Joško Jeras

LJUBLJANA, 26. 7. /DNEVNIK/ –Odbor Državnega zbora (DZ) RSza zunanjo politiko je potrdilpredlog sporazuma o meji medSlovenijo in Hrvaško in s tempredsedniku vlade omogočilnjegov podpis. Proti sta glasovalaposlanca Nove Slovenije LojzePeterle in Jožef Bernik. Kot stapojasnila, na svoja vprašanja nistadobila ustreznih odgovorov, zatosporazuma nista mogla podpreti.SNS se seje protestno ni udeležila,kot je pojasnila, ker “MZZ skrivamednarodne dogovore pod oznakostrogo zaupno, medtem ko hrva-ška stran iste dokumente poja-snjuje na javnih novinarskihkonferencah in deli integralne delebesedila vsem zainteresiranim”.Predlog sporazuma sta takoslovenska kot hrvaška stran vsredo predstavili tudi javnosti.Meja na morju se začne v središčuizliva reke Dragonje v Piranskizaliv, v točki, ki je približno 270metrov oddaljena od savudrijskeobale. Od tod meja poteka v zalivuv ravni črti do navidezne točke, kije od hrvaške obale oddaljena1200 metrov, od slovenske pa3600 metrov. Zaradi nesimetričneoblike Piranskega zaliva to po-meni, da Slovenija dobi nekaj večkot 80 odstotkov Piranskegazaliva, Hrvaška pa nekaj manj kot20 odstotkov. Meja nato 12 kilo-metrov poteka po principu vzpo-rednika do osimske meje, ki je biladoločena leta 1975. Ta mejapredstavlja čelno mejo teritorial-nega morja Slovenije.

*Hrvaška vlada trenutno ne morepričakovati, da bi v saboru zbraladovolj podpore za kompromisnorešitev o poteku slovensko-hrvaške meje. Matično saborskotelo bo šele konec avgusta obrav-navalo sporazum, ki sta ga pre-miera Drnovšek in Račan doseglain vladi odobrili. Tako bi biloslovesen podpis sporazuma priča-kovati kvečjemu septembra, ko bita listina - po diplomatskih obi-čajih - izgubila oznako državneskrivnosti. Ker prav tajnost innegotovost budita največje stra-hove,se je hrvaška stran odločila predčasnorazkriti vsebino sporazuma.

*Predlog sporazuma o meji medSlovenijo in Hrvaško je največjasramota slovenske države inSlovencev, je na novinarski kon-ferenci v Izoli povedal predsednikCivilne družbe Slovenije za mejov Istri (CDSMI) Frane Goljevšček.Opozoril je na nedržavotvornoravnanje politikov do vprašanja

južne meje. “Borimo se za to, daves Piranski zaliv ostane slo-venski! Vasi ob Dragonji soslovenske,” so pred poslopjemparlamenta vzklikali člani Civilnedružbe za mejo v Istri in nekaterinjihovi somišljeniki, ki so pri-pravili manjši protestni shod.Med protestniki je bil tudi JoškoJoras, prebivalec Mlinov, DanijelStarman, koprski odvetnik, in AnaMajda Kregelj Zbačnik, nekdanjaposlanka SDS. “Janez Janša, viste prvi, ki ste izjavili, da jePiranski zaliv slovenski, gospodBajuk, pridružite se nam, vi stedržavotvorni poslanec. BorutPahor, pozivamo vas, da ne izdateprimorskih borcev!” Zgovorni sobili tudi transparenti: “Kučan,hrvaški kralj!”, “Račan - Drnov-šek 3:0!” in “Joras je Slovenija.”Protestniki so tudi dali vedeti, dabi morali o meddržavni mejiodločati volivci na referendumu.

*Zgodovina se ponavlja, zatrjujePiranski občinski svetnik JoškoJoras, dominantna figura desetlet-nega civilnega boja za južno mejo.Ob najnovejšem dogajanju, kiizničuje vse njegove dosedanje na-pore, da bi dokazal, kako gre zaslovensko območje, ni prevečrazočaran, saj je bilo ob takšnihpolitikih, kot jih premore Slove-nija, nesmiselno pričakovati boljšiiztržek. “To, kar nam želi vladaprodati kot izjemen dosežeknjene politike, je odraz našemedle zunanje politike. Izgubilismo veliko, dobili pa le tisto, karnam po mednarodnih pravilihpripada. Zgodovina se ponavlja:leta 1918 smo izgubili Koroško,leta 1945 Trst in Gorico, leta1954, po razpadu Svobodnegatržaškega ozemlja, etničniprostor do reke Mirne in daneszaselke. Vedno manjši smo.Slovenski narod se bo moralzamisliti, katerim politikom boglede na slabe pretekle izkušnjezaupal svojo prihodnost!"

Nove slovenske mejeSlovenska zgodovina se tokratpiše na ozemlju občine, katerežupanja je Vojka Štular. “Veselasem, da je državni zbor ratificiral

sporazum o malo-obmejnem prometuin sodelovanju, kerljudem ob meji pri-naša bogatejše inlažje življenje. Obči-na Piran že tako do-bro sodeluje s sosed-njimi hrvaškimi ob-činami, zdaj bo lah-ko še boljše.Turizem, promet -pomorski in cestni -,infrastruktura, šol-stvo, šport, vse to bobolj sprošceno zadi-halo. Sporazum jeizraz zrelosti dvehdržav, dokaz evrop-

skega koncepta, ki ga gojita.Pozdravljam tudi sporazum omeji. Gre za zgodovinsko dejanje,zlasti, ker sta državi to zmogli brezmednarodne arbitraže. To bozanesljivo znala ceniti tudiEvropa. Na morju smo dobilimaksimalno, na kopnem smo potihem pričakovali več, vendar seje obrnilo drugače.

*Toliko večje pa je v uradni Lju-bljani zadovoljstvo zaradi dolo-čitve pomorske meje, s katero boSlovenija dokončno pridobilastatus pomorske, sredozemskedržave.

*Mnenje opozicijskih strank:Slovenska vlada (LDS, SLS+SKD,ZLSD, Desus) ali še bolje intočneje rečeno dr. Janez Drnovšekkončuje(jo) kravjo kupčijo -Slovenijo in njeno Istro nambodo zabarantali za majhendenar ...Z modro taktiko spuščanja maj-hnih kapljic slabih novic v javnostskušajo počasi Slovenke inSlovence sprijazniti z dejstvom, dabodo v našem(!) imenu Hrvaškiprepustili Škrile, Mline, Bužine,Škodelin in Trdinov vrh ...

*Slovenski predsednik MilanKučan se je v Umagu sestal spredsednikom Hrvaške StipetomMesičem. Predsednika sta sepogovarjala o odnosih med dr-žavama, potem ko sta slovenskain hrvaška vlada minuli tedenpotrdili predlog sporazuma o mejiin jedrski elektrarni Krško (NEK),slovenski parlament pa je tri letapo podpisu ratificiral sporazum oobmejnem prometu in sodelo-vanju s Hrvaško (SOPS). Kučanje v izjavi za javnost poudaril, dasta državi pokazali sposobnost, darešujeta odprta vprašanja v koristin dobrobit obeh držav. Podobno jemenil tudi hrvaški predsednik, kije dejal, da gre, kar zadeva dogovoro meji, za najboljšo možno rešitev.

Meja na morju

Predsednik hrvaškega saboraZlatko Tomčič je za hrvaškotelevizijo izjavil, da je trenutnotežko dati kakršnekoli napovedi,ali bo sporazum o meji medHrvaško in Slovenijo dobilpodporo sabora ali ne.

*Hrvaški izvedenec za mednarodnopravo Vladimir Ibler pa je nahrvaški televiziji glede sporazumao meji dejal, da bi po tem spo-razumu približno tri četrtinePiranskega zaliva pripadalo Slo-veniji in da bi za razliko odsedanjega stanja, imela Slovenijaneposreden izhod na odprto morje.

*Od 58 prebivalcev Škodelinov,Bužinov in Mlinov jih je vsaj 50Slovencev, ki bodo zdaj dokončnopriključeni Hrvaški. Večina sesicer ima za Istrane, moti jih vsakorazmejevanje v Istri, toda nekakone morejo prikriti, da jim srceutripa tudi slovensko.

*Najbolj znamenito je seveda 1,7hektarja veliko posestvo JoškaJorasa ob Dragonji, ki je do-besedno v zadnjem trenutku ostalona Hrvaškem, čeprav ga je premierRačan še dan pred tem omenjal kotizjemo. Zato pa so za vse pre-bivalce spornih zaselkov Mlini/Škrile (to sta slovensko in hrvaškoime istega kraja), Bužini inŠkodelin v sporazumu predvidelivrsto dodatnih ugodnosti, ki naj bijih pozneje določili v posebnemizvedbenem aktu. Poleg davčnihin carinskih olajšav in možnostišolanja in zdravljenja v Slovenijibodo imeli tudi pravico do pri-dobitve slovenskega državljanstva.

Si bo Trdinov vrhSlovenija delila s

Hrvati?Brez posebnega odmeva je ostalarazmejitev na Gorjancih, kjer bošla meja čez Trdinov vrh oziromaSveto Gero, saj si ga bo Slovenijamorala deliti s Hrvati. Vojaškiobjekt (nekdanja karavla JLAoziroma stražnica slovenskevojske) bo na hrvaški strani.Tomšičeva parcela v snežniškihgozdovih (kjer je hrvaško sekanjedreves pred leti povzročilo hudovznemirjenje) je razdeljena napolovico. Prava znamenitost pa boostala gostilna Kalin v Obrežju(pri Brežicah), kjer teče vidnozarisana mejna črta kar sredijedilnice. “Pomembno je, da jeblagajna na slovenski strani,” bilahko dodali.

Je res, da je/bo Slovenijavse manjša in manjšaoziroma, da se njeno

ozemlje krči?

Julij-avgust 2001

16

Razkrižje in Hotiza?Izjava župana občine RazkrižjeStanka Ivanušiča: “Imam zago-tovilo visokih državnih uradnikov,da je baje za naše območje do-govor o mejnem režimu in potekumeje usklajen, vendar ga nemorejo objaviti vse dotlej, doklerne bo južna meja v celoti določenain usklajena.”Po nekaterih virih, ki so blizudiplomatski komisiji, naj bi bilana tem obmejnem oziroma med-mejnem območju bodoča mejnačrta že določena. Tu so tri družine,Čmagerjevi, Mesaričevi in Bede-kovičevi. Domačija Čmagerjevihsicer leži na slovenskem ozemlju,vendar jim je dostop zagotovljenle s hrvaške strani preko mejnegaprehoda Banfi, hiše Mesaričevihin Bedekovičevih pa so na Hrva-škem. Po še neuradno potrjenemdogovoru o poteku meje v diplo-matski komisiji naj bi mejno črtopopravili tako, da bi imeliČmagerjevi dostop do doma poslovenskem ozemlju, Mesaričevenaj bi “priključili” k Sloveniji,Bedekovičevi pa naj bi ostali nahrvaškem ozemlju, ki se tukaj kotklin zadira v slovensko ozemlje.Na Hotizi v zaselku Miriščeoziroma po hrvaško Brezovec, kjerv šestih hišah živi 17 ljudi, so pravtako izražali velika pričakovanjaod obeh sporazumov. Podobno kotna območju Razkrižja pa obmejniprebivalci niso natančneje sezna-njeni z njuno vsebino oziroma stem, kje in kako naj bi tekla mejnačrta. Ker so zaradi pogostihkontrol hrvaških policistov nahrvaškem katastrskem ozemlju oblevem bregu v preteklosti pogostonastajali razni konflikti in inci-denti, težko verjamejo, da bi biloMirišče priključeno k Sloveniji.Neuradno so slišali, da naj bi mejamed državama potekala po viso-kovodnih nasipih ob reki Muri inokrog štiristo metrov od Broda nareki Muri, kjer imajo Hrvati mejniprehod Sveti Martin na Muri.Seveda bi bila zanje idealnarešitev, če bi meja potekala posredini struge reke Mure in če bitudi na slovenski strani čimprejodprli obljubljeni mejni prehod.Kako bo z morebitnimi menjava-mi ozemelj - po podatkih diplo-matske komisije naj bi bilo nahotiškem območju na levem breguMure kar 800 hektarjev hrvaškegazemljiškoknjižnega ozemlja, nadesnem bregu pa samo 260hektarjev - ni znano ne Hotižanomne Razkrižancem.

*Nadvse zagrenjena je ostala rod-bina Klenar, ki nikakor ni uspelapritegniti pozornosti s svojimprotestom, ker je na Hrvaškemostal del vasi Globoko (pri Lju-tomeru), preimenovan v Robadje.

