa na na{ih tleh.

Osrednjo vsebino knjige avtor razdeli na dva dela: splo{niin posebni del. V splo{nem delu predstavi koreografa innjegovo {ir{e delovno okolje. Pri tem takoj uvodoma opo-zori, da je osnova koreografovega dela ples, ki pa mora bitipredvsem umetnost izraza in ~ustev in ne razkazovanjeakrobatske virtuoznosti, pri tem pa avtor ne zanemarjatehni~nega znanja, brez katerega ni umetnosti; a opoza-rja, da zgolj obvladovanje tehnike izni~i navdih in omejiumetni{ko stvaritev. Razdelek o koreografu kon~uje zmislijo, da se ob gledanju te`ko nau~imo koreografiranja,da je treba delati in ustvarjati. Ustvarjalnosti se ne morenau~iti kdor koli, lahko pa vsakomur pomagamo, ga pod-piramo in mu posredujemo obrtno plat njegovega ustva-

rjalnega poklica … (str. 19), zapi{e avtor in nadaljuje spodajanjem koreografu potrebnih znanj, saj v naslednjemrazdelku razloì postopek nastajanja plesne kompozicije,zatem posebno podpoglavje namenja znanjem, ki jihpotrebuje koreograf in na{teva, kaj vse mora obvladati prisvojem delu ter na kaj mora biti pozoren, ko na~rtujenastop. Ker je ples tesno povezan z glasbo, pisec posvetitej tematiki dva razdelka, v katerih se osredoto~a na to,kako analiziramo izbrano glasbo in kak{na je povezava zglasbenikom: korepetitorjem in dirigentom. V naslednjemrazdelku se posveti {e scenografiji in kostumografiji tersodelovanju s tistimi, ki so odgovorni za ti dve podro~ji prinastajanju plesne predstave. Koreografski proces je ustva-rjalen proces, ki zahteva veliko vaje in znanja (str. 35),zapi{e avtor uvodoma k novemu razdelku in v nadaljeva-nju navede nekaj idej, ki so lahko v pomo~ tudi folk-lornikom v njihovem koreografskem procesu. Teminaslednjih dveh razdelkov sta koreografovo delo s plesalciv dvorani za vaje in delo na odru, posebej namenja {e pod-poglavje pripravam od za~etka do prve predstave in se vzadnjem razdelku prvega, splo{nega dela, dotakne propa-gandnega in informacijskega gradiva o novonastali kore-ografiji.

Sledi posebni del, v katerem se dr. Neubauer osredoto~apredvsem na mo`nosti gibanja posameznika in skupine v~asu in prostoru, upo{tevaje vsebino plesnega dela in nje-govih izraznih mo`nosti. Vsebino razdeli na naslednjerazdelke: gibi in plesal~evo telo, koraki in gibi posameznihdelov telesa, izbor kombinacij gibov in korakov, gibanje odznotraj ven in od zunaj navznoter, simetri~nost in ne-simetri~nost v telesu, uporaba energije in dinamika. Zdise, da bo folklornikom najzanimivej{i razdelek tega delaknjige o zavedanju prostora na odru, navsezadnje jeobvladovanje in uporaba prostora za koreografa ena nje-govih najpomembnej{ih nalog. Drugi pomemben elementpa je ~as - kar je tema naslednjega razdelka. Temu sledipodpoglavje, v katerem avtor èli opozoriti, da mora kore-ograf pri ustvarjanju plesa izbrati take gibe, ki bodo imeliza plesalce in za gledalce natan~no dolo~en pomen in

130


ˆ

Henrik NeubauerUMETNOST KOREOGRAFIJEREBEKA KUNEJ

Fotografija iz knjige s pripisom: Simetri~nost v telesu.(Foto: Janez Erèn.)

