S

V NOVI MEDIJSKI STVARNOSTI

Diplomska naloga

Maribor, december 2008

Medijske komunikacije

Smer: RTV produkcija

Mentor: doc. Samo Strelec

Somentor: doc.

Maribor, december 2008

Sprem

December 2008

I

ZAHVALA

Med pripravljanjem diplomske naloge me je usmerjal docent Samo Strelec in mi, kot je

sam dejal, pomagal ec pa me je z

dragocenimi nasveti spremljal Brez

de hvala.

Sprem

December 2008

II

SE VLOGA TELEVIZIJSKEGA

televizijski program, kakovost programa,

konvergenca medijev

UDK: 654.197:778.53(043.2)

POVZETEK:

medijski stvarnosti. V zadnjih desetih letih se je celoten medijski prostor, posebej pa

Analizirati bo moral kakovost programa in postati povezov

ustvarjanja programa

obenem pa opustiti rutinska dnevna opravila. Opremljen z dobro izobrazbo ter

produkciji vseh avdio-

vizualnih

Sprem

December 2008

III

CHANGING ROLE OF TELEVISION DIRECTOR IN NEW

MEDIA REALITY

Key words: television director, television program, program quality, media convergence

UDK: 654.197:778.53(043.2)

ABSTRACT:

Presented thesis discusses the changing role of television director in new media reality. In

last decade entire media space, especially the field of electronic media has changed so

much that the role of director has to be redefined. Due to media convergence, economic

pressure and increasingly bigger commercialization with triviality of television program,

director is faced with new developmental challenges. Thus director will have to analyze

program quality and become a link among all phases of program creation from outline

scheme and organizational production to technical realization - and at the same time cease

with work of daily routine. Director, equipped with good education and with intellectual

and spiritual width, can be successful in designing and producing all audio-visual

contents, including online ones.

Sprem

December 2008

IV

VSEBINA:

1. UVOD ... ...1

2. HIPOTEZE .... 2

3. NOVA MEDIJSKA STVARNOST 3

4. TRADICIONALEN POGLED N ... 5

. .. 8

6. TELEVIZIJSKI VSAKDAN IN EKIPA . .. . 13

6.1. Programski sodelavci .... 16

6.2. Produkcijski sodelavci ...... . 18

. .. . 20

7.1. Priprave projekta .. ... 20

7.2. Produkcija .. ... 21

7.3. Postprodukcija .. .. . 21

8. RE ... . 21

. . 23

DESETLETJIH . .. ..31

9.1. Zn 31

9.2. Zgodovina novih medijev . . 38

9.3. Konvergenca medijev in kulturne spremembe . . 43

. .... 48

10.1. Intervju . ... 49

11. POGLED V PRIHODNOST SKOZI PET HIPOTEZ .. . .. 57

Sprem

December 2008

V

11.1. Hipoteza 1 .. 57

11.2. Hipoteza 2 ... 59

11.3. Hipoteza 3 . .. 61

11.4. Hipoteza 4 ... 67

11.4.1. -atribucijski model za vrednotenje TV programa ... 67

11.5. Hipoteza 5 . .. 71

KOLJE V PRIHODNOSTI ..72

. 74

14. LITERATURA, VIRI . 76

14.1. Literatura . 76

.. 77

14.3. Spletne strani ... 77

Sprem

December 2008

1

1. UVOD

pridobili

bistveno pa je bilo, da so nam profesorji in ostali pedagogi pomagali

odstreti obzorja in nakazati poti, po katerih naj kasneje vsak zasleduje svoj poklicni cilj.

prakse

ova je spoznanje, da

se je v zadnjih desetih letih celoten medijski prostor,

medijev tako spremenilo, da je potrebno na novo osmisliti in jo umestiti v

novo medijsko stvarnost.

sploh potrebujemo. Tudi velik del performativne umetnost

desk in portala, ki v teatru r . Zdi se, da je trenutno

naj bi delal? bodo zato morali na

novo osmisliti delo in vlogo . Brez dvoma mislim, da

e med pripravami, predvsem pa proti koncu ustvarjalnega

in delovnega procesa,

neverjetno,

pristopov pri delu z

Sprem

December 2008

2

na filmska ali TV snemanja in prenose ter vodi vaje.

Imeti mora dobro predstavo o poteku dela in procesih v pripravljalnem obdobju, produkciji

ter postprodukcijskih postopkih, kar je posebej pomembno pri filmu in na televiziji.

ideje, spoznavanje teme, analiza nstva

rjevemu delu pa nedvomno sodi tu

njegovega delovanja in poslanstva ter

pogledu v prihodnost.

2. HIPOTEZE

Hipoteza 1:

je v tradicionalnem pomenu te besede in nalog, ki iz tega pojmovanja sledijo, v

Hipoteza 2:

Nova vloga

oblikovni zasnovi programske sheme in snovanju sinopsisov/scenarijev za posamezne

oddaje /projekte. Dodatna pomembna naloga je projektni vodja za posamezne

Sprem

December 2008

3

Hipoteza 3:

kot mu jih lahko

-

osnove projektnega vodenja oziroma kadrovskega managementa in dober uvid v sodobne

informacijsko

Hipoteza 4:

lahko bistveno pripomore k dvigu kakovosti programskih vsebin (televizije,

spletnih vsebin, drugih avdiovizualnih vsebin).

Hipoteza 5:

lahko je medijskih

vsebin.

Literature, ki bi se ukvarjala

dva intervjuja s kolegoma, ki opravljata delo nacionalni

televiziji.

3. NOVA MEDIJSKA STVARNOST

ekonomski in ter estetski in percepcijski premiki na

m desetletju pripeljali do nove medijske stvarnosti, ki jo

lahko strnemo v nekaj alinejah:

- N poenotenje posameznih vsebin in

tehnologije.

- D digitalne tehnologije.

- Dostopnost digitalne tehnologije naj bi imela v zahodnem svetu za posledico

Sprem

December 2008

4

, novinar in producent lastnih medijskih

produktov. Na svetov .

- Vsebine se .

- T

postaja nepotrebna.

- Televizijski vedno manj soustvarjalec zasnove oddaj in vedno bolj

.

- Imperativ ekonomske efektivnosti popolnoma nadvladuje in usmerja kreativne

procese medijskega ustvarjanja in izraznosti.

V n o

definirati svojo vlogo, ki bo v prihodnosti

morda danes nalnem

teore ocenjujem kot nujen

atribut tega poklica, bo potrebno kanalizirati drugam: v kreiranje programske zasnove in

organizacijski management televizijske produkcije in drugih medijskih produktov. Zdi se,

ciji in vsem

ostalem, kar tvori intelektualno p

premalo. V primerih produkcije vsakodnevnega televizijskega programa in drugih

elektronskih medijev (predvsem spletnih medijev

preskok v neko novo miselnost.

konvergenco bomo osvetlili kasneje. Najprej lju ta trenutek

deluje televizijski

Sprem

December 2008

5

4.

knjiga Edwarda Gordona

Craiga1 1911. Knjiga je pravzaprav

Zapisana

, saj je Craig pozval k premiku

okostenelega po i t.j. scenski,

kostumografski i teatrski poetiki. Odmev, , drznih trditev,

2.

dati nov zagon. Posamezne dele esejev

poklica, saj so Craigove misli in dileme, ki jih nakazuje, tudi danes aktualne.

i

' ' in postal

', saj bo po njegovem v

prihodnosti nujno zlivanje teh dveh funkcij. Obenem

zgolj kot umetnika.

mbnost r

, je lahko samo

1 Edward Gordon Craig (1872 1966)

2

kot prepoznavno dedinjo Craigovih idej. Simbolizem masivne scene in kostumov,

maske, nenaravno dimenzionirani rekviziti

serja s svojsko poetiko. Po petnajstih letih je

, 19.8.2008, avtor: Amelia

Kraigher Dekor, ki zabrisuje Premiera Pandurjeve Kaligule po drami Alberta Camusa)

Sprem

December 2008

6

3 kcije filma ali televizijske

tnik in ki ga vodi le

mnogimi sem delal, z drugimi

preden

Avtor torej ponovno opozarja na pomen priprav, za

katere mora imeti

doslednost ...

gledalca

celoto predstave, fil

, ko

ra

. Podobno temu bi lahko rekli, da je na

televiziji ter zv ov, ki

jih ekipa uporablja za kontrolo slike, zvoka lne postopke. Vizija celote,

topkih,

mora biti stalno prisotna.

programskih ciljev. Craig je, kot pravi vizionar,

vedno bolj odvisen le od samega sebe, kljub temu pa se mora vedno znova prilagoditi

3

celoto).