Kar se dogaja te dni ali tedne vzvezi z reševanjem sklopa nere-šenih problemov s Hrvaško je, vsajkar se tiče slovenskega morja, boljsmešno kot zaskrbljujoče. Zgleda,da se Hrvatska še ne zaveda, danjena pot v evropske integracije grepreko civiliziranih in prijatelskihodnosov s Slovenijo in Madžarskone pa v risanju in vsiljevanju nekihgeometričnih likov in ozkih plovnihtub v sredini tržaškega zaliva, namorju, ki ni samo njeno.Po drugi strani pa glasna stališčadoločenih slovenskih interesnihkrogov ne prispevajo k racional-nemu razreševanju problemov mejeob Dragonji in po morju do Savu-drije, na primer stališče Golje-vščeve Civilne družbe za Istro, “daje piranski zaliv s Savudrijo inzaledjem neprekinjeno pripadalobčini Piran” vsaj do leta 1954, žedrži, ampak nekoliko prepozno inbrez potrebe zaposluje našeposlance. Lepo bi bilo, če bi ta ar-gument vdržal tudi v prihodnosti,recimo pred možno mednarodnoarbitražo. V to zelo dvomim, kajtikdor ima nepremičnino v posesti,pa čeprav je bila pogodba sklenjenapod kaminom med takratnimiadministrativnimi komisarji Hrva-ške in Slovenije, jo po navadi dobitudi v last. To je sedaj stanje vbujščini in na savudrijskem rtiču.Porivati našo mejo na reko Mirnoje še bolj sporno, čeprav je res tudi,da mnogo vasi na robu gornjegadela hrvaške Istre , vsaj od Maru-šičev do Umaga, so zgodovinskoizpovedovale pripadnost “slovin-skemu” narodu, tudi v zgodnjapetdeseta leta, ko sta si situacijo naterenu ogledala tudi Slovenca AlešBebler in Jože Vilfan. Ampakhrvaški nacionalizem, tudi s po-močjo njegovega klera, je bil takratže močno zasidran v mišljenjutakratnih okrajnih komitejev in celokatoliških župnikov, ki jih jenastavila ali vsilila takoj po drugisvetovni vojni po celi Istri vse doDragonje pazinska škofija. DružeIve Mihovilovič, v tistih letihvplivni politični delavec v Kopru inpozneje v Bujah (bil je tudi znaninovinar pri “La voce del popolo” vKopru) je zelo vztrajal na hrvaškostitistih delov Istre.Ni čudno torej, da je naš istrski poetAlojz Kocjančič, ki je dobro poznalrazmere v Istri in med duhovščino,leta 1962 napisal takole:

Kjer Rokava in RižanaZliva se v objem Jadrana

Tam naš rod živi!To drži še zdaj in iskanje karkolidrugega je neplodno.Bolj vzdržljivo za interese Slovenijeje mnenje koprskega odvetnikaDanijela Starmana, da “Hrvaška namorju ni nikoli mejila z Italijo, sajje bilo to morje pred razpadomnekdanje Jugoslavije jugoslovanskomorje”, torej tudi slovensko poleghrvaškega in sbrskega in bosanske-

ga in še kaj. Tudi mnenje stro-kovnjaka za pomorsko pravoIstrjana Marka Jakomina je zelosmiselno in bi vdržalo slovenskiposeg v mednarodno arbitražo. Šenajmanj, kar lahko dobimo namednarodni arbitraži bi bil koridorin mednarodno zajamčen prostpretok ladij v Koper in iz njega,Hrvati pa bi morda le mejili ssvojim čarovnim trikotnikom sredimorja z Italijo in zapadom. To je pabistvo tudi sedanjega, minimalnegadogovora za Slovenijo. To je najbržimel v mislih tudi hrvaški premjerIvica Račan zadnje dni, ko se je bal,da bi Slovenci dobili dosti več, čegrejo na mednarodno arbitražo.Če z doseženim koridorjem namorju pride s Hrvati do hujšihzapletov, jih je treba pač spomniti,da njih suhozemne poti gredo skorajvse preko Slovenije in so še boljozke. Te dni gledam kolone Nemcevin Lahov, ki se valijo po našišmarski cesti v hrvaško Istro in iznje, tako, da me je strah prečkati tocesto iz naše vasi, ko grem v Šmarjeali v Koper. Hrvaški kamioni sevaljajo v tisočih vsak teden prekslovenskih poti do Karavank,Štajerske in do Trsta, naši pa komajkako stotino preko njih mej. Uvestije pač treba evropske štandarde zakvaliteto in število vozil s katerimilahko potujejo preko slovenskezemlje, da se bodo zavedali, da tistanjih geometrična tubica na morju jepravi nič proti uslugam, ki jih oniizkoriščajo v danosti suhozemnegatranzita preko Slovenije. In začnimouvajati šengenski režim za turiste,ki potujejo na Hrvaško in posebnoiz nje, ker od tam gotovo kajšvercajo: "rakijo", droge in celoljudi. Španci, Lahi in Grki in celoAvstrijci s svojimi jezeri, nam bodosamo hvaležni za tako dejanje.Splača se celo spet se pogajati zItalijo, če nam bodo Hrvati delalitežave, da nam oni dajo možnostzajamčene svobodne plovbe po njihdelu tržaškega zaliva do medna-rodnih vod. Tudi Lahi in zapadnaEvropa rabijo našo zemljo kottranzit za tisoče in tisoče kamionoviz vzhodne Evrope in za vzhodnoEvropo. Kar mi rabimo tranzita nanjih cestah, je kaplja v morju protitistemu, kar oni rabijo od nas.Kamioni so naši aduti na Jadran-skem morju! Kje so bili našipogajalci, ko so si izmišljali tistegeometrične like na morju?Glede na to da je bilo to morjeskupno jugoslovansko morje, jetreba Sloveniji vztrajati na enem 10do 15 km širokem podaljšku slo-venskega morja (in ne na ozkemkoridorju po namišljenem hrvaškemmorju), nekje na polovici širine odSavudrije do italijanskega morja invse do mednarodnih vod. Na takirešitvi je treba vztrajati. To bi bilaedina pametna in pravična rešitev,ki Sloveniji daje kontrolo nadnjenimi vodami vse do mednarod-

nih vod, a Hrvaški nič ne jemlje, jopa delno razbremenjuje njenihbalkanskih kompleksov in nepri-čakovanih vročeglavih posegovkakega njihovega ali celo našegagaljotskega šerifa na “spornem”komaj 3 km širokem koridorčkumorja, kakor nam ga vlade ponujajozdaj.Kot je rekel že prvak SNS gospodZmago Jelinčič, je sedanji dogovorzares eno smešno skrpucalo. Strežesamo hrvaškim kompleksom, damorajo mejiti z Italijo in preko njez zapadno Evropo, čeprav tudi vestrebuh slovenske “mat’ kurje” ležiskupaj s Hrvaško še na Balkanu.Zatorej imajo prav tisti, ki pravijo,da bi bilo treba sedanji sporazumrevidirati, še preden postane ratifi-ciran v obeh parlamentih. In kerHrvate zelo žuli dolg Ljubljanskebanke njenim varčevalcem, bi pomojem skromnem mnenju ustreznapoteza slovenske vlade ali Ljubljan-ske banke, da postopoma ali v celotivrne 300 - 500 miljonski DEM dolghrvaškim varčevalcem, precejublažila hrvaške komplekse in jihomehčala in zapeljala k revizijimorskega sporazuma, a obenemutrdila finančno kredibilnost taistebanke in naše vlade. Naši politikibodo morali pač požreti eno lekcijo,da se jim je iz kakršnih kolirazlogov, preveč mudilo skleniti tasporazum s Hrvaško, ali zato, kerse jim tako mudi v Bruselj, ali paker ljubljanski bankirji nočejoplačati tistega dolga. PredsednikaKučan in Mesič sta se morda leprehitro sestala v Umagu načestitanju k dogovoru o meji. Sebosta morala spet srečati, ko pridedo zares pametnega sporazuma.Čeprav zna biti ta dolg ljubljanskebanke res stvar sukcesije, so hrvaškivarčevalci zvečine zaupali pred-vsem Ljubljanski banki, ne paJugoslaviji, kajti drugače bi svojeprihranke vložili tudi v kakokosovsko ali celo srbsko banko.Da je pa Slovenija končno podpi-sala in ratificirala maloobmejnisporazum (takozvani SOPS) je žeprav, kajti gre predvsem v koristprebivalcev ob meji, predvsemhrvaškim prebivalcem, vsaj tu vslovenski Istri. V itrski županiji sedobro zavedajo pasti shengenskemeje na slovenski meji in velikegospodarske škode, ki bi doletelanjih del Istre. Poslanec hrvaškegaSabora in podpredsednik IDSDamir Kajin trdi, da za njegov IDS“je minimum, da na meji s Slo-venijo ob uvedbi shengenskegarežima (v Sloveniji) ne bo prišlo dododatnega oviranja normalnegaživljenja” Istranov. Nekje drugje jeDamir Kajin izrazil svoje resnedvome da nas bo Hrvaška dohitelav doglednem času pri vstopanju vEvropsko unijo. Osebno sem bil,vse do nastopa De Michelisa te dniv tržaškem Piccolu, sicer boljoptimističen.

/nadaljevanje na str. 18/

Meja na morju tolaži le hrvaške balkanske komplekseZa Glas Slovenije mag. Bert Pribac, Istrjan

17Julij-avgust 2001

SYDNEY /GLAS SLOVENIJE, J.Ž.EVALD FLISAR/ – Skupina petihslovenskih književnikov se jepredstavila avstralkemu inslovenskemu občinstvu. V skupiniso bili: Evald Flisar, Maja Vidmar,Lela B. Njatin, Andrej Blatnik inTomaž Šalamun.

EVALD FLISAR – eden naj-uspešnejših sodobnih pisateljev indramatikov. Roman Čarovnikovvajenec je doživel pet ponatisov.Flisarjeva dela so objavljena vsedmih jezikih. Igra Jutra jedoživela sedemnajst mednarodnihprodukcij.Flisar je predsednik Društvaslovenskih pisateljev in urednikslovenske literarne revije So-dobnost. Pred leti je nekaj časaživel v Sydneyju in takrat je pisaltudi radijske igre za Radio ABC.

MAJA VIDMAR – je najboljprominentna slovenska pesnica,znana po svoji erotični poeziji.Prejela je več mednarodnih nagradin je prevedena v več jezikov.

LELA. B. NJATIN – je povezanaz novim valom slovenske literaturein je ena izmed ustanoviteljevCentra za slovensko literaturo.Njene novele so vključene v večantologij, nekaj komadov tepisateljice romanov in novel jeprevedenih v angleščino.

ANDREJ BLATNIK – je vodilnipisatelj postmodernistične gene-racije, preveden v druge jezike,prejel več nagrad. Je literarniurednik Cankarjeve založbe inglavni urednik literarnega me-sečnika Literatura. Glavna dela:Labirint iz papirja in Plamenicein solze.

TOMAŽ ŠALAMUN – je edennajbolj prevajanih slovenskihpesnikov. Izdal več kot štiridesetpesniških zbirk. Znan je predvsemv ZDA, kjer je bil nekaj letkulturni ataše na slovenskemveleposlaništvu in gostujočiprofesor na ameriških univerzah.

Namen avstralske turnejeje bil predvsem predstavitisodobno slovensko litera-turo avstralski javnostidelno pa tudi srečanje sslovenskimi rojaki. Turne-ja naj bi tudi vzpodbudilaobjavljanje slovenske li-terature v Avstraliji inavstralske v Sloveniji.

Osebno nisem za zaostritev odnosovs Hrvaško, pač pa bi svetoval, najSlovenija raje pomisli, da bi malopočakala s korakanjem v Evropskounijo, da se tudi bližnji sosedipripravijo za vstop in naj potem oničuvajo nas in Evropo pred balkan-skimi in azijskimi “hordami”. S temimajo Hrvati (ali pa njih krajinskiSrbi, ki bi radi itak prišli nazaj vKrajino) dolge zgodovinske iz-kušnje. V kolikor je Evropska unijaše daleš od Hrvaške, potem pa najIstrska županija zahteva od Zagreba,da ji zgradi ekonomske strukture,ki bodo nudile njenim prebivalcemdelo in dober zaslužek v hrvaškidržavi, ne da morajo Istrijaniberačiti v Trst. Kot berem iz mnogihvirov, jim zdaj Zagreb dosti večodnaša kot prinaša. Zato tudinekateri Istrijani izsiljujejo nekoEvroregijo preko naše slovenskeIstre, ki bi jih povezala z Italijo in vobilne desničarske fonde, ki so narazpolago istrijanskim ezulom.Italija zdaj že napol uradno grozi,da moramo Slovenci in predvsemHrvati vrniti ezulom vsa zapuščenain zaplenjena zemljišča. To bo šebolj zakompliciralo želje Hrvatov poevropskih integracijah. Naj jim vBujah ali Novem gradu ali Umaguzgradi Zagreb vsaj dobro bolnico innaj se Istra končno odloči, če jetreba - še enkrat, ali hoče imeti svojoprestolnico v Zagrebu in Puli ali pav Rimu in Trstu. Seveda, lahko segrejo tudi avtonomijo, če jim boZagreb popustil. Dvomim pa, da boslovenska Istra šla voljno v tistoavtonomijo z njimi, kajti to bi bilali postal prav kmalu italijanskiprotektorat ali tvor in slovenskaIstra bi se v tistem tvoru preprostostopila ali celo izginila.Ker zgleda torej, da je dogovorglede kopenske in predvsem morskemeje s Hrvaško preuranjen in nimasplošne podpore slovenske javnosti,sedanji sporazum rabi premišljenorevizijo, zato bi bilo bolje da se vrnečim prej spet za pogajalsko mizo,ali pa da se tak dogovor glede mejena morju celo odgodi.Mnenjsko gibanje za slovensko Istroje v tem smislu pred nekaj tednipodalo zelo trezno analizo situacijein rešitve temu vprašanju. Napisaliso, da ...

“Prost dostop na odprto morje inupravljanje piranskega zaliva sopravice, ki gredo Sloveniji posukcesiji, saj jih je uživala že vprejšnji skupni državi. Zatomenimo, da se tem pravicam nemore in ne sme odpovedati. TudiHrvaška teh pravic Sloveniji nemore odvzeti (razen s kakšnovojaško avanturo). Če pa jih izkakršnihkoli razlogov ne želi ali niv stanju pravno potrditi, potem senaj za določen čas zamrzne se-danje stanje, ko Slovenija tepravice uživa ter počaka na boljšečase. Pričakovati je namreč, da bota spor, v morebitnem jutrišnjemskupnem evropskem domu zgubilsvojo ostrino ….”

/nadaljevanje s 17. str./

Slavko Grum - 100 letpiše Alenka Vesenjak

LJUBLJANA /STA/ – Drugega avgu-sta je poteklo sto let od takrat, kose je v Šmartnem pri Litiji rodildramatik in pripovednik SlavkoGrum (2. avgusta 1901 - 3.avgusta 1949). Zdi se, da mnenjaliterarnih zgodovinarjev glede“primera Grum” nikoli ne bodopovsem usklajena. Je bil SlavkoGrum ekspresionist ali pa so vnjegovem delu močnejši simbo-listični momenti? Je bil literat vpravem pomenu besede ali pa lenavaden epigon in zadrogiranzdravnik, ki je bežal “v onstran”,torej v sanje, omamo, bolezen insmrt? V času njegovega življenjaga je zavrnila njegova velikaljubezen in kasneje zvesta učenkateozofinje H. P. Blavatsky JožaDebelak, zavračala ga je literarnajavnost, po škandalu z zdravniškosestro, ki se je prepoznala v eninjegovih črtic, pa je bila zape-čatena tudi njegova karieraginekologa. Zadnjih deset let je -pogosto v družbi svojih rudarskihpacientov preživel v Zagorju, kjerje imel izredno uspešno zdrav-niško prakso in povsem osamljenumrl v mestni hiralnici leta 1949.Do zadnjega je imel osebnegašoferja. Pri Grumu je ekspre-sionizem, s katerim ga teoretikitako radi povezujejo, še najboljprepoznaven na sintaktični ravniin v rabi metaforike, in sicer vnjegovi mladostniški literaturi, kiima manjšo umetniško vrednost.Grum se ni nikoli navduševal nadekspresionističnimi deli, o čemerpriča tudi njegova knjižnica, ki vglavnem vsebuje dela predstav-nikov simbolizma, dekadence innaturalizma.Po njegovih kasnejših črticahsodeč so bila Grumu bolj kotaktivizem blizu fatalizem in stanjakontemplacije. Na občutja glav-nega junaka njegovih črtic, ki jenavadno prvoosebni intelektualecdepresivnega in modernega mesta,sta najbolj vplivala Strindberg inDostojevski, medtem ko je nje-govo nabolj znano delo Dogodekv mestu Gogi. V Dogodku so takokot v črticah in novelah glavniakterji napol patološke, s strastmiin nagoni determinirane osebe,katerih dejanja lahko navadnopojasnjujemo tudi skozi psiho-analizo. Posebej velja omenitiGrumov jezik; avtor je navadnoposegal po oblikah, ki so bile manjrabljene ali zastarele že v nje-govem času, tem pa dodajaltipične izraze iz meščanskega,malomeščanskega, izobraženske-ga ali polizobraženskega jezika, kise je prav takrat naglo urbaniziral.

