kaŽipot predstavitev osnutka - urbani forumkaŽipot prehoda v kroŽno gospodarstvo slovenije...

KAŽIPOT: PREDSTAVITEV OSNUTKA

Priprava predloga smernic za izkoristek potencialov Slovenije za prehod v krožno

gospodarstvo in podpora vključevanju deležnikov

Zasnova: Skupina za pripravo kažipota

KAŽIPOT PREHODA V KROŽNO GOSPODARSTVO SLOVENIJE

KROŽNO GOSPODARSTVO KOT CIVILIZACIJSKA NUJA (MIRO CERAR)

• Omejenost naravnih virov in naraščajoča svetovna populacija

nas neizbežno silita k iskanju rešitev, ki bodo omogočile ohranjanje

narave, biološke raznovrstnosti in s tem vseh živih bitij.

• Ključno je, da vire v proizvodnem in potrošnem ciklu zadržimo

čim dlje. Da preoblikujemo model proizvodnje in potrošnje. Na

tem temelji koncept krožnega gospodarstva, ki smo se mu

zavezali tako na ravni EU kot v Sloveniji.

• Pri tem je vloga vlade lahko odločilna – da podpre tiste konkretne

močne točke, ki na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni že

predstavljajo potencial za krožno Slovenijo in posledično krožno

Evropo.


SOODVISNOST VSEH NA PLANETU

• V preteklosti smo (u)porabljali vire v sorazmerju z razpoložljivostjo Zemlje

• Danes se „zadolžujemo“ -(u)porabljamo 1,5x kapacitet planeta - zemlje in virov letno

• Do 2035 potrebujemo „2 Zemlji“ na leto ali spremenjen vzorec gospodarjenja


Predsednik vlade Miro Cerar, MOS, Celje,12. september 2017

• sLOVEnija voditeljica prehoda v

krožno gospodarstvo v CEE

• Z vključevanjem deležnikov do

prepoznavanja in povezovanja

dobrih praks

• Oblikovanje priporočil za Vlado RS,

da bo krožni prihod učinkovitejši

• Krepitev mednarodne

konkurenčnosti gospodarstva in

kakovosti življenja za vse

KAŽIPOT NA POTI DO CILJA


SOUSTVARJALCI KAŽIPOTA

Partnerji v skupini ponudnikov:

• Giacomelli media (nosilec projekta)

• Inštitut Jožef Stefan

• Inštitut Wcycle Maribor

• Dr. Janez Potočnik – Na-svet, strateško svetovanje

• Luka Klemen, Oglaševalske storitve in svetovanje

Proces zasnove in nastajanja

dokumenta poteka v sodelovanju z

mednarodno povezovalno platformo www.circularcgange.com

& deležniki vključeni v procesu soustvarjanja – posveti, srečanja, delavnice ...

Pobudnik: Partnerstvo za zeleno gospodarstvo , Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor

http://www.circularcgange.com


KAŽIPOT V ŠTEVILKAH

V procesu nastajanja Kažipota smo:

• Izvedli 13 regionalnih posvetov in 7 interaktivnih delavnic

• Popisali 96 dobrih praks

• Se 20x sestali z različnimi deležniki (SRIP, SOS, SVRK, SPIRIT, strokovnjaki, …)

• Sodelovali na več kot 15 dogodkih v Sloveniji

• Kažipot predstavili v mednarodnem okolju (Avstrija, Španija, Belgija,…)

• K sodelovanju povabili več kot 3.000 ljudi v Sloveniji in na tujem (newsletter)

• Identificirali 4 prednostna področja, predstavili 8 primerov


SLOVENIJA PRIDRUŽENA VODILNIM DRŽAVAM V KROŽNEM PREHODU EU


VSEBINSKI KONTEKST KAŽIPOTA

• EU Paketu za krožno gospodarstvo, predlagatelj J. Potočnik 2014,

druga verzija sprejeta decembra 2015 – to je osnova za

uveljavljanje koncepta krožnega gospodarstva v EU in v Sloveniji

• Vizija Slovenije 2050 in Strategija razvoja Slovenije 2030 – ta dva

dokumenta prinašata jasno usmeritev Slovenije v družbo „Kakovosti

življenja za vse“ – upoštevaje Cilje trajnostnega razvoja (SDG‘s)

