Jedrske elektrarne v izgradnji po svetu

Seminar pri predmetu "Izbrana poglavja iz jedrske

tehnike"

Avtor: Vladimir Radulovi£Mentor: prof.dr. Borut Mavko

Marec 2010

1

Kazalo

1 Uvod 4

1.1 Energijske potrebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41.2 Kratka zgodovina jedrske energije . . . . . . . . . . . . . . 51.3 Globalno stanje, trendi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

2 Jedrske elektrarne v izgradnji 9

2.1 Kitajska . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92.1.1 Kitajska energija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102.1.2 V izgradnji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

2.2 Rusija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112.2.1 Jedrska energija v Rusiji . . . . . . . . . . . . . . . 112.2.2 Ve£anje jedrske mo£i . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

2.3 Juºna Koreja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132.4 Indija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

2.4.1 V izgradnji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 172.5 Evropa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

2.5.1 Bolgarija, Slova²ka, Ukrajina . . . . . . . . . . . . . 192.5.2 Francija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202.5.3 Finska . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22

2.6 Severna in Juºna Amerika . . . . . . . . . . . . . . . . . . 232.6.1 ZDA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 232.6.2 Argentina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

2.7 Iran, Japonska, Pakistan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 242.7.1 Iran . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 242.7.2 Japonska . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 242.7.3 Pakistan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25

2.8 Nadgradnja jedrskih elektrarn . . . . . . . . . . . . . . . . 25

2

3 Jedrske elektrarne v na£rtovanju 26

4 Zaklju£ek 27

3

Poglavje 1

Uvod

1.1 Energijske potrebe

Spodnja slika prikazuje zemeljsko povr²ino v no£nem £asu. Poleg poselitvena²ega planeta nam ta daje ob£utek, kolik²ne so na²e energijske potrebe.

Zemlja v no£nem £asu - montaºa okrog stotih satelitskih slik [1]

Te potrebe nara²£ajo skupaj s poseljenostjo in gospodarskim razvojemin silijo k bolj u£inkovitim in bolj ekolo²kim energetskim virom. Kot takvir so se doslej najbolj izkazale jedrske elektrarne.

4

1.2 Kratka zgodovina jedrske energije

Prva proizvodnja elektri£ne energije iz jedrskega reaktorja se je dogodila20. decembra 1951. Reaktor EBR-I1 blizu mesta Arco v Idahu) [2] jetakrat proizvajal dovolj mo£i za ²tiri 200 vatne ºarnice.

Levo: prve ²tiri 200 vatne ºarnice, ki so izrabljale jedrsko energijoDesno: reaktor EBR-I

�e naslednji dan je reaktor proizvajal dovolj mo£i za razsvetljavo celot-nega poslopja, t.j. 200kW, njegova termi£na mo£ pa je bila 1.4MW. Prvajedrska elektrarna, kot to razumemo danes, je z oddajanjem energije pri£elaleta 1954. �lo je za JE Obninsk [3] v takratni Sovjetski Zvezi; proizvajalaje 5MWe s termi£no mo£jo 30MW. Ta elektrarna je obratovala vse do leta2002.

1Experimental Breeder Reactor I

5

Levo: Jedrska elektrarna ObninskDesno: napis "Pervaja Atomnaja Elektrostancija"

Takoj za tem sta sledili elektrarna Calder Hall v Sella�eldu (VB) [4], kiso jo zagnali leta 1956, leto kasneje pa Shippingport Reactor v Pennsyl-vaniji (ZDA) [5].Celotna svetovna jedrska mo£ je od nekaj manj kot 1GW leta 1960,

v enem desetletju narasla na pribliºno 100GW in v dveh desetletjih napribliºno 300GW. Nesre£i v elektrarnah Three Mile Island leta 1979 in v�ernobilu leta 1986 sta botrovali k zaustavitvi mnogo takratnih jedrskihprogramov. Celotna jedrska mo£ v letu 2005 je zna²ala okrog 366GW.

6

�asovna skala jedrskih elektrarn na industrijski skali po svetu. Ozna£eniso tudi mejniki jedrske mo£i

1.3 Globalno stanje, trendi

Po besedah analitika za jedrsko energijo Alana McDonalda v televizijskemintervjuju [6] smo sedaj pri£a "nara²£ajo£im pri£akovanjem"na podro£jujedrske energije. Avtorji mnogo £lankov o aktualnem stanju [7] niso takozadrºani in to obdobje poimenujejo kar "jedrska renesansa". V svojemporo£ilu za leto 2009 [8] je IAEA bistveno pove£ala projekcije o jedrski en-ergiji za bliºnjo prihodnost. Sedaj napoveduje pove£anje jedrske za 73GWdo leta 2020 in za 511GW do 807GW do leta 2030. Sprememba napovedije posledica mnogo novih jedrskih programov, katerim je botroval tudiKyotski protokol. Najve£ji rasti jedrske mo£i bomo pri£a v Aziji.