131


ˆ

bodo utemeljeni. Vsaka nova plesna skladba pomeni zakoreografa najprej pot v neznano - v raziskovanje novihizraznih mo`nosti in tehni~nih mo`nosti plesne ume-tnosti (str. 63), zapi{e avtor na za~etku razdelka, kjernamenja besede mladim koreografom in opozarja, naj si vsvojem ustvarjanju ne pomagajo z zapisi koreografijdrugih na video nosilcih. Opazi se namre~, da si koreografibrez lastnih idej pomagajo tudi na tak na~in, vendar je vnjihovih stvaritvah viden “pravi” avtor. Zato spodbujaza~etnike, da se z nadarjenostjo in z znanjem lotijoraziskovanja, ki ga omogo~a lastno ustvarjanje, v katereganaj vloìjo svojo filozofijo plesa, umetnosti in ìvljenja insvoje prepri~anje, pri tem pa morajo imeti ~as, mo~ inpotrpljenje, da se njihove zamisli iz~istijo in zaìvijo. Vnadaljevanju nam pisec predstavi, kako se koreografija zaposameznega plesalca razlikuje od koreografije skupinskihplesov, in opozarja, na kaj moramo pri tem paziti.Pazljivost velja tudi pri uporabi simetri~nosti in ne-simetri~nosti v prostoru, kar je tema naslednjega razdelka,temu pa sledi {e podpoglavje, v katerem obravnava izrazein ~ustva, ki jih plesalci podajajo v plesni predstavi. Obkoncu tega dela knjige dr. Neubauer namenja nekaj besed{e improvizaciji ter slogu, kjer opozarja na slogovnoenovitost plesne predstave, kaj mora koreograf storiti popremieri ter nazadnje zaklju~i z mislijo: Najstro`ji kritikmora biti vedno umetnik sam. Le tako bo kot koreografnadaljeval svojo umetni{ko pot, napredoval in se uvelja-vljal (str. 71).

Sklepu, ki je preveden tudi v angle{ki jezik, sledi {edodatek, v katerem so razloèni nekateri glasbeni izrazi,predvsem pa bo folklornikom v korist razlaga nekaterihodrskih tehni~nih izrazov, saj se hote ali nehote sre~ujejoz njimi pri svojem delu. Sledi {e seznam koreografov innjihovih baletnih postavitev v slovenskih narodnihgledali{~ih v Ljubljani in Mariboru ter seznam avtorjevihbaletnih koreografij drugod. Kot se strokovnemu pisanjupriti~e, ga avtor zaklju~uje z navedbo uporabljenih virovin literature.

êprav bo folkornika sprva morda motil jezik, ki se kljubstrokovnosti, kateremu se pisec ne more izogniti, trudibiti razumljiv in jasen, bodo bralca pritegnili tudi za-nimivi in raznovrstni citati, ki podajajo osebne izku{njeavtorja ali katerega drugega koreografa na obravnavanotemo in tako poìvijo vsebino in jo naredijo privla~nej{o.Navkljub vsemu bo “koreograf ljudskega plesa v folklorniskupini” na{el ob prebiranju te knjige {tevilne uporabnenapotke, ki jih bo lahko s pridom prenesel v svoje delovnookolje. Nenazadnje tudi zato, ker iz nje veje neizmernaljubezen do plesa kot umetnosti.

Fotografija iz knjige s pripisom: Koreograf pri delu s plesalci.(Foto: Janez Erèn.)

132

NAVODILA ZA OBLIKOVANJE IN ODDAJO PRISPEVKOV

Folklornik je glasilo, namenjeno folklornim in podobnim skupinam, ki v sodobnosti poustvarjajo prvine kulture inna~ina `ivljenja ljudi na Slovenskem v preteklosti. Objavlja strokovne in poljudne prispevke s podro~ja glasbene,plesne, obla~ilne in druge dedi{~ine; tako prispevke, ki obravnavajo izro~ilo preteklosti, kakor tudi prispevke, ki go-vorijo o sodobnem odnosu do izro~ila.

Uredni{tvo Folklornika prosi vse sodelavce, da pri oddaji prispevkov upo{tevajo spodaj navedene oblikovne stan-darde:

1. Prispevke oddajte v tipkopisu s prilo`eno disketo ali po elektronski po{ti.

2. Pripi{ite podatke o avtorju (ime, priimek, izobrazba, poklic, naslov, elektronski naslov, telefonska {tevilka).

3. Prispevke po{ljite na naslov: Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, [tefanova 5, 1000 Ljubljana,za uredni{tvo Folklornika ali na elektronski naslov: [email protected].

4. V kuverto dodajte tudi fotografije in drugo ilustrativno gradivo, v besedilu pa ozna~ite mesta, kamor naj bi gradi-vo sodilo.

5. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji.

6. O izbiri ali zavrnitvi prispevkov odlo~a uredni{ki odbor.

7. Poslanega gradiva ne vra~amo.

8. Pri strokovnih ~lankih uporabljajte oklepajski na~in citiranja: (priimek leto izida: stran); primer: (Ramov{ 1980:23). Ob koncu navedite vire in literaturo.

kako delati ko pozabljene [ege ponovno … porazgubile, dana ... ko ob nedeljah pri`gemo televizijo....

Documents