Kultura Slovenija/Avstralijav

Odprto pismo akademikaDavorina Rudolfahrvaškemu vrhu

"Zunanjepolitičnablamaža in ponižanje

Hrvaške"ZAGREB /VEČER, MLADEN MALI/ –Bivši hrvaški zunanji minister inpoznavalec mednarodnega prava,akademik Davorin Rudolf, v od-prtem pismu tri najvišje funkcio-narje na Hrvaškem sprašuje, kakoso lahko privolili v enostranskopopuščanje Sloveniji v Piranskemzalivu in posledično v spremembodržavne meje. Rudolf meni, da bilahko šlo v primeru, da bo sedanjimejni sporazum s Slovenijo pod-pisan, za zunanjepolitično blamažoin ponižanje Hrvaške.Rudolf v obsežnem pismu, objav-ljenem tudi v hrvaških medijih,sprašuje, zakaj so Sloveniji pre-pustili tri četrtine Piranskega zalivain zakaj je Zagreb opustil stališče,da bi meja potekala po sredinizaliva. Takšno mejno črto ima zanajpravičnejšo, za najpogostejšorešitev v svetovni praksi in zarešitev, ki jo predvidevajo medna-rodni sporazumi, ki zavezujejo tudiHrvaško in Slovenijo.Akademik Rudolf je prepričan, dase Hrvaška s sprejetjem koridorjaenostransko odreka delu svojegadržavnega ozemlja, in se sprašuje,zakaj Slovenija ni zahtevalakoridorja “odprtega morja” v “pasuločene plovbe” v sosednjemitalijanskem teritorialnem morju,po katerem ladje plujejo v Trstoziroma nazaj. To bi bil za Slovenijo“izhod” na odprto morje, dodajaRudolf in poudarja, da bi “bilopoučno slišati grmenje iz Rima, čebi Slovenci kaj takšnega zahtevaliod Italijanov".Davorin Rudolf, v letih 1991 in1992 predsednik hrvaške državnekomisije za meje, nadaljuje, da soneutemeljene razlage, češ da jezdaj določena hrvaško-slovenskameja po morju kompromis ozi-roma da je Hrvaška v zamenodobila štiri vasi na levem bregureke Dragonje, ki so bile, kakortrdi, že leta 1991 na hrvaški strani.Za nesprejemljiva ima tudi poja-snila, da bodo na podlagi oze-meljskih koncesij naposled rešenatudi druga odprta vprašanja,denimo JEK in deviznih vlog pribivši LB. Rudolf pravi, da nepozna nobenega primera v svetu,ko bi državno ozemlje uporabilikot nadomestilo za reševanjesprotnih gospodarskih vprašanj vdvostranskih odnosih med drža-vami. Rudolf meni, da bi lahko“maksimalistične slovenske naci-onalne interese, povezane sprehodom na odprto morje, urediliz dogovorom o pravnem režimu,ne da bi se odrekali hrvaškemudržavnemu ozemlju”.

Svetovno znanislovenski književnikina avstralski turneji

Še hrvaško mnenjeo meji

Julij-avgust 2001

18

Zapisali so še v ...FRANKFURTERALLGEMEINE

ZEITUNGNemški dnevnik FrankfurterAllgemeine Zeitung (FAZ) se v eniizmed svojih izdaj sprašuje, ali jeSlovenija revna, ali bogatadržava. Povzema in analizirabesede slovenskega premieraJaneza Drnovška in glavnegaslovenskega pogajalca napristopnih pogajanjih z Evropskounijo Janeza Potočnika, ki neželita, da bi Slovenija ob vstopu vEU na eni strani postala netoplačnik v bruseljsko blagajno, nadrugi strani pa bi ji bile kratenenekatere pravice skupnega trga, naprimer z uvedbo sedemletnegaprehodnega obdobja za prostpretok delovne sile. Do kdaj botorej EU Slovenijo na nekaterihpodročjih, kot na primer libe-ralizacija trga nepremičnin, obrav-navala kot bogato državo, nadrugih pa kot revno, kateredelovne sile se je potrebno bati, seza FAZ sprašuje Potocnik indodaja, da tako EU prihaja vočitna nasprotja z lastnimi te-meljnimi načeli individualnegapogajanja z državami kandidat-kami za vstop v EU.

VEČER/I.S./ – Slovenci nismo le pridni,smo tudi in predvsem pohlevni,ponižni in prilagodljivi. Vladajočapolitična struktura lahko storikarkoli, ubogljivi slovenski volivcibodo hipnotično otrpnili in poli-tičnim veljakom discipliniranoprikimavali. Obsodba VinkaLevstika je Slovence tako zaprlavase, da so se skorajda vsi poskriliv mišje luknje. Namesto da bi vsidomoljubi, predvsem pa prizadetisvojci po vojni pobitih podaliprijave na slovensko tožilstvo o(ne)znanih medvojnih in povojnihzločincih, so se ustrašili lastnesence. S svojo neodzivnostjodopuščajo, da se slovensko sod-stvo poigrava in izživlja le nadljudmi, ki sodijo v tabor njihovihideoloških nasprotnikov. Ker našesodstvo še ne deluje v smerivladavine prava in kot tako še nipodvrženo pravnim načelom, boizvajalo obravnave enostranskotoliko časa, dokler bo tak načindopuščalo ljudstvo. Ljudstvo pa ješe vedno natančno tako, kot ga jeopisal Cankar. Cankar je bilresnično velik človek, predvsem panedosegljiv jasnovidec. Po značajuni bil prav nič podoben Slovencem.

ILL PICCOLOItalijanski zunanji ministerRenato Ruggiero je pred od-borom za zunanje zadeve za-stopniškega doma italijanskegaparlamenta dejal, da “mora bitivprašanje odškodnine italijanskimbeguncem iz Slovenije in Hrvaškerešeno celovito in dokončno”, jeporočal italijanski časnik Il Pic-colo. Po besedah Ruggiera jereševanje tega vprašanja enaizmed prednostnih nalog, skaterimi se bo spopadel, o tem paje že govoril s svojimi slovenskimiin hrvaškimi kolegi. “V naslednjihmesecih se bomo verjetno sestalina visoki ravni,” je Ruggierovebesede povzel Il Piccolo.Nekdanji tržaški župan in sedanjiposlanec Ricardo Illy je poudaril,da je potrebno delovati na trehpodročjih, če Italija želi vprašanjeodškodnin italijanskim optantomrešiti celovito in dokončno. Ponjegovih besedah mora biti Italijadejavna na področju odškodnin,oblikovati neke vrste španskikompromis tudi za Hrvaško in sezavzeti za vračanje nepremičnin,kot predvidevajo nekatere določbeRimskega sporazuma, je pojasnilIlly. Plačilo odškodnin se nanašana italijansko državo. Slovenija jesprejela španski kompromis, kidaje optantom prednost pri na-kupu nepremičnin, ko se bo odprloslovensko tržišče, podoben kom-promis pa je potrebno predložiti šeHrvaški. Rimski sporazum iz leta1984 predvideva, da se optantomvrne tiste nepremičnine, ki so narazpolago, je še dodal Illy.

VJESNIKDolgoletni in nedavno zamenjanipredsednik komisije hrvaške vladeza meje Hrvoje Kačič je v po-govoru za hrvaški Vjesnik dejal,da se ne strinja z razmejitvijo vPiranskem zalivu in z vzposta-vitvijo morskega prehoda skozihrvaške ozemeljske vode, kiSloveniji omogoča dostop domednarodnih voda. Kot je znano,to predvideva nedavno dogovor-jeni predlog meddržavnega spora-zuma o razmejitvi med Slovenijoin Hrvaško. “Ne morem soglašatiz rešitvijo, da bi katerikoli delmorja bil od kogarkoli drugega inne hrvaški, četudi Hrvaški pripadapo mednarodnih konvencijah.Pripravljen sem dokazati, da bislovenska pristanišča uživala vse,kar so imela za časa skupnedržave. Še celo več, saj je Hrvaškapripravljena slovenskim vojaškimin policijskim čolnom dopustitipovsem svobodno plovbo tudi pohrvaškem ozemeljskem morju,” jemed drugim dejal Kačič.

DELOFAX/VLADO ŠLAMBERGER, V.L./ –Plače nekaterih slovenskih politikov:Janez Drnovšek, predsednikvlade RS je bolje plačan odMilana Kučana, predsednika RS.Drnovšek 1,390.145 tolarjevbruto; Kučan 1,362.987 tolarjevbruto oziroma 636.398 tolarjevneto; predsednik Državnega zboraBorut Pahor 1,230.714 tolarjevbruto, 574.000 neto; Lucija Čok,ministrica za šolstvo in znanost1,196.208 tolarjev bruto; več kot1,1 milijona tolarjev bruto: Di-mitrij Rupel, Tea Petrin, IgorBavčar in drugi; Helena Kam-nar, državna sekretarka za pro-račun ima 1,018.806 tolarjevbruto; Magdalena Tovornik,državna sekretarka za Slovence vzamejstvu in po svetu 1,042.704tolarjev bruto; med najnižje plača-nimi poslanci je Jožef Bernik738.524 tolarjev bruto.

SOBOTA/PRILOGA PRIMORSKIH NOVIC/ –Kdo se je kandidiral za najlepšeslovensko dekle in za najlepšegaslovenskega fanta na Koprski noči:Diana Borkovič iz Izole, EminaBosnič iz Ljubljane, ManuelaJerkič iz Dobravelj, SvetlanaKovačevič iz Ljubljane, UrškaŠabec iz Lucije, Ivana Toran izLjubljane, Aldijana Tiganj izLjubljane, Liljana Ilič iz Pirana,Fani Pucer iz Izole, MojcaRebolj iz Lucije in KristinaMuzlovič iz Škofij.Robert Tadič iz Postojne, MatejKastelic iz Postojne, NedeljkoBilješkovič iz Ilirske Bistrice,Kasim Ademi iz Postojne, DehanRažman iz Ankarana, MatjažMarušič iz Ankarana, BoštjanUdovič iz Rižane, Uroš Zalar izSežane, Matjaž Borovina izPostojne in Suad Sulejmani izPostojne.

DELOFAX... Silvio Berlusconi, ki jenedavno prišel na oblast v Italiji,je znani sovražnik Slovencev ...... Gianni De Michelis je sporočil,da bo italijanska banka (za katerostoji Agnellijev Fiatov koncern izTorina) kupila Banko Koper.Ponujajo vsoto že skoraj trikratneknjižne vrednosti, kar naj bi znesloveč kot pol milijarde mark ... KajtiItalijani z nakupom bank vKopru, Pulju, Splitu in na Rekine kupujejo samo denarnih usta-nov, temveč vpliv in dolgoletnesanje o svojih nekdanjih ozemljih.

DEMOKRACIJA/DEJAN STEINBUCH/ – ... Slovenskiturizem se zdi kar sprejemljivazadeva. Pri nas se ljudje vsaj trudijobiti prijazni. In, neverjetno, ponekodjim to celo uspeva; naveličani,zamorjeni socialistični ksihti sepočasi umikajo sproščenim inprijaznim nasmehom ...

ILL PICCOLOPriključitev Slovenije Evropski unijije nepovratni proces, vendar pamorata Evropa in Italija opozoritiSlovence, da bodo morali po vstopuv EU sodelovati z nami pri skupnemiskanju rešitev za Balkan, ne panadaljevati politiko zadnjih let, koso obračali hrbet pred preteklostjo.“Gorje, če bodo Slovenci potem, kose bodo priključili Evropi, menili,da bodo vrata ostala zaprta,” je vpogovoru za tržaški časnik dejalGianni de Michelis, nekdanji itali-janski zunanji minister, danes pa“ambasador v senci” za Balkan vpalači Chigi. V zvezi z vrnitvijopremoženja istrskim, reškim indalmatinskim optantom De Mi-chelis poudarja, da so le-ti upravi-čeni do svojih nepremičnin, in siceriz enostavnega razloga, ker jim jekomunistični režim odvzel premo-ženje na nezakonit in nedemo-kratičen način. “In to morajoslovenski prijatelji dojeti,” jeopozoril De Michelis. Na pripombonovinarja, da je bilo po mnenjuLjubljane to vprašanje zaprto zOsimskimi sporazumi in kasneje ssprejetjem načrta Solana, je DeMichelis odvrnil, da slednji nipomemben in da je treba upoštevatipravila, ki so veljala v vseh drugihevropskih državah.

DELOFAX/MOJCA DRČAR MURKO/ –Na svetu je 193 suverenih držav.V pravnem pogledu so vse enake,a v resničnosti so razlike mednjimi velikanske. Kriteriji, pokaterih jih razporejajo v kategorije,so najrazličnejši. Pri tem pridejoavtorji včasih do presenetljivihizvidov. Avstrijski ekonomist,profesor finančnih ved in razi-skovalec Egon Matzner je v sku-pino držav "z vplivom na med-narodno okolje" uvrstil Poljsko inLuksemburg, med države brezmednarodnega vpliva pa je prištel,poleg Slovenije, tudi Belgijo,Češko in – Avstrijo.