7

Ocenjena rast jedrske mo£i na svetu

Zgornja slika prikazuje ocenjeno rast proizvodnje jedrske energije v 21.stoletju. Rde£a krivulja predstavlja najmanj²o, vijoli£asta pa najve£jopri£akovano jedrsko mo£ na svetu. Krivulja dejanske rasi jedrske mo£i bonajverjetneje znotraj teh dveh [9].

8

Poglavje 2

Jedrske elektrarne v izgradnji

Danes je v izgradnji 53 jedrskih elektrarn v 13 drºavah. Dale£ najve£ le-tehje na Kitajskem, sledijo Rusija, Juºna Koreja in Indija.

Jedrski reaktorji v izgradnji po svetu [10]

2.1 Kitajska

Kitajska vlada namerava pove£ati proizvodnjo jedrske energije na 50GWdo leta 2020. V zadnjih petih letih so zaklju£ili gradnjo osmih jedrskihelektrarn, gradi pa se dodatnih 22. V treh letih nameravajo pri£eti izgrad-njo 27 novih jedrskih elektrarn [11].

9

2.1.1 Kitajska energija

Glavni vir energije na Kitajskem je premog. Problemati£no pri tem je, daje ve£ina najdi²£ premoga v severozahodnem delu drºave - premog je torejpotrebno prevaºati do bliºine ve£jih mest, kar je velik logisti£ni problem.Intenzivna uporaba premoga je kriva tudi za visoko onesnaºenje - Kitajskaje od nedavnega drºava z najve£jim izpustom ogljikovega dioksida v okolje.Jedrska energija je danes zelo pomembna za kitajska obmorska mesta, kiso zelo oddaljena od premogovnikov in kjer se gospodarstvo intenzivnorazvija. Od leta 1970, ko so se za£ela gibanja za jedrsko energijo, je Ki-tajska na tem podro£ju zelo napredovala. Jedrsko tehnologijo so pridobiliiz Francije, Kanade, Rusije in ZDA, ter se posvetili doma£emu razvoju. Vspodnji tabeli so povzete kitajske jedrske elekrarne v obratovanju.

Reaktorji v obratovanju na Kitajskem

2.1.2 V izgradnji

Gradijo se prvi ²tirje Westinghousovi reaktorji tretje generacije AP1000in sicer v Sanmenu in Haiyangu. Nadaljnjih osem je v na£rtovanju na²tirih razli£nih mestih, predlaganih je ²e trideset. Reaktor AP1000 botemelj dolgoro£ne jedrske strategije na Kitajskem. V izgradnji sta tudi dvaArevina EPR1 reaktorja v Taishanu; nadaljnjih predlaganih reaktorjevtega tipa ni.Kitajska v navezi z zahodnimi druºbami ali po njihovem modelu razvija

nove reaktorje, ki jih namerava uporabljati za svoje bodo£e elektrarne terizvaºati v tujino. Primer takega reaktorja je CAP1400 - pove£ana ra-zli£ica reaktorja AP1000, ki so ga leta 2008 za£eli razvijati skupaj z West-inghousom. Od oktobra 2009 dalje so razvoj reaktorja CAP1400 nadalje-

1European Pressurized Reactor, ali Evolutionary Power Reactor

10

vali samostojno, izgradnja prvega takega reaktorja naj bi pri£ela leta 2013.Reaktor CPR-10002, katerega zasnova temelji na Arevinih PWR reak-torjih iz jedrske elektrarne ob zalivu Daya v regiji Guangdong, so Kitajcirazvili sami. Ta reaktor je temelj kratkoro£ne jedrske strategije - trenutnojih je na kitajski obali v izgradnji kar dvanajst [12]. V spodnji tabeli sopovzete jedrske elektrarne v izgradnji in v na£rtovanju na kitajskem.