Sprem

December 2008

7

znali ustvarjati umet

nadzor nad vs

. Gordon Craig, z nekoliko cinizma

ejo, da bo

pogodbi bilo zapisano: 'Ima popolni in brezpogojni nadzor nad odrom in nad vsem, kar je

na odru' (Craig 1995: 31)

oz.

breme, ki ga ne zmore vedno nositi. Zato je npr. na televiziji, kjer program nastaja v

h sklopih ter izrazito heterogenih delovnih skupinah, pomembno,

natan definirane. Enako velja za vse druge

r se morajo zavedati vsi sodelavci. Craig opisuje teater, zapisano pa lahko

:

gled

kapitana, ne bomo dosegli

visna

tudi od njega samega, od njegove profesionalne verodostojnosti in korektnega odnosa do

ih drugih

pri tem ni izjema.

Sprem

December 2008

8

Situacija je na videz kontradiktorna

situaciji nosi veliko odgovornost, pa naj bi je nosil

cev ter jih zna

motivirati.

5.

s primeri poimenovanja

uv

aktualnega programa in studijskih oddaj pa pri nas

4. Pri tem je paradoksalno, da Francozi, ki so narod

- kar bi lahko prevedli -

dramskega besedila,

scenarija ali snemalne knjige

.

5. Gre

4

5 opisuje neko organizirano,

o

Pomen postopkov je v dinamizaciji in ponazarjanju dramskega dejanja, notranjih stanj oseb in odnosov

med njimi.

Sprem

December 2008

9

v televizijskem studiu je ravno to: ustrezna postavitev kamer in nadzorovanje procesa

kadriranja ter m

?

[(Burrows, Gross, Wood 1998: 22) prev. I.A.]

na raz

nekoliko v prednosti, saj je no in njegove reakcije so zaznavne in

zijske gledalce v

pri filmu in na

enem komunikacijskem

procesu?

postopkov,

n film,

zakonitosti in posebnosti. pogosto

spontanostjo skupinskega ustvarjanja in na koncu vrednoti rezultat, ki vsemu sledi.

- ptov na

sproti porajajo, kot tudi na kreativnos snemalcev

tonskih tehnikov tek in kvaliteto

Sprem

December 2008

10

komunikacije medijskega produkta naslovnikom

nepomembno.

Televizijski odgovarja odgovornemu uredniku ali producentu, filmski producentu,

zavedati se morajo odgovornosti naslovnikom6, ki jim je namenjen medijski

produkt. To pomeni, da morajo o poznati oziroma si ga morajo znati predstavljati.

Neko o, globalno

mediji,

ualni kapital.

televizijski gledalec, o pozna v vsej

edalcem menda ne bomo pravili,

tem citatu se skriva tudi

anje univerzalno uporabno. Gre za to, da

av

le najbolj robat humor in turbofolk glasbo

kreativno in

naj storijo medijski ustvarjalci? ? V

nekaj stavkih se dotaknimo le televizije, kot danes najbolj razvpitega medija. Televizijski

Danes bi

morala biti vsaka javna televizija s svojo mediativno vlogo predvsem vztrajna,

6

Sprem

December 2008

11

lahko hitro postane retrogradna, zato je potrebno nenehno iskati pravo mero med

prosvetljevanjem in ponujanjem ugodja.

Vsi mediji

mov.

A ustvarjalci bi se v prvi vrsti morali zavedati svojega

poslanstva.

televizijskimi orodji vsebino, besedilom, scenografijo, sliko, tonom, grafiko. Kot

odgovorno nalogo.

a. Kasneje bom opisal lasten model za

vrednotenje kvalitete TV programa.

Brook izpostavlja fenomen televizije, ki je po njegovem medij, kjer je vse vnaprej

in vseg tako, da

43) V

centru vseh dilem in konfliktov je bistvena vloga

to pravzaprav terja. Rad bi bil zmotljiv, toda nagonska zarota igralcev ga sili, da postane

igralci

voditi mora in

na in upa, da se bo vse samo

Brookov citat prilagodimo razmeram v televizijski ekipi, vidimo, da

trditve veljajo tudi tu

dilo. Rezultat bo v tem primeru pod

.

Sprem

December 2008

12

znati mora razumsko analizirati svoje najgloblje emocije. Njegove

pomisleke in dileme med delovnim procesom lahko opazi tudi ekipa. Nekateri avtorji

boste pokazali

[(Burrows, Gross, Wood 1998: 23) prev. I.A.] Potrebno je poudariti, da avtorji pri tem

npr. med snemanjem

ak sodelavec je

ti,

ki bi jih sicer morda spregledal. ti ne

n ustvarjanja torej

ostalih sodelavcev. Pomembna sta torej tako vizija umetni , kot tudi suveren,

, er bo obvladoval oboje. Slab

nepotrebno

nervozo ali izbruhih jeze na drugi strani, ko stvari uberejo svojo pot.

npr. tudi

bolj ali manj

in to mora

ljudmi in s poznavanjem medija, v katerem r

naklj ,

Sprem

December 2008

13

praksi in celoten proces profesionalnega zorenja je s tem bistveno

Opisano lahko velja za vs novinarstvo ipd. Poklic

nost za

ok ser pridobiva kot otrok, dijak in

nekaj urah.

predvsem i , ki g v nov

projekt.

6. TELEVIZIJSKI VSAKDAN IN EKIPA

Veliko avtorjev, ki so obenem praktiki televizijske produkcije, se zaveda, da

impulzi in intence

postopkov in vseh produkcijskih m

bolj. Bobby H

naslovom: 'Cross-pollinating skills: directing for theatre, television and film' v nekaj

besedah povzame bistvo

r

predstavlja eno izmed bistvenih potez poklica. Timsko delo oziroma vodenje ekipe in

sprejemanje odgovornosti za funkcioniranje in delovne rezultate skupine, pa pomeni

posameznih opravil pa je na snemanju na stotine. Za vsako od teh opravil je potrebno hitro

Sprem

December 2008

14

Na

zagotavljajo dobre oddaje ali prenosa. Pomebno je, da je , da ve,

in kaj lahko realno uje oziroma kateri so oblikovni in vsebinski standardi, ki

morajo biti izpolnjeni.

V televizijski produ Heney pravi:

[(Heaney, 2006: 231) prev.:I.A.] Dobre priprave in

vizija program

dobre rezultate tudi v spremenjenih pogojih, ki so posledica nepredvidenega toka

dogodkov.

posneti ne

bo

vedno om la izdelek, bo nekoliko

okrnjen niranih funkcij

lasten o v

tem primeru usoden.

asbeniki poznajo neko skladbo, njeno

ki improvizira in

obratno - solist, ki ima improviziran solo, bo ob trdni spremljavi v vsakem trenutku vedel,

na katerem mestu skladbe se nahaja. Improvizacija sicer utrjuje instinkt, nikoli pa ne more

nadomestiti slabih priprav. Heaney opisuje lastne izku

[(Heaney, 2006: 231) prev.:I.A.]

ponavadi je le malo v trenutni situaciji

, tonskih in verbalnih

leka

percepciji. Gledalec pred televizijskim sprejemnikom vsebinsko nedvoumno in

Sprem

December 2008

15

filmsko likovno jasno preds

zavestno ne ukvarja. oti ga

ne ve, kaj naj bi ga motilo. Percepcija gledalca je celostna

vse tri skupaj pa tv

obvladovanje likovne govorice, tonske in slikovne tehnologij Vsak

ki morajo biti vsak na svojem mestu

Medosebna komunikacija je mnogokrat medijskih organizacijah. Pri tej

produkcija izrazito timsko delo in je zato

permanentna komunikacija neraz del vseh delovnih procesov. Medosebna

komunikacija ne pomeni le verbalne ema tudi telefon, mobilni telefon, e-

skimi potmi. Te predstavljajo tudi predpogoj

. Obenem pa gre tudi za preprosto

zato

Vedno prosim igralce, naj predstavijo svoje pomisleke na

procesa. [(Heaney, 2006: 224) prev.:I.A.]

V nadaljevanju bom na kratko, , opisal televizijsko ekipo in

odgovornostim posameznika. Sodelavce in ekipo bom razdelil na dva dela, kot ju pozna

nacionalna televizija. Delitev na programske in produkcijske sodelavce lahko zavaja, saj je

so

produkcijska sodelavka. To delitev pa bom, zara

sproti opozoriti na posebnosti.