7 D/MIRKO LORENCI/ –Mednarodni olimpijski komite jedobil novega poslovodja. To jebelgijski zdravnik JacquesRogge, za katerega je slišati, daje poštenjak, odličen bivšišportnik, jadralec, premišljenipolitik, skratka človek, ki naj biolimpijskemu gibanju povrnil vsajkanček nekdanjega ugleda. Tegaje namreč dosedanji predsednikMOK Juan Antonio Samaranchpraktično v celoti razprodal, kajtiočitno mu je šlo edino za to, da boolimpijska trgovina še naprejposlovala z milijardami (dolar-skimi) dobički in da bodo njeninajvišji predstavniki še naprejsvete krave.

Iz zakladnice ljudske modrosti

Pravica je umrla, resnici paso oči izkopali.

19Julij-avgust 2001

MARIBOR /DOKUMENTARNI ZAPISI RTV MARIBOR, AVTORJA MARJANASRIMPFA/ – Vse se je pričelo 23. maja 1991, petintrideset dni preddesetdnevno vojno. Jugoslovanska armada (JA) je obkolila 710. učnicenter slovenske Teritorialne obrambe (TO), kjer so se usposabljali prvislovenski vojaki. Mariborčani so se čez noč soočili z nasprotniki voklepnih vozilih in s cevmi iz mitraljezov, ki so merile v njih. Mariborskikorpus JA je najprej poslal dva vojaka - vohuna, ki naj bi opazovalakaj se dogaja v učnem centru. TO jih je ujela, potem pa spustila. Kmaluza tem je iz mariborskih vojašnic prihrumelo na mariborske ulice nekajtankov in če bi takrat prišli do Peker in bi se vnel boj, pekrski vojaki nebi imeli možnosti za preživetje. Toda Radio Maribor je pozvalMariborčane naj pridejo na ulice in zaustavijo tanke. Tako se je tudizgodilo, žal pa je takrat moral plačati s svojim življenjem Jozef Simcik,ki ga je tank dobesedno povozil. To in ugrabitev poveljnika slovenskeTO Vladimirja Miloševiča (ki ga je JA kasneje spustila), je Mariborčaneše bolj razjezilo. Res so potekala pogajanja, zanje se je predvsemzavzemala takratna mariborska županja Magdalena Tovornik (danesdržavna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu) toda tanki JAso pod seboj mečkali slovenske avtobuse in druga vozila. Mariborčanipa so se še kar zbirali na ulicah in slišati je bilo tudi pesem: "Ne vrag,le sosed bo mejak!" Pokazalo se je, da ima slovenska vojska podporoprebivalstva, Mariborčani so z množičnimi protesti dokazali, da se držijoodločitve plebiscita, v katerem se je slovensko ljudstvo odločilo zasamostojno pot.Pekrski dogodki so izredno pomembni za novejšo slovensko zgodovino– za osamosvajanje Slovenije. Kdo ve kako bi se vse končalo, če se nebi Maribor uprl in če bi Pekre padle. Morda bi bili slovenski fantje celoposlani na kasnejša bojišča na Hrvaško in celo v druge kraje Jugoslavije odkoder se morda ne bi nikoli več vrnili. Pekre so prinesel preobrat v miselnostislovenskih ljudi! Bile so generalka za kasnejšo desetdnevno vojno!Maribor je bil spet kraj prelomnih dogodkov v slovenski zgodovini.Če omenimo le dva pred tem: Slomškovo preselitev lavantinskeškofije v Maribor in akcijo generala Rudolfa Maistra, ki je leta1918 razorožil neško zeleno gardo in s svojimi vojaki zasedel predeleod Dravograda do Radgone.

In še o času osamosvajanja Deset let samostojnosti

Zdravljica Miru (A toast of peace)LJUBLJANA /JANA/ – Pesem Beli golob so v pomoč ljudem v Bosni,poškodovanim od min, predvsem otrokom, posneli popularnievropski glasbeniki, imenovani Evropski Band Aid, ki jih je shumanitarnim namenom združil Gianni Rijavec. Pred kratkim jena plošči v angleškem jeziku izšla Zdravljica miru, ki bo skupajs številnimi koncerti obkrožila skorajda vso Evropo, izkupiček odprodaje albuma pa bodo nakazali v sklad mednarodne fundacijeza razminiranje in pomoč žrtvam min ITF.

Julij-avgust 2001

20

Morda niste vedeli, da so bilePekre pri Mariboru prva (dobljena) bitka

za neodvisno SlovenijoPismo iz dnevnika VečerTisto, kar Slovenke in Slovenci izgubljamo,sta smisel in upanjeSlovenija je doživela tri izjemno pomembne dogodke: referen-dum o noveli zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkihoploditve z biomedicinsko pomočjo, srečanje med Bushem inPutinom ter desetletnico samostojnosti in neodvisnosti.Naj napišem nekaj o dnevu državnosti. Ko človek gleda svetovnozgodovino, si ne more kaj, da ne bi rekel, da je osamosvojitevSlovenije leta 1991 pravi čudež. Tisti, ki verjamemo v Boga, bidodali: tudi dar in milost! Že samo dejstvo, da je majhen (poštevilu) narod živel skozi vse viharje zgodovine in jih preživel, jeogromno. Zame predstavlja začetek novejšega gibanja zasamostojnost Slovenije Nova revija, ki je leta 1987 v številki 57objavila Prispevke za slovenski nacionalni program. To je bilzačetek, ki so mu sledili Odbor za varstvo človekovih pravic(nastal ob procesu zoper Janšo, Borštnerja, Tasiča in Zavrla)leta 1988, Majniška deklaracija leta 1989, prve večstrankarskevolitve leta 1990 in zmaga Demosa, plebiscit, razglasitevsamostojnosti in neodvisnosti ter Ustave RS leta 1991; že 22.maja 1992 smo bili sprejeti v OZN.

Slovenci smo si torej upali in smo zaupali. Verjeli smo, da boRepublika Slovenija postala država, kjer se pošteno, marljivo inustvarjalno delo splača, je spodbujano in nagrajevano,nezakonitosti pa so dosledno sankcionirane. Vemo, da ni tako:nihče ni in očitno ne bo odgovarjal za oškodovanje družbenelastnine, delovnopravna zakonodaja se krši, kjer se le da, kdo jeodgovoren za povojne izvensodne poboje in nasilje, se prav takonoče vedeti, vemo, da demografsko – kot narod – izginjamo,vemo, da se po Sloveniji vlačijo depresija, malodušje, vedno večje alkoholizma in samomorov.

Ob vsakem koncu tedna je postalo najbolj aktualno vprašanje:koliko bo tokrat mrtvih na cestah? Tisto, kar Slovenci in Slovenkeizgubljamo, sta smisel in upanje; s temi zadevami pa se nihče, kiima oblast, resno ne ukvarja. Neka vdanost v usodo (“nič se neda narediti”) je postala naša povprečna miselnost.

Kljub temu je dejstvo, da imamo lastno državo - RepublikoSlovenijo - vrednota. Vrednota, ki pa ji moramo sami dati podoboin vsebino. Nihče drug ne bo tega storil namesto nas, ne EU inne Nato.

Dan državnosti smo kot narod proslavili zadržano, nesproščeno,brez pristnega veselja in človek ima občutek, da smo ob temprazniku najbolj srečni, da je dela prost dan.

Slovenija in slovenstvo sta vrednoti, in to večji od najnovejšegamobitela, interneta ali pa avtomobila. Imam občutek, da se tegadejstva veliko bolj zavedajo naši rojaki v zamejstvu inizseljenstvu.

Slovenija bo takšna, kot jo bomo želeli sami oblikovati. Tudileta 1991 so bile odločitve naše.

Rihard Cibej, univ. dipl. iur., Maribor

Magdalena Tovornik,danes državna sekre-tarka za Slovence vzamejstvu in po svetu,je bila tiste čase žu-panja Maribora

Po svetuHOLLYWOOD/NOVI GLAS/ – Iz Hollywooda vKaliforniji, kjer je preživel zadnjih35 let, prihaja žalostna vest, da jepo daljši bolezni v starosti 89 letumrl skladatelj, orglavec inzborovodja, ameriški SlovenecPaul John Sifler. Rodil se je vPolhovem Gradcu, kjer je preživelzgodnjo mladost, dokler se ni poprvi svetovni vojni pridružil materiTereziji Gerjol v ZDA. Oče IvanKacin, doma iz Otaleža pri Idriji,je bil znani slovenski orglar vGorici vse do leta 1931.Paul je postal uspešen ameriškiglasbenik, saj je kljub skromnimrazmeram v družini končal kon-zervatorij v Chicagu. Za diplom-sko delo je skomponiral koncert zaklavir in orkester, ki ga je izvajalkot solist s člani Chicago Sym-phony Orchestra leta 1939, ko jeprejel tudi nagrado Beaux ArtsAwards. Posebej mu je bila všečcerkvena glasba.

CELOVEC/NEDELJA/ – V poletnih dneh soobiskali Slovenijo in AvstrijskoKoroško mladi iz Clevelanda. Obpotovanju po Koroškem so seseznanjali s kulturo in običajikoroških Slovencev. Zanimivo,mladi iz Clevelanda so se po-govarjali v slovenskem jeziku takov Sloveniji kot na avstrijskemKoroškem.

IGALO/NOVI TEDNIK/ – Le nekaj kilo-metrov od hrvaške meje leži znanočrnogorsko obmorsko letoviščeIgalo. V tem centru za multidi-splinarno rehabilitacijo, fizikalnoin preventivno medicino skrbi ničmanj kot 70 zdravnikov speci-alistov. Za nas Slovence je Igalozanimiv zaradi tega, ker je vinštitutu dolgoletna komercialnadirektorica Slovenka, Darja Eržen-Čurčija. Gorenjka je prišla v todeželo pred tremi desetletji kotturistična vodnica in tam spoznalasvojega bodočega moža.

Kanada hudo bolnim odslej dovoliuživati marihuano

OTTAWA /STA/ – Kanada je postala prva država na svetu, ki dovoljujehudo bolnim, da gojijo in kadijo marihuano oziroma indijskokonopljo. Medtem pa je ameriško vrhovno sodišce v maju odlocilo,da se marihuane ne sme legalno distribuirati niti hudo bolnim.V Ameriki dvomijo v medicinsko uporabnost indijske konoplje, zatoso jo enostavno prepovedali. V Kanadi pa so do hudo bolnihpacientov pokazali vec socutja kot ameriški kolegi in so uporabokanabisa dovolili.Do sedaj se je, kdorkoli je želel kaditi “travo”, da bi si z njeno opojinoblažil bolecine, moral prijaviti Ministrstvu za zdravje za posebnodovoljenje. Okoli 300 ljudi je že vložilo svoje prošnje za kajenjetrave.Odslej naprej pa lahko vsakdo, ki je hudo bolan oziroma se zanjpredvideva da bo živel manj kot leto dni, kadi marihuano. Tudi drugibolniki bodo lahko z marihuano blažili trdovratne bolecine primultiplisklerozi, raku, AIDSu in epilepsiji kot tudi pri nekaterihresnih oblikah artritisa in zahrbtnih problemih s hrbtenico.Sicer je tudi v Kanadi marihuana prepovedana, vendar pa bodo vsibolniki, ki so potencialni uporabniki kanabisa, imeli posebnodovoljenje ministra za zdravstvo za gojenje trave za svoje potrebe.Lahko pa bodo dolocili tudi koga drugega, da bo za njih gojil travo,v prihodnosti pa predvidevajo, da bodo bolniki lahko marihuanokupovali celo od vlade.Lanskega decembra je Ottawa ponudila pogodbo za 5.8 milijonovkanadskih dolarjev nekemu podjetju, da bi za državo gojilo kanabis.Gojili naj bi jo v nekdanjem rudniku v bližini mesta Manitoban.Prva državna trava bi morala biti naprodaj drugo leto.

DOBRNA/NOVI TEDNIK/ – Občina Dobrna se je odrekla grbu iz leta 1335, nekateripa so mnenja, da je novi grb pravi heraldični spaček. Dobrna je imela vsvoji zgodovini dva grba. prvi je bil grb viteyov Dobrnskih iz leta 1335,drugi pa grb grofov Gačnikov (Kačnikov) schlangerburških iz leta 1666.

Paul John Sifler

CELOVEC/PRIMORSKI DNEVNIK/ – Zapiranjušol, žandarmerijskih postaj, sodiščin poštnih uradov na dvojezičnemozemlju na Koroškem naj bisledila še krnitev medijskihprogramov koroških Slovencev.Koroški deželni glavar JoergHaider se je pridružil zahtevinacionalističnega Haimatdienstain koroškega dnevnika Kronenzei-tung po postopni ukinitvi sloven-skega sporeda na avstrijski tele-viziji ORF, ki bi ga rad zamenjalis programom za Staroavstrijce.Na otvoritvi 36. Kočevskegakulturnega tedna na Hrastovici priCelovcu je Haider dejal, da je zustanovitvijo Radia 2, ki je 9.julija v sodelovanju z ORF začeloddajati celodnevni slovenskiradijski program za koroškeSlovence na zasebni radijskifrekvenci, v programu deželnegastudija ORF, nastal “prostor”, kibi ga lahko napolnili z oddajamiza druge manjšine.Haider je ob tem menil, da bi ORFv tem času lahko oddajal manjšin-ski program za Staroslovence. Kermora po mnenju koroškegadeželnega glavarja avstrijskaradiotelevizija med drugim skrbetiza dobro narodnostno politiko, biORF lahko prispeval k ohranitviin pospešitvi jezika in kultureKočevarjev. Haider je še dodal, da je“treba enkrat tudi poudariti, daveljajo človekove pravice tudi za ljudiz nemškim maternim jezikom”.

Revija MLADIKA iz Trstarazpisuje 30. nagradni literarninatečaj za izvirno, še neob-ljavljeno črtico, novelo ali cikluspesmi. Rokopise poslati v dvehizvodih na naslov Mladika,ulica Donizetti 3. Trst, do 15.decembra. Rezultati bodo razgla-šeni ob Prešernovem dnevu.