• Ostali pomembni viri: OPZG, SRIP, Partnerstvo za zeleno

gospodarstvo

Zgledi: Roadmap SITRA, Roadmap Nizozemska, EMF Policy Toolkit …


KROŽNI PREHOD V ŠTEVILKAH

Ocene na ravni EU:

• do leta 2030 lahko s prehodom v krožno gospodarstvo

zagotovimo 600€ milijard prihrankov in

• ustvarimo do leta 2035 več kot 170.000 novih delovnih mest.

Temu Evropa namenja finančna sredstva:

• v višini več kot 650 milijonov evrov iz programa Obzorje 2020

in

• 5,5 milijarde evrov iz strukturnih skladov.


EKONOMSKI RAZLOGI ZA PREHOD V KROŽNO GOSPODARSTVO

• Gospodarski model, ki neučinkovito ravna z viri

• Sprememba trendov gibanja cen virov in večja cenovna

nihanja

• Stroškovna struktura podjetij

• Uvozna odvisnost

Vloga Kažipota:

Opredelitev potencialov na katerih Slovenija lahko krepi svojo

ekonomsko in družbeno moč, ob tem zmanjšuje negativne vplive

na okolje ter nabor priporočil za Vlado


KROŽNI TRIKOTNIK

Vir: Gm – Circular Change, 2017


TRI OGLIŠČA KAŽIPOTA

• Krožna kultura: V središču so državljani – ti so generatorji potrošnje,

na njih temelji sprememba krožne kulture, kot ključni element prehoda

sLOVEnije v krožno gospodarstvo – cilj je usklajen z Razvojno

strategijo Slovenije 2030 – kakovost življenja za vse

• Krožno gospodarstvo: Podjetja in njihove verige vrednosti – te se

preobražajo iz linearnih v krožne, na ta način ohranjajo vez z

multinacionalkami, inovirajo in mednarodno konkurirajo z visoko

dodano vrednostjo – Slovenija kot dobaviteljica, izvoznica – cilj je

usklajen s poslanstvom SRIPov

• Krožna sprememba: Vloga vlade – strateška prioriteta vlade (ne le

MOP), sistematično prilagajanje vseh politik, dialog s socialnimi

partnerji


PREPOZNAVANJE POTENCIALOV

• Zajem temelji na pristopu „od spodaj navzgor“* –

Regionalni posveti, upoštevane so analize statističnih

podatkov, obstoječih dokumentov in mednarodnih zgledov

• Digitalizacija je prepoznana kot pomemben

„omogočevalec“ in „pospeševalec“ prehoda v krožno

gospodarstvo (vključuje IT, IOT, AI, Blockchain

tehnologije)

• Potenciali nakazujejo, kje in kako krožni prehod lahko

pospešimo, kaj so vzvodi in kaj konkretne aktivnosti

*Navajamo primere, ki smo jih zajeli na Regionalnih posvetih


CILJNO DO KROŽNOSTI


SNOVNA PRODUKTIVNOST V SLOVENIJI


UČINKOVITOST RABE SNOVI


CILJI ZA SLOVENIJO

KAZALNIK Slovenija (2015) cilj Slovenija (2030) EU (2015)