Sprem

December 2008

16

6.1. Programski sodelavci

Odgovorni urednik

programsko produkcijske enote. Na Televiziji Maribor je odgovorni urednik obenem

vih na Televiziji Slovenija

Odgovorni urednik in odgovarja o

podrejenim sodelavcem. Redno sklicuje in vodi koleg

uredniki in vodje skupin (to so: vodja produkcije, glavna organizatorka, producent in

npr. urednik informativnega programa ali urednik regionalnih

programov, je direktno podrejen odgovornemu uredniku in je samostojen pri snovanju

svojega programskega segmenta,

Delegira in nadzoruje delo novinarjev v

narekujejo aktualne razmere pri televizijskem novinarskem delu.

Producent

i vodja

odgovorni urednik. Bistveno vlogo ima producent pri posameznih projektih, ki niso

rutinske vsakodnevne oddaje, pri katerih producent sicer nima vloge. Pri

avtomobilom in drugih projektih v studiu ali na

terenu vodi celotno organizacijo in koordinacijo z zunanjimi organizatorji. Obenem skrbi

pravno pogodbena razmerja. Ponekod

iserja ista oseba, ki je v tem primeru edini vodja

ima producent samostojno delovno

Sprem

December 2008

17

mesto. morata poznati naloge,

prav in izvedbe neke oddaje ali

projekta morata neprestano sodelovati, saj je od organizacijske specifike in pogojev v

sodelovanju m avi t.i. dispozicijo projekta dokument,

h postopkov od postavitve scene, prevozov,

prihodov, vaj pa vse do generalke in prenosa ali snemanja.

na delovnem mestu, ki s samim administrativnim poimenovanjem nima

mnogo skupnega. Res je njeno delo v veliki meri vezano na pripravo dokumentacije, ki se

snemanju ali prenosu.

snemanja ali prenosa

ki so potrebne

sprotno branje tega plana za vso izvedbeno ekipo med potekom prenosa ali oddaje.

Izvedbena ekipa

oddaje, saj so zaposleni z opazovanjem najmanj 8 10

monitorjev, ukvarjanjem z stikalnimi postopki, dajanjem sprotnih navodil

kamermanom in ostali ekipi itd.

vse bistvene spremembe in prehode v scenariju oddaje. Posebno v

izvedbene ekipe, , zahtevajo glasbeni programi, kjer mora

ne obstajajo, mora

glas . Za n npr.

orkestrov, si mora 'farplan' pripraviti v sodelovanju z glasbenim producentom, ki pozna

partituro in skupaj naredita analizo posameznih skladb. Pri tem obvezno sodeluje tudi

iser, ki si ustrezne kadre ter si zamisli vizualno celoto

prenosa oz. posnetka.

Sprem

December 2008

18

6.2. Produkcijski sodelavci

Na Televiziji Slovenija je v uporabi poimenovanje 'produkcija' za tiste poklice, opravila ali

snemanja ali prenosa,

produkcijo na terenu. V primeru Televizije Maribor je to ena in ista oseba, saj je zaradi

zd

adekvaten ogled terena snemanja ali prenosa, kjer se vodstvo ekipe seznani s podobnostmi

in m

pozicijo kamer ter vse

ja, tonska in video komunikacija med izvedbeno ekipo,

T

prenese sodelavcem v produkciji: tonskim tehnikom, operaterjem magnetoskopov in

manja ali

prenosa.

Kvaliteta, em odvisna od dobre

snemanjih, ko so vsa svetilna telesa dodatno pr

a

dodatna . V zabavnih programih je obilna tudi

postopke od priprave do izvedbe je mojster

Sprem

December 2008

19

zunanjim improviziranim napajanjem, stativi, nosilci in ostalim

usmeritev svetilnega snopa vsakega posameznega reflektorja, ki jo je

tudi vse stikalne postopke osvetljave , kot sta se pred vajo in po njej

lahko r

Kamermani

izbira izreze posnetka in pomike oz. zoomiranje. kamer skrbi profil

'kontrola kamere' -

video slike. Kamerman se zato med snemanjem lahko popolnoma posveti vizualnemu

ust

preko tonske zveze povezani .

dogo

pos Kamerman mora sam po sebi dobro obvladati vse zakonitosti

estetike filmsko Vsak

en kader v sosledju kadrov, ki jih

ponu

izreze in snemalne kote (rakurze) izbere

sam.

switcherju, kjer

vse je

ovno mesto, ki je

Sprem

December 2008

20

. Mnogi

se ektov. Na nekaterih televizijah

sam starta posnetke, ki so potrebni med

prenosom.

ne

delov npr. manj zahtevna rock ali pop glasba,

folklorne prireditve ipd.

Tonski mojster

rav, saj je

prav .

se je potrebno o pravilni izbiri mikrofonov za voditelje in goste, kar je zopet

Tonski mojster je zato

jem ali prenosom.

7.

, kot jih poznamo sedaj:

7.1. Priprave projekta

- Z urednikom sodeluje pri programski zasnovi oddaje, posnetka snemanja ali prenosa v

- N .

- S ,

e v produkciji in postprodukciji. Ta skupina, ki je

snemanje .

- V inske in kadrovske

Sprem

December 2008

21

usklajevanja

pripra

7.2. Produkcija

-

- avtomobilu daje

med tem bere 'farplan' in daje komande

operaterju magnetoskopa ter grafiku.

7.3. Postprodukcija

- Vo

i. Pri

projektom.

je bilo

8.

sodelujejo novinar enci, poteka v studijih.

kabelske povezave za kamere in ton, ustrezno obdelana tla za premike kamer in

iranih posegov, saj

Sprem

December 2008

22

potrebno scenografsko oblikovati. Najpogosteje pa snemanje koncertov poteka s prostora,

osti in s tem integracije gledalca pred

zaslonom.

avdio monitorje ter

a pa je v postavitvi kamer na terenu. Ni

Enako je pri oddajah razvedril

programske cilje. Zato so v procesu rea scenarij,

Sprem

December 2008

23

ogled terena in dispozicija

obdobju projekta je vezana na zunanjega organizatorja dogodka, koncerta ali druge

prireditve. Poslovni odnos med televi

produkcije.

8.1. nega primera

Opisal

7 Opisan primer je zanimiv

in na drugi strani -

vsebinski pasovi in pred ekranom nestrpen gledalec z daljincem v roki. V preteklih letih so

8,

e obstaja, to je res. Skupine gledalcev imajo

9, so segmentirane in pri spremljanju televizijskega programa

7

najbolj objektivno opisati nek konkreten primer.

8 2004).

9 em

pomenu besede.

Sprem

December 2008

24

ila javne televizije, da naj bi, ob zabavi in informiranju,

konflikt

odlomkov, glasbeni del pa je bil namenjen dvema ali trem samospevom sopranistke ob

klavirski

predlagal, da se letos or

prenosa zak10

odrskem pladnju. Na prvem sestanku s predstavnikom organizatorjev, predsednikom Sveta

ne

gledalca, ki bo

trudil

11 Obenem je dal vedeti, da bo scenarij izgot

10

11

Program je vseboval u

Sprem

December 2008

25

12

dramaturginja,

13 in

h

kasneje potrebovali za prenos, vse ostale organizacijske postopke pa sem moral izvajati

sam - .

Na televizijski strani so bili moji partnerji:

- O .

- T

kapacitete. .

prenosa.

- O

Na organizatorjevi strani pa so bili organizacijski in izvedbeni partnerji:

- P ncij v

.

- P .

- Scenograf: avtor likovno .

12

razbremen

(publiko v dvorani) in TV prenos (publiko pred zasloni).

13

Sprem

December 2008

26

- Asistentka

.

- Vodja tehnike BS: koordiniral je terminske plane izvedbe scene

ki so bile v domeni SNG Maribor.

do prvih

udi

nekoliko glamurozna.14

15

primerni napetosti in

Vaje in prenos

Naslednji korak je predstavljalo spoznanje, da bom moral suvereno voditi vaje z igralci, ki

. Poznal sem jo od prej, saj

nelagodje, odkrito bi lahko rekel tudi nekoliko tre

14

medij

ozornosti. To se tudi

15

Sprem

December 2008

27

prenosom. Kot se je kasneje izkazalo, so

kooperativna in umirjena. Ob vsem tem pa nisem smel pozabiti na televizijo. Na

jo kamer, video odlomke predstav in

ali celo prekinitev prenosa16

,

improvizacija in iznajdljivost, ki se prilagaja terenskim omejitvam. Tesno sodelovanje s

dogovorih do produkcijske ekipe postopati odgovorno in imeti v mislih, da bodo vse

padec motivacije, lah

vaje, generalko ter pavzo pred snemanjem ali prenosom17

.