Elekrtarna Regija Nazivna mo£ Tip Upravitelj Za£etek Za£etekmo£ [MWe] reaktorja izgradnje obratovanja

Lingao 1&2 Guangdong 2x1080 CPR-1000 CGNPC 2005,2006 2010,2011Quinshan 1&2 Zhejiang 2x650 CNP-600 CNNC 2006,2007 2001,2012Hongyanhe 1-4 Liaoning 4x1080 CPR-1000 CGNPC 2007-2009 2012-2014Ningde 1-4 Fujian 4x1080 CPR-1000 CGNPC 2008,2010 2012-2015Fuquing 1&2 Fujian 2x1080 CPR-1000 CNNC 2008,2009 2013,2014Yangjiang 1-4 Guangdong 4x1080 CPR-1000 CGNPC 2008-2011Fangjiashan Zhejiang 2x1080 CPR-1000 CNNC 2008,2009 2013, 2014Sanmen 1&2 Zhejiang 2x1250 AP1000 CNNC 2009 2013,2014Haiyang 1&2 Shandong 2x1250 AP1000 CPI 2009,2010 2013,2014Taishan 1&2 Guangdong 2x1700 EPR CGNPC 2009,2010 2013,2014Shidaowan Shandong 210 HTR Huaneng 2010? 2013 ali 2014

Hongsha 1&2 Guangxi 2x1080 CPR-1000 CGNPC 2010 2014?Fuquing 3-6 Fujian 4x1080 CPR-1000 CGNPC 2010? ?

Changjiang 1&2 Hainan 2x650 CNP-600 CNNC 2010 2014,2015Tianwan 3&4 Jiangsu 2x1060 VVER-1000 CNNC 2010 ?

Hongshiding 1&2 Shandong 2x1080 CPR-1000 CNEC/CNNC ? 2015Ningde 5&6 Fujian 2x1080 CPR-1000 CGNPC ? ?Dafan 1&2 Hubei 2x1250 AP1000 CGNPC 2010 ?

Xiaomoshan 1&2 Hunan 2x1250 AP1000 CPI 2010 2015-2018Taohuajiang 1-4 Hunan 4x1250 AP1000 CNNC 2010 2015Pengze 1&2 Jianxi 2x1250 AP1000 CPI 2010 2013-2014Haiyang 3&4 Shandong 2x1250 AP1000 CPI 2010? ?Tianwan 5&6 Jiangsu 2x1200 VVER-1200 CNNC 2010 ?Wuhu 1&2 Anhui 2x1250 AP1000 CGNPC 2011 2016Skupaj 57 Skupaj

63130MWe

Jedrske elektrarne v izgradnji in na£rtovanju na Kitajskem

2.2 Rusija

2.2.1 Jedrska energija v Rusiji

Proizvodnja jedrske energije na veliki skali se je v Rusiji za£ela ºe v ²est-desetih letih prej²njega stoletja. V osemdesetih letih je v Rusiji obratovalo25 reaktorjev, nadaljnji razvoj pa je zaustavila nesre£a v �ernobilu. Vdesetletju po le-tej je bila v Rusiji zgrajena le ena nova jedrska elektrarna(elektrarna s ²tirimi bloki v Balakovem) ter en nov blok (blok 3 v elek-trarne v Smolensku). Po razpadu Sovjetske zveze je razvoj jedrske energijepestilo ²e hudo pomanjkanje sredstev, ki je botrovalo zaustavitvi ²tevilnihprojektov. Ob koncu stoletja je prodaja reaktorjev Iranu, Kitajski ter

2Reaktor CPR-1000 je znan tudi kot "Improved Chinese PWR"

11

Indiji ekonomsko situacijo olaj²ala in tako dovolila oºivitev novih ruskihjedrskih programov. Leta 2000 je pri£ela izgradnja elektrarne Rostov-1(sedaj je znana kot Volgodonsk-1); z obratovanjem je pri£ela leto kasneje.Vzdu²je v ruskih jedrskih krogih se je s tem in z izgradnjo novega blokaKalinin-3 bistveno izbolj²alo. Do leta 2006 se je odlo£itev o intenzivnemrazvoju jedrske energije dokon£no utrdila. Januarja 2010 je ruska vladaodobrila razvoj hitrih reaktorjev. Dolgoro£na strategija Rosatoma (to jeruska drºavna druºba za jedrsko energijo) [13] je uporaba takih reaktor-jev v zaprtem gorivnem ciklu in bolje izkoristiti zaloge urana. Trenutnov Rusiji energijo proizvaja 31 jedrskih reaktorjev. Povzeti so v spodnjitabeli.