Snovna produktivnost 1,79 SKM/kg 3,5 SKM/kg 2,19 SKM/kg

Delež obnovljivih virov v končni rabi energije 22% 27% 16,7%

Emisijska produktivnost,

BDP/izpusti toplogrednih plinov

2,9 SKM/kgCO2ustreznik

Povprečje EU v letu 2030

3,3 SKM/kg CO2ustreznik


OD LINEARNOSTI V KROŽNOST


ŠTIRI PRIORITETNA PODROČJA PREHODA

4 PODROČJA*:

Prehrambni sistem

Gozdne verige vrednosti

Predelovalne dejavnosti

Mobilnost

*Izbira temelji na zaključkih regionalnih posvetov v kombinaciji z referenčnimi mednarodnimi modeli


PREHRAMBNI SISTEM

Kaj zajema: Vse stopnje pridelave, predelave, transporta, prodaje, potrošnje hrane

ter zbiranja in obdelave odpadnih organskih snovi. Povezuje se tudi s trajnostnim

turizmom

Zakaj: Izziv je, kako upravljati prehrambni sistem znotraj planetarnih meja:

razpirajo priložnosti za nove pristope tako pri managementu zemljišč (land

management) kot pri povezovanju krožne in bio-ekonomije, pri načinih pridelave

hrane in vključevanju digitalizacije, pri skrbi za ohranjanje voda in ostalih z oskrbo s

hrano povezanih področjih

Cilj je, da na razpoložljivih obdelovalnih (in ostalih za oskrbo s hrano

pomembnih) površinah na učinkovit in trajnosten način pridelamo čim bolj

kakovostno hrano


PREHRAMBNI SISTEM

Potenciali:

• urbani vrtovi

• spodbujanje samooskrbe –

• »zero mile« ponudba v restavracijah in na javnih dogodkih,

• udejanjanje »zero waste« koncepta s ciljem, da se čim manj hrane

zavrže

• ekološko in sonaravno kmetijstvo

• skrb za ohranjanje kakovosti prsti in vode

• revitalizacija degradirane zemlje

• bioekonomija (»biobased economy«)• ….


PREHRAMBNI SISTEM

Spremljamo:

• način pridelave hrane,

• bruto bilančni presežek dušika,

• bruto bilančni presežek fosforja,

• delež dobave hrane od lokalnih proizvajalcev

• količino odpadne hrane na prebivalca,…

SRIP: Trajnostna pridelava hrane, Trajnostni turizem

Primeri dobrih praks: Lušt, Panvita, Fonda, Eurosad, Robin Food


GOZDNE VERIGE VREDNOSTI

Kaj zajema: Gozd razumemo kot celovit ekosistem, ki ga je potrebno

celostno upravljati. Področje vključuje vse stopnje vzdrževanja, pridelave,

predelave, transporta, prodaje lesa, ravnanje z odpadnim lesom, izdelke iz

lesa, širše tudi področje nanotehnologije, turizma, gradnje (tudi visoke

zgradbe).

Zakaj: Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav na svetu, les je eden od

najbolj »krožnih« materialov, kot poudarjajo deležniki večine slovenskih

regij, pa so priložnosti v razvoju lesnih verig so v veliki meri še

neizkoriščene.


Priložnosti:

• lesena gradnja

• stavbe kot »banke materialov«

• pohištvena industrija je bila v Sloveniji že močno razvita, po kriznem obdobju se

določeni obrati obujajo,

• ponovna uporaba lesa kot tudi popravila lesenih

• vključevanje v zelena javna naročila

• povezave s papirniško industrijo,

• les kot energent –

• inovativne čistilne naprave za vodo

• predelava v gorivo




Spremljamo:

• povezavo z dodano vrednostjo (od okroglega lesa do izdelkov)