16

17

pomeni, da so voditelji, izvajalci, igralci in izvedbena TV ekipa, po celodnevnih aktivnostih, ko morajo

Sprem

December 2008

28

bil tudi za producentski del projekta odvisen sam od sebe. Moram pa poudariti, da bi moral

terminov, ekipe ter koordinacija med televizijskimi sodelavci in zunanjimi organizatorji

slabosti v organiza

ove kompetence in odgovornosti. Obenem se mora zavedati, da je

brezhiben potek projekta. Res pa je tudi, da lahko plasiranje nepotrebnih informacij in

producentove naloge, mora zato dobro poznati vse faze programskega, novinarskega dela

v ospredje naj bi stopili protagonisti

18

meter visoka praktikabla, na katera bi se morala igralka pevka in harmonikar, ki jo je

scenci so

tudi realizirana.19

18

Scenograf je bil Marko Japelj.

19

ga zagona.

Sprem

December 2008

29

edila v

20 torej

ij do konca in po

torej osnovno

trenutek, sem moral imeti v mislih televizijski posnetek in kote kamere. Vsak premik,

vsaka nova pozicija je zahtevala hitri premislek, s katero kamero bom to 'ulovil' in kako bo

, ki med prenosom celotno

i igralci. Npr. na

kdaj ga potrepljati, pa kdaj oditi, da ne zmotim dogajanja?21

ukvarjajo nekateri igralci, ne bo zaznavn

besed ali celotnega programa.

vodjem

20

21

V nekem trenutku sem bil primoran igralki voditeljici konkretno pokazati, kako si predstavljam

Sprem

December 2008

30

vz na

odru.

. Prepoznati in

medija. Obenem je koristno, da prevzame del producentskih opravil, predvsem tistih, ki se

Ocenjujem, da je za prostorni oder Velike dvorane SNG Maribor tako komorni, osrednji

scensko , preskromen22

. pa so bile

za TV gledalca povedale bistvo.

ohraniti tudi v

aslednja leta sooblikovati sam scenar

popolno odgovornost za vsebino programa, ki ga potem ponudimo televizijskemu

avditoriju.

22

(tudi jazzovski).

Sprem

December 2008

31

9. SPREMEMBE V

DESETLETJIH

najti nove izzive. V naslednjih

poglavjih osvetljujem nekatere bistvene spremembe na

9.1.

Franka Websterja:

Information Society Revisited. Avtor s minom 'informacijska

Theories of Information Society v

se je v zadnjem desetletju mnogo stvari spremenilo in nastali so novi pojavi v svetu

informacij. in objaviti

njegovo aktualno videnje tega pojma.

i javni sferi.

edijskih

zaposl vse bolj pomikajo v smer informacijskih

bolj navaja k uporabi

.

Avtorjevo mnenje je, da je pojem sam le delno uporaben, saj javnosti zelo malo pove o

.

Glavne slabosti poimenov vidi v:

Sprem

December 2008

32

- neskladnosti in pomanjkanju jasnih

-

- nestrinjanju z nekat , da

vodi v kvalitativne socialne spremembe.

Webster se ne strinja z argumentom, da je informacijski razvoj vzpodbudil pojav novega

socialnega sistema

dovolj tehtnih dokazov.

Definicija info

-

- spremembe zaposlitvene strukture;

- ekonomske vrednote in parametri;

- prostor (informacijski tokovi

- kultura (ekspanzija simbolov in znakov).

so prispevali k

, da glede na

risotnosti

informacij. Argument, da je informacija oziroma teoretsko znanje vzvod ali opora

di

. Na kratko preglejmo

tudi pogost

Sprem

December 2008

33

Toffler je postavil tezo, da so svet skozi zgodovino oblikovali trije

takoimenovano 'computer communications technologies', ki prav tako

informacijska infrastruktura. Pojavil se je izraz 'informacijske avtoceste'.

Spremembe zaposlitvene strukture

Ta koncept opredeljevanja informacijske dr

Centralni element te definicije predstavlja poklic. Ukvarja se z raziskovanjem sprememb v

poslenih v informacijskih dejavnostih preseglo polovico vseh

zaposlenih. To pomeni upad proizvodnih delovnih mest in porast storitvenega sektorja.

rezultat neproizvodnega de

v informa

s Leadbetter v svoji knjigi Living on thin air iz leta 1999,

posobnosti in

Ekonomija

Ekonomski koncept se ukvarja z ekonomskimi

Sprem

December 2008

34

to, bolj je utemeljen poje

Prostor

posebej je postal priljubljen k -

organiziranosti.

POS sistemi v trgovini in restavraciji, medcelinsko dostopnostjo podatkov, e-mailingu, ali

kib deluje zelo burno v mednarodnem

odelovanju in poslovnih povezavah. se je

se prostorsko premaknili.

Kultura

se iz

zasebno sfero

-vizualni izdelki so

slej. Informacijske

okolje dosti bolj intimno, je bolj del nas, kot si lahko predstavljamo. Odraz kompleksnosti

Sprem

December 2008

35

o v

i trdijo, da smo

sistemskih sprememb. Glavna kritika je

ljenih vzorcev vpliva in nadzora.

prevladovati.

je

ki se

m

recimo poklicnih vzorcev, to ne bi bilo dovolj za

i kot prelomnico iz

Sprem

December 2008

36

s

informa - v

prihod nove d

teoret

v smislu

i vlogo programske

mora obstajati,

Kot pravi Dickson, so kritiki teh

,

odraz odkriva, da je zgodovina precej bolj zapletena. Dejstvo je, da so ekonomija,

izobrazba, vojna in mnogi d

njih celo inovativno na sam razvoj tehnologije (vojna hightech

Sprem

December 2008

37

strani dejavnikov, kot so investicijske prioritete in vrednostne obveze.

Kaj je informacija?

Pojem 'informacija'

Vendar,

razlago. Najpomem

nese

Informacija je podatek

raziskovalci uporabljajo

preko 400 pojmovanj iz

definicija informacija

na to

sebi zanimiv, vendar je na t

poudari

kot so npr. knjige.

a informacijsko

i, da se je zgodil premik v

Sprem

December 2008

38

Danielu Bellu predstavlja o znanje 'axial principle' - osnovni princip post-

kodifikacije

ije. Inovacije v

-industrijske, so nastajale kot posledica

informacij (kvantitat

v znanosti, ali p

naravoslovnih znanosti.

9.2. Zgodovina novih medijev

Patricea Flichya New Media History .

l za razmerje med

informacijsko komunikacijsko tehnologijo (IKT) na tri

Razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije:

Znanstveniki Friedemann, McLuhan in Ellul menijo, da elektronske komponente

dela, na pro

Noble pa trdi, da vpliva tehnike ne moremo razumeti brez raziskovanja njene uporabo in z

Sprem

December 2008

39

vzpored

rebam in

rimer je Macintosh, kjer je Apple vzporedno razvijal dva

p .23

pa ta postane relativno stabilna. Primer je IBM ko je podjetje

ilijard dolarjev,

Internet, ki se je razvil v drugi polovici sedemdesetih let, temelji pa na avtonomiji

o uporablja vsakdo, veliko

Raba IKT v poslovne namene

Zgodovinska primerjava med devetnajstim in dvajsetim stoletjem nam lahko enakovredno

osvetli vlogo informacijsko-komunikacijskih tehnologij v gospodarskih aktivnostih. James

Beniger je pokazal, da je industrijsko revolucijo spremljala revolucija nadzorovanja.

organizacije. Zaradi tel

nadalj

23

izraziti

Sprem

December 2008

40

Telegraf

ust voj

gospodarstva. Z rastjo velikosti podjetij se je spremenila koordinacija dela. Razvoj

dokumentov. Vse te naprave so

bile v smislu shranjevanja podatkov prve naprave za obdelavo podatkov.

Vse navedeno

dokumentov, pojav novih naprav, strojev. Vendar pa, kot je dokazala Joanne Yates,

spremembe niso potekale skladno, ampak so narekovale nove spremembe. Postopoma so

tako dobro, da je lahko

reminja podjetij, ampak nasprotno,

vedno bolj interaktivn

.

namene, kot npr. za iskanje informacij na zahtevo ali pa za enostavne administrativne

Sprem

December 2008

41

be fazi

dokazujejo.