Reaktorji trenutno v obratovanju v Rusiji

2.2.2 Ve£anje jedrske mo£i

Leta 2006 je Rosatom oznanil cilj, da bi do leta 2020 jedrske elektrarneproizvajale 23% celotne elektri£ne energije v Rusiji. To bi pomenilo za£etek

12

obratovanja dveh novih 1200MW elektrarn na leto od 2011 do 2014, natotri na leto do leta 2020.Leta 2009 so zaklju£ili blok Rostov/Volgodonsk-2, katerega izgradnjo so

pri£eli ºe leta 1983; povezava le-tega v omreºje se naj bi zgodila marcaletos. Istega leta so dela ponovno pri£ela na tretjem bloku te elektrarne.V izgradnji je blok Kalinin-4, ki ga nameravajo zaklju£iti leta 2011. [14][15]. Leta 2006 je pri£ela izgradnja hitrega reaktorja v Belojarsku. Zobratovanjem naj bi pri£el leta 2014.

2.3 Juºna Koreja

Juºna Koreja namerava postati zelo pomembna drºava na podro£ju je-drske energije. Do leta 2020 na£rtujejo 56-odstotno pove£anje proizvodnjejedrske energije, tj. na 27.3GW. Trenutno v Juºni Koreji obratuje 20 reak-torjev, ki proizvajajo 40% celotne elektri£ne energije. Do leta 2030 jihnameravajo zgraditi dodatnih 18.Prva jedrska elektrarna v tej drºavi (Kori-1) je z obratovanjem pri£ela

leta 1978. Po tem dogodku je aktivnost na jedrskem podro£ju zelo narasla- v osemdesetih letih je bilo v izgradnji kar 8 reaktorjev. To so bili West-inghouseovi in Framatomovi (sedaj Areva) tla£novodni reaktorji. Kasnejeso v glavnem samostojno razvili reaktorja KSNP3 in KSNP+. Leta 2005so ta reaktor preimenovali v OPR10004. V Juºni Koreji obratuje 8 reak-torjev OPR-1000, ²tirje pa so v izgradnji.

3Korean Standard Nuclear Power Plant4Optimised Power Reactor

13

Reaktorji trenutno v obratovanju v Juºni Koreji

V izgradnji sta tudi prva dva reaktorja tretje generacije APR-14005

[16], in sicer Shin Kori 3 in 4. Dela so se za£ela novembra 2007, predvidenaza£etka obratovanja teh dveh reaktorjev sta leta 2013 in 2014.

5Advanced Power Reactor

14

Juºno korejski minister za znanost in gospodarstvo na ogledu gradbi²£aelektrarne Shin Kori

Razvoj reaktorja APR-1400 je za£el leta 1992, kon£al pa leta 1999. Za-snovan je tako, da zdrºi potres tudi nad 7. stopnjo po Richterjevi lestvici.Ker ga Juºna Koreja, poleg izkori²£anja za doma£e potrebe, namerava tuditrºiti, je to njegova velika prednost pred drugimi reaktorji. Odlikujejo ga²e dolga ºivljenjska doba (60 let) ter niºji stro²ki izgradnje od konkurentov.Reaktorji v izgradnji in v na£rtovanju so povzeti v spodnji tabeli.

Reaktorji v izgradnji in na£rtovanju v Juºni Koreji

15

2.4 Indija

Jedrsko mo£ v Indiji nameravajo povi²ati na 20GW do leta 2020 in na63GW do leta 2032. Do leta 2050 naj bi 25% elektri£ne energije proizvajaliv jedrskih elektrarnah.Indija je do sedaj imela jedrski program, ki je bil od ostalih drºav ve£i-

noma neodvisen, to pa zato, ker je bila Indija izpu²£ena iz Pogodbe o ne²ir-jenju jedrskega oroºja (Non proliferation treaty) [17]. Leta 1974 je namre£prvi£ preizkusila svoje jedrsko oroºje, katerega so sestavili s plutonijempridobljenim v teºkovodnem raziskovalnem reaktorju Cirus, le-tega pa soodkupili od Kanade. Ta prvi preizkus je indijska vlada oksimoronsko oz-na£ila kot "miroljubno jedrsko eksplozijo"[18].