NEW YORK/NAŠ TEDNIK/ – Predsednik Narod-nega sveta koroških Slovencev(NSKS) Bernard Sadovnik se je vWashingtonu na koncu svojegadvotedenskega obiska v ZDA inKanadi sestal s predstavniki StateDepartmenta in zakonodajnimasvetovalcema ameriških senator-jev Charlesa Grassleyja in Geor-gea Voinovicha ter zakonodajnimsvetovalcem kongresnika JamesaOberstarja. Obiskal je slovenskeskupnosti v Indianapolisu, Cleve-landu in New Yorku, kjer ga jesprejel generalni konzul AndrejPodvršič, obiskal pa je tudi slo-vensko cerkev Sv. Cirila.V organizaciji avstrijskega vele-poslaništva v ZDA in na predlogameriškega veleposlaništva naDunaju je obiskal še State Depart-ment in predstavnike kongres-nikov v Washingtonu.37-letni Sadovnik je bil lansko letoizvoljen kot prvi predsednikNSKS s podporo obeh prej ideo-loško razcepljenih organizacijslovenske manjšine na avstrij-skem Koroškem in s tem polastnih besedah dobil jasenštiriletni mandat za odpravljanjekonfliktov znotraj same manjšine,kakor tudi v odnosu do avstrijskein slovenske vlade. Sadovnik je vpogovoru za STA priznal, da jetudi v ZDA naletel na delitve medSlovenci kot posledico zgodovine.

GORICA/PRIMORSKE NOVICE/ – Svet občineGorica je sprejel novi urbanističninačrt kljub protestom Slovencev -načrt predvideva širitev tovornegaterminala MMP Vrtojba naobmočje Jeremišča pri Štandrežu.

Dejal je:"Pred desetimi leti je Slovenijazgrabila čas." Andrej Bajuk, predsednik Nove Slovenije

21Julij-avgust 2001

Stari grb Novi grb

WASHINGTON/VEČER/ – Tine Kračun, študentprvega letnika računalništva naWashington Collegeu v Chester-townu v ZDA, se je vrnil domovpo treh tednih humanitarnega delav Indiji. V projektu, ki ga vodihumanitarna organizacija Cross-cultural Solutions (Medkulturnerešitve), sodeluje več kot 600mladih z vsega sveta, ki pomagajolokalnim skupnostim v manjrazvitih državah pri izobraževanjuna različnih področjih. Kam naj seobrnejo mladi, ki si želijo po-dobnih izkušenj? Za to huma-nitarno delo je zvedel po internetuna naslovuwww.crossculturalsolutions.org.Humanitarno pomoč organizirajov Gani, Peruju, Rusiji, Indiji terna Kitajskem, povsod pa je glavnicilj izobraževanje domačinov narazličnih področjih. Prav zato nitini toliko pomembno, s čim seukvarjaš, kaj študiraš in podobno,saj delajo po principu, da jekoristen vsak, ki se na neko stvarspozna in je pripravljen to znanjedeliti z drugimi.

LONDON/BRITANSKA REVIJA NATURE/ –Število svetovnega prebivalstva boše naprej naraščalo in doseglonajvišjo točko leta 2070, ko naj bibilo na svetu devet milijard ljudi -danes jih je 6,1 milijarde. Nato najbi število prebivalcev v svetuzačelo upadati, tako da bo leta2100 na svetu 8,4 milijarde ljudi.

LONDON/RAZNI MEDIJI/ – V soboto, 4.avgusta je priljubljena kraljicamati praznovala že častito 101.leto. Kraljica mati je imela vzadnjem času kar nekaj resnihzdravstvenih težav. Novembra lanisi je ponovno zlomila kolk. Dveoperaciji kolka je prestala že vsvojih devetdesetih. Zdaj so jimorali pomagati s transfuzijo krvizaradi slabokrnosti. Kljub vsemupa je na svoj rojstni dan pred svojorezidenco sprejemala vse, ki so joželeli videti.

PARIZ/RIM/KOPER/SOBOTA/ – Pred letom dni so sefrancoski, italijanski in slovenskiproizvajalci ekstra deviškegaoljčnega olja dogovorili za so-delovanje v skupnem projektuOleum Nostrum ONE. Rezultatsodelovanja slovenske Istre, po-krajine Rieti, Palerma in Korzikeje lepo oblikovana četrtlitrskasteklenička, ki ji bosta v kratkemsledili še pol in tričetrtlitrska.Promocija znamke Oleum Nos-trum in njenih pokrajin se pričneseptembra letos v Stockholmu,februarja naslednje leto pa vFrankfurtu. Njihov cilj je uveljavljanjemajhnih in srednjih podjetij.

TOKIO/STA/ – Na Japonskem je te dniBienale evropske ilustracije, nakaterem razstavlja 80 umetnikoviz 17 držav. Osrednja tema leto-šnjega bienala je ilustracija vvzhodni Evropi, organizatorji paso k sodelovanju povabili tudi petslovenskih avtorjev: DanielaDemšarja, Mojco Osojnik, LiljanoPraprotnik Zupančič, AlenkoSottler in Damjana Stepančiča.Slovenski predstavniki na Japon-skem niso ostali neopaženi, saj soprejeli kar dve nagradi: AlenkaSottler je bila med petimi ilu-stratorji, ki so prejeli nagrado zaodličnost (award of excellence),Mojca Osojnik pa je dobila eno odenajstih priznanj častna omemba(honorable mention). Njenailustracija je bila izbrana tudi zanaslovnico kataloga. Glavnonagrado je prejel poljski ilustratorWieslaw Rosocha, razstava pa bov prihodnjih mesecih potovala poštevilnih japonskih mestih.

BEOGRAD/STA/ – Princu Aleksandru Kara-djordjeviču so na njegov 56.rojstnidan v palači federacije slovesnoizročili sklep jugoslovanske vladeo dodelitvi v uporabo Belega inStarega dvora v elitni beograjskičetrti Dedinje, ki sta bila nečc lastdinastije Karadjordjevič.Karadjordjeviči ne pričakujejovrnitve premoženja v drugihnekdanjih republikah SFRJPrinc je v Belem dvoru odprlrezidenco s pisarno, v kateri boskupaj s soprogo Katarino delal zadobrobit “vseh prebivalcev Srbije,ne glede na njihovo etnično inversko pripadnost”. Zatrdil je, dase ne namerava ukvarjati s politikoin da ga politične funkcije nezanimajo, podprl pa je skupnostSrbije in Črne gore “ob spo-štovanju vseh političnih strank”.

WASHINGTON/STA/AP/ – Prvi prebivalci ame-riške celine so bili po najnovejšihraziskavah azijskega izvora.Ameriški raziskovalci, ki sopreučili kakih 10.000 okostij izvsega sveta, trdijo, da so bili prvinaseljenci ameriške celine vsorodstvu z ljudstvoma Jomon inAinu, prazgodovinskimi prebival-ci Japonske.

LONDON/STA/AFP/ – Britanski princAndrew se je po 22-letni karieri vkraljevi mornarici, kjer je kot pi-lot helikopterja sodeloval tudi vvojni za Falklandske otoke leta1982, danes upokojil in bo odslejpredstavnik družbe British TradeInternational, ki skrbi za promo-cijo britanske trgovine v tujini.

Praznovanje 25. obletnice mašniškegaposvečenja p. Janeza Tretjaka v Adelaidi

Piše Jožica Gerden

/nadaljevanje z 19. strani/

ADELAIDE – V nedeljo 15. julija2001 je bil posebno slovesen danv Verskem središču Svete Družinev Adelaidi.Naš priljubljen pater JanezTretjak, frančiškan, je praznovalsrebrno obletnico mašniškegaposvečenja in spomin na prvosv. mašo, ki jo je daroval v St.Iljupod Turjakom leta 1976. Težko jeverjeti, da je minilo že 21 let, koje prvič stopil med nas na avstralskatla, kot nadebuden mladenič, polnnačrtov in dobrih želja.

Čeprav v teh dolgih letih še niosivel od dela, skrbi in žrtev, le niveč tisti mladenič, ki se ga spo-minjamo ob njegovem prihodu.Nemalo problemov je moral pre-bresti v vseh teh letih, saj sespominjamo tudi kritičnih tre-nutkov, ko je razmišljal, da ne bovzdržal, ko bi najraje vse pustil terse vrnil v domovino, kamor ga jenedvomno vleklo tudi domotožjein ljubezen do ostarele matere.Toda z Božjo pomočjo in s pod-poro številnih dobrih rojakov vAdelaidi je vzdržal in ostal mednami vsa ta leta.

V tem času je kljub rahlemuzdravju postal utrjen in odpustljiv,razumljiv in predvsem ‘dober kotkruh’! Tudi nasmejati in pošalitise zna in prav ta lastnost, polegnjegove močne vere in izredneodkritosrčnosti, ga je ohranila mednami še vedno veselega in uspešnega.

Ob njegovi srebrni obletnici je bilomočno čutiti njegovo željo:“Bodimo dobri in složni, imejmose radi!” In prav to je bilo občutitina vsakem koraku v Adelaidi tonedeljo. Rojaki Južne Avstralije sopostali složna slovenska skupnost,pa tudi s pomočjo društvenegapredsednika gospoda Šimenka, kije veliko pripomogel k vzornemusodelovanju med društvom inverskim centrom. V nabito polni

in čudvovito okrašeni cerkvi sv.Družine sta ga najprej pozdraviliv slovenščini in angleščini StankaSintič in Rosemary Poklar ter muizročili darila v priznanje zanjegov trud, nato pa še predstav-nica madžarske skupnosti, ki muje podarila ročno izdelano štolo, kiso jo napravile žene njihoveskupnosti, v zahvalo za vsa leta,ko jim je nadomeščal duhovnika.Pater Metod je v lepi pridiginanizal delo in življenje patraJaneza, cerkveni zbor pa je z lepimpetjem še olepšal slovesno sv.mašo štirih duhovnikov. Na koncuje slavje poživela še VeronikaFerfolja s čudovito zapeto slo-vensko “Ave Marijo”.

V veseli družbi domačih rojakovin mnogih gostov iz širne Av-stralije je tudi v krasno pri-pravljenem Slovenskem domu vAdelaidi - naš “srebrni” duhovnioče - pater Janez, čudovito pra-znoval svojo 25. obletnico duhov-ništva in se spominjal dneva ko gaje Bog poklical v službo in gaposlal k slovenskim rojakom vdaljno Avstralijo. Slavnostnokosilo je bilo rojakom pripravljenoz velikim veseljem in ljubeznijo odčlanov društva in verskega centra.

Priznanje in hvaležnost smopoklanjali patru Janezu in vsem,ki so njegov zlati ljubilej pripravilis tako skrbnostjo in veseljem.Polna dvorana je pokazala, da sorojaki Adelaide, Južne Avstralijeter oddaljene Zapadne Avstralije,pa tudi Riverlanda in naše Sun-raysije, ki smo tudi podrejeninjegovi duhovni skrbi, neizmernohvaležni. Prepričana sem, da je nata dan tudi pater Janez v svojemsrebrnem siju in novem plašču, kiga je umetniško izdelala sposobnaMarta Zrim, bral naše misli, ki jihje tako lepo opisal Ivan Legiša vMislih: “Dragi pater Janez, imamovas radi!” Prejmite naše iskrenečestitke in želje, naj Vam Bogpoplača vse dobro!

Julij-avgust 2001

22

SREBRNOMAŠNIK,BOD’ POZDRAVLJEN !

Adelaide: p. Metod, p. Janez in p. Valerijan

Slovesnost vparalamentu NSW

Slovenci v Sydneyju in okolici soprav z navdušenjem proslavilideseto obletnico proglasitve neod-visnosti naše domovine. Proslaveso se začele že s tradicionalnimsprejemom v Praliament House ofNSW, kamor je častni generalnikonzul Republike Slovenije zaNSW in VIC Alfred Brežnikpovabil diplomatske predstavnikedrugih narodov in zastopnikeslovenskih organizacij in ustanoviz Sydneyja, Canberre, Wollon-gonga in Newcastla. Za prijetnovzdušje proslave so poskrbeli tudipevka Vivian Falež in avstralskigodalni kvartet, v katerem igraSlovenka Brigita Bezjak.

Centralna proslavav Slovenskem društvu

Centralna proslava za slovenskoskupnost je bila v Slovenskemdruštvu Sydney, v soboto, 24.junija zvečer. Dvorana je bilanapolnjena do zadnjega kotička invzdušje je bilo nepopisno. Večeraso se udeležili naši diplomatskipredstavniki, Helena DrnovšekZorko, odpravnica poslov Vele-poslaništva v Canberri ter častnageneralna konzula Alfred Brežnikin Dušan Lajovic. Prisotni so bilitudi zastopniki naših slovenskihorganizacij, zraven pa še obi-skovalec iz Avstrije – gospodLevstek, predsednik Avstrijskeslovenske konference in župansydneyskega okraja Farfield, ki seje v svojem govoru pohvalil, daima ženo slovenskega rodu in daje prav zato Slovenija njemu invsej družini še posebno pri srcu.

Program je bil pester in zanimivže od vsega začetka, ko so na oderstopili gostujoči pevci oktetaDeseti brat iz Slovenije.Pričakovali smo, da bodo lepozapeli slovensko himno, vendar sonas presenetili z izvedbo avstral-ske himne, katero so zapeli takočisto, razločno in milozvočno, dasmo bili vsi presenečeni in nav-dušeni, kot že dolgo ne. Polegobičajnih nagovorov častnih go-stov, ki so bili kratki, jedrnati inzanimivi, so v programu nastopilitudi otroci iz skupine MaliPrešeren Slovenskega društvaSydney. Skupini ne moremo več rečisamo folklorna skupina, saj so podvodstvom nove učiteljice MajdeKosovel pripravili ne samo plese,ampak pravi kulturni programček spesmimi in recitacijami.

Poleg njih so nastopili še IvanKoželj in pevski zbor LipaSlovenskega društva Sydney, ki jezaključil program. Prav dobro sose odrezali, kar je bila težkanaloga, saj so morali tekmovati sčudovitim petjem pevcev izdomovine. Program je spretno inlepo vodila Tanja Smrdel, kar tudini bilo lahko, saj se med takomnožico vedno najde nekaj ljudi,ki klepetajo med seboj in motijoprogram.