Zgodovina informacijske tehnologije v za

opazovali drug drugega in gledali predstavo, je postal svet, kjer so posamezniki sami zase

se popularizirali zasebni portreti, ki so jih fotografi posneli na najbolj obiskanih urbanih

kraj

red.

Postopoma je film postal sedma umetnost.

Klav iz javnega prostora v zasebni. Konec 19. stoletja je tako

po domovih in

zapisov z domoljubnimi pesmimi. Klavirju je sledil gramofon, ki

po

vojnama v veliki meri zamenjal radio. Nov medij je bil predstavljen kot orodje, ki

-

njo radio in gramofon, saj je povezala javni in zasebni

v zasebni dom in ga odprli javnosti. Trideset let

, intimne

Sprem

December 2008

42

stavljati ogledalo druga drugi. Televizija,

kot neke vrste je preselila radio v spalnice in pisarne.

svet. Oblikovala se je nova subkultura. Televizija - st - pa je

sprejemnikov, je v dnevni sobi.

med vsemi komunikacijskimi napravami najhitreje razvijajo. Tako kot radio v 50 letih, so

za om

obratno od mladih k odraslim.

Internet oblikuje zadnjo fazo v zgodovini informacijske in komunikacijske tehnologije, je

orodje za medosebno interakcijo in kolektivno komunikacijo v virtualnem svetu, hkrati pa

je nov m

in

televizije na eni in telefona na drugi strani, ki so hitro postali standard v ekonomskem in

medijskem okolju, je internet

Uporaba interneta ne more biti poenotena v ekonomski model ali komunikacijski format,

Sprem

December 2008

43

Patrice Flichy .

9.3. Konvergenca medijev in kulturne spremembe

saj se skoraj vsi vidiki, kot jih v nadaljevanju povzemam po Jenkinsu, neposredno dotikajo

Bistvene vidike konvergence medijev in njenega vpliva

na kulturne spremembe povzemam po Henryu Jenkinsu

The cultural logic of media convergence )

arhiviranje medijskih vsebin. Temu trendu pa ni naklonjena koncentracija medijskega

tehnologijami,

tehnologij vstopamo v novo obdobje. Mediji postajajo stalni spremljevalec vsakdana in so

medsebojno odvisn

...

koncentriral le na

...

klepetalnici itd. Konvergenca se torej dogaja znotraj ene naprave a tudi znotraj enega

-interesni skupini.

Sprem

December 2008

44

konvergenc

j

dovol

coski teoretik cyber

prostora Pierre Levy s frazo 'kolektivna inteligenca' opisuje proces zbiranja in predelave

ktra informacij v spletnih skupnostih. Na internetu, po njegovem, ljudje

i

tva, oziroma se ga izogibajo do mere, ko

postaja vir

novih pomenov.

-to-peer

odvisna od odnosa med komercialnimi mediji in 'kolektivno inteligenco'. Zamislimo si

verodostojno le zaradi tega, ker prihaja iz

'kolektivne inteligence',

mediji bodo servirali nacional

Sprem

December 2008

45

e prevetriti nekatere svoje tememljne domneve. Ker

se spremem

ekonomiji pa se bo potrebno os

iz ovanju z medijskimi producenti. Sodoben recipient ni samo

uveljavljanjem novih ekonomskih in zakonskih razmerij.

Potrebno se je oddaljiti od motenja medijskega toka z zunanje pozicije in preiti na

delovanje, ki temelji na blogih, kar predstavlja aktivno oblikovanje medijskega toka.

- bottom-

pomeni konzumirati medijske vsebine. Te domneve oblikujejo tako vsebinske, kot

Sprem

December 2008

46

idni so danes glasni in vidni.

prihodnje aktualna so:

vsebine in potencialn

gledanosti in posl

Regulacija medijskih vsebin

- pestrost vsebin bo vedno

o

zainteresiranim delom javnosti.

Sprem

December 2008

47

Premislek o medijski estetiki

Medijske vsebine -

nih filmov se

forumih, klepetalnicah ...

rgence spremenila medijska

estetika: vsebina

Redefiniranje avtorskih pravic

naj bi knjige propagirale ideje o poganstvu

izbiro. Na drugi strani pa je Warner Brothers, ki je odkupil pravice za snemanje filmov po

- ljubitelje teh

d

korporativne ekonomije?

o

zvestobo. Kateri model bo prevladal?

Nove oblike globalizacije

Globalizacija oziroma izvoz kulturnih vzorcev ne poteka le v smeri z Zahoda v Azijo,

akcijski filmi i

-

Sprem

December 2008

48

njihov -

kot v preteklosti.

Ikone popularne kulture so vedno bolj aktivne tudi v politiki. Ta pojav ni opazen le v ZDA

(Schwarzenegger), spoznali smo ga tudi v Evropi (Italija Ciccolina) in tudi Sloveniji.

Sfera popularne kult

vedno bolj zabrisana?

10.

vidiki, ki smo jih osvetlili v p

Televizijski

stvarnost. V

prvi vrsti je to - konvergenca medijev. Sledijo

digital dostopnost

demokratizacijo in pluralizacijo medijskih vsebin in oblik. Danes je skoraj vsakdo lahko

in producent lastnih medijskih produktov. Na

(to velja predvsem za televizijske in radijske programe), da se medijske vsebine v

uniformirane. T

. R

ijev. Na koncu pa, tudi na nacionalni televiziji, imperativ

ekonomske efektivnosti nadvladuje ekstenzivne oblike medijske kretivnosti.

torej

definirati svojo vlogo, ki je b

Sprem

December 2008

49

ekipo po

ebno kanalizirati drugam: v

projektov, v kadrovski in organizacijski management televizijske produkcije in drugih

drugih elektronskih medijih (predvsem interneta) je to lahko celo balast.

v tradicionalnem pomenu te besede in nalog, ki iz tega

pojmovanja sledijo, v rutinski dnevni televizijski produkciji nepotreben. Njegova nova

vloga v sodelovanje pri zasnovi programske sheme

in snovanju sinopsisov in scenarijev za posamezne oddaje oz. projekte. Dodatna

pomembna vloga je lahko

programske projekte. Za te nove naloge pa

- ba,

osnove projektnega vodenja, osnove kadrovskega managementa in dober uvid v sodobne

informacijsko ji bi lahk k

dvigu kvalitete vsebin elektronskih medijev in spletnih vsebin ter k dvigu ekonomske

celotne medijske produkcije.

10.1. Intervju z srednje generacije

Na nacionalni televiziji in komercialnih ter regionalnih televizijskih postajah po Sloveniji

ter

realizatorjev ni.

producentski

zaposlenih pogodbeno, tudi za te pa velja podoben sistem v glavnem so

pogodbeno vezani ni

, kar bi lahko .

Sprem

December 2008

50

Pri zavrnitvi ali potrditvi hipotez si bom pomagal z mnenji dveh re

generacije, obeh zaposlenih na TV Slovenija, kar naj pomaga dodatno osvetliti

obravnavano problematiko. Obenem bo to kratek rugih

v obeh primerih navajam v celoti, saj so

dovolj .24

Prvi intervju

Prvi so odgovori 25

, srednje generacije, ki zadnjih deset let dela v

Televizije Slovenija

- osledica

, ostaja

nekoliko jo Prenos

v oz.

e knjige, kadriranja, kompozicije kadrov,

poseduje in ga zna uporabljati.

24

bila poslana po e-

25

Sprem

December 2008

51

formati vsebin lahko ostanejo nespremenjeni, vendar s tem tvegamo, da bo njihova

-

bomo uporabniki nove medije uporabljali tako kot danes uporabljamo televizijo. Ko se

bodo tudi ustvarjalci definirali pravila, ki se bodo pri uporabnikih ustalila in jih bodo

-

te

odobne

pa

da je pri njih vse bolj

-

poklicni odn

n

iz spomina.

Sprem

December 2008

52

-

razliko v dojemanju je tudi ta, da mladi

-

Verjamem, da prihodnost poklica obstaja in vidim jo

- manj

Ne strinjam se s to trditvijo. Vsak dan se ukvarjam s televizijskimi prenosi in ocenjujem

vloga

prihodnosti prilagoditi nekatere pristope novim tehnologijam. Tukaj mislim predvsem na

- i delovanje?

jih ta ponuja.

Sprem

December 2008

53

-

-beli, kvazi amaterski,

amaterske kamere. Ponavadi so delo poklicnih ustvarjalcev oddaje in ne amaterjev. Ali bi

se strinjali s tezo, da opisani posnetki predstavljajo zavedno ali nezavedno produciran

znak, da je danes televizijsko snemanje in ustvarjanje dostopno vsakomur in je v duhu

na kratko utemeljite svoj odgovor?