• delež CO2 nevtralnega goriva (sekanci, paleti, drva) v rabi energije

za ogrevanje

• delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije

• delež gradnje lesenih stavb

• razmerje uvoza in izvoza različnih oblik lesa

• …

SRIP: Pametne stavbe in dom z lesno verigo

Primeri dobrih praks: Območno predelovalni lesni Center Kočevski

les, Lesno predelovalni center Šentrupert, Lumar, Riko, Tanin,

Mizarstvo Kos


PREDELOVALNE DEJAVNOSTI

Kaj zajema: Industrijska podjetja, ki materiale iz surove oblike predelujejo v

proizvode ter polproizvode in podjetja, ki delujejo znotraj njihovih oskrbnih

verig

Zakaj: Predelovalna industrija je eden glavnih in najbolj izvozno

naravnanih sektorjev v državi, obenem pa močno odvisna od uvoza in

eden glavnih porabnikov materialov, vode in energije ter eden največjih

proizvajalcev odpadnih snovi



Priložnosti:

• eko dizajn

• industrijska simbioza,

• uporaba sekundarnih virov

• prehod na OVE (obnovljive vire energije)

• inovativni materiali

• zmanjševanje uporabe redkih materialov –

• transparentnost v oskrbovalnih verigah (»fair sourcing)

• zmanjševanje uporabe plastike in njeno nadomeščanje

• zmanjševanje uporabe nevarnih kemikalij



Spremljamo:

• število simbioz oz. popravljalnic / centrov ponovne uporabe

• število zelenih delovnih mest

• delež recikliranih surovin na vhodu v panogi

• delež recikliranih materialov v vhodnih surovinah

• delež spremenjenih poslovnih modelov (od izdelkov do storitev oz.

funkcij), , zelena javna naročila

• rabo OVE

• …

SRIP: Tovarne prihodnosti, Razvoj materialov kot produktov

Primeri dobrih praks: Aquafil, Revoz, Talum, Sij, Iskraemeco,

Benedetti Fashion


MOBILNOST

Kaj zajema: Vse sisteme, ki so povezani z premikanjem ljudi in tovora: različni

načini transporta, od javnih do zasebnih, infrastruktura, navade povezane z

mobilnostjo itd. Poudarek v Kažipotu dajemo mobilnosti ljudi

Zakaj: Mobilnost je prav tako ena od bistvenih družbenih funkcij in področje, ki je

zaradi specifičnosti Slovenije (razpršene poselitve) eden ključnih izzivov za prehod v

krožno gospodarstvo. Slovenija kot tranzitna država je soočena tudi z izzivi

reševanja tovornega prometa in pripadajočega razvoja infrastrukture

Zaradi geografske lege in obvladljive velikosti, lahko Slovenija postane referenčni

laboratorij zelene mobilnosti in vodilna država v demonstraciji in prenosu

tehnologih zelene mobilnosti na mednarodne trge


MOBILNOST

Priložnosti:

• eko mobilnost

• elektrifikacija prometa

• Ljubljana prvo mesto v kjer je vzpostavljena mreža za souporabo električnih vozil,

Avant2GO.

• bio-plin kot alternativno

• javni prevozi

• mobilnost kot storitev

• deljenje prevozov (»car sharing«)