RazstavaIstočasno s proslavo je bila vprostorih Slovenskega društvaodprta tudi razstava Slovenijatakrat in danes, ki je v besedi insliki prikazala zgodovino slo-venskega boja za neodvisnost.Tako proslava kot razstava sta biliobe neizmerno obogateni spredvajanjem filma o zgodovinibitke za samostojnost, ki ga jepripravila Slovenska medijskahiša v Sydneyu, oziroma FlorjanAuser. Film je bil izredno dobropripravljen in je pokazal vsepomembne dogodke te našenovejše zgodovine – iz Slovenijein od tukaj. Kako lepo je bil filmsprejet lahko sodimo že po tem,da je bila v dvorani med pred-vajanjem popolna tišina, ki jo jeprekinilo samo občasno spontanoploskanje.Podobni, malo bolj obširni filmiso spremljali tudi razstavo, ki jebila zaradi velikega zanimanjapodaljšana še v drugi teden.Upamo in želimo, da bomo zdraviin zadovoljni dočakali še dvajsetoobletnico tega velikega dogodka.

Razstavo Slovenija takrat indanes je odprl Dušan Lajovic,častni generalni konzul RS za

Novo Zelandijo ter bivšipredsednik Slovenskega

narodnega sveta NSW in bivšipodpredsednik Avstralske

slovenske konference

Program Slovenske TV na kanalu 31 - SydneySYDNEY /GLAS SLOVENIJE, S.G./ – Florjan Auser je v časudesetletnice slovenske države predvajal na Slovenski TV 31 serijodokumnetarnih zapisov. Vsekakor je požel največ zanimanjanjegov, skoraj desetminutni zgodovinski film o dogajanjih preddesetimi leti v Sloveniji in med Slovenci v Avstraliji. Ogledati sije bilo mogoče tudi del razstave in slovesnosti iz Slovenskegadruštva Sydney. Kar dvakrat pa je moral uvrstiti v program nakanalu 31 film o Pekrah pri Mariboru, avtorja Marjana ŠrimpfaTV Maribor, ki je razkril skoraj vsem neznano dejstvo, da se je žemaja 1991 v Mariboru bila prva bitka za neodvisno Slovenijo.Najprej Slomšek, potem general Rudolf Maister in tretjič Pekre!Bi bil severni del Slovenije slovenski brez njih? Bi se kasnejšidogodki pred desetimi leti odvijali tako kot so se – brez Peker?

10-letnica Republike SlovenijeIN KAKO JE ŠE SLAVIL SYDNEY

Piše Martha Magajna

V Slovenskem društvu Sydney - razstavo so pripravila tri pridna dekleta:z leve - Martha Magajna, Marija Košorok in Mihelca Šušteršič

Razstavo "Takrat in danes" si je ogledal tudi župan FairfieldaRobert Wathins z družino, na levi Ivan Koželj, podpredsednik društva

Oktet Deseti brat iz Slovenije, na proslavi ob 10-letnici slovenskedržave v Slovenskem društvu Sydney

23Julij-avgust 2001

V soboto, 30.junija 2001, smo vMelbournu praznovali 10.oblet-nico slovenske države. Slavnostneproslave v mestni hiši v Prahranu,v organizaciji SNS Viktorije, so seudeležili številni gosti, vodilnipredstavniki Slovenije in Av-stralije, kakor tudi sosednjihprijateljskih držav naše prvedomovine ter predstavniki našihorganizacij.Slavnostnim govorom častnihgostov obeh domovin in slovenskeskupnosti tukaj v Avstraliji, ki sose začeli z dobrodošlico predstav-nika prvotnih prebivalcev našenove domovine, je sledil kulturniprogram, v katerem je sodelovalapredvsem mladina in pevci, oktetDeseti brat iz Slovenije in sezaključil s predajo sadike najsta-rejše trte na svetu, stare trte zmariborskega Lenta, občini YarraRanges. Slavnično praznovanje se jezaključilo s plesno zabavo, na katerista igrala mladi ansambel Veseljakiiz Slovenije in domači ansambel.V okviru govorov so se podelilatudi priznanja slovenske vlade zazaslužno delo v skupnosti StankiGregorič in Dragi Gelt ter Slo-venskemu narodnemu svetuViktorije (SNS Vic), posmrtnopriznanje pa je prejel tudi paterBazilij Valentin od Svetovnegaslovenskega kongresa ter ŠtefanMerzel od odbora SNS Vic.Kulturni program je pravzapravzgodba v besedi in pesmi: pripovedo stari in novi domovini in osrečanju obeh domovin. To jepripoved babice svoji vnukinji.Program smo ponovili v nedeljo1.julija 2001 v dvorani verskega inkulturnega središča v Kewju, kjerso sodelovali tudi otroci Slomškovešole, Verskemu središču pa smopredali sadiko stare trte z Lenta.Upamo, da bo stara trta zmariborskega Lenta dobro obrodilatudi na avstralskih tleh.

Sodelovali so:oktet Deseti brat,vnukinja - Natalie Postruzin,babica - Elica Rizmal, MilanJurejevcic, Rudi Crncec, ZalikaRizmal, Wendy in KristinaCestnik, Alenka in Paul Paddle,Andrew in Melissa Bratina,Ljubica Postruzin, Evelyn Kojc,Iris Dietner, na klavirju KristinaMesaric in Lenti Lenko, glasbenain pevska spremljava Letni Lenko,Rudi Crncec in Frank Petelin, naharmoniki Adrian Butinar, did-geridoo Allan Browning, Simon,Michelle, Leah in Melissa Fistric,povezava Anita Fistric.Nastopali so: v vojnih slikah PaulPaddle, Ljubica Postruzin, IrisDietner, Wendy Cestnik, glasbenapovezava Krisi Mesaric in LentiLenko, v veselju na vasi paKristina Cestnik, Evelyn Kojc inbabica Eli Rizmal.

10-letnica Republike SlovenijeIN KAKO JE ŠE SLAVIL MELBOURNE

Piše Elica Rizmal

Levo: Lenti Lenko, Rudi Črnčec, FrankPetelin in Vendi Cestnik

Desno: Paul Paddle, WendyCestnik in Iris Dietner

Levo: Andrew Butinar in plesalci

Desno: Wendy Cestnik,Ljubica Postružin, Iris Dietner

in Krisi Mesarič

Levo: Andrew Bratina, Zalika Rizmal,Ljubica Postružin, Alenka Paddle,

Wendy Cestnik in Krisi Mesarič

Desno: Lenti lenko,Rudi Črnčec, Evelin Kojc,

Zalika Rizmal inAndrew Bratina

Julij-avgust 2001

24

G.S.: V 10 letih samo-stojnosti Slovenije ste kot kot zeloaktiven avstralski Slovenecmarsikaj doživeli. Kakšni so vašispomini na ta leta?

V.R.: Z osamosvojitvijoSlovenije sva z ženo Elico - koor-dinatorko na državni radijski postajiSBS, nekako povezana že odsamega začetka tega pomembnegaobdobja. Bil sem član vseh aktivnihorganizacij ali skupin, najdalje in odsamega začetka pa sem bil članSlovenskega narodnega svetaViktorije, ki je bil s svojo aktivnostjosteber gibanja za osamosvojitevSlovenije. Po osamosvojitvi pa jenadaljeval s promocijo Slovenije vAvstraliji in z negovanjem slo-venske kulturne dediščine.Že leta 1990 sem koordiniralformiranje Avstralskega sloven-skega poslovnega združenja vMelbournu. Bil sem koordinatorsvečane akademije SNS-ja, ki se jeodvijala v Malvern Town Hallu leta1992. To je bila največja prireditevavstralskih Slovencev v Avstraliji obpriznanju samostojnosti s straniavstralske vlade. Prav tako sem biltudi koordinator svečane proslave obpeti obletnici RS in plebiscitasamostojne Slovenije. Sodelovalsem pri vseh kulturnih proslavah, kijih je SNS organiziral ob slovenskihdržavnih in kulturnih praznikih. Kotpredstavnik Poslovnega združenjain SNS sem sodeloval na številnihsrečanjih po vsej Avstraliji. Medostalim je bil rezultat teh spozna-valnih srečanj tudi začetek našihslovenskih predstavitev na TVomrežju v Melbournu. Zelo po-membna je tudi moja iniciatorskavloga pri ideji publikacije Našabitka za Slovenijo.Torej dela je bilona pretek in ga je še.

G.S.: Ali menite, da smoSlovenci opravili dobro delo obpromociji Slovenije?

V.R.: Menim, da smo semnogi trudili in pogosto opravilipomemben korak pri predstavitvi inuveljavitvi Slovenije v svetu -Avstraliji. Manjka nam koordi-nacije in spoštovanja do naših idej,stalne promocije in uveljavljanja, kibi naj bila nad osebnim koristo-ljubljem in politično pripadnostjo.Dejstvo, da v Avstraliji nismo imeliv 10-tih letih niti enega srečanja natemo planiranja, povezovanja in ure-

sničitve realnih in pomembnihprojektov, nas siromaši. Ostali smoskregani, tako tukaj kot doma.Razdeljeni smo na tiste, ki si lastijopomembnost, teh je zelo malo, inna garače, ki se jih "porabi" popotrebi. Osebno bi besedičenje natemo sodelovanja skrajšal na kratkoocenitev – polomija! Seveda bilahko napisal knjigo in zagovarjalsvoje stališče. Dejstvo je, da tukajše nismo dorasli. Kakorkoli, nekajnas kljub vsemu žene in nam dajemoči da vzdržimo, toda lahko binam bilo lepše in lažje.

G.S.: Kako je bilo sprojektom Stare trte ?

V.R.: Leta 1998 sva zženo posedala na Lentu v Mariboruin občudovala najstarejšo trto nasvetu, ki raste prav tu, ob reki Dravi.Takrat se je začela rojevati ideja, dabi lahko s to trto povezali Slovenijoz Avstralijo. Idejo sem začel razvijatiin pričel navezovati stike s po-membnimi osebami kot v Slovenijitako tudi v Avstraliji. Problem vAvstraliji je bil v nepoznavnostiSlovenije. No, ker veliko Slovencevživi tukaj že mnogo let in ker se namporajajo nove in nove ideje, semtudi ta problem pozitivno izpeljal inv začetku leta 1999 sta mariborskižupan Boris Sovič in takratni županObčine Yarra Ranges (popularnovinogradniško področje), DavidHodgett podpisala podaritvenidokument projekta Stare trte.Seveda je bilo tukaj še velikododatnega dela. Avstralija je otok inje zelo zaščitena. Tako sem uredilvso potrebno dokumentacijo inpošiljka s cepiči Stare trte je poprihodu v Avstralijo bila takojpredana avstralski karantenskislužbi, ki je dve leti opravljalavsemogoče teste in po dveh letih,aprila 2001, sem dobil sporočilo, daje trta čvrsta in zdrava pozitivnoprestala svojo dvoletno karantenskoobdobje. Da bi bila predaja trte čimbolj opazna, sem se povezal s SNSVIC in predlagal, da bi opravilipredajo na večer, ko bo melbournškaslovenska skupnost praznovala 10-letnico samostojne Slovenije. To seje tudi zgodilo v soboto, 30. junija2001. Mariborskega župana jezastopal direktor urada za turizemv Mariboru Milan Razdevšek ssoprogo, radi prezaposlenostitukajšnje županje pa je trto prevzelpodžupan James Merlino.

Med ostalimi pomembni-mi gosti so zastopali vi-nogradniško področjeYarra Valley še pred-sednik Združenja vinarjevWally Zug s soprogo,direktor McWilliam’s Wi-nes Max McWilliam ssoprogo in Leslie Woods soprogom - bivša pod-županja, ki se je leta 1999zelo zavzela za uresničitevprojekta. Prisotna sta bilatudi lastnika največje trtev Avstraliji in mogoče nasvetu Peter in Charlie Su-mmerfield. Gospod Raz-devšek je predal avstral-skim predstavnikom zeloimpresivno natiskane cer-tifikate in stekleničko vinašt. 74, letnika 1996, pravtako s certifikatom origi-nalnosti. Pomembno je še omeniti,da smo imeli 2. julija 2001 vprostorih Občine Yarra Rangesposloven pogovor z županjo DiMoore in še nekaterimi predstavnikiobčine, predstavniki tukajšjegaurada za turizem in predstavnicourada za ekonomski razvoj. Z našestrani so na srečanju sodelovaligospod in gospa Razdevšek, ElicaRizmal z Radia SBS in jaz kotkoordinator projekta. Na povabiloMcWilliama smo imeli zatemposlovno kosilo in si ogledaliprostor, kjer bo potomka mariborsketrte imela svoj avstralski dom. Vsiprisotni so izrazili veliko zadovolj-stvo nad začetnimi dogovori in vsiso bili mnenja, da je pred namiveliko možnosti nadaljnega inobojestransko koristnega sodelova-nja. Seveda je takšen zaključek meniin moji soprogi v veliko zadoščenje,saj je trud poplačan z dobrimirezultati.

G.S.: Sigurno ste dobiliob tako dolgem in za Slovenijokoristnem projektu kot je projektStare trte krepko finančno pomočs strani Slovenije ?

V.R.: Odgovoril bom poštajersko: "če verješ!" Edina svetlaluč med "nepismenimi" je bila pri-sotnost direktorja za turizemgospoda Razdevška, ki je nakazalnekaj zelo dobrih zamisli in upam,da ga bodo v Sloveniji pri tehpodprli. Omembe vredna je stalnaprizadevnost za promocijo Slovenijes strani SNS VIC, ki je projektuStare trte podaril skoraj polovicoprostih vstopnic za povabljene navečer ob 10-letnici RS in avstralskoIT podjetje Super internet Site Sys-tem, ki nam je podarila štiriinternetne strani za dobo enega leta,tako, da bomo lahko v svetu dodatnorazvijali in uveljavljali pomembnostprojekta Stare trte.

http:australiantourism.siss21.com/siss.asp?id=2000

Vinko Rizmal - Melbourne

G.S.:Dolga leta ste bilipredsednik Avstralskega sloven-skega poslovnega združenja, tajnikSNS VIC, podpredsednik in VDpredsednik Avstralske slovenskekonference, poznani ste po po-litično gospodarskih aktivnostih, jepa tukaj še dodatno področje, kjerste se udejstvovali in to je kulturnadejavnost.