Se strinja

o tudi v

Analiza prvih odgovorov

poklic in

tradicionalno vlogo, opravila ter odgovornosti, ki iz tega izhajajo, po drugi strani pa se

zaveda, da se je medijska situacija v zadnjih letih bistveno spremenila in bo moral najti

situacije kot pogoja moral premisliti o svoji novi vlogi ali kot sam pravi v

delu prvega odgovora nakazuje, d , ko

bodo multimedijske vsebine postale del vsakdana

program.

o estetik

televiziji. ot

sam pravi. Gre za to, da bo mo definirati vso svoje

spletu, kot mediju

Sprem

December 2008

54

s

obvladovanje slikovnih in tonskih pravil, kako vse to prikazati. To obenem pomeni

onovnim

pravila novega avdiovizualnega jezika spletnih medijev. Dodatno znanje, ki bi ga po

tudi

medijskih in spletnih

aplikacij, kar je neposredno povezano z razvojem konvergiranih avdiovizualnih vsebin na

spletu in mobilnih napravah.

Opazen poudarek je v odgovorih namenjen tre

-beli posnetki predstavljajo zavedno ali nezavedno

produciran znak, da je danes televizijsko snemanje in ustvarjanje dostopno vsakomur in je

To so vsa opravila, ki se neposredno ne dotikajo ukvarjanja

Sem spadajo vse priprave, dogovarjanja z organizatorji, sestavljanje ekipe, premislek o

alizaciji priprav in izvedbe ter koordinacija s celotnim izvedbenim timom.

managerskih f

v odgovorih ocenjevanje dela

, svetovanje in vodenje.

odzove negativno.

Sprem

December 2008

55

a delovanja pa

bo najprej zajela S tem se je mo

strinjati a to je le prvi korak, ki ga r

pomagal dati tem vsebinam

novo komu tsko vrednost.

ki se dotika nekega konkretnega primera oziroma izvedbenega pristopa. Odgovor

njegovo globje poznavanje. Le tako bodo imeli vsi izvedbeni postopki, na katere lahko

Drugi intervju

- realizatorke Bojane Rudl26

o studijskih oddaj in

avtomobilom.

: sredno delovati na publiko s svojo vizijo

upodobitve. Je osrednja oseba, ki vodi, povezuje, koordinira in nadzira delo drugih

ustvarjalcev v procesu izvedbe .

- leviziji, kar je posledica

Zmotna je pomen

programa ali oddaj, se ukvarja s celovitostjo in

kontinuiteto upodobitve oddaj ali posameznih , kot gonilna sila procesa

dela v ek lemov, s sposobnostjo analizirati situacijo in poiskati

, bo vedno nujen z nastajanja kvalitetnih televizijskih oddaj.

-

V zadnjih nekaj

26

Po izobrazbi je likovni pedagog.

Sprem

December 2008

56

s trendi

posodabljanja izvedbe - iskanje inovativnih pristopov k vsebinam.

televizijskem

medijskem prostoru zelo odvisna od promocije in statusa oddaj, programa ali projektov.

Zaradi

-

Mladim televizijskim sodelavcem ni potrebno skrbeti za profesionalno rast, dokler

.

-

lahko brez

, kot nosilca

strokovnih sektorjev ustvarjanja, v upravljanje. Vsi trendi digitalne ali

internetne, hologramske ali virtualne tehnologije - kak

ne bo mogla brez ljudi. Ti bodo z njo upravljali s svojim strokovnim znanjem in presojo.

Analiza drugih odgovorov

R

bo obenem tisti, ki bo moral znati osmisliti

neko oddajo ali program. vdarja, da je v televizijskem mediju zelo malo

manevrskega prostora za izra

se ritem oddaj. K tudi iz

, hitro

i in odprtim Poudarek je tudi na

Sprem

December 2008

57

potrebe.

spoznanje

upravljavski proces v naj besede. To se sklada z mojo tezo, da bo v b

ena k

priprave, produkcije in postprodukcije televizijskega programa in drugih multimedijskih

vsebin27

.

11. POGLED V PRIHODNOST SKOZI PET HIPOTEZ

P bom empi a

potrditi pet hipotez, ki naj bi determinirale

- . Skupna teza bi

se torej

posamezne oddaje in program v celoti ter voditi projekte, kar pa z

bo v tem primeru , produkcija pa cenej .

11.1. Hipoteza 1:

Trditev temelji na predpostavki ega programa, ki

poteka v studiih, po obliki in osnovnih izvedbenih principih, iz dneva v dan ponavlja. Med

28 ne

27

Televizijski program in splet imata, kot avdiovizualna medija, podobne estetske in vsebinske zakonitosti.

vidika, tudi vedno manj smiselno.

28

Redne dnevne informativne oddaje (na TV Slovenija

Sprem

December 2008

58

postavitev pa je vedno enaka

scensko-

rama. Tukaj so tudi

voditelja brez gostov.

sodelavci.

grame,

si z leti izostri

sinhronizacijo z zvokom.

Nasle -

sal, oseba,

oddaje, sama starta vnaprej posnete video inserte. Zato lahko z leti pridobi dovolj rutine, da

vodi ekipo na manj zahtevnih studijskih produkcijah.

S tem,

razbremenjen in lahko se

zasnovi posameznih oddaj ali pripravi posamezne produkcijske faze.

-

o tam, kjer bi jo lahko To

pomeni, da se lahko, oziroma bi se moral mativnim

programom, toda na drugem nivoju. K temu sodijo npr. scenske

podobe, razvijanje strukture znotraj oddaje, pr vsi

postopki, ki se kakorkoli dotikajo estetske in produkcijske izvedbe programa (v

naslednjem poglavju).

Sprem

December 2008

59

11.2. Hipoteza 2:

oblikovni zasnovi programske sheme in snovanju sinopsisov oz. scenarijev za posamezne

oddaje in projekte. Dodatna pomembna naloga je projektni vodja za posamezne redne

prevzemajo sodelavci, bo moral prevzeti skrb za razvoj programa. Bistven pogoj pa je, da

podporo sodelavcev in nadrejenih si bo pridobil le z

dobrimi rezultati in sposobnostjo tvorno sodelovati v programskih in produkcijskih timih.

profile a in omejitve, ki jih imajo

posamezniki ali skupina. Moralno-

proces dela, organiziranost in programske rezultate a vanj mora biti vgrajena tudi

sposobnost dajanja konstruktivnih predlogov in pripravljenost nase sprejeti polno

kompetence

samega za vsako delovno okolje. Kot primer

Preskok od tradicionalnega ga polo v novo definirano vlogo pa ima kljub

jene kompetence, ki morajo delovati

od programske strategije in

vsebinske zasnove posameznega produkta do odgovornosti za optimalno izvedbo ter

vrednotenje programa. V posameznih delovnih fazah ponavadi i

Sprem

December 2008

60

strokovnjakov, ki se

zatem pa se izvedba prevesi na stran produkcije. V primeru snovanja televizijskega

organizator. Nato v izvedbi projekta

sodelavci.

-

in mor pri vsebinski in

oblikovni zasnovi programske sheme in snovanju sinopsisov oziroma scenarijev za

posamezne oddaje in projekte.

bo scenarij (ali morda le scenosled) oblikoval

vedno

29. Publiko, ki je vedno segmentirana, pa je

potrebno poznati in tukaj je televizi

poznavanje celotnega produ

Iz navedenega sledi, da bo

prihodnje, samostojno vodenje celotnih projektov. Produkcija medijskih vsebin je vedno

tudi v sferi javnih medijev se stopnjuje ekonomski pritisk.

T.i. 'multiskilling' - 30

je maksima, ki ji sledijo po svetu

uveljavlja pa se tudi pri nas.

prevzame del producentovih nalog;

29

ddaja za

30

vsebino trenda

Sprem

December 2008

61

in organizacijo ekipe ter optimirano izvedbo. Za nove naloge pa mora sprejeti polno

odgovornost, saj mora m

procesu.

projekte31

. erjeva

ahtevna, nenazadnje jih je tako ovrednotil tudi nedavno uveljavljen

11.3. Hipoteza 3:

Za nove naloge zgolj

To - ove projektnega vodenja oziroma

kadrovskega managementa in dober uvid v sodobne informacijsko

anja , ki jih bo v bod v nekaj

skupin32

.

splet, druge avdiovizualne vsebine)

filmske teorije.

trodimenzionalnim

p skupaj s scenografom ali sam organizira studijski oz.

zakonitosti prevoda trodimenzionalnega prostora v dvodimenzionalno fotografijo oziroma

vide pravilno

konvenc

31

Med te bi la

32

filmsko govorico,

ki jo, glede na stopnjo, v kateri je projekt, oplaja z ostalimi znanji (kot si sledijo skupine).