Posledice prve indijske jedrske eksplozije v Pokhranu (Rajasthan),18.05.1974

Indija je torej samostojno razvila svoje jedrske sposobnosti, ki obsegajorudarstvo, proizvodnjo goriva in teºke vode, zasnovanje in projektiranjereaktorjev ter skladi²£enje in reprocesiranje jedrskih odpadkov. Zaradinesodelovanja z ostalim svetom in visoke tehnolo²ke zahtevnosti, ki je

16

zna£ilna za jedrsko energijo, je bil zmogljivostni faktor6 nekaterih njenihreaktorjev v devetdesetih letih prej²njega stoletja med najniºjimi na svetu,vendar je do konca stoletja zelo narasel.Ve£ina indijskih reaktorjev je teºkovodnih (PHWR - Pressurized Heavy

Water Reactor). Prvi reaktor tega tipa - Rajasthan 1 - so zgradili v sode-lovanju s Kanadsko vlado in zagnali leta 1973. Leta 1981 so zagnali ²ereaktor Rajasthan 2, ki je v osnovi bil duplikat prvega reaktorja. Nadaljnirazvoj indijskih PHWR reaktorjev je temeljil tem reaktorju.Nedavno so zgradili dva nova PHWR reaktorja. �lo je za Tarapur 3 in

4, ki imata izhodno mo£ 490MW, z obratovanjem pa sta pri£ela leta 2005in 2006.

Jedrske elektrarne v obratovanju v Indiji

2.4.1 V izgradnji

V Indiji sedaj gradijo dva ruska VVER-10007 reaktorja (Kudankulam1&2 v Tamil Naduju). Obogaten uran za ta dva reaktorja bo dobavilaRusija, izrabljeno gorivo pa bo reprocesirala Indija. Za£etek obratovanjaprvega od teh reaktorjev je bil predviden marca 2008, vendar se je ta rok

6Zmogljivostni faktor (angl. capacity factor) reaktorja je razmerje med njegovo dejansko in nominalno mo£jo7Vodo-Vodjanoj Energeti£eskij Reaktor

17

zamaknil za pribliºno dve leti. Drugi reaktor naj bi z obratovanjem pri£eli6-8 mesecev po prvem.Indija gradi tudi 500MW oplodni reaktor v Kalpakkamu, ki naj bi s

proizvajanjem energije pri£el leta 2011. Gorivo za ta reaktor bo me²anicauranovega in plutonijevega oksida, kjer bo slednji pridobljen iz reproce-siranja iztro²enega goriva PHWR reaktorjev. V ta reaktor bo vgrajenaobloga, ki bo vsebovala 232Th in 238U , iz katerih bosta nastajala izotopa233U in 239Pu, ki bosta sluºila kot novo jedrsko gorivo. S pomo£jo oplodnihreaktorjev in infrastrukture za reprocesiranje ºeli Indija pri£eti z uporabosvojih velikih zalog torija.

Jedrske elektrarne trenutno v izgradnji v Indiji

18

2.5 Evropa

Izgradnja novih jedrskih elektrarn poteka tudi v evropskih drºavah. Spo-daj so prikazane deºele EU, ki proizvajajo jedrsko energijo.

Deºele, ki proizvajajo jedrsko energijo so na zemljevidu obarvane rde£e

2.5.1 Bolgarija, Slova²ka, Ukrajina

Trenutno sta v izgradnji po dve elektrarni v Bolgariji, na Slova²kem terv Ukrajini. V Bolgariji obratujeta dva ruska VVER-1000 V-320 reaktorja(Kozloduy 1&2), vsak proizvaja 953MW elektri£ne mo£i. Izgradnja blokaBelene-1 je ºe pri£ela, blok 2 pa naj bi za£eli graditi leta 2011. Za obabloka je izbran reaktor VVER-1000 V-466 s 1060MW elektri£ne mo£i.Na Slova²kem obratuje 5 jedrskih reaktorjev, ki proizvajajo polovico

elektri£ne energije. Leta 2008 je pri£ela izgradnja blokov Mochovce 3&4.Oba bloka bosta poganjala reaktorja VVER-440 s 420MW elektri£ne mo£i.Na Slova²kem se je ob vstopu v Evropsko Unijo leta 2004 odvijala ne-navadna zgodba. Reaktorja Bohunice 1&2 (VVER-440), katerih gradnjaje pri£ela leta 1972, so strokovno pregledali ter obnovili v obdobju 1991-

19

2000, da bi zado²£ali zahodnoevropskim standardom. Obratovanje naj bitrajalo vse do leta 2015. Pogoj za vstop v Evropsko Unijo ze bila zaus-tavitev teh dveh reaktorjev, ker naj ne bi bila varna, ne glede na njunoobnovo ter dejstvo, da so mednarodne misije uspe²nost njihove obnovepotrdile. Slova²ka, ki je bila prej neto izvoznica, je po letih 2006 in 2008,ko so reaktorja zaustavili, postala neto uvoznica elektri£ne energije [19].V Ukrajini obratuje 15 reaktorjev, ki proizvajajo okrog polovico elek-

tri£ne energije - vsi so tla£novodni reaktorji VVER. Leta 2008 je vladaoznanila nadaljevanje izgradnje dveh blokov (Khmeltinski 3&4) - gradnjale-teh se je zaustavila leta 1990. Reaktorja bosta tipa VVER V-392 s1000MW bruto elektri£ne mo£i [20].