• kolesarske steze se širijo v mestih in tudi kot turistične poti in povezave,

spodbujanje kulture kolesarjenja, izposoje koles, izobraževanja


MOBILNOST

Spremljamo:• potniške kilometre

• število osebnih vozil v uporabi fizičnih oseb na 1000 preb

• število potnikov,

• cestni javni linijski prevoz

• mestni javni linijski prevoz

• železniški prevoz

• zračni prevoz

• pristaniški promet

• število vozil - osebni avtomobili na 1000 prebivalcev

• skupno uporabo deljenih prevozov

• elektrifikacijo vozil z deležem električnih vozil

• uporabo koles

SRIP: Mobilnost, Pametna mesta in skupnosti

Primeri dobrih praks: Avant2go, Goopti, prevozi.org, EDISON


EDINSTVENOST SLOVENIJE

• Moč krožnega prehoda utemeljujemo na ljudeh –

državljanih. Smo ravno prav veliki, da je med-deležniško

povezovanje lahko učinkovito, v DNK pa imamo zapisano

„zeleno“, kar prispeva k hitrejši „mobilizaciji“ za

spremembo

• Med elementi krožnega trikotnika – sprememba /

gospodarstvo / kultura – poudarjamo krožno kulturo

• Krožna kultura vključuje socialno podjetništvo, start-up

inovacijske eko-sisteme, kreativne industrije – vse to kreira

nove, krožne priložnosti zaposlitve in samouresničitve – za

kakovost življenja za vse

• Pomembno središče prehoda so mesta – v kombinaciji s

podeželjem –“smart & circular cities and villages“


PRIPOROČILA – Javni sektor

1. Krožno gospodarstvo kot strateška prioriteta Slovenije naj bo bolj

upoštevana kot horizontalna povezava med vsemi področji

2. Aktivnejša davčna politika

3. Politike subvencij

4. Vlogo povezovalca naj prevzame SRIP Mreže za krožno gospodarstvo

5. Zelena javna naročila

6. Zelena delovna mesta

7. Poudarek na učenju in utrjevanju dobrih

8. Podatkovni model

9. Spodbujanje investicij v krožne modele poslovanja

10.Vključitev krožnega gospodarstva v celotno izobraževalno vertikalo

11.Promocijske aktivnosti

12.Uporaba vzpostavljenih mednarodnih povezav

13.Mednarodno krožno stičišče (HUB)

14.Gospodarska diplomacija


PRIPOROČILA - Gospodarstvo

16.Eko-dizajn (krožno oblikovanje)

17.Spodbuda kreativnim industrijam

18.Vlaganja v raziskave in razvoj z jasnim ciljem

19.Spodbujanje priprave projektov krožnega gospodarstva

20.Certificiranje

21.Hitrejša digitalizacija in uporaba blockchain tehnologij za spodbujanje krožnih

modelov poslovanja in upravljanja

22.Trajnostni oz. eko turizem kot priložnost za Slovenijo

23.Povezovanje krožnega gospodarstva in bioekonomije


PRIPOROČILA – Krožna kultura

23.Mesta in lokalne skupnosti kot osrednja vozlišča za udejanjanje

prehoda v krožno gospodarstvo

24.Nadgrajevanje uveljavljenih dobrih praks državljanov in

zagotavljanje spodbud za njihove dosežke,

25.Spodbujanje medsektorskega sodelovanja

26.Javno zasebna partnerstva


PRIPOROČILA MINISTRSTVOM

MOP - gradnja in podpora celovitosti sistema

MF - prilagoditev davčnega sistema, politike subvencij, javnih naročil, usmerjanje bančnega potenciala

MGRT - gradnja in podpora celovitosti sistema in ukrepi za njegovo podporo in

uveljavljanje v praksi

MJU - zagotavljanje pogojev za prehod

MZI - zagotavljanje potrebne infrastrukture

SVRK - KG kot strateški razvojni koncept, podpora prehodu s strateškimi projekti in

kohezijskimi sredstvi

MKGP - prehranski sistem, nove metode trajnostne pridelave proizvodov, rabe N in P

MIZŠ - izobraževalni in raziskovalni programi, osveščanje

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti - novi delovni

programi, zagotavljanje socialne podpore prehodu

MZZ - podpora mednarodnim prizadevanjem, pomoč pri utrjevanju partnerstev z

državami in institucijami, ki že uveljavljajo koncept v praksi


VKLJUČEVANJE GRE NAPREJ

- Kažipot bo v javni razpravi do konca aprila 2018, končni

dokument bo predstavljen v Mariboru na 3. Circular

Change konferenci 11. maja 2018

- Naslednji korak – Akcijski načrt in cilji krožnega prehoda

za Slovenijo – kako jih spremljati / meriti – opiramo se na

cilje EU, ki so v obliki zavez ali priporočil že podani za

Slovenijo in kvantitativne kazalnike kvalitativno

nadgradimo


VKLJUČITE SE

kaŽipot predstavitev osnutka - urbani forumkaŽipot prehoda v kroŽno gospodarstvo slovenije...

Documents