Sprem

December 2008

62

programskih orodjih, ki jih uporabljamo za kreiranje spletnih portalov.

Med temi so tudi orodja za obdelavo zvoka, fotografije ter videa. Poudariti je potrebno, da

tehnologijo Ob trendih

vizualnih vsebin preselilo

kem

a.

Tretja skupina vsebuje osnovni vpogled v komunikologijo medijev, sociologijo,

filozofijo in psihologijo komuniciranja.

asploh, saj bi slednje moralo predstavljati

profesionalno obvezo.

in predvideval tendence socioekonomskih elit oziroma

.

skupino bom uvrstil i filmske naracije,

semiotike33

. Sem

. Nujno je tudi vsaj osnovno

poznavanje filmskega in literarnega opusa vnikov posamezne veje

umetnosti v zgodovini in sedanjo , kjer preverjamo teorijo,

obenem pa so neusahljiv vir navdiha.

33

be kot celote, zato naj

Sprem

December 2008

63

podr eto

Projektno delo

ima svoje zakonitosti in danes poznamo dovolj orodij projektnega managementa, ki jih je

koristno poznati. Obenem

obk kadrovskega managementa in

komunikacije s sodelavci

katerimi se bo moral v prihodnje

sestavljanjem optimalnih ekip strokovnjakov, zato je zelo pomembno poznavanje osnovnih

z ljudmi.

1. skupina 2. skupina 3. skupina 4. skupina 5. skupina

Likovna in

filmska teorija:

Obvladovanje

zakonitosti

prevoda

tridimenzionalnega

prostora in

dogajanja v njem v

dvodimenzionalno

fotografijo

oziroma video.34

T

informacijska

znanja:

Sodobna video

in avdio

tehnologija.

Osnovna

razgledanost

informacijskih

tehnologij in

kreiranju

spletnih

portalov

Komunikologija

medijev:

Sociologija,

filozofija in

psihologija

medijskih

komunikacij.

Sposobnost

analize vsebine

instva.

dramaturgija

in teorija

filmske

naracije:

Semiotika,

pisanja zgodb

in scenarijev.

Razgledanost

po osnovah

literarno-

zgodovinskih

obdobjih in

temeljnih

literarnih

delih.

Projektno

vodenje in

kadrovski

management:

in

vodenje

programskih

projektov.

Osnove

kadrovskega

managementa

komunikacije s

sodelavci.

34

Sprem

December 2008

64

Z so

skupine.

digitalno video in avdio tehnologijo, ki jo uporabljamo za snemanje in postprodukcijo. Ne

gre za to, da bi sam obvladoval posamezne tudi nekaj

e lahko koristne. Poznati pa mora izrazne televizijske

tehnologije

poznavanje vseh video in avdio te

Profesionalne so

najpogosteje opremljene s programi 'Media composer', 'Xpress DV', Xpress Pro,

NewsCutter Adrenaline (Avid Technology) in drugimi ustreznimi programi.

zajema poznavanje programske opreme, s katero oblikujemo spletne portale in upravljamo

z njihovo vsebino. Med temi so t.i. odprtokodni programi (npr. 'Joomla') kot ostali

programi

spletnih aplikacij in posameznih segmentov . Tudi tukaj je bistveno

ser kompetenten sogovornik ta

spletne aplikacije. omenjeno tehnologijo in programsko

opremo a bo moral biti samoiniciativen in se

-video tehnologije in programske opreme.

, zajema

sociologijo, filozofijo in psihologijo medijskih komunikacij. Iz tega sledi sposobnost

35:

35

Sprem

December 2008

65

- , predstavniki: Lazarsfeld, Lasswell

( ) Lewin, Howland

- TEORIJA UPORABE IN ZADOVOLJITVE, predstavnika: Blumen, Katz

- , predstavniki: Adorno,

Marcuse, Benjamin, Fromm, Horkheimer, Habermas

- PREDNOSTNO TEMATIZIRANJE, predstavnika: McCombs in Shoev

- KULTIVACIJSKA TEORIJA, predstavnik: Gerbner

- , predstavnik: McLuhan

- , predstavnika: Morley, Hall

kult v sedemdesetih in osemdesetih letih razvila David Morley in

Stuart Hall medijskih vsebin.

projektnega vodenja in kadrovskega

managementa, ki sem jih v

podjetij. N loge zahtevale tudi poznavanje

alno voditi programsko produkcijske projekte brez

osnov kadrovskega

managementa z ami

Projektno vodenje mora spoznati z naslednjih vidikov:

- CI i programskega projekta.

- v

stopnje projekta in definirane naloge po stopnjah, terminsk

- IZVAJANJE: izvedba projektnih faz, preverjanje konkretnih korakov

-

alternativne

- osti projekta,

Sprem

December 2008

66

in komunikacije bi moral poznati naslednje teme:

- MOTIVACIJA: Pomen motiviranosti za doseganje vrhunskih rezultatov je nedvomen. Za

ztrajnost, samozavest, vizija in konkreten cilj ki ga

- NAGRAJEVANJE: ocenjevanje in stimuliranje delovne us

predlogih za denarno in nedenarno nagrajevanje sodelavcev.

- RAZVOJ KADROV: identifikacija kadrovskih potencialov znotraj medijske

organizacije, ocenjevanje kadrov, definiranje potr

Ustvarjanje pogojev za

- STROKOVNA RAST: permanentno redna praksa, kontinuirano in

- anje s

Sodelavci.

predstavljati devetna da bi do

potankosti razumel/ , pa tudi nekaterim drugim profilom

(novinarji, uredniki, producenti) , ki so

razpeta med umetnostjo, literaturo, tehnolog . Pa vendar

na Fakult

informatiko Univerze v Mariboru, ki je

36

poklicev za medije, ki bo prej ali slej morala zajeti vse tovrstne fakultete oziroma

37.

36

37

Zagreb

in drugi bolonjski stopnji. Predvidevajo, da bi diplomanti prve stopnje zasedali delovna mesta realizatorjev

Sprem

December 2008

67

11.4. Hipoteza 4:

bistveno pripomore k dvigu kakovosti programskih vsebin.

Kot sem nakazal imi znanji in

ustvariti lasten model za presojo kvalitete oziroma sprejeti tistega, ki mu ustreza in po

katerem se bo ravnal ter vrednotil kakovost televizijskih programov. Model bi moral

predstavljati

in si zastavil smernice za nadaljnje delo. Zato je najbolje, da si ga ustvari vsak sam. V

nadaljevanju bom, kot primer, predstavil lasten a -atribucijski model za

vrednotenje televizijskega programa ocenjevati tudi druge

avdiovizualne vsebine (predvsem spletne).

11.4.1. Arit -atribucijski model za vrednotenje televizijskega programa

mode , kot jih

. Televizija je po svoji definiciji vizualni medij, zato so v prvi skupini

zajeti atributi vizualne (in tonske) prezentacije TV programa. Specifika televizijskega

ustvarili posebej zanjo. Zanimivo je,

38 izvedbene komponente, je

inirati televizijsko (zgolj

novinarsko) kvaliteto. Za potrebe konsistentnega modela sem se omejil

pa dovolj prepoznavne atribute vizualnega.

38

V strahu

pred vizualno trivializacijo resnih zgodb iz sveta, News Division pri BBC do leta 1954 pripravlja le

Sprem

December 2008

68

Drugo skupino sestavljajo vsebinski atributi lastnosti, ki opisujejo vsebino oz. kakovost

ti, ki so vezani na

i

ributov merimo stopnjo kakovosti televizijskega

programskega produkta.

so:

- Velja za vse zvrsti

pas ali posamezno oddajo.

- k ali oddaja velja za kakovostno, mora vsebovati vsaj en atribut iz

vsake posamezne atributne skupine.

-

1. skupina: Atributi estetike

televizijskih zakonitosti.

2. Estetika slikovnih in/ali tonskih posnetk

programov.

2. skupina: Atributi vsebine

1. Aktualnost

2. Objektivnost / verodostojnost

3.

3. skupina: Atributi humanizma

1.

2.