2.5.2 Francija

Francija je najaktivnej²a drºava na jedrskem podro£ju v Evropi, saj ve£kot 75% proizvedene elektri£ne energije prihaja iz jedrskih elektrarn. Tehje skupaj 59, proizvajajo pa 63GW.Odlo£itev za jedrsko energijo so v Franciji sprejeli leta 1974 kot odgovor

na naftno krizo. Francija je imela tedaj veliko izku²enj na podro£ju teºkeindustrije, a malo doma£ih virov energije. Jedrska energija jim je omogo£ilazmanj²anje potreb po uvaºanju energije ter ve£jo energijsko zanesljivost.Dandanes se ta odlo£itev pozna pri skoraj najniºjih cenah elektrike vEvropi ter z izjemno nizkimi izpusti ogljikovega dioksida v okolje.

20

Jedrske elektrarne v obratovanju v Franciji

Vse francoske elektrarne poganjajo tla£novodni reaktorji treh standard-nih Arevinih tipov (prva dva sta izpeljanki Westinghousovih reaktorjev).Francija svojo jedrsko tehnologijo uspe²no trºi drºavam kot Belgiji, JuºniAfriki, Juºni Koreji ter Kitajski.Leta 2007 je pri£ela izgradnja tretjega bloka elektrarne v Flamanvillu,

ki ga bo poganjal reaktor EPR (1650MWe). Ker ºeli Francija po letu2020 zamenjati svoje reaktorje s tem reaktorskim tipom, bo ta reaktorpomemben tudi za pridobivanje obratovalnih izku²enj. Janunarja 2009 sopotrdili odlo£itev o gradnji ²e enega reaktorja EPR, tokrat v Penlyju.

21

Gradnja reaktorja v Flamanvillu

2.5.3 Finska

Na Finskem imajo dve jedrski elektrarni (Loviisa in Olkiluoto), vsaka jesestavljena iz dveh blokov.

Jedrske elektrarne v obratovanju na �nskem

22

Finske jedrske elektrarne so po izkoristku v svetovnem vrhu - njihovipovpre£ni zmogljivostni faktorji dosegajo tudi 94%. �e ena posebnost tehelektrarn je to, da so jih vseskozi izbolj²evali, dalj²ali njihovo ºivljenjskodobo ter ve£ali izhodno mo£. Leta 2002 je �nska vlada sprejela odlo£itev ogradnji nove jedrske elektrarne, ki naj bi z obratovanjem pri£ela leta 2009.Ta odlo£itev je bila takrat zelo odmevna, saj bi bila to prva nova jedrskaelektrarna v zahodni Evropi v ve£ kot desetletju. Leta 2005 je pri£elaizgradnja novega bloka v Olkiluotu. Reaktor, ki so ga izbrali je bil ArevinEPR. Zaradi zamud se je pri£akovan za£etek obratovanja premaknil na leto2012. Leta 2007 so se za£eli pogovori o ²esti jedrski elektrarni na Finskem.Trenutno se odlo£ajo se med tremi razli£nimi reaktorji - Arevinima EPRter vrelnovodnim reaktorjem SWR-1000 ter Toshibino razli£icoABWR8

vrelnovodnega reaktorja. Ve£ naj bi bilo znanega letos.

2.6 Severna in Juºna Amerika

2.6.1 ZDA

ZDA so najve£ja proizvajalka jedrske energije na svetu. V obratovanjuje 104 jedrskih reaktorjev, ki proizvajajo skoraj 20% celotne energije. VZDA mineva tridesetletno obdobje, ko je bilo zgrajenih le nekaj novih je-drskih elektrarn. Trenutno zaklju£ujejo elektrarno Watts Bar 2 (PWR,1160Mwe) [21], katere izgradnja se je ustavila leta 1988. Pri£akovan za-£etek obratovanja je leta 2013. V na£rtovanju je 9 jedrskih elektrarn, ki jihbodo poganjali reaktorji ABWR, AP1000 ter US EPR in ki bodo skupnoproizvajale 11GW elektri£ne mo£i.