V.R.: Kot sem že omenil,družina Rizmal že leta sodeluje navseh kulturnih prireditvah. Aktivnipa smo tudi med Avstralci in zlastis hčerko Zaliko že leta nastopavatudi v "musiclih", z lokalnimioperetnimi skupinami. In pravnagnjenost h glasbi me je pripeljalado avstralskega slovenskegakulturnega projekta - prevodaslovenske operete Planinska roža vangleški jezik in predstavitev tevesele operete na avstralskemoperetnem odru naj bi se zgodila vbližnji prihodnosti, kar je odvisnood več činiteljev. Prvi del projekta,v katerega spada prevod in glasbena- notna ureditev zastarelih zapisov,je finančno podprlo Ministrstvo zaKulturo RS. V sam projekt sobili vključeni Bert Pribac, FrancRizmal, Lovro Rizmal, BenjaminRoennfeldt in seveda jaz kotkoordinator projekta in lektorusklajevanja pevskega dela prevoda.Nadaljne priprave za uresničitevodrske predstavitve zahteva znovaveliko mojega časa, predvsem papodporo avstralskih in slovenskihuradov za kulturo in nenazadnje tudiUrada za Slovence po svetu. Upam,da se zgodovina nepismenosti innaglušnosti iz časov projekta Staretrte ne bo ponovila! Seveda sem obtem projektu bolj pozitiven, saj semz ministrstvom za kulturo RS dosedaj dobro sodeloval in opazno je,da cenijo takšne meddržavneprojekte na kulturnem področju.

Z leve Milan Razdevšek (direktorurada za turizem iz Maribora) in

Vinko Rizmal, ob slovesnipredaji trte Avstralcem

25Julij-avgust 2001

COBRAMPhone: 03 - 58722115

CANBERRAPhone: 02 - 6 295 1222

80 - 84 Brisbane Road - St. John's ParkTelefon: (02) 9610 1627 Fax: (02) 9823 2522

E-mail: club@triglav.com.au

St. John's ParkCOMMUNITY CLUB

Vsako tretjo nedeljo v mesecu

PIKNIK

Srečanje starih znancev inprijateljev!

Telefon: (02) 9823 0011 Fax (02) 9823 0022Shop 12, Edensor Park Plaza

Edensor Park NSW 2176Email: adriatictours@bigpond.com.au

Najcenejše in najhitrejše potovanje do

Slovenije z Lauda Air

Organiziramo skupinska potovanja in

najcenejši Rent-a-Car z Alpetourom

Sodelujemo z:

Malaysia AirlineQantas

Lauda AirLufthansa

in drugimi letalskimi prevozniki

ADRIATICADVENTURE

2-10 Elizabeth StreetWetherill Park NSW 2164

Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447E-mail: slodsyd@zeta.org.au

Slovensko društvo Sydney

V naše društvo ste vednovljudno vabljeni!

Dobra kuhinjaVeliko zabave

Julij-avgust 2001

26

Florjan Auser

Iz dokumentarnih zapisov o p. Valerijanu"Halo, tukaj sv.Rafa-el""Halo, tukaj sv.Rafa-el""Halo, tukaj sv.Rafa-el""Halo, tukaj sv.Rafa-el""Halo, tukaj sv.Rafa-el"

Cerkev v Paddingtonu: Tukaj se je leta 1963začela patrova avstralska pot ...

Prva dokumentarna oddaja o patru Valerijanu Jenku in slovenski skupnosti bo na sporeduSlovenske TV 31 - Sydney v ponedeljek, 27.avgusta 2001 ob 18.00 uri

27Julij-avgust 2001

Newcastle: Pater obišče tamkajšnje Slovence v mesecu, ki ima pet nedelj; tokrat je izredno slabo vreme pokvarilo obisk,toda pater je kljub vsemu prišel iz okoli 150 km oddaljenega Sydneya

Poslovilni intervju z Brezij za Slovensko TV 31 - Sydney:Pater Ciril Božič je govoril o patru Valerijanu, na kratko pa je tudi

razložil zgodovino tega romarskega kraja s sporočilom "prihajam!"

Patrova skrb za skupnost se večkrat odrazi tudi na njegovem obrazu

Ivan Rudolf v slovenski cerkvi Wollongong - o njeni zgodovini

Julij-avgust 2001

28

50 let slovenskih frančiškanov v Avstraliji

MELBOURNE, SYDNEY, ADELAIDE/MISLI - TONE GORJUP/ –Na carigrajski dvor so prišli leta862 odposlanci moravskega knezaRastislava in prosili cesarja Miha-ela, naj jim pošlje misijonarje, kibodo oznanjali evangelij v do-mačem jeziku. V prošnji so po-sebej poudarili, da naj bi mi-sijonarji poznali govorico ljuditistih krajev. Že naslednje leto stak Moravanom prišla solunskabrata Ciril in Metod. Njuna nalogani bila pokristjanjevanje, saj so bililjudje večinoma že krščeni, pač pasta prevajala bogoslužne knjige vnjihov jezik in pripravila temeljeza krajevno Cerkev s slovanskimbogoslužnim jezikom.Ko je 29. novembra leta 1947 vpristanišče Fremantle v ZahodnoAvstralijo priplula ameriškatovorna ladja z begunci iz Evrope,je ta celina postala cilj številnimSlovencem, ki so v taboriščih vItaliji, Avstriji in Nemčiji čakalina obljubljeno deželo. V nekajletih se jih je v Avstraliji naselilovsaj dva tisoč, vendar je bil to šelezačetek. Nova domovina jim jedala kruh in streho nad glavo;pogrešali pa so starše, slovenskobesedo, pesem, knjigo in tudiduhovnika. Iskali so stik sprijatelji in znanci, s katerimi sodelili usodo begunstva in prosiliza to in ono. Nekateri so poznaliverski list Ave Marija, ki je medSlovenci v Ameriki skrbel zautrjevanje verskega življenja innarodne zavesti. Prav prek njegaso začeli iskati duhovnika, ki bijih nagovarjal in spodbujal vdomačem jeziku. Tako je StankoŠubic iz Adelaide na uredništvomed drugim pisal: ...”Zdaj smoSlovenci raztreseni po vsejAvstraliji in naša največja težavaje v tem, da nimamo niti enegaslovenskega duhovnika.” Prošnjeje dobival tudi škof GregorijRožman, ki je takrat bival vClevelandu in z veliko vnemoskrbel za slovensko Cerkev po svetu.

Razmere v Avstraliji, zlasti vSydneyju, je škofu Rožmanu prvipodrobneje predstavil Gorazd JožeCuješ. Tako je škof najprej njemusporočil novico, da bodo dobiliduhovnika. V pismu, ki ga je 17.avgusta 1950 poslal iz Clevelanda,je zapisal: “Vi ste mi prvi dalipodatke o slovenskih imigrantih vAvstraliji, zato Vam sporočam, dase je posrečilo dobiti dva slo-venska duhovnika za Avstralijo.Sta to frančiškana p. Klavdij in p.Beno, oba iz Dachaua, ki sta že

nekaj časa tu v USA in znata ženekaj anglešcine. Kje bosta senaselila, se bo šele videlo na licumesta, kjer bo bolj potrebno,ponudb imate več. Ako ne pridevmes kakšna svetovna političnaovira, bosta začetkom oktobramogla odpotovati. Spremljajo junaše najboljše želje in molitve, dabi mogla za Slovence in morebitiHrvate mnogo storiti. Pozdrav inblagoslov!”Zaradi dolgotrajnega urejanjadokumentov se je prihod p. Klav-dija Okorna in p. Bena Korbičaprecej zavlekel. Na poti pa ju jespremljala Marija z Brezij. Nanjen praznik, 24. maja 1951, stase odpravila na pot prek oceana indva dni zatem pristala na letališčuv Sydneyju.Tako kot solunska brata Ciril inMetod med Moravani, sta tudi p.Klavdij in p. Beno postavilatemelje slovenski Cerkvi v Av-straliji.Ker letos mineva petdeset let odnjunega prihoda, bo konec mesecaavgusta potekala zunanja sloves-nost v spomin na ta dogodek.Praznovanja pa bi lahko potekaladalj časa.Patra sta v Sydney prispela 26.maja 1951, prva številka Misli jeizšla 25. januarja 1952, rojaki vMelbournu so se zbrali k prvislovenski maši v aprilu 1952,Slovenci v Adelaidi pa dobermesec dni zatem.

Na vse te dogodke bi se lahkospomnili z “jubilejnim letom”avstralskih Slovencev.Naj bo to leto zahvale Bogu, ki žepol stoletja po duhovnikih vodislovensko Cerkev v Avstaliji.Hvaležnosti za prejete milosti najse pridruži prošnja, da bi našaskupnost tudi v prihodnje ostalazvesta Kristusu, slovenski besediin dediščini staršev.

Jubilejno leto slovenske Cerkve v Avstraliji

Starosta slovenskih frančiškanovv Avstraliji, z leve pok. p. Bazilij

in p.Valerijan

Prve Misli

Pred leti ... pok. dušni pastir dr. Ivan Mikula s sydneyskimi Slovenci

Lepo je bilo pogledati tako veliko skupino slovenskih sester infrančiškanov, ki so dolga leta vestno skrbeli za svoje slovenske rojake

Naše čestitkePred kratkim je pater

Janez Tretjak iz Adelaidepraznoval 25. obletnicomašniškega posvečenja.Ob jubileju mu želimo še

veliko zdravja in lepihtrenutkov! Boga vas živi,

pater Janez!Uredništvo

Spomin26. julija letos so minilaštiri leta od smrti patra

Valentina Bazilija O.F.M.Naj počiva

v zasluženem miru!Uredništvo

Slovenska TV 31 - Sydney, ponedeljek, 6. avgusta 2001. Oddajaposneta na Brezjah; pater Ciril Božič.Posnetke so Florjanu Auserju na njegovo prošnjo, v sklopu projekta"Halo tukaj Sv. Rafael" pripravili: Dragica Bošnjak – vodilapogovor; kamera – Boris Dolenc; ton – Borut Podgoršek. Želelismo ohraniti originalno okolje patra Cirila Božiča, ki je službovalna Brezjah od odhoda iz Sydneya, kjer je deloval skupaj s patromValerijanom.

29Julij-avgust 2001

RENT - a - CAR

Mirka Vadnova 8Si - 4000 Kranj Slovenija

Telefon: 04 - 204 2011Sydney - Adriatic Adventure 02 9823 0011

Med nami danes: patri Metod, Valerijan, Janez in Filip

Včasih je bilo v Avstraliji veliko slovenskih sester, že nekaj let je odkar smo ostali brez njih ...

Pater Valerijan s svojo mamo

Fotografije na str. 28 in 29 iznove knjige, ki je ob 50-letnicislovenskih frančiškanov vAvstraliji izšla te dni v Mel-bournu. V njej so zanimivezgodbe o življenju in delu našihpatrov.

MIR IN DOBROPax et Bonum

Naročite jo lahko v vsehslovenskih verskih središčih vAvstraliji, ali po internetu

www.glasslovenije.com.au

SLOVENSKA MEDIJSKA HIŠA -GLAS SLOVENIJE - SYDNEY

je predlagala Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetupri slovenskem zunanjem ministrstvu, da ob 50. obletnicislovenskih frančiškanov v Avstraliji, podeli vsem tremverskim središčem (Melbourne, Sydney, Adelaide) posebnapriznanja za njihovo dolgoletno delo. Upamo, da bo Uraduvidel pomembnost predloga in da bodo priznanjapodeljena ob letošnjih slovesnostih.

SLOVENSKATURISTIČNA KMETIJA

V AVSTRALSKEMQUEENSLANDU

ARRIGA PARRIGA PARRIGA PARRIGA PARRIGA PARKARKARKARKARK

Samo uro stran od Cairnsa,v prelepem okolju tropske Mareebe

Medtem ko se iz Cairnsa lahko podatena ogled svetovno znanih koralnihgrebenov, se nastanite pri slovenskihgostiteljih Mileni in Haroldu, kjer seboste ob prijetni domačnosti sprostili.Ogledali si boste lahko plantažoslatkornega trsa in drugih zanimivosti.Ne samo domača hrana, pritegnile vasbodo tudi vse vrste tropskega sadja, go-jenega organsko. V idiličnem tropskemvrtu je zakuzi (spabath), kjer se bostelahko znebili utrujenosti in vseh skrbi.Imeli boste priložnost odkriti lepoteAtherton Tableland-a.

V ceno so vkjučene tudi krajše ture.Nudimo popust za Slovence!Telefon/Fax : (07) 4093 2114

Email: arrigapark@cyberwizards.com.au

Na zdravje!

Azijski sojini produkti in špansko oljčno oljevsebujejo karcinogene snovi –

povzročitelje raka?MASKAT, 22. JULIJA (STA/AFP) - Oblasti v Omanu so prepovedaleuvoz sojinih izdelkov iz azijskih držav, ker domnevno vsebujejokarcinogene snovi. Oman je že peta arabska država z obmocjaPerzijskega zaliva, ki je sprejela takšno odlocitev. Neki predstavnikoblasti je sinoci pojasnil, da odlocitev zadeva enajst izdelkov, ki jihproizvajajo na Kitajskem, Hong Kongu, Singapurju, Tajvanu inna Tajskem. Dodal je še, da bodo obstojece zaloge teh izdelkovumaknili s tržišca.Bahrajn, Katar, Savdska Arabija in Združeni arabski emirati so vzacetku tedna prepovedali uvoz in prodajo sojinih izdelkov in zacimbiz azijskih držav. Šest držav iz Perzijskega zaliva (Savdska Arabija,Združeni arabski emirati, Kuvajt, Bahrajn, Katar in Oman) pa jenedavno zacasno prekinilo uvoz španskega olivnega olja, ker naj bivsebovalo karcinogeno snov.

Niagara vam lahko pomaga ...- Lajša bolečine pri artritisu (postanete bolj pokretni)- Zmanjšuje bolečine v mišicah- Zamnjšuje revmatične bolečine- Pospešuje cirkulacijo krvi- Olajšuje bolečine pri osteoartritisu kolka- Blaži bolečine v hrbtenici- Pomaga pri pokretnosti sklepov- Zmanjšuje vsakodnevni stres in napetosti- Pomaga pri vsakodnevni utrujenosti- Lajša težave s pljuči, ki jih povzroča bronhitis- Zboljšuje spanec- Blaži glavobol, vključno migreno- Lajša bolečine sinusov- Zmanjšuje otekline pri nabiranju vode v telesu- Opušča in omogoča počitek brez tablet ali mazil

Pred dvema letoma sem govorila s prijateljico v Melbourneu. Jokalaje in bila je skoraj nepokretna. Hrbtenica! Na operacijo ne morem,tablet ne maram ... je dejala. Kaj naj naredim?Čez nekaj dni, ko me je ponovno poklicala, je bil njen glas drugačen.Pomagalo mi je! Kaj ti je pomagalo? NIAGARA! Niagara? Kaj pa jeto? To je nekak masažni aparat, ki ga vključiš v elektriko in ki povzročavibracije. Kupila sem si blazinico.Letos je privilo mene. Hrbtenica, išias, hroma noga po daljšem naporu,nespečnost in tako naprej. Dobila sem naslov podjetja in še isti danme je obiskal njihov agent. Z menoj je ostal kako uro in pol, mi razkazalvse njihove masažne predmete ... odločila sem se za manjši, ročniaparat jajčaste oblike. Bilo je pred približno tremi tedni. Počutim sebolje. Spim. Če zjutraj vstanem vsa trda in z bolečinami, si prižgemza 20 minut aparat in gledam televizijo. Potem sem ves dan v redu.Aparati Niagara res niso poceni, zato pa podjetje nudi ugodne pogojepri odplačevanju.