3. Vzpodbujanje individualne ter kolektivne pozitivne zavesti in kreativnosti.

Sprem

December 2008

69

pomembna vsebinska komponenta vizualnega dela, ki mora smiselno slediti verbalni

celoti mora zadovoljevati vsaj enemu kriteriju oziroma vsebovati vsaj en atribut iz prve

skupine, da jo lahko definiramo

atributov, ki opisujejo estetsko

podobne zvrsti

sprejemljiv za profesionalno televizijsko produkcijo. Ob tem je potrebno opozoriti, da

okolja, v katerem neka televizijska postaja producira in oddaja program. Interpretacija

v evropskem. Kar pa ne pomeni, da znotraj produkcije televizijskih programov npr. v

estetskim kriterijem kulturnega prostora, ki mu program pripada.

Druga skupina predstavlja atribute vsebine informativnosti (lahko bi tudi rekli

novinarstva) lahko tukaj

ali zamenjamo z verodostojnostjo. Tretji atribut v tej skupini je t.i. ' a', ki

predpostavlja permanentno skepso do pojavov in dogodkov, katerim je medij

V drugi skupini so torej trije atribut

tiskanih medijev. Aktualnost ni vezana

Sprem

December 2008

70

prejeti infor je te informacije oblikovala in posredovala. Gre za

pogonsko gorivo' kvalitetnega medija, obenem

pa garancija, da bo izpo

socioekonomskih elit.

Objektivnost kot medijski

problematizacije in interpretacije. Kvaliteten televizijski program naj vsebuje vsaj en

atribut te skupine.

j fluidne. Pres

vsakem dobrem televizijskem programu, opisujejo atributi zadnje skupine. Predvsem

javno-

Gre za spoznanje, da bi

zavedajo in tem ciljem zavestn

Atributi tretje skupine sledijo medijskemu poslanstvu

'vzpodbujanje in

zapostavljena in je iz nekaterih programskih segmentov (npr. zabavnega programa) skoraj

povsem izginila. Tretji atribut: 'vzpodbujanje individualne ter kolektivne pozitivne zavesti

moralno-

Sprem

December 2008

71

usmerjen narod.

modela, velja tudi tukaj: televizijski program naj vsebuje vsaj en atribut te skupine.

lahko sam definira, mu

bo

. Kot v intervjujih nakazujejo

Mnenja sta, da je

r iser

in da bo vedno nujen

kvalitetnih televizijskih oddaj. Obenem verjameta, da prihodnost poklica vendarle obstaja

in vidita jo

liti s

optimiran

delovni proces.

11.5. Hipoteza 5:

odukcije medijskih

vsebin.

Na ekonomsko

pogledamo z dveh vidikov. Prak

potreben pri vsakodnevni produkciji in njegovo delo

uveljavili tudi pri

manj, kar je evidenten prihranek.

naloge bi morale biti v veliki meri usmerjene v stalno razvijanje kakovosti programskih

vsebin, kot nakazujem v hipotezi 4.

Sprem

December 2008

72

12. IN DELOVNO OKOLJE V PRIHODNOSTI

ovijajo

Majhni projektorji v kotih sobe pr nutkov se na preprogi

drugem.

z drugim. Sedaj hladno modrikasta votla pojava voditelja zapolnjuje prazen prostor.

V veliki zatemnjeni sobi za pultom, polnim stikal in zaslonov, sedi skupina ljudi. Zahrumi

emdeset klicev je bilo tokrat, da so lahko

Moja kratka literarna digresija ima namen opisati prizor, ki

je morda str r pa verjeten.

, , izkoristiti

sebi so vedno s pridom uporabile nove komunikacijske

Sprem

December 2008

73

filmskim medijem.

Kam naj vodi ? Mnenja sem, da moramo

in programskih vsebin Danes bi se morala

raziskovanje in analiza medijskih artefaktov p

'celice'

znebiti ob

vsebin.

o

prihodnost medijske stvarnosti, se spomnimo Hegla. Brez smisla bi bilo ugotavljati: to je

Morda smo sredi krize, ki bo rodila novo kvaliteto, po vzorcu: teza humanizem medijskih

vsebin, antiteza ortodoksno komercialne vsebine in sinteza: neka nova medijska

kvaliteta. Popularne, komercialne medijske oblike bi veljalo izkoristiti za plasiranje

desetletij, saj je tudi razvoj informacijskih in medijskih t

o njegove zamisli.

moral priboriti

komuniciranje in e v kolege, ki so strokovnjaki vsak na svojem

. bodo te tendence prepoznali vodstveni

Sprem

December 2008

74

delavci, direktorji, odgovorni uredni

13.

oblike informativno-zabavnih programov, da bi pri

Temu diktatu ne sledijo le komercialne televizije, tudi slovenska nacionalna televizija

posameznika. Obenem, komercial , neprestano tekmuje za

bila zaradi tega

risank pred osrednjo informativno oddajo39

. Danes bi morala biti vsaka javna televizija s

svojo mediativno vlogo predvsem vztrajna, permanentno progresivna medijska sila, ki je v

a

pokroviteljska televizija lahko hitro postane retrogradna, zato je potrebno neprenehoma

iskati pravo mero med prosvetljevanjem in ponujanjem ugodja. Ni se nam potrebno z

o orientirane televizije.

Vztrajanje na okopih tradicionalizma

medijev. Na drugi strani sta zelo nevarna ceneni

ljudskemu okusu.

Mediji so

program, -

integralni d

39

Izbor animiranih filmov za otroke je sicer na Televiziji Slovenija dobro pretehtan. Vsebine praviloma niso

Sprem

December 2008

75

priznavamo vlogo

i' in aktivno

-vizualnih medijskih produktov. Craig,

pronicljiv in odkrit, nam ponuja v premislek: da

o nikoli

1995: 169) Pa vendar lovba po neznanem. Navigacija je v

njegovih rokah.

Sprem

December 2008

76

14. LITERATURA, VIRI

14.1. Literatura

Bourdieu, Pierre: Na televiziji, 2001, Ljubljana: Krtina

Buddemeier, Heinz

vsakdanje gledanje te

Burrows, Gross, Wood: Video production: Disciplines and Techniques, 1998, Boston, New

York: McGraw Hill

Cazeneuve, Jean: Sociologija radio

ki zavod

1995, Ljubljana:

ljubljansko

Davis, Desmond: Televizijska slovnica, 1991, Ljubljana: RTV Slovenija

Drozg, Janez: Ustvarjalni prostor TV in TV drama, 2002, Ljubljana: Radiotelevizija

Slovenija

Fairweather, Rod: Basic studio directing, 1998, Oxford: Focal Press

Fiske, John in Hartley, John

c, Zdenko: Filmski leksikon, 1999, Ljubljana: Modrijan

Klajn, Hugo: Osnovni

: Televizijski vademecum, 1992, Ljubljana: Televizija Slovenija, AGRFT

Luthar, Breda

:

: Komunikologija masovnih medija, 1993, Zagreb: Barbat

: Suvremena radiotelevizijska retorika: teorijska i empirijska analiza,

1989, Zagreb: Stvarnost

Pohar, Lado (ur.): Tel

Slovenskem, 1993, Ljubljana: RTV Slovenija

Tanhofer, Nikola: Filmska fotografija, 1981, Zagreb: Filmoteka 16

Vodopija, Breda (ur.): ita orodja vodenja, 2007, Maribor: Forum Media

Sprem

December 2008

77

Zajc, Melita (ur.): Gledanje na daljavo: recepcija televizije na Slovenskem, 1993,

Ljubljana: Slov

Zajc, Melita: Digitalne podobe, 2005, Ljubljana: Institutum Studiorum Humanitatis -

Fakulteta za

14.2.

Flichy, Patrice: New Media History

splet: http://www.sagepub.co.uk/mcquail5/downloads/ch08_flichy.pdf

Heaney, Bobby: Cross pollinating skills: directing for theatre, television and film, South

African Theatre Journal; 2006, Vol. 20, strani 221-232

Jenkins, Henry: The cultural logic of media convergence, International Journal of Cultural

Studies; 2004; 7: strani 33-43

splet: http://ics.sagepub.com/cgi/content/abstract/7/1/33

Webster Frank - The Information Society Revisited, Handbook of New Media: Social

Shaping and Consequences of ICTs, Sage, 2002, strani 22-33

splet: http://www.sagepub.co.uk/mcquail5/downloads/Handbookchaps/ch01.pdf

14.3. Spletne strani:

Akademija dramske umjetnosti Zagreb: http://www.adu.hr/index.php?q=akademija

: http://www.vecer.si/

RTV Slovenija: http://www.rtvslo.si/