2.6.2 Argentina

VArgentini obratujeta dva teºkovodna jedrska reaktorja (PHWR - Siemenster PHWR - CANDU-6), ki skupaj proizvajata 935MW elektri£ne mo£i.V izgradnji je tretji teºkovodni reaktor (Atucha-2 v Buenos Ariesu), ki boproizvajal 692MW elektri£ne mo£i, pri£akovan za£etek obratovanja pa jeleta 2011.

8Advanced Boiling Water Reactor

23

2.7 Iran, Japonska, Pakistan

Ena nova jedrska elektrarna je trenutno v izgradnji ²e v Iranu, na Japonskemter v Pakistanu.

2.7.1 Iran

Prvo jedrsko elektrarno so v Iranu pri£eli graditi leta 1975 v Bushehru [22].Poganjala jo naj bi dva Siemensova 1200 megavatna tla£novodna reaktorja.Po iranski revoluciji leta 1979 so prenehali s pla£evanjem in dela so seustavila. En blok je bil takrat skoraj celotno, drugi pa polovi£no zgrajen.Ira²ki zra£ni napadi v obdobju 1984-1988 so elektrarno mo£no po²kodovali.Leta 1995 je Iran dosegel sporazum z ruskim Atomstrojeskportom [23] odokon£ni izgradnji prvega bloka. Vanj so namestili reaktor VVER-1000 s915MW elektri£ne mo£i. Gradnja je kon£ala marca 2009, obratovati panaj bi elektrarna pri£ela letos. V na£rtovanju sta ²e dva bloka z enakimireaktorji.V Iranu se trenutno odvija burna zgodba o bogatenju urana, ki je

deleºna velike medijske pozornosti. Glavni razlog za kontroverznost iranskegajedrskega programa, za katerega zatrjujejo, da je miroljubne narave, je to,da Mednarodni agenciji za atomsko energijo (IAEA) niso ºeleli razkritipodatkov o svojem programu za bogatenje urana. Preiskava iz leta 2003 jeugotovila, da Iran ni izpolnjeval svojih obveznosti, ki jih narekuje Pogodbao ne²irjenju jedrskega oroºja, torej informacije o bogatenju razkril, ven-dar ni bilo najdenih dokazov o razvoju jedrskega oroºja. Varnostni svetzdruºenih narodov je nato zahteval prenehanje bogatenja urana in poiranskem odklonilnem odgovoru proti njem uvedel sankcije. Iran je ne-davno oznanil pri£etek proizvodnje 20% obogatenega urana, ki naj bi bilnamenjen za raziskovalni reaktor, v katerem naj bi proizvajali radioizotopeza uporabo v medicini. Podudbo o preskrbi Irana z medicinskimi potre-bami so jo odklonili. Trenutno so v teku pogovori o novem sklopu sankcijproti Iranu.

2.7.2 Japonska

Na Japonskem obratuje 54 jedrskih reaktorjev, ki proizvajajo 30% elek-tri£ne energije. Prva jedrska elektrarna na Japonskem je z obratovanjem

24

pri£ela leta 1966; od tedaj je jedrska energija uvr²£ena kot strate²ka pri-oriteta v drºavnem ekonomskem programu [24]. Ve£ino japonskih elek-trarn poganjajo vrelnovodni reaktorji, ostale pa tla£novodni. V izgradnjije trenutno blok Shimane-3, ki jo bo poganjal vrelovodni reaktor ABWR(1370MWe). Izgradnja je za£ela decembra 2005, obratovati pa naj bi pri£elleta 2011. V na£rtovanju je na Japonskem ²e 13 jedrskih reaktorjev; 10 odteh je vrelnovodnih ABWR reaktorjev, ostali trije pa tla£novodni APWR.Japonska ima tudi prototipni hitri reaktor, ki je obratoval v obdobju 1994-1995, in ki naj bi v prihodnje z obratovanjem ponovno pri£el.

2.7.3 Pakistan

Prvo jedrsko elektrarno v Pakistanu, ki je z obratovanjem pri£ela leta 1972poganja kanadski teºkovodni reaktor (PHWR) s 125MW elektri£ne mo£i.Od leta 2000 obratuje tudi en tla£novodni reaktor - Chashma-1 - s 300MWelektri£ne mo£i. Novi blok z enakim reaktorjem - Chashma-2 - so pri£eligraditi leta 2005, z obratovanjem pa naj bi pri£el leta 2011 [25].