NIAGARAVAM NUDI

- ROČNI APARAT- BLAZINICO- NASLONJAČ- POSTELJO

Niagara Cyclo-MassageNiagarini aparati vam lajšajo bolečine

Za več informacij kličite(03) 9741 3112

Niagara ima v vsakem večjemmestu v Avstraliji svojega

zastopnika

Julij-avgust 2001

30

Julij-avgust 2001

31

/7 D in Ljubljanske novice/

Kriv za umor Johna Newmana,toda kdo je streljal?

SYDNEY, 29. JUNIJ 2001 /GLASSLOVENIJE/ – John Newman je biluspešen politik - laburist. Leta 1979je doživel veliko družinsko tra-gedijo: smrtno sta se ponesrečilanoseča žena in sin, ostala sta mumati in polbrat Peter.John je večkrat zahajal v SlovenskiKlub Triglav v Sydneyju in popripovedovanju nekaterih rojakov,se mu je pogled večkrat zaustavilna zemljevidu Slovenije, nablejskem območju.Pisal se je datum 5. september1994 in vsi avstralski mediji soobjavili novico: Umor politika!To je prvi umor politika v 206-letni avstralski zgodovini! Ubiliso 47-letnega Johna Newmana!

Res je bil to prvi umor politika vAvstraliji, ne pa tudi prvi poskus.Že leta 1966 je strel zadel ArthurjaCalwella, laburističnega vodjo, vbrado. Bil je proti vojni v Vijet-namu. Leta 1978 je ostrostrelecstreljal na takratnega vodjo opo-zicijske liberalne stranke in ubilnjegovega psa. Avstralci resbeležijo nekaj terorističnih na-padov na avstralske odvetnike,tuje ambasade in predstavništvater druge javne objekte, ki so sekončali z uspešnimi ali neuspe-šnimi eksplozijami, večkrat tudi spisemskimi ali paketnimi bom-bami in čeprav je bilo nekajsmrtnih žrtev, nikoli do takrat nibil med njimi politik.

John Newman, član parlamentaNSW, poslanec za Cabramatto jeumrl v naročju svoje zaročenkeLucy Wang. Bil je velik borec protiazijskemu kriminalu.In danes vemo, da je njegov umororganiziral Avstralec, vijet-namskega porekla, ambiciozniPhuong Canh Ngo, takrat občin-

ski svetnik v občini Fairfield,neodvisni kandidat, ki je svojeglasove po navadi podaril li-beralcem. Bil je Johnov političnitekmec in zaradi tega se je bilopotrebno tekmeca znebiti. Sodniškiprocesi, obtožbe, obrambe so trajalisedem let.V petek, 23. junija 2001pa so Phuonga končno obtožili zaumor Johna Newmana, čeravno gani sam izpeljal. Domnevna drugadva krivca sta bila oproščena. MatiJohna Newmana, polbrat Peter inbivša zaročenka niso zadovoljni in sesprašujejo kdo je streljal?

Phuong Canh Ngo - kriv

John Newman - žrtev

Tudi to jeDve kravi v dežju igrata tenis.Mimo pride mož in pravi: - Zakajne igrata v hlevu, saj bosta čistomokri? - Smešno, kdaj pa stevideli kravi igrati tenis?

- Pri vas sem kupil osem banan,ko sem prišel domov, pa jih je bilov vrečki samo šest, se je pritožilkupec. Dve sta bili gnili!

Glasbeni strokovnjaki med seboj.- Vedno samo Beethoven,Bethoven! Edina glasba, ki mi jevšeč je Tristan in Izolda! - DeloTristan in Izolda je Wagnerjevo! -No, vidite, še tega ni skomponiral!

- Zakaj pa ste že tretji prišli povstopnico? - Ker mi jo pa moškipri vratih vedno pretrga.

- Ali tvojemu možu tudi izpadajolasje? - Ne, hvala bogu ima plešo!

Zobozdravnik pravi pacientu:Zobe imate v redu, ampak dlesnimorajo ven!

- Kaj ste ugotovili, gospod doktor?- Najprej vas moram nekaj stvarivprašati. Kako imata z možemurejeno spolno življenje?- Jaz imam urejenega, zanj pa nevem...

- O, Francelj, zakaj pa knevrologu?- Da me ozdravi nenehnegamežikanja.- Te to tako moti?- Seveda me. V lekarni zahtevamaspirin, a ker zraven mežikam,mi dajo vedno kondom...

- Janezek, kje je bil premaganNapoleon?- Pri vaterpolu.

- Malčka!- Izvolite, gospod direktor!- V pismu, ki sem vam ganarekoval za svojo ženo, steizpustili konec. Zakaj nistenapisali - ljubim te?- A to je bilo namenjeno njej?

Avstralija

Pok. JOHN NEWMAN

se je rodil v Sloveniji, sloven-skemu očetu, ki je pokopan naBledu.Johnova mati se je od možaločila in pripeljala Johna vAvstralijo. Po materi se jepisal Naumenko a je priimekspremenil v Newman.

Prvi umor politika v 206-letni avstralski zgodovini se jezgodil leta 1994 - umorjen Avstralec slovenskega porekla

Ameriški državni sekretarColin Powell se na uradnemobisku v Avstraliji ni vozil vobičajni limuzini, ampak v pre-delanem, 21 let starem Volvu 262coupe, ki si ga je avstralskiprotokol posebno za to priložnostsposodil od Vinca Harmerja.Powell je namreč strasten ljubiteljšvedskih Volvov, ki jih v prostemčasu rad obnavlja in preureja. ZVolvom se je ameriški državnisekretar skupaj z avstralskimkolegom Alexandrom Downerjempopeljal do hotela in uradnerezidence avstralskega premiera.

Zlati veterani iz SlovenijeBRISBANE /NOVI TEDNIK, GLAS SLOVENIJE/ – V Brisbanu je bilo med4. in 14. julijem 14. svetovno atletsko prvenstvo za veterane inveteranke. V slovenski reprezentanci so bili tudi celjski atleti, NatašaUrbančič, Branko Vivod ter najstarejši Slovenec na tekmovanjuZdravko Rojc. Nataša je z metom kopja (38.8 metra) zasedla prvomesto; sicer pa ji je Avstralija znana, saj je pred leti živela tukaj.Branko Vivod si je prisvojil zlato odličje v skoku v višino (173centimetre). Odlično se je odrezal tudi najstarejši tekmovalecZdravko, z lučajem 34,69 metra je v metu kopja zasedel tretje mesto.

TOTI LIST

Fajferizmi

En Slovenec, občina.Dva Slovenca, država.Trije Slovenci, Evropska unija.

En Slovenec, dvogovor.Dva Slovenca, samogovor.Trije Slovenci, uspavanka.

Slovenec Slovenski, vilice.Slovenka Slovencu, žlica.Slovenec Slovencu, nož. Tone Dodlek

EPITAF /VEČER/Tu počivajoJanez, Marička in Francelj!ŽalujočiJohn, Mary in Frank.

Smeh

- Če želite še nekaj časa živeti,morate prenehati kaditi! - Za toje pa že prepozno. - Nehati ninikoli prepozno! - No ja, potemimam pa še čas!

K psihiatru pride moški in pravi:- Gospod zdravnik, jaz pa znamgledati v prihodnost. Zdravnikvpraša: - Kdaj ste začeli? -Prihodnji četrtek!

Zdravnik asistent opravlja svojoprvo operacijo. Njegov profesor mugleda čez ramo. - Ne, ne, nenadomazavpije profesor, samo slepič, vsedrugo lepo vrnite nazaj v trebuh.

NATROSEK

V vsaki glavi obstaja cona somraka.

Sodnik obtožencu: - Že 36-kratste bili kaznovani, kako je tomogoče? - No ja, gospod sodnik,pač nisem več najmlajši!

Neumnosti imajo najdaljšotradicijo.

Julij-avgust 2001

32

TTTTTel.:el.:el.:el.:el.: (03) 587 22115 (03) 587 22115 (03) 587 22115 (03) 587 22115 (03) 587 22115

Glas Slovenije –pokrovitelji:

The Voice of Slovenia –Sponsors:

TTTTTel.:el.:el.:el.:el.: (07) 3290 0879 (07) 3290 0879 (07) 3290 0879 (07) 3290 0879 (07) 3290 0879

Po avstralskem kontinentu, v Tasmanijo, Novo Zelandijo,

Argentino, ZDA, Kanado, Švico,Avstrijo, Italijo, Švedsko,

Rusijo, na Japonsko, Finsko,Madžarsko in

v Slovenijo***

Arround Australia, NewZealand, Argentina, USA,

Canada, Switzerland, Austria,Italy, Sweden, Russia, Japan,

Finland, Hungary and Slovenia

TTTTTelefelefelefelefelefon:on:on:on:on: 0414 275657 0414 275657 0414 275657 0414 275657 0414 275657

Vaš slovenski poslovni partner - FinskaYour Slovenian Business Partner - FinlandE-mail: milan.smolej@kolumbus.fi

Royal GuardianMortgage CorporationTTTTTel.:el.:el.:el.:el.: (02) 9787 4477 (02) 9787 4477 (02) 9787 4477 (02) 9787 4477 (02) 9787 4477

TTTTTel.:el.:el.:el.:el.: (02) 9629 5922 (02) 9629 5922 (02) 9629 5922 (02) 9629 5922 (02) 9629 5922

OY NMSSCANDINAVIA AB

IN LABORE VERITAS

ObjavePOPRAVEK

V prejšnji številki Glasa Slovenijesmo zapisali: " ... Draga Gelt,organizatorka 'mega' prireditveSNS VIC v Malvern Town Hallu(op.: leta 1992) - častni gost JanezJanša." Pravilno glasi:" ... Draga Gelt, organizatorkakulturnega dela 'mega' pri-reditve SNS VIC v Malvern TownHallu ..."

HIŠA V NAJEMSlovenski družini želim

izdati hišo v Cabramatti -Sydney. Hiša ima šest sob,

dve kuhinji, dve kopalnici indva stranišča.

Vseljiva bo septembra 2001.Kličite ASSIA Real Estate

(Mr. Ken),Telefon: (02) 97279292

ali (02) 97281017Plačilo po dogovoru!

ČESTITAMOOb praznovanju 25-letnice

mašniškega posvečenjačestitamo patru

Janezu Tretjaku iz Adelaideter mu želimo še veliko

zdravih, veselih in srečnih letmed svojimi slovenskimi rojaki.

Bog vas živi, pater Janez!Uredništvo Glasa Slovenije

VSE NAJBOLJŠEMilivoju Lajovicuželimo ob njegovem 80. rojst-nem dnevu, da bi bil med namiše dolga leta čil in zdrav teružival jesen življenja, skupajs svojo soprogo ter v kroguostale družine. Uredništvo

NA MNOGA LETA!Cilki Zdražil iz Sale-a

v Viktoriji želijo vsi njeniprijatelji ob njenem87. rojstnem dnevu

vse najboljše!Naj bo zdrava in še naprej

tako dobre volje.Veliko sreče v bodoče!

BRATA GOMIZEL ZLATOPOROČENCA

Brata Gomizel, Virgilij in Franc ter njuni soprogi Dragica in Elzaso pred časom proslavili zlato poroko. Obe družini že dolga leta živitav Melbourneu. V Slovenskem društvu Melbourne so slavljencempripravili pravo presenečenje, Marcela Bole pa jim je spesnila posebnopesmico. Za tako dolgo in vzorno zakonsko življenje so Gomizelji resvredni velikega ČESTITAMO! Marcela Bole

Pred izidom

Smo tričlanska krščanska družina, ki želi spoznati slovence po svetu.Želimo izmenjati obiske za počitnice pri vas in vam nudimo gostoljubje vnašem gostišču, ki je last našega družinskega podjetja v Sloveniji s kate-gorijo treh zvezdic. Živimo na deželi na manjši kmetiji, v vasici Lindek sstarim gradom iz leta 1258. Od tu izvira naš rod že štiri kolena nazaj.Upravljamo z manjišim podjetjem ki je v naši lasti. Med drugimupravljamo naše gostišče v Frankolovem ki je del našega podjetja.Sem oče dveh otrok star 34 let, hčere Tamare 11 let in sina Jerneja 10 let.Naslov v uredništvu Glasa Slovenije

IŠČEMO NOVEPRIJATELJE

ZA STIKE

OBVESTILO VELEPOSLANIŠTVA RSIZ CANBERREKonzularne ure

MELBOURNENedelja, 2. septemberod 13.00 do 15.00 ureSlovenski športni klub St. Albans4 Willis Street, St. Albans

MELBOURNEPonedeljek, 3. septemberod 10.00 do 13.00 ureVersko središče Kew19 A'Beckett Str. Kew

Ivanu Koželju,podpredsedniku Slovenskega

društva Sydney inIvanu Kobalu,

pisatelju in pesniku,želimo hitrega okrevanja.

Sydneyski rojaki

GLAS SLOVENIJETISKOVNI SKLAD

$ 45.00 L. Lenko,John Cvetkovič;

$ 15.00 Mili Hren,P. Marinovic, M. Koder,

družina Rede;$ 5.00 d. Bruncic$ 95.00 M. Frank

HVALA

IŠČEMOSestra nujno išče brata zaradidenacionalizacije:Maksimilijan Umek,rojen 28.4.1921 v Komnu.

***Lidija Kržišnik išče strica:Bogdan Vidmar(nazadnje živeč v Kununurra, WA).

Prosimo sporočite na Veleposlaništvo RSv Canberro