2.8 Nadgradnja jedrskih elektrarn

Pogosto se nadgradnja obstoje£ih elektrarn z namenom pove£anja izhodnemo£i izkaºe ekonomsko zelo primerna. V ZDA so od leta 1977 na ta na£inpridobili dodatnih 5.6GW. Izbolj²ave pri vseh petih ²vicarskih jedrskihelektrarnah so dodale 12.5 % k izhodni mo£i. Na£rtovane nadgradnje vvseh devetih ²panskih reaktorjih naj bi skupno doprinesle 810MW elek-tri£ne mo£i. Od tega je ºe 519MW. Na �nskem so elektri£no mo£ elek-trarne Olkiluoto, v kateri sta dva ²vedska BWR reaktorja, pove£ali za 29%.V elektrarni Loviisa, katero poganjata dva VVER-440 reaktorja, so elek-tri£no mo£ dvignili za 10%. �vedska nadgrajuje elektrarno Forsmark inblok Oskarshamn-3. Proizvedena mo£ bo v teh dveh enotah narasla za13% in 21% [26].

25

Poglavje 3

Jedrske elektrarne v na£rtovanju

V deºelah iz prej²njega poglavja trenutno poteka gradnja novih jedrskihelektrarn. V na£rtovanju jih je po svetu trenutno 134 [27].

Deºela �tevilo reaktorjevv na£rtovanju

Argentina 1Belorusija 2Brazilija 1Kanada 4Kitajska 35�e²ka 2Egipt 1

Francija 1Indija 23

Indonezija 2Iran 2

Japonska 13Kazakhstan 2

Severna Koreja 1Juºna Koreja 6Pakistan 2Romunija 2Rusija 7

Juºna Afrika 3Tajska 2Ukrajina 2

Zdruºeni Arabski Emirati 3Velika Britanija 4

Zdruºene Drºave Amerike 11Vietnam 2Skupaj 134Reaktorji v na£rtovanju po svetu

26

Poglavje 4

Zaklju£ek

Jedrska energija postaja prioriteta za mnoga gospodarstva in bo igralapomembno vlogo pri prehodu na £iste energetske vire. Verjetno, £e ne bibilo pri²lo do velikih nesre£, bi bilo sedaj stanje bistveno druga£no, in nebi bilo tolik²ne potrebe po fosilnih gorivih. Sedaj se razmere obra£ajo inveliko je govora o novih, bolj var£nih tehnologijah ter o jedrski fuziji, kinaj bi bil vir (jedrske) energije prihodnosti.

27

Literatura

[1] http://media.photobucket.com/image/earth

[2] http://www.nucleartourist.com/basics/early.htm

[3] http://www.euronuclear.org/library/public/enews/images/Obninsk_plant.jpg

[4] http://en.wikipedia.org/wiki/Sella�eld#Calder_Hall_nuclear_power_station

[5] http://en.wikipedia.org/wiki/Shippingport_Atomic_Power_Station

[6] http://www.iaea.org/NewsCenter/Focus/NuclearPower/

[7] http://www.reuters.com/article/idUSN1637578420070216

[8] http://www-pub.iaea.org/MTCD/publications/PDF/RDS1-26_web.pdf

[9] http://www.world-nuclear.org/outlook/clean_energy_need.html

[10] http://www.iaea.org/cgi-bin/db.page.pl/pris.opercap.htm

[11] http://www.world-nuclear.org

[12] http://www.powermag.com/nuclear/Chinas-Nuke-Power-Boom_1696.html

[13] http://www.rosatom.ru/

[14] http://en.wikipedia.org/wiki/Kalinin_Nuclear_Power_Plant

[15] http://en.wikipedia.org/wiki/Volgodonsk_Nuclear_Power_Plant

[16] http://www.youtube.com/watch?v=7yy7PudhvNg

[17] http://www.un.org/Depts/dda/WMD/treaty/

[18] http://www.fas.org/nuke/guide/india/nuke/�rst-pix.htm

[19] http://en.wikipedia.org/wiki/Nuclear_power_in_Slovakia#Slovakia

[20] http://en.wikipedia.org/wiki/Nuclear_power_in_Ukraine

[21] http://en.wikipedia.org/wiki/Watts_Bar_Nuclear_Generating_Station

[22] http://en.wikipedia.org/wiki/Bushehr_Nuclear_Power_Plant

[23] http://www.atomstroyexport.com/

[24] http://www.world-nuclear.org/info/inf79.html

[25] http://en.wikipedia.org/wiki/Nuclear_power_in_Pakistan

[26] http://www.world-nuclear.org/info/inf17.html

[27] http://en.wikipedia.org/wiki/Nuclear_power_by_country

[28] http://www.cnn.com/2010/WORLD/meast/02/09/iran.uranium.enrichment/index